Št. 12(1545) Leto XXX NOVO MESTO	četrtek
22. marca 1979
Cena 6 din
13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
C VIC EK PRESTAL, DOLENJCI PA TUDI - Nobenemu športu se doslej še ni posrečilo zvabiti v športno dvorano toliko ..športnikov" kot (kislemu) cvičku Za oceno letine bi sicer zadoščal kozarček, toda če hoče dolenjsko ljudstvo
Ribnica: spomin na
Jelenov žleb
Svečanosti ob letošnjem prazniku občine Ribnica — Občinska priznanja in odprti novi gospodarski objekti — Temeljni kamen za nov zdravstveni ____________dom__________
Od 23. do 25. marca 1943 so Italijani napadali položaje Tomšičeve, Gubčeve, Cankaijeve in Sercerjeve brigade med Novo Štifto in Rakitnico. Nato so nameravali s še dvema bataljonoma obkoliti brigade, te pa so se temu izognile s pohodom čez Veliko goro in proti Jelenovemu žlebu. Tu pa so 26. marca zjutraj naletele na bataljon divizije Ma-cerata. V nepričakovanem srečanju sta v triurni bitki dva bataljona Cankarjeve in bataljon Gubčeve popolnoma razbili Italijane, ki so imeli 106 mrtvih in 102 ranjena, izgubili pa so tudi mnogo orožja in opreme. Partizani so imeli le 4 padle in 18 ranjenih. V spomin ria ta dogodek praznuje občina Ribnica vsako leto 26. marca svoj praznik.
Letos se bodo začele glavne svečanosti že 23. marca popoldne, ko bo v Ribnici revija glasbenih šol ljubljanskega območja. Svečana seja občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij, na kateri bodo podelili tudi letošnja občinska priznanja in nagrade zaslužnim občanom, bo v soboto, 24. marca dopoldne. Zadnja svečanost pa bo v nedeljo, 25. marca, ko bo dopoldne v Makošah pri spomeniku padlim borcem 9. brigade proslava, na kateri bodo izvedle kulturni program skupine KUD „France Zbašnik" iz Dolenje vasi.
V okviru praznovanj bodo odprli še nekatere nove gospodarske objekte in položili temeljni kamen za novi zdravstveni dom. Podrobnejši program prireditev objavljamo na ribniški strani.
J. P.
Torba krenila na pot
soboto so Kurirčkovo torbo prvi ponesli semiški pionirji iz vasi Gradnik v partizanski Beli krajini
Dolenjska Kurirčkova pošta, ki je že 17. po vrsti in je posvečena 87. rojstnemu dnevu tovariša Tita ter 60. obletnici SKOJ in ZKJ ter pripravam pionitjev na SLO, je v soboto, 17. marca, dopoldan krenila na dva meseca dolgo pot iz belokranjske vasi Gradnik pri Semiču.
Vas Gradnik za začetek kurirske poti „TV Dolenjska" ni izbrana naključno, saj je bila v hiši št 4, pred katero je potekala slovesnost, med NOV v letih 1944 višja skojevska šola Pokrajinskega komi-teta za Slovenijo. Tu so se kalili mladi skojevci. Za srečno pot so daljši kulturni program pripravili pionirji semiške osnovne šole, ki so bili tudi prvi nosilci Kurirčkove torbe, ki so jo sprejeli iz rok slavnostne govornice Olge Vipotnik, članice predsedstva Zveze prijateljev mladine Slovenije. Tov. Vipotnikova je v svojem govoru orisala delež, ki so ga Belokranjci prispevali v NOB.
Ugotovljen je precejšen napredek v uspešnosti delegatskega sistema na republiški ravni v povezavi z občinami in bazo, vendar so še pomanjkljivosti, ki so jih navajali gostje iz republike in federacije, pa tudi dolenjski delegati.
Na posvetu z delegati štirih do- m delovnih teles. Kot je na dopol-
lenjskih občin so obravnavali zlasti programiranje dela, postopke in pobude, informiranje ter delo v skupinah delegatov, konferenc delegatov
danskem delu zasedanja poudaril Emil Tomažič, predsednik republiškega zbora združenega dela, so ..delegatske skupščine v SRS po-
IZVRŠNI SVET V ADLEŠIČIH
Pred praznikom krajevne skupnosti Adlešiči - praznovali ga bodo v nedeljo, 25. marca — je bila v ponedeljek v Adlešičih seja izvršnega sveta, na katero so povabili tudi predstavnike krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij KS Adlešiči. Med drugim je na seji tekla beseda o občinskem proračunu za letošnje leto, o predlogu programa Javnih del v črnomaljski občini, ki naj bi jih opravili letos; govor je bil e 0 novih ukrepih za pospeševanje skladnejšega razvoja črnomaljske občine do leta 1985. Precej pozornosti so posvetili tudi problematiki na območju krajevne skupnosti Adlešiči.
Ne pozabimo, kaj so dali
 F---------------------------------------------------
Velik delež dolenjskih zdravstvenih delavcev v NOB
Okrožni odbor aktivistov nekdanjega novomeškega okrožja je že lani dal pobuuo, naj bi organizirano povezali vse dolenjske zdravstvene delavce, ki so v času NOB delovali v partizanski saniteti. Ugotovljeno je namreč, da je Dolenjska, zlasti pa Novo mesto, dalo izredno veliko zdravstvenih kadrov, saj jih kasneje najdemo kot partizanske zdravnike po vsej Sloveniji. Tako so bili med drugim v 14. diviziji od petih zdravnikov kar štiije Novo-meščani. Na Dolenjskem in v Beli krajini pa je delovala tudi cela vrsta bolnišnic.
Medobčinski odbor SZDL v Novem mestu je to pobudo sprejel in 19. marca sklical iniciativni odbor, kjer so se pomenili, kako bo delo steklo. Predsedništvo odbora je prevzel prim. dr. Tone Savelj.
Do zdaj je znanih že preko 50 imen zdravnikov, veterinarjev, stomatologov, medicinskih sester in bolniških strežnikov, ki so šli z dolenjsko - belokranjskega območja v partizane. Seznam pa bodo še dopolnili. Celotno gradivo bo dobilo svoje mesto v novem Muzeju revolucije v Novem mestu.
Ob tej priložnosti so člani odbora menili, da bi bil čas tudi že kakšen zdravstveni objekt poimenovati po katerem od znanih partizanskih zdravnikov, kot je to v navadi v drugih občinah. Ker se ravno zdaj gradi novi novomeški zdravstveni dom. je morda najlepša priložnost izbrati zanj primerno ime.
Namen organiziranega sodelovanja med partizanskimi sanitejci pa je tudi v tem, da bi jih povabili ntedse današnji zdravstveni delavci in da bi na občasnih srečanjih izmenjavali dragocene izkušnje.
R. B.
membne točke odločanja, zato bi morali tudi delegati svojo nalogo bolj odgovorno opravljati". Praksa v dosedanjem delu zbora v novi mandatni zasedbi kaže, da je premalo zanimanja za obravnavo raznih zvez-
GLASOVAU SO ZA TRI NOVE KS
Na nedeljskem referendumu so se občani odločili za tri nove krajevne skupnosti na območju dosedanje KS Leskovec. Za ustanovitev KS Krško polje, Se-nuše in Veliki Podlog je glasovalo 78,56 odst. volivcev. S tem se je krajevna skupnost Leskovec precej zmanjšala. Do sedaj je imela 4300 prebivalcev in je obsegala 28 naselij. Reševanje vsakdanjih problemov posameznih krajev in ljudi je bilo v tako veliki KS premalo učinkovito. Zdaj si občani obetajo več od samouprave, saj so jim nove oblike približale odločanje.
Posavska banka spet močnejša
Temeljna banka LB v Krškem vztrajno krepi svoj kreditni potencial
Temeljna posavska banka Ljubljanske banke se je v minulem letu ^zveseljivo okrepila. Leta 1975 je po kreditni bilanci premogla *8°lj 880 milijonov dinaijev, lani pa je ta potencial narastel že na ^>71 milijarde dinaijev. Letošnji načrt predvideva še več - 3,19 l^ilijaide. Delegati 5. zbora banke so na seji 13. marca v Čateških Toplicah ugodno ocenili lansko poslovanje.
Kot smo poročali, je lani eno- potencial cc!o okrepila. Medsebojno gansko izstopila iz te banke sevni-*a Jutranjka, k Beograjski banki pa 50 presedlali še nekateri tozdi Vse-l**u navkljub pa je Temeljna posav-banka Ljubljanske banke svoj
Ob koncu tedna bo spre-menjljivo vreme z občasnimi padavinami. Bodo tudi kratkotrajna obdobja sončnega vremena. Nekoliko se bo ohladilo.
dogovarjanje in predvsem strpnost, kot je dejal V uvodu k poslovnemu poročilu banke direktor Ivan Glogovšek, lahko rodi uspehe.
Lani je banka po različnih panogah namenila za naložbe 186 milijonov dinarjev. V minulem letu je odobrila 265 kratkoročnih posojil v skupnem znesku 1,3 milijarde dinarjev. Precejšnja obveznost banke je bik) kreditiranje prodaje proizvajalcev ser jske opreme, za kar so lani štiriir delovnim organizacijam namer.ti 230 milijonov dinarjev. Banki* sc je držala slovenskega načrta Tii združevanju sredstev. Tako je „odliv“ znašal nekaj nad 190 milijonov dinarjev, medtem ko je znašal
priliv znatno manj, le 77 milijonov dinarjev. Koristno je sodelovanje z območno zavarovalno skupnostjo Triglav.
Zaupanje občanov in delovnih ljudi v banko nedvomno najbolje odraža 44-odst. porast hranilnih vlog v primerjavi s prejšnjim letom. Banka je 51 odst. te vsote usmerila nazaj k občanom v obliki potrošniških posojil. V primerjavi z letom poprej je za 54 odst. porasel obseg naložb v stanovanjsko in komunalno gospodarstvo.
Organi banke so v minulem obdobju nedvomno opravili veliko in odgovorno delo. Tačas naj bi v združenem delu slekla razprava o, samoupravnem sporazumu o združevanju sredstev za sklade banke. Konce marca bodo usmerjanje naložb v tem letu še enkrat pretresli s predstavniki vseh treh posavskih občinskih skupščin.
ALI RF.D 2l2LE7.NIK.
preizkusiti cvičkovo moč, je treba mokrote navoziti v sodih. V najstniškem žargonu bi rekli: v silnih količinah Odveč je zapisati, da so po tretjem zabavnem večeru, v katerem tudi ni manjkalo folklornih vložkov, beri pretepov, vsi ti sodi Dolenjcem le še neprijetno v glavah votlo doneli Pa kaj bi, kmečki človek, in to smo mi vsi, najmanj eno ali dve koleni nazaj, naj se tudi kdaj radosti. Zmerno seveda. Sicer pa je že od včeraj i’ deželi pomlad in do pozne jeseni bo v vinogradih spet tekel znoj, vsak nevihtni oblak pa bo spremljal strah, upanje. .. Samo vinogradnik pozna ta občutek. (Fotoreportažo o tednu dolenjskega cvička in prazniku posavskih vin objavljamo na 8. strani)
Kurirčkovo torbo so v ponedeljek pri spomeniku Staneta Rozmana sprejeli črnomaljski pionirji, osrednji miting pa so potem pripravili pred spomenikom Janeza Marentiča. Pri spomeniku na Kvasici so pošto predali pionirjem iz Draga-tuša, ti so jo ponesli v Stari trg. V ponedeljek so z mitingom pospremili nosilce pošte tudi viniški pionirji, v torek pa so jo predali pionirjem s Prcloke, ki so jr ponesli do osnovne šole Griblje.	j	p
VARNO MIMO VSEH ZASED - Pioniiji bodo kurirčkovo torbo s pozdravi predsedniku Titu nosili po poteh, kjer so med NOB hodili partizanski kuriiji. Konec poti bo 19. maja v Ljubljani. Na sliki:
Dolenjsko kurirčkovo torbo je prvemu nosilcu izročila Olga Vipotnik. (Foto: J. Pavlin)
Delegatski sistem prerasel otroško dobo
15. marca so v Novem mestu na regijskem posvetu obravnavali delo delegatov v republiškem zboru združenega dela in v zboru občin — Na sklepnih pogovorih tudi Milan Kučan, predsednik skupščine SRS
nih gradiv, podobna napaka pa se kaže ponekod tudi na terenu, ko gre v občinskih skupščinah za obravnavo republiških gradiv.
Kronična slabost zasedanj zbora na republiški ravni pa je v tem, da ima seja ob sklicu odlično udeležbo, proti koncu zasedanja pa se delegati porazgubijo. To so bile sicer obrobne ugotovitve, ob katerih pa je obveljalo stališče, da bi morali v bazi kdaj pa kdaj tudi preverjati odgovornost delegatov. Kot so nava-
(Nadaljevanje na 4. strani)
NOVO MESTO: ZVEZNI PRIZNANJI
Zvezna konferenca SZDL Jugoslavije, oziroma člani odbora za pomoč osvobodilnim gibanjem in žrtvam imperialistične agresije so za lansko dobro delo in sodelovanje pri pomoči osvobodilnim gibanjem podelili nekaj zveznih priznanj. Dobili sta ga tudi Krka, tovarna zdravil, in Občinska konferenca ZSMS Novo mesto
PARTIZANSKI MITING NA GRMU
Pionirski odred Golanskega bataljona na osnovni šoli Grm bo v četrtek, 22. marca, ob 13. uri priredil v avli šole slovesen sprejem ..Kurirčkove torbe". V čast 17. pohoda slovenskih pionirjev, ki ohranjajo tradicije partizanskih kurirjev, bodo na šoli priredili partizanski miting. Krajane vabijo, naj se udeležijo slovesnosti, s katere bodo odnesli pozdrave tovarišu Titu.
SREČANJE
STAROSTNIKOV
Člani RK iz Brestanice so 11. marca pripravili srečanje starostnikov. Povabili so 242 nad 70 let starih občanov, odzvalo pa se jih je le 75. Tem so brestaniški osnovnošolci pripravili bogat kulturni program.
Dobre ocene za vina Bele krajine
Malo izločenih vzrocev za razstavo vin v Semiču — Še vedno slabo kletarjenje
Vzorci belokranjskih vin, ki so jih vinogradniki pripravili za letošnjo razstavo v Semiču, so kljub lanski slabi letini zelo dobri. To se da sklepati iz ocen strokovne komisije pod vodstvom dr. Slavice Šikovec, ki je prejšnji petek v Metliki pokušala in ocenjevala prispele vzorce.
Strokovna komisija enologov je izločila zelo malo vzorcev, v glavnem zaradi slabega kletarjenja in neprimerne vinske posode. Skupaj bo v Semiču od 27. do 29. aprila razstavljenih 87 vzorcev belokranjskih vin, od tega 49 vzorcev belih vin.
Oceno nad 15 točk, ki jo dobijo le odlična vina, so strokovnjaki prisodili šestim rdečim in šestim belim vinom;od 14,50 do 15 točk je dobilo osem rdečih in štirje vzorci belih vin; oceno med 13,80 in 14,50 točke so dali 11 rdečim in 8 belim vinom, manj kot 13,80 točk pa si je prislužilo 13 rdečih in 30 vzorcev belih vin.
Pokazalo se je tudi, da posvečajo v Beli krajini kletarjenju več pozornosti kot prejšnja leta, še vedno pa se nekateri vinogradniki, zlasti iz črnomaljske občine, preveč oklepajo starih navad, se pretirano boje žvepla in slabo negujejo posodo.
F. DERGANC
PRIHODNJIČ -STANOVANJSKA POSOJILA
Bralcem sporočamo, da bo Dolenjski list v prihodnji številki objavil natečaj, v katerem bo Samoupravna stanovanjska skupnost razpisala številna poSOjila za stanovanjsko graditev.
ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED
tedenski
mozai'k
ŽENSKI PILOTIRATA LETALO — Včasih se je zdelo nemara
Stiki med Jugoslavijo in Grčijo so lahko zgled dobrim sosedskim odnosom, obe državi pa sta pripravljeni te odnose še bolj poglobiti in utrditi, kar velja zlasti za gospodarsko sodelovanje.
To so med drugim ugotavljali med pogovori grškega premiera Konstantina Kara-manlisa v Jugoslaviji, kjer ga je med njegovim dvodnevnim obiskom sprejel v Splitu tudi predsednik republike Josip Broz Tito in ga zadržal na kosilu.
Razen običajnega pregleda mednarodnega političnega položaja sta gost in njegov gostitelj, predsednik Zveznega izvršnega sveta Ve-
Zgled
sosedstva
selin Djuranovič, še zlasti podrobno razpravljala o položaju na Balkanu, kar je spričo zemljepisne lege obeh držav povsem razumljivo.
Tako Grčija kot Jugoslavija sta zelo zainteresirani za miren in nemoten razvoj dobrososedskih ■ odnosov vseh balkanskih držav na tem zgodovinsko temperamentnem delu sveta.
Obe strani sta zelo ugodno ocenili tudi gospodarsko sodelovanje, vendar sta pri tem menili, da bi bilo treba sedanji obseg blagovne menjave (letos okrog 210 milijonov dolarjev) še razširiti in pri tem vztrajati na uvajanju višjih oblik tehničnega, industrijskega in znanstvenega sodelovanja.
RAZKRITA
SKRIVNOST?
Tačas pa je egiptovski premier Mustafa Halil povsem nepričakovano razkril neko skrivnost, ko je objavil podrobnosti izraelsko-egip-tovskega dogovora, doseženega minuli teden ob osebnem posredovanju ameriškega predsednika Jimmyja Carterja.
Kajpak pa velja takoj dodati, da je ob presenečenem Washingtonu, ki očitno ni bil pripravljen na tako pote-
zo, Izrael pri priči zavrnil Halilove navedbe in jim očital netočnost - kar naravnost sili v sprejemanje premiero ve izjave z določenimi zadržki
Egipčani in Izraelci naj bi se po informacijah iz Kaira dogovorili o naslednjem Izrael se bo umaknil s Sinaja v dveh do treh letih, najkasneje v devetih mesecih pa naj bi se umaknili že s tri četrtine sinajskega ozemlja. Takrat bosta državi tudi izmenjali veleposlanike, vendar pa egiptovsko veleposlaništvo ne bo v Jeruzalemu (ker je to sveto mesto za Muslimane, čigar usoda je zanje še posebej pomembna), marveč v Tel Avivu. Mesec dni po podpisu izrael-sko-egiptovskega mirovnega sporazuma (podpisali naj bi ga 26. marca) naj bi se začeli pogajati o palestinski samoupravi v Gazi in na zahodnem bregu Jordana, po petih letih pa bi dobili Palestinci možnost, da dokočno odločijo o svoji usodi.
Kaj je od tega res in kaj ne (in kaj je ostalo prikrito) je seveda v direktni zvezi s tem, kaj je o tem sporazumu mogoče reči.
Znane so že reakcije Palestincev - povsem odklonilne so. Tako je šef palestinske osvobodilne organizacije Jaser Arafat obsodil sporazum pri priči in hkrati z njim kajpak tudi njegove avtorje, še posebej Carterja.
UMIK KONČAN
In še ena novica, ki jo je treba postaviti pod vprašaj. Namreč umik Kitajcev iz Vietnama. Medtem ko v Pekingu trdijo, da so se njihove enote umaknile iz Vietnama, pravijo v nasprotnem taboru, da to ni povsem res. Zanimiv epilog pa je ta umik dobil v Združenih narodih, kjer so v Varnostnem svetu razpravljali in glasovali o resoluciji, ki obsoja (posredno) tako vdor kitajskih enot v Vietnam, kot vietnamskih v Kampučijo.
SZ in CSSR sta bili edini proti, za resolucijo pa je glasovala celo Kitajska, pa čeprav resolucija to državo posredno obsoja.
JANEZ CUCEK
nemogočega skorajda ni več: Valeria Petrie in Cindy Rucker v vlogi prvega in drugega častnika na potniškem letalu ameriške letalske družbe VVestem Airlines, se pripravljata na vzlet z letališča v Los Angelesu v Kaliforniji. ,JVič posebnegasta izjavili. (Telefoto UPI)
Kako živa bo naša krajina
To je zelo odvisno tudi od tega, kako bomo ravnali s kmetijstvom
Ljudi je treba zadržati v vaseh in zaselkih, da se podeželje ne bo spremenilo v pustinjo ali gozd. Z boljšimi cestami je treba delavcem olajšati pot do kraja zaposlitve, naselja preskrbeti z vodo in elektriko in še marsičim, kar bo ljudem olajšalo življenje v njihovem rojstnem kraju. Marsikje pa ob tem pozabijo na kmetijstvo.
V nekaterih krajih se je število živine zmanjšalo od predvojnega za polovico, dve tretjini ali še bolj. Tudi druge hrane pridelajo malo. Veliko njiv je v prelo-gu, travniki ostajajo nepokoše-ni. Ni jih nujno obdelovati, saj ljudje živijo od drugega dela.
Obdek
)bdelovanje po starem je prenaporno, po novem se . ga ne lotijo.
Ali cena, ki jo plačujejo zato, da v vaseh ali zaselkih ohranijo le hiše, ne pa tudi kmetijstvo, ni. previsoka? Če bi nove hiše postavili na ožjem območju, ne bi potrebovali toliko cest, električnih kablov, vodovodnih cevi, otrok ne bi bilo treba voziti daleč v šolo kot zdaj. Ohranitev hiš tam, kjer so ljudje živeli pred desetletji, ko še niso delali v tovarnah, dobi pravi pomen šele takrat, ko se ohrani, oziroma krepi kmetijstvo.
Nove razmere so veliko spremenile. Pravijo, da se ne splača obdelovati vse kmetijske zemlje kot včasih. Naporno delo ni nagrajeno tako kot v tovarni. Marsikatera vaška družina obdela le toliko zemlje, da pridela hrano za lastno gospodinjstvo.
NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED
„Skupina ugotavlja, da se v posameznih okoljih govori preveč abstraktno o družbenem sistemu, pozablja pa se na vlogo delovnega človeka in kulturo odnosov med ljudmi... Poenostavljeno se ugotavlja, da mladi kmetje nočejo v ZK, ker so obremenjeni s tradicijo, hkrati pa ZK ni storila vsega, da bi na primer odprla svoje seje, da bi za različne akcije mobilizirala vse ljudi dobre volje .. .
Na sestankih ne obravnavajo širših problemov bitke za stabilizacijo gospodarstva: preveč je zadrževanja v lastnih, relativno ozkih okvirih.
V iskanju rešitev
Nadaljnja pomoč ožje in širše družbene skupnosti..
To je le nekaj skopih ugotovitev, do katerih pridejo v različnih krajih Slovenije delovne skupine CK ZKS, ki skupaj s tamkajšnjimi družbenopolitičnimi organizacijami in skupnostmi te dni ugotavljajo, kako uresničujemo dokumente kongresov ZKS in ZKJ, kje smo v akciji za trdnejše gospodarjenje, kako uveljavljamo določila zakona o združenem delu in podobno.
Gre torej za to. da sestavimo minimalne, a nujne programe dela. spisek tistih perečih problemov, ki jih je mogoče rešiti in se šele potem lotiti drugih. Gre pa seveda tudi za to, da ugotovimo stopnjo samoupravne zrelosti konkretnih nosilcev posameznih akcij, da pogledamo, kje smo tudi z našo demokracijo. Stopnja, do katere seje pretolkla, pa je
vidna v odgovoru, koliko delavci danes dejansko že odločajo o presežni vrednosti, koliko so torej gospodaiji pogojev, sredstev in plodov svojega dela. Zanimive odgovore je dal, denimo vpogled v zaključne račune, torej akcija, ki bi morala biti stalna. Na koncu koncev je tudi res, da je stopnja naše varnosti odvisna od tega, koliko so zadovoljni ljudje, odvisna je torej od trdnih družbenoekonomskih razmer.
Akcija, ki jo vodi v teh tednih Zveza komunistov, ni orokovičena, čeprav ni v njej tudi ničesar dramatičnega.
Gre za sprožanje samoupravnih vzvodov, ki morajo potisniti v ospredje vsa vprašanja našega družbenega razvoja. Vendar ne le vprašanja: iskati je treba rešitev. Akcija pa glede tega še šepa.
Če, denimo, vemo, da gospodarsko zapiranje v ozke okvire občine ne hasne kaj prida, če smo si edini, da je potrebno uveljavljati dohodkovna povezovanja med različnimi iri-dustrijskimi vejami, potem je potrebno tudi povedati, kako bomo zastavljene cilje uresničili. Zasičeni smo s poznavanjem problematike, ki nas žuli, zato je treba toliko bolj iskati rešitve, temu pa je namenjena tudi sedanja živahna dejavnost Zveze komunistov Slovenije.
Ne gre za to, da bi nosil CK ZKS „v svoji malhi” čudežne formule.
Akcija je namenjena mobilizaciji za konkretno uresničevanje ustave, zakona o združenem delu. s tem pa tudi sporočil Kardeljeve študije o. smereh razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja.
MILAN MEDEN
!
s
v
s
s
s
s
s
s
s
s
*
%
*
s
**
Drugo prerašča plevel ali grmovje, četudi so pri hiši mlajši, ki delajo v tovarni.
Po starem res ne gre gospodariti, to je jasno. Toda če so v nekem kraju redili pred zadnjo vojno dvakrat ali trikrat toliko živine kot zdaj, bi bilo treba le
TELEGRAMI
PARIZ - Zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec je z ženo dopotoval na dvodnevni uradni obisk v Francijo. V slavnostnem salonu letališča Orly so Josipa Vrhovca in osebnosti, ki ga spremljajo, pričakali šef protokola franco-skega zunanjega ministrstva Jean
Bernard Merimee in jugoslovanski veleposlanik v Franciji Radomir Radovič z ženo ter člani veleposlaništva.
TEL AVI V - Izraelska vlada je po petih urah razprave sprejela predlog egiptovsko-izraelskega mirovnega sporazuma. Kot je rečeno v sporočilu, ki so ga prebrali po seji, je vlada „odobrila mirovni sporazum in priložene dokumente” in „po-oblastila premiera Menahema Begina, da priporoči Knesetu naj sporazum ratificira”. Sporočili so tudi, da so ustanovili komisijo osmih ministrov, ki bo razpravljala o načrtu za krajevno samoupravno na zasedenih ozemljih.
NEW YORK - Po hitrem postopku se je v Varnostnem svetu OZN začela razprava o ponavljajočih se napadih Južnoafriške republike na Angolo. Južnoafriška republika nenehno in sistematično napada, je tfjavil angolski veleposlanik Figuci-redo. Angolska vlada poudarja da gre za načrtno stopnjevanje napadov, naperjenih zoper svobodno Afriko, zoper vsa osvobodilna gibala na afriškem ro, jugu, zoper gibanja neuvrščenosti in proti sami OZN.
HELSINKI - Volišča, na katerih so finski državljani volili svoj novi parlament, so se zaprla. Prvi rezultati preštevanja potrjujejo napovedi po katerih bodo politične stranke desnice povečale število svojih poslanskih mest. Doslej so prešteli 24 odstotkov glasov in ugotovili da jih ima konservativna stranka 2,7 odstotka več kot pred štirimi leti. Vodilna socialdemokratska stranka je izgubila 1,8 odstotka glasov, demokratična zveza finskega ljudstva, ki jo vodi KP Finske, pa je ob 1,6 odstotka glasov. RPT ... pa je ob 1,6 .. . Partija centra, ki sodeluje v dosedanji koalicijski vladi, pripada pa meščanskim strankam, si je pridobila novih 0,7 odstotka glasov.
SLOVENŠČINA V JAVNI RABI
V četrtek, 15. marca, je OK SZDL Črnomelj pripravila razprav o slovenščini v javni rabi, ki so se je udeležili predstavniki organizacij združenega dela, šolstva, gostinstva in turizma, upravnih in poslovodnih organov, družbenopolitičnih organizacij in interesnih skupnosti. Pozornost so posvetili predvsem slovenščini v množičnih občilih, v političnem življenju, zakonodaji, upravi in sodstvu, gospodarstvu ter turizmu.
pogledati, ali za pospeševanje kmetijstva res ni moč nič storiti.
Nekateri kmetovalci pridelajo s sodobnim obdelovanjem zemlje in z izdatnim gnojenjem dvakrat do trikrat toliko krme kot pred vojno in redijo toliko več živine. To bi gotovo uspelo povsod, kjer ni prehude poletne suše. Vsak mali kmet pa se ne more lotiti takega kmetovanja, zlasti ne. če je hkrati delavec. Morali bi se povezovati, združevati, kot so že začeli na Tolminskem s skupnimi hlevi. Kmetje pridelujejo na svojih posestvih krmo, ki jo zapeljejo v skupen hlev. Tam je njihova živina. Za njo skrbi le nekaj hlevarjev, da kmetom-delavcem ni treba vsak dan krmiti živine in so čez soboto in nedeljo prosti, kakor če je sploh ne bi imeli. Iz
skupnega hleva pa dobijo mleko, oziroma izkupiček zanj, če ga je veliko.
Tak skupni hlev je lahko večji, vaški, zlasti kjer je veliko manjših kmetov. Lahko si ga uredi tudi le nekaj večjih kmetov, ki potem delajo pri živini in pridelujejo krmo. Le tako bo naša krajina ostala tudi kmetijsko živa, kot je bila včasih, in se ne bo spreminjala le v bivališča delavcev.
JOŽE PETEK
NA ŽENEVSKEM LETALIŠČU SE JE ZGODILO if mnogo presenetljivih reči. toda minuli teden je bil prizor, ki se je ponujal redkim prisotnim (redkim zaradi močne policijske in vojaške zaščite) zares nenaveden'■ prvič sta namreč palestinski osvobodilna, organizacija in država Izrael zamenjali ujetnike. Izraelci so dali PL O 66 ujetnikov, ti pa Izraelcem enega njihovega vojaka. Vojaka so Palestinci zajeli med izraelsko invazijo Libanona pred letom dni, Palestinci pa so bili aretirani zaradi podtalnega delovanja (tako vsak pravijo v Tel Avivu) na ozemlju pod izraelsko zasedbo ... Veselje v 67 družinah ...
NA ŽALOST PA JE BILO MNOGO SOLZA v številnih družinah kar v treh državah - in vse zaradi treh velikih letalskih nesreč. Najprej je v predmestju Pekinga strmoglavilo državno letalo in pobilo več deset ljudi Natančno število žrtev ni znano, prav tako pa ni znano, koliko ljudi je izgubilo življenje blizu moskovskega letališča, na katerem j c strmoglavilo neko sovjetsko potniško letalo. Tudi v tem primeru neuradno poročajo o nekaj deset mrtvih in ranjenih. Venec letalskih nesreč pa se je sklenil pri Amanu, glavnem mestu Jordanije, kjer je strmoglavilo jordansko potniško letalo, pri čemer se je ubilo 45 od 64 potnikov... Nesreče rut tekočem traku...
DA PA NEBI BILO VSE V ČRNIH BARV AH,dodajmo še malce vedrejšo novico, ki pa je tudi po svoje presenetljiva, vsekakor pa
zanimiva. Znana pevka Oli-
vta Newton-John (brUjoutjm
z Johnom Travolto) je dobila iz rok britanske kraljice Elizabete II. visoko odlikovanje za zasluge pri razvoju glasbe. In kdo je predlagal pevko za to odlikovanje? Nihče drug kot avstralski ministrski predsednik (Olivia je avstralskega rodu) Mal-colm Fraser in sicer z obrazložitvijo, da „je veliko storila za razvoj avstralske s/as~ be”.. . Da ne govorimo o zaslužku. ■ ■
ODGOVORNI T0V1BK FBI OKULISTU
- Vidim dobro, samo no vom, ko) pomol.
Zelena
5. zbor temeljne posavske baiie krško
UKREPATI, DOKLER JE CAS!
Vinogradništvo se je s pojavom vikendarstva v novomeški občini tako razdrobilo, da je še malo površin, kjer je proizvodnjo vina možno sodobno organizirati. Kot navajajo poznavalci razmer, je možno tako proizvodnjo vpeljati samo še okrog Ceš-njic in Grčevja, deloma še na šentjernejskem območju, kjer pa so možnosti že slabše. Strokovnjaki opozarjajo, da je skrajni čas vinogradniške površine zaščititi pred vikendarstvom. Za organizirano sodobno proizvodnjo grozdja pa se zanimajo pravi kmetovalci, vendar bi morala biti obnova starih vinogradov organizirana preko zadruge. Ljudje želijo, da bi se okrepljena *>ospe-ševalna služba več bavila s temi vprašanji.
Zdaj je čas za dobre,:	"
V novomeški občini nastaja prostorski plan, ki bo zamenjal zastareli urbanistični načrt iz leta 1972 — Zdajšnje odločitve bodo veljale vse do leta 1985, deloma pa še do 2.000
Sejmišča
NOVO MESTO - S ponedeljkovega sejma smo prejeli poročilo, da je bil promet običajen, da pa so se cene prašičkov od zadnjega sejma nekoliko dvignile. Rejci so jih prodajali po 850 do 1150 din, medtem ko so starejši pujski veljali 1160 do 1500 din. Vsega skupaj so bili na prodaj 203 prašiči, lastnika pa je menjalo 163 živali.
BREŽICE - Sobotni sejem je bil dobro obiskan, saj so rejci pripeljali 405 mladih in 14 starejših prašičev. Prvi so šli v prodajo po 42 din, drugi pa po 26 din kilogram žive teže. Samo 17 mladih in 9 starejših prašičev rejci niso mogli prodati.
Ne sme se zgoditi, da bi prostorski plan, dokument, ki načrtuje vsestransko bodočnost občine Novo mesto, nastal v strokovnih krogih brez sodelovanja krajevnih skupnosti, interesnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in delovnih kolektivov. V prvi fazi nastajanja prostorskega plana pa je zaslediti tudi nerealne želje.
Komisjja za planiranje, ki dela pri izvršnem svetu novomeške občinske skupščine, je že začela z delom na osnovi odloka o prostorskem planu, sprejetem avgusta lani. Za začetek zahtevnega in obsežnega dela zbira komisija strokovno gradivo, na podlagi katerega bodo izdelane smernice za izdelavo prostorskega plana, potem pa bodo vse to temeljito obravnavali in usklajevali z vsemi nosilci planiranja v občini. Predvideno je, da bo vse to delo potekalo do konca 1979, ko naj bi bili sprejeti temelji prostorskega plana, v prihodnjem letu pa naj bi bil plan že sprejet.
Morda se v delovnih organizacijah, v krajevnih skupnostih in drugod niti ne zavedajo, za kako pomemben dokument gre in kako daljnosežne bodo njegove posledice. Prostorski plan občine je potrebno uskladiti še z regijskim in republiškim planom, hkrati pa to delo sovpada v novo srednjeročno obdobje 1981 - 1985. Prostorski plan bo namreč zamenjal že zastareli
Kmetijski
Kako globoko s plugom
Po svojem pomenu prekaša plug vse najčudovitejše stroje na svetu, je v svoji knjigi „Obdelovanje zemlje11 zapisal pokojni jfuiko Sadar, profesor za poljedelstvo na ljubljanski biotehniški fakulteti. V tem ni pretiraval, zakaj ta - za današnje čase kaj skromni stroj — preživlja človeštvo že vsaj pet tisočletij. Najmanj toliko časa namreč človek pozna plug oz. njegovega
predhodnika — ralo.
. ^daj je obdobje spomladanskega obdelovanja zemlje, opravi-*• brez katerega si v naših podnebnih razmerah (drugače pa je, enuno, v Ameriki) poljedelstva ne moremo niti zamišljati. Ne * se zadrževali pri dovolj znanih razlogih za obdelovanje in rahljanje žemlje, nekaj več bi bilo koristno zapisati o globini ^rija, saj ponavljamo nekatere napake.
^dba motornega pogona je zlahka ugodila logični pa tudi s P°skusi dokazani trditvi, da poglobitev brazde povečuje Pridelek. Večja plast zemlje je zrahljana in biološko aktivnejša, ato imajo korenine boljšo rast in oskrbo s hranili. To je tu<v ° Poljedelce v pretiravanje. Po ameriškem zgledu so si le i Poljedelci ob pohodu traktorjev na njive prigovarjali: globoko. Marsikje so se pokesali, saj so spravili s preglobokim ranjem na površje mrtvico, zagnojeno humusno zgornjo rodno Pjast pa so zatrpali pregloboko, tako da ni mogla priti do cinka. Sledil je slabši pridelek ob mnogo večjih obdelovalnih troških, saj poglobljeno oranje zahteva več energije.
Obveljala je treznost, kije svetovala, da oranje več kot 50 cm globoko nima nobenega pravega učinka več, pa šc do te globine Je treba brazdo poglobiti le postopno, skozi več let. V naših razmerah velja, da je treba za spomladansko setev orati do 25 cm globoko, seveda odvisno od lastnosti strukture in teksture ter kmetijske rastline, ki ji je oranje namenjeno. tJkopavine terjajo globljo brazdo kot druge rastline ipd.
Inž. JUL. 55
urbanistični program iz leta 1972, hkrati pa bo usmeritev za celotni razvoj občine na vseh področjih delovanja vse do leta 2000.
Važno je, da bi že v fazi nastajanja prostorskega plana dosegli dobro sodelovanje s terenom, kajti zdaj je čas za upoštevanje želja, glede vizije prihodnosti, ki pa jih bo treba vse-
številka ena. Velikih ambicij brez različnih strokovnjakov ne bo možno uresničiti.
R. B.
Ovira: 100. člen
Denar ostaja v centrali
V Sloveniji so temeljne banke združene Ljubljanske banke organizirane po teritorialnem načelu in s tem bliže združenemu delu šele dobro leto. Ocenjevati doseženo stopnjo družbene preobrazbe bančnega sistema je zato še v mnogočem prcu-ranjeno. Bančniki pogrešajo še več vmesnih členov, kot so lahko interne banke. Vedno znova in znova se postavlja tudi vprašanje moči posameznih temeljnih bank.
kakor uskladiti. Doslej je zbranega že precej strokovnega gradiva, že prva gradiva pa so komisijo za planiranje opozorila, da gre v posameznih primerih nosilcev planiranja le za neuresničljive želje. Tako je v prvem hipu že samo del gospodarskih organizacij planiral tako bujen razcvet, da bi v kratkoročnem obdobju potrebovali nad 7.000 novih delavcev.
Vemo pa, da znaša rezerva v celotni regiji komaj 5.800 delavcev; še drug primer: v celotnem, več kot 600-let-nem obstoju Novega mesta je bilo zgrajene toliko industrije, da ta zaseda 140 hektarov površin, če pa bi vse želje gospodarstva upoštevali, bi imeli v naslednjih petih letih industrijo na 360 hektarih zemlje.
Prva gradiva tudi opozarjajo, da se kaže nadaljnji razkorak med družbenimi dejavnostmi in gospodarstvom, da je kader med problemi
Že v pripravi na 5. zbor krške Temeljne banke je izvršni odbor tehtal, kakšne so možnosti zunanjih virov. Na zboru banke je bil kot cokla takšnim prizadevanjem omenjen tako imenovani stoti člen ustavnega akta združene Ljubljanske banke. Po tem členu se nabirajo v centrali veliki denarci družbenih dejavnosti. Med njimi je tudi železniško gospodarstvo. V centrali se vrti kar 80 odst. denarja, ki ga za prispevke samoupravnih interesnih skupnosti namenjajo v združenem delu. Ta denar bi lahko bil krepka spodbuda združenemu delu, če bi bil seveda bliže, v temeljni banki.
Težave s krompirjem
Mirna: predelava
krompirja
meseca
stoji že dobra dva
V Tovarni za predelavo krompirja na Mirni se vedno bolj zavedajo, da nenehnega pomanjkanja osnovne surovine ne bodo mogli razrešiti sami. Zato so 16. marca povabili v tovarno predstavnike trebanjske občine in družbenopolitičnih organizacij ter predstavnike Kolinske.
Čeprav končni seštevek gospodarjenja v lanskem letu ni negativen, položaj tega tozda Kolinske ni lahek. Cisti dohodek je bil minimalen, dohodek na enega delavca je padel za okoli 13 odstotkov, čisti dohodek na delavca pa skoraj za 20 odstotkov. Osebni dohodki pa so „šli gor" za okoli 15 odstotkov. Nespodbuden položaj tovarne je posledica premajhnih količin krompirja, ki ga tovarna lahko odkupi za predelavo. Položaj je že tako kritičen, da so se pojavila mnenja o ukinitvi prede-
lave krompirja in iskanju nadomestnega ali dopolnilnega programa. V tovarni so proti takim „rcšitvam“, s tako rešitvijo pa se ne bi strinjali tudi kmetje, saj jim krompir prinese od 800 do 900 milijonov starih dinarjev dohodka. Zato zdaj tovarna išče rešitev skupaj z zadrugo, občino in kmeti. Rešitev je bilo nakazanih več. Največ pričakujejo od zagarantiranih cen krompirja, regresih za škropiva in semena, pa tudi od nove sorte krompirja.
Trenutni položaj tovarne bo še mnogo jasnejši ob podatku, da predelava krompirja že več kot 2 meseca stoji. To pomeni okoli 7 milijonov dohodka na dan manj. To pa je breme, ki ga tozd ne bo mogel prenesti sam. solidarnost med tozdi Kolinske pa tudi ne more večno trajati.
J. SIMfTC
*
+
*
*
*
*
J
s
*
*
%
\
*
1
s
*
*
*
*
*
\
*
*
*
*
\
i
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
p
*
*
*
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL-.
Ureja^ Tit Doberšek
Letošnja zima, ki na splošno ni bila prehuda, traja dolgo, tako da bomo
Dela v vinogradu
v glavnem začeli šele v drugi polovici marca. Najprej bomo končali
rez vinske trte
Nekateri so trto sicer že obrezali, mnogi pa tega dela še niso opravili. Ker je bil lanski razvoj trte zaradi spomladanske pozebe nenormalen, imajo prav tisti, ki so z rezjo še počakali. Tako bomo lažje presodili, kaj bomo pri trti odrezali in kaj bomo pustili. Mnoge enoletne rozge so lansko jesen slabo dozorele in so več ali manj trpele zaradi zimske zmrzali, so popolnoma ali napol suhe.
Le pri pozni rezi bomo lahko presodili, kaj je pozeblo in kaj ni. Ta pozeba nas uči, da bomo morali trti naložiti več rodnega lesa, in to ne glede na skaženo obliko. Le tako bomo dosegli normalen pridelek grozdja v jeseni.
Zaradi skažene oblike pri taki rezi se ne smemo vznemirjati, saj bomo trto s prihodnjo rezjo spet lahko primerno oblikovali. Nepotrebne letne mladike bomo odstranili s plctvi-jo trte takrat, ko na mladih mladikah že vidimo grozdiče.
Morebitno solzenje zaradi pozebe rezi ni za trto prav nič nevarno, zguba hranilnih snovi zaradi solzenja ni omembe vredna in jo bomo z lahkoto izravnali s primernim obrokom hranilnih snovi. Pozna rez je zaradi tega v letošnjem letu umestna pri vseh sortah, ki so lani trpele po spomladanski pozebi, kar je posledica delne zimske pozebe enoletnih mladik. Za sorto modro frankinjo je pa pozna rez na splošno priporočljiva, ker ta sorta bujno raste in jo s pozno rezjo nekoliko slabimo ter s tem prisilimo k večji rodnosti.
Zaradi oslabelih enoletnih rozg na splošno ne bomo rezali - izjema je modra frankinja -dolgih šparonov (nad 8 oči dolžine). Največ bomo rezali kratke šparone (od 5 do 8 oči dolžine) in reznike (3 do 4 oči dolžine). Na čepe (1 do 2 očesa dolžine) režemo le izjemoma, in to le
zaradi potrebe po rodnem lesu pri rezi v prihodnjem letu. Mladike, ki poženejo iz čepov, posebno če čepe režemo na mladikah, ki so zrasle iz starega lesa, na splošno malo ali pa sploh ne rodijo. Žametne črnine ne bomo rezali na dolge šparone (nad 8 oči dolžine), ker grozdje na dolgih šparonih pri tej sorti v jeseni slabo dozori. To velja zlasti za kraje, ki ležijo bolj proti severozahodu od črte Novo mesto -Krško proti Ljubljani.
Z vezjo šparonov bomo še počakali, ker je šparon, ki ni privezan proti slabši spomladanski pozebi nabreklih očes in mladik bolj odporen.
V drugi polovici marca
pognojimo vinograd
s fosfornimi in kalijevimi umetnimi gnojili. Z dušikom bomo gnojili pozneje, v drugi polovici aprila ali začetku maja, tik preden začne trta odganjati.
Od fosfornih in kalijevih umetnih gnojil imamo na voljo PK 20:20. Na 1 ha rabimo 150 kg čistega fosforja in si na tej osnovi izračunamo potrebno količino tega umetnega gnojila po formuli: (150 kg x 100): 20 je 750 kg PK 20:20 na 1 ha (za 10 arov 75 kg).
Od dušičnih gnojil je na voljo 27 odst. KAN. Tudi dušika rabimo na 1 ha 150 kg, seveda če nismo gnojili s hlevskim gnojem. Potrebno količino KANA si izračunamo po podobni formuli: (150 kg x 100): 27 je 555 kg KANA na 1 ha (za 10 arov 55 kg).
Pri uporabi PK 20:20 je v mešanici premalo kalija, ker je potreba po kaliju pri trti večja kot po dušiku ali fosforju. Najprimernejše razmerje med glavnimi gnojili NPK je 1:1:2. Ce je na voljo 40 odst. kalijeva sol, jo dodamo (k PK 20:20) na hektar še okrog 350 kg (na 10 arov 35 kg). Kalijevo sol trosimo v istem času kot ostala umetna gnojila.
Glede posebne mešanice umetnega gnojila za vinograde, to je NPK 7:14 18:1:1, moram povedati, da je v tej mešanici premalo dušika. To velja zlasti za sorto žametna črnina, kateri je treba z dušikom močnejše gnojiti kot na primer sorti modri frankinji, pri kateri gnojenje z dušikom omejujemo.
Boljši učinek umetnega gnoja dosežemo, če umeten gnoj plitvo podkopljemo in pomešamo z zemljo. Gnojimo po celi površini.
D. T.
I
*
S
I
*
S
s
s
*
s
*
*
zelena straža v boju z nesnago -
Tudi v Šentjerneju je zdaj, ko je čas za to, pričela z delom Zelena straža, ki je napovedala boj papirjem, vrečkam in vsemu, kar ni v okras kraju. Košev za smeti res ni, zato pa so postavljeni trije kontejnerji, kamor ekipe odmetavajo nesnago. (Foto: Pavlin)
ZASTAVE NEMARNOSTI - Žal kaže, da bi bila civilizacija brez polivinila kot slepec brez bele palice. Dobro, če že mora biti. Ni pa potrebno in zoper besede o varstvu okolja je, ko na obrežjih v pomladanskem vetru plapolajo polivinilaste zastave nemarnosti. (Foto: A. Železnik)
CESTA ŽE NARED - Nekdanja kolovozna pot od Vrh pri Dolžu do asfaltne ceste nad Badovin-cem je močno spremenjena. Sedaj po njej spet vozi avtobus. Več o delu in željah Vrhovčanov, njihovi cesti in težavah zaradi nje v prihodnji številki. (Foto: Janez Pezelj)
t ■
J
-
SREČANJA OB DOMSKEM PRAZNIKU - 16. marca je bilo v Domu JLA 12. tradicionalno srečanje borcev in mladine, posvečeno največjemu domskemu prazniku in praznovanju letošnjih jubilejev. Ob tej priložnosti so najprizadev-nejšim dijakom podelili priznanja in knjižne nagrade. (Foto: Pavlin)
Deiegatsu... p0 delu nagrajevati tudi v pisarnah
fMorlolianonia c 1 rtronii	™
(Nadaljevanje s 1. strani)
jali delegati iz novomeške, trebanjske, metliške in črnomaljske občine ter drugi gostje, ima tudi teren več pripomb in predlogov za boljše delo delegatov v prihodnje. Tako so omenjali zamujanje gradiv, ki prihajajo iz republiške skupščine. Najmanj je všeč delegatom sprejemanje odločitev po hitrem postopku.
Na popoldanskem delu posveta, ki je trajal vse do večernih ur, je bil sklepni pogovor, ki se ga je udeležil predsednik republiške skupščine Milan Kučan s sodelavci in ožji politični aktiv. Ugotovitve bi lahko strnili v naslednje: dosežen je bil velik napredek v uveljavitvi delegatskega sistema na vseh ravneh, v bodoče pa bo potrebno več pozornosti in uskladenega dela posvetiti zlasti programiranju dela, usklajevanju akcij na vseh ravneh in pa temu, da bi programi dela od občinskih do republiških in zveznih skupščin nastajali iz pobud delovnih ljudi.
R. BACER
GABRJE: PRIZADEVEN RK
17. marca 1979 so imeli občni zbor člani krajevnega odbora Rdečega križa Gabrje. Odbor je zelo delaven, kar dokazuje številna udeležba krajanov na krvodajalskih akcijah, nenehna skrb za ostarele, uvajanje najmlajših v delo odbora, člani skrbijo tudi za okolje itd. Za uspešno delo gre veliko zaslug dosedanji predsednici. Na minulem zboru so sprejeli delovni program, številna udeležba mladih pa je porok za še boljše delo gabrskega krajevnega odbora RK.
M. LUZAR
NIHČE NAD MILIJON DINARJEV
Na seji občinske izobraževalne skupnosti v ponedeljek je bil podobno, kot že v prenekateri neuradni razpravi, govor o osebnih dohodkih v tako imenovanem negospodarstvu. Podobno vprašanje je bilo sproženo na nedavni seji zbora združenega dela občinske skupščine. Vodja strokovnih služb občinskih samoupravnih interesnih skupnosti Jožica Kerš je povsem določno tudi z imeni postregla z lanskimi osebnimi prejemki delavcev teh služb. Lani pri teh službah ni bilo delavca, ki bi prejel nad stari milijon osebnega dohodka. Skupščina izobraževalne skupnosti je za javnost prejemkov tudi ostalih izvajalcev.
NOVI SODNIKI
Konec februarja je potekel mandat polovici neprofesionalnih sodnikov sodišča združenega dela v Novem mestu, zato so bili na izpraznjena mesta pred kratkim izvoljeni novi sodniki: Anton Marentič iz Iskre Semič; Jože Vidervol iz GG Črnomelj; Marjan Kuman iz GOK Črnomelj; Anton Bartolovič iz Belta Črnomelj; Milan Vajda iz SZDL Metlika; Mirko Suica, odvetnik v Črnomlju; Janez Gartnar, sodnik iz Trebnjega; Ivan Kos iz KPD Dob pri Mimi; Tone Perpar iz SoB Trebnje, Franc Šunta iz Iskre Mokronog; Bojan Bencik iz Novolesa Straža.
Alenka Berger iz SGP Pionir Novo mesto; Franc Hočevar iz gimnazije Novo mesto; Jožica Hrast iz tovarne Krka, Novo mesto; Ivan Ivkovič iz Novoteksa, Novo mesto; Anton Kraševec iz SDK Novo mesto; Mirko Lovko iz Samoupravne stanovanjske skupnosti Novo mesto; Jože Petrič iz GG Novo mesto in Tone Pirc iz IMV Novo mesto. Izvoljeni so bili za štiri leta.
Predsednik CK ZKS France Popit v Krškem: „Ce preselitev izza stroja za pisalno mizo takoj prinese polovico dohodka več, pomeni, da mora nastopiti sindikat v občini in panogi ter pripeljati stvari na pravo pot"
Članstvo Zveze komunistov v krški občini se je v zadnjih letih podvojilo. Trenutno je v njenih vrstah 1147 občanov, kljub sorazmerno velikemu prilivu pa pogrešajo vključevanje kmetov in mladincev. S hitro številčno krepitvijo pa se seveda povečuje tudi odgovornost organizacij za usposabljanje članstva, odgovornost za vsebinsko bogatitev dela komunistov.
Kot smo na kratko že so bile izhodišče za razpravo in iz
poročali, minuli teden na razširjeni seji komiteja občinske konference ZK v Krškem v prisotnosti in ob sodelovanju predsednika CK ZKS Franceta Popita ocenjevali družbenopolitične razmere v občini, so svojo razpravo strnili v ugotovitev, da so komunisti pobudniki novih odnosov in nosilci napredka ne le v delovnih kolektivih, ampak tudi v krajevnih skupnostih« Komunisti so razen tega gibalo številnih akcij drugih družbenopolitičnih organizacij, v katerih delajo« Veliko si prizadevajo za uveljavljavitev delegatskega sistema. Vsak drugi komunist v občini je delegat, kar tudi dokazuje njihovo aktivnost.
Kljub vsem prizadevanjem pa je bila akcijska usposobljenost osnovnih organizacij ZK marsikje prešibka, je v svoji analizi opozorila delovna skupina CK ZKS, ki je pred tem obiskala 17 osnovnih organizacij ZK v delovnih kolektivih in krajevnih skupnostih. Te ugotovitve
njih lahko povzamemo, da osnovne organizacije niso povsod obvladovale položaja, da niso bile kos spreminjati razmer.
Veliko prepočasi se razvija samoupravna organiziranost, in tudi nagrajevanje po delu se ne premakne izza tekočega traku in iz drugih proizvodnih delavnic za pisarniške mize. V skupnih službah pa tudi na celotnem področju družbenih služb nagrajujejo zaposlene pretežno po delovnem mestu in ne po obsegu oz. kakovosti opravljenega dela.
Predsednik Popit je pri tem omenil, da o nagrajevanju po delu in rezultatih dela sicer veliko govorimo, dejanja pa ne dohitevajo besed. Administrativna praksa nagrajevanja po spričevalu se neprestano vrača, ta praksa pa zapostavlja izkušnje. Imamo primere, ko delavec nima spričevala o visoki kvali fikaciji, pa z leti vendarle odlično opravlja tudi zahtevnejše delo. Žal, mu ga nihče
ne prizna (pri nas ne, v Nemčiji pa), ker ne more ponuditi papirjev „Zaradi takih razmer", je dejal tovariš Popit," se nam povečujejo potrebe po dodatnem izobraževanju v delovnih kolektivih."
Pri uveljavljanju samoupravne organiziranosti so se zlasti izkazali v krškem Imperialu, kjer so prišli tako daleč, da v tozdu zares delavci odločajo o rezultatih svojega dela. Na pomanjkljivo samoupravno organiziranost so pokazali v SOP. V
KRŠKO:
TRDI OREHI V ZDRAVSTVU IN ŠOLSTVU
Krške komuniste čaka še veliko dela pri samoupravnem organiziranju zdravstva in preobrazbi šolstva. Tako organiziran tozd kot je zdravstveni dom v Krškem, se ne more uveljaviti, saj ne dobiva niti ustreznih informacij, o dohodku pa odločajo na ravni SOZD v Novem mestu.
Tudi priprave na usmerjeno izobraževanje v občini ne potekajo tako, kot si želijo. Vezi šolskega centra in delovnih kolektivov niso dovolj trdne in ne odražajo obojestranskih interesov. Potrebe združenega dela po kadrih so sicer zbrane, vendar že zdai ugotavljajo, da niso realne. Veliko delovnih organizacij namreč nimakadrovskih načrtov. Za svobodno menjavo dela pa mora tudi šolstvo ‘povedati, koliko stanc en učenec oziroma dijak, saj se brez takega izračuna ni mogoče uspešno dogovarjati z združenim delom.
PREDSEDNIK ZKS V KRŠKEM - Predsednik CK ZKS France Popit na razšiijeni seji komiteja občinske konference ZK v Krškem. Na levi sektretar MS ZKS Posavje Mirko Kambič, desno sekretar komiteja občinske konference ZK Krško Jože Peterkoč. ,(Foto:: Teppey)
Pozornosti ni nikoli preveč
Medobčinski svet SZDL za Posavje o socialni varnosti borcev in invalidov
Predsedstvo republiške konference SZDL se je pred nedavnim lotilo najširše akcije, da bi tudi na terenu preverili ustreznost socialne varnosti borcev NOV in vojaških invalidov. Podobno kot v drugih regijah je bilo o tem posebno posvetovanje 16. marca v Krškem.
Družba je za to doslej namenila precej denarja. Kot je poudarila Dragica Rome, pa vedno ni vse le denar, temveč predvsem topel, tovariški odnos.'
Težko bi bilo najti življenjsko področje, ki ga na tem posvetu ne bi osvetlili. V vseh treh občinah delajo borčevske ambulante.
Nadrobnejši pogled pove, da bi le-ta lahko bila v Sevnici uspešnejša, če se zdravniki v njej zaradi
znanih kadrovskih težav ne bi tako hitro menjavali. V Brežicah je nemalokrat težavno uveljavljati prednosti borčevske ambulante, zakaj čakalnica je skupna. To bo kmalu rešeno, podobno, kot rešujejo prostorsko stisko v krškem zdravstvenem domu! Predstavniki borčevskih organizacij vseh treh posavskih občin opozarjajo na slab odnos zdravilišč do borcev. Borci, kot vse starejša starostna skupina
kostanjeviškem tozdu niso zadovoljni z delitvijo osebnih dohodkov, saj ugotavljajo, da si biroji v Ljubljani in Zagrebu režejo prevelike kose kruha na račun proizvodnih delavcev. Tudi v Kovinarski, s katero v SOP pripravljajo združitev, komunisti ta čas zahtevajo ustreznejšo samoupravno organiziranost, razen tega pa so ob pregledu zaključnega računa predlagali vrsto ukrepov za zmanjšanje stroškov - od boljše organizacije dela do varčnosti pri materialu in izkoriščenosti delovnega časa.
Tudi v Celulozi so se kritično lotili vzrokov, la vplivajo na zmanjševanje dohodka. Pretresli so uresničevanje stabilizacijskih ukrepov, na drugi strani pa opozorili na niz dejavnikov zunaj tovarniške ograje in občine, na katere ne morejo učinkovito vplivati. Mučijo jih povečane carinske stopnje za uvoz lesa, pa tudi sedanje nizke cene časopisnega papirja. Kljub vsemu imajo znotraj tovarne še vedno možnosti, da kaj privarčujejo.
JOŽICA TEPPEY
POPRAVEK: SEKRETAR JE INŽENIR
V predzadnji številki Dolenjskega lista smo v poročilu o ustanovitvi nove medobčinske gospodarske zbornice za Dolenjsko napisali, da je novi sekretar postal prof. Janko Gladek iz Črnomlja. Tako je namreč pisalo v pismenem gradivu, medtem ko je novi sekretar po poklicu inženir. Za napako, četudi ni nastala po naši krivdi, se opravičujemo.
Obračun dolenjskih vinogradnikov
Ob Tednu dolenjskega cvička so v nedeljo, 18. marca, dolenjski vinogradniki imeli obračun dela. Po predavanju strokovnjaka tovarne zaščitnih sredstev Pinus Rače, inž,Mamiloviča, je predsednik prireditvenega odbora Tedna dolenjskega cvička Martin Cvelbar podelil diplome in priznanja za ocenjene cvičke.
Po podelitvi diplom in priznanj je Društvo vinogradnikov Dolenjske imelo sejo skupščine delegatov društva, ki je po pravilih najvišji organ društva. Delegati so poslušali poročilo upravnega in nadzornega odbora ter zaključni račun. Nato so sprejeli dopolnila pravil, ki bolj konkretizirajo delovanje društva. Določili so, da se z letom 1980 letna članarina poveča od 30 na 50 din za člane, za OZD pa na 10-kratno članarino posameznega člana.
Skupščina se je zahvalila Dolenjskemu listu, ki društvu daje na voljo tedenski kotiček pod naslovom „En hribček bom kupil" za strokovna navodila in za društvene vesti. Prav tako se je skupščina zahvalila občinskim skupščinam in druž-beno-političnim organizacijam Dolenjske za materialno, predvsem pa moralno podporo in pomoč pri delovanju društva.
Med programom dela je na prvem mestu povečanje članstva in ustanavljanje novih ožjih vinogradniških okolišev na celo Dolenjsko.
O delovnem programu društva bomo še pisali.	j	jj
MLADI NOVINAR
Center za obveščanje in propagando pri OK ZSMS Novo mesto je pripravil zadnjo soboto v domu JLA seminar o novinarstvu. Dvajset mladih novinarjev je poslušalo predavanje o osnovah novinarstva in pripravi biltenov, nakar so napisali in razmnožili dva biltena. Uspel je zlasti prvi (poimenovati so ga „Mladi
novinar"), v katerem so predstavili delo nekaterih osnovnih organizacij ZSMS.
ljudi, bodo potrebovali vse več pomoči na domu.
Mnogo pomeni uresničevanje družbenega dogovora o priznavalninah. Tako v sevniški in brežiški občini opozarjajo na pomanjkanje denarja, s čimer se v bogatejših občinah ne srečujejo. Pravo mesto za širši vpogled družbe v vprašanja borcev so koordinacijski odbori po občinah. V Krškem ga bodo ustanovili pri skupnosti socialnega skrbstva prihodnji mesec, v Brežicah dela z uspehom. V tej občini se srečujejo tudi z neskladji, ki jih povzročajo različne pokojnine borcev tostran in onstran Sotle.
ALFRED ŽELEZNIK
Novi odloki v današnjem Skupščinskem Dol. listu
Izjemoma je SDL danes priložen v Prilogi
Na 16 straneh prinaša danes nova številka SDL (prejšnji teden zaradi tehničnih ovir in omejenega obsega DL ni mogla iziti) nove odloke vseh 7 občin.
OBČINA ČRNOMELJ objavlja odlok o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana za čas od 1986 do 1995 oz. celo do 2000,
posebej pa odlok o družbenem planu občine za obdobje od 1981 do 1985. Objavljen je tudi odlok o nekaterih spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov.
OBČINA KOČEVJE objavlja sklep skupščine občinske skupnosti socialnega skrbstva o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški.
OBČINA KRŠKO objavlja odlok o letošnjem proračunu občine, odlok o višini prispevne stopnje za financiranje vzdrževanja in obnavljanja posameznih komunalnih objektov in naprav skupne porabe v KS za tiste zavezance, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma, in odlok o organizaciji ter delovnem področju sekretariata občinske skupščine. Za mnoge občane bo zanimiv odlok o ureditvi cestnega prometa v naseljih na območju krške občine, medtem ko skupščina občinske skupnosti soc. skrbstva objavlja svoj sklep o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški.
OBČINA METLIKA objavlja odlok, da je sprejeta sprememba urbanističnega načrta Metlike glede varovalnega pasu obvoznice magistralne ceste Novo mesto-Karlovac. Odlok o izobešanju zastav bo zanimal slehernega občana, mnoge pa tudi odlok o splošnih pogojih ter vzajemnih razmerjih med etažnimi lastniki. Z odlokom je določen najnižji odstotek sredstev za razširjeno reprodukcijo in
družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu.
OBČINA RIBNICA objavlja tokrat 4 odloke: o proračunu za 1979, o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov, o pristojbinah za veterinarsko sanitarne preglede in dovoljenja občini ter odredbo o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1979.
OBČINA TREBNJE seznanja občane z odlokom o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih v letu 1979, izvršni svet pa z odredbo o
freventivnih cepljenjih, diagnostičnih in drugih preiskavah v letu 979.
OBČINA NOVO MESTO objavlja tokrat dva planska dokumenta: odlok o pripravi in sprejetju družbenega plana občine za obdobje od 1981 do 1985, posebej pa odlok o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana občine Novo mesto za čas od 1986 do 1995,
Žužemberška Iskra izplavala
Dve leti organiziranih prizadevanj sta prinesli režitev iz skoraj brezizhodne krize
Pred dvema letoma in še nekaj nazaj se je žužemberška Iskra -tozd Keramični kondenzatorji znašla v skoro brezizhodnem položaju. Takrat je bilo o težavah mnogo govora in pisanja, zato je prav, da ob končani sanaciji zapišemo nekaj o uspehih kolektiva te tovarne. Uspešna senacija je plod velidh prizadevanj kolektiva, ureditve notranjih odnosov, kadrovskih sprememb in solidarnosti Iskre. Dolgoročen uspeh pa bo zagotovila šele avtomatizacija proizvodnje in nova tehnologija, ki je v tej TOZD na pohodu.
Da bi lažje razumeli, kako je prišlo do kritičnega položaja v Iskri v Žužemberku, je prav, da si osvežimo nekaj dejstev iz zgodovine te tovarne. Obrat je bil ustanovljen leta 1960, in sicer ga je ustanovil takratni Inštitut za elektrozveze, da bi v njem proizvajali potrebne keramične kondenzatorje. Ker je bila Iskra v Žužemberku edini proizvajalec takih kondenzatorjev v Jugoslaviji, je imela zelo dober tržni položaj in je dosegla primerne gospodarske rezultate. Izdelovali so manjše serije zelo različnih keramičnih kondenza-
torjev, pač po potrebah na trgu.
Ko pa so začeli večji jugoslovanski proizvajalci postavljati lastne tovarne elementov in proizvajati keramične kondenzatorje, je postalo na trgu lesno za vse. Začel se je izbor, saj je postala ponudba večja od povpraševanja. Tu pa so stare metode dela in komerciale odpovedale in tu so korenine krize poleg v neurejenih notranjih odnosih in ne najboljše organizacije dela. Tako je morala TOZD leta 1977 v sanacijo, ki je potekala še vse leto 1978.
V težkem gospodarskem položaju
so se resno zavzele strokovne službe v žužemberški Iskri, strokovnjaki Industrije elementov in delno strokovnjaki Skupnih služb Iskre. Naredili so načrt. Vklopili so sanacijska prizadevanja v srednjeročni program 1976-1980, analizirali so stanje v TOZD in na podlagi rezultatov naredili sanacijski načrt za lefi 1977 in
mAK •
MODERNIZACIJA - S prizidkom je Iskra v Žužemberku dobila dokončno podobo.
1978. V analize so vključili obstoječo tehnologijo* položaj trga, kadrovske zmogljivosti in seveda finančno strukturo potrebnih pokritij izgub.
Leto 1977 bi za TOZD Keramični kondenzatorji lahko imenovali prvo fazo sanacije. Pri raziskavi trga so ugotovili, da povpraševanje po keramičnih kondenzatorjih narašča za 8 - 10 % na leto zaradi njihove zanesljivosti in daljše življenjske dobe.
Zato so gradili na tem. Predvsem so odpravili obrtniški maloserijski način proizvodnje, ki veže mnogo delavcev in draži proizvodnjo. Dali so več poudarka na mehanizacijo in avtomatizacijo proizvodnje in kvaliteto izdelkov.
Poleg lega pa so z notranjimi in zunanjimi dejavniki iz Iskre in novomeške občine vzporedno naredili več kadrovskih premikov in uredili nekatere notranje napete odnose. Zaposlili so šc nove strokovnjake in tako kadrovsko okrepili kolektiv. Uspeh ni izostal. Načrtno zasledovanje trga, dosledno prizadevanje za investicije v proizvodno opremo, zniževanje stroškov proizvodnje, z
močno in intenzivno inventivno dejavnostjo in novo organizacijo dela so pokazali rezultate in obetali dolgoročnejšo stabilnost.
Te kratke misli pa povedo prema-. lo o velikem prizadevanju in vlaganju naporov kolektiva. Nadur ali dnevno-nočnega dela skoro niso poznali. Ni bilo razlik, če je bilo potrebno, med dnevom in nočjo, med nedeljo ali delavnikom. Vsi so se zavedali življenjske nuje sanacijskih ukrepov, ki so morali biti izvršeni takoj in v celoti. Ob tem ne smemo pozabiti omeniti požrtvovalnega dela novega direktorja Dušana Lavriča.
Naslednje, 1978. leto, bi lahko imenovali kar druga faza sanacije. Dober proizvodni in gospodarski rezultat iz leta 1977 je dal podlago tudi za druge dejavnosti. Poleg notranjih prizadevanj so sc utegnili ozreti tudi okrog sebe. Uredili so šc nekatera notranja nesoglasja, uredili odnose na relacijah z Industrijo elementov, z domačo krajevno skupnostjo in še nekaterimi. Tako so odstranili žarišča trenj in nesoglasij.
Se več pa veljajo prizadevanja na področju samoupravljanja. Tega leta
so se dokončno konsolidarizirali po normah zakona o združenem delu. Med prvimi so podpisali samoupravni sporazum o dohodkovnih odnosih s kooperantom Keramiko, uredili so nagrajevanje po delu in uvedli doslednejše odločanje kolektiva. Definirali so nekaj nedorečenih kompetenc med samoupravo in tehnično - poslovnim vodenjem.
Leta 1978 so nadaljevali z izgradnjo prizidka, ki je dalj časa stal nedograjen. Tako so dobili prepotreben prostor za nekatere spremljajoče dejavnosti in na enem mestu zaokrožili ves proizvodni proces od projektive do proizvodnje. Tako bo manj potov med staro in novo tovarno.
Predvsem pa moramo omeniti velik poslovni uspeh Iskre v Žužemberku leta 1978. S stalnim zmanjševanjem stroškov jim je uspelo tudi dvigniti osebne dohodke.
Žal pa leta 1978 niso dosegli predvidenega izvoza, čeprav so lani izvozili kar 50 % več kakor leto poprej. Zato so si tudi za letošnje leto zadali visoke cilje v izvozu.
FRANCKOTAR
DOLENJSKI LIST
I	«■»- <m, 'J. A. m* 4
Sl 12 (1545) 22. marca 1979
&
pisma
in
odmevi
JI
tujo*
nase skupno
SREČANJE
Učenci šole Baza 20 iz Dolenjskih Joplic smo za dan žena obiskali delovni kolektiv Bor, v katerem so zaposlene pretežno delavke. V tovarniški jedilnici smo izvedli kulturni program skupaj z našimi nekdanjimi učenkami, sedanjimi delavkami- Učenke so zbranim ženam podelile lične prtičke, ki so jih izvezle pri krožku ročnega dela.
UČENCI OS BAZA 20
OGLED
LJUBLJANE
Učenci novomeške gimnazije smo si v ponedeljek, 12. marca, ogledali najvažnejše ljubljanske znamenitosti- Med drugim smo si ogledali letno gledališče, ki ga je zamislil znani arhitekt Plečnik, univerzitetno knjižnico, škofijski dvorec in mestno hišo, katero uvrščajo med najlepše v Evropi. Na ekskurziji smo obiskali tudi več drugih spomenikov, velik vtis na vse pa je naredil muzej pri Sv. Urhu pri Ljubljani, kjer so med zadnjo vojno mučili rodoljube. Ob koncu izleta smo si ogledali še igro ..Brezjansko polje" v Šentjakobskem gledališču.
LJUBA GRIČAR gimnazija Novo mesto
DRNOVO JE BILO PRISTANIŠČE
Drnovo je lepo urejena vas. Imamo nov gasilski dom, novih pa je tudi nekaj hiš. Tu živijo kmečke in delavske družine, katerih je največ. Zelo si želimo novo trgovino. Drnovo je znano tudi po izlcopaninah, ki pričajo, da je bilo tu nekoč veliko rimsko pristanišče.
BERNARDA VODOPIVEC OS VEL. PODLOG
KONCERT STARIH GLASBIL
Ob dnevu žena smo imeli učenci
osnovne šole Šentjernej koncert starih ljudskih glasbil. Razlagala sta nam jih Mira Omrzel in Gregor Ban. Videli smo tudi nekaj takih, ki so nam bili doslej neznani, zato nam je bila ta prireditev še posebno všeč.
MATEJA CEKUTA, 7. a OS Šentjernej
PRIJETNO
SREČANJE
Srečanja, ki so ga v čast dnevu žena v Trebnjem priredili krajevna organizacija RK Trebnje, KS Trebnje, krajevna organizacija SZDL in mladi člani Rdečega križa, se je udeležilo 100 žensk, starejših od 65 let. Povabljene so bile tudi žene borke. Po prisrčnem pozdravu predsednika RK Trebnje tov. Kukmana so učenci OŠ Jože Slak-Silvo in gojenci glasbene šole izvedli kulturni spored in s tem pripravili ženam prijetno razpoloženje. Še posebej je navdušil dekliški nonet, ki je orosil marsikatero oko.
DARJA GOLE OŠ Jože Slak-Silvo TREBNJE
OB DNEVU ŽENSK
Mladinci 00 ZSMS iz 2abje vasi smo ob mednarodnem prazniku žena pripravili proslavo s kulturnim sporedom. Za čestitke in cvetje smo Poskrbeli sami, pogostitev smo pri-Pfavili s pomočjo kuhinje OŠ na z denarjem pa nam je pomagala krajevna skupnost. S prireditvi-°smo dokazali, da znamo organizi-v V- ln.^a bi bila naša aktivnost še večja, ko bi imeli svoje prostore.
Z. ANTONČIČ M. BOJANC
POGOVOR O DELU MLADIH
,&elegacija republiške in občinske
ob?!6?""1 “MS Je 6' marca iskala tudi mladinsko organizacijo
^vomeškega KŠC Grm. Člani pred-
stva ter vodje krožkov in komisij
sko 8osfe najprej seznanili z akcij-
» “'Političnim programom za to
šol tl*,1Klcnim programom za to sko iet0 z organizacijsko she-je . °snovne organizacije, zatem pa q jSeda tekla o samoupravi na šoli. Javnem ocenjevanju, štipendijski
rnui^i’ govorili smo o programih Udinskih ur, v katerih je vnaprej Uč • sodelovanje med razredi, no vi?i-se bomo ,ud' le,os množič-z»v , “čili v delovne akcije, že je zadr*0- tU(*‘ c*e*° aktiva mladih jo J^nikov, učenci redno spremlja-v p 0kovno literaturo o kmetijstvu, iiP^jšnjem številu pa so se vklju-Za »i doPisno šolo samoupravljanja mlade v kmetijstvu. Z gosti smo _ Pogovarjaj tudi o možnostih zapoj.‘n nadaljnjega študija pa o sortiZavi s krajevno skupnostjo ter : “kovanju s stopiško osnovno šolo n v°jaki s Pogane
ZDENKA ZEPUHAR KSC Grm
Kar se ‘Janezek nauči, Janez zna
Naše okolje je — naša legitimacija
Narava se prebuja in že nas sončni žarki vabijo na plan. Razgibati moramo od zimskega mirovanja bolj ali manj otrdele ude, naužili bi se radi sonca, svežega zraka in, seveda, vse to v čistem okolju. Loke in gaji nas vabijo, tu sl nain ponujajo prve cvetlic«, toda kaj, ko nas pa radost hitro mine, če vidimo, da trobentice kukajo izpod polivini-laste*$M£ke, če moramo odriniti smrdljivo pločevinko, ko bi si radi utrgali vijolico!
Tak „okrasni“ material je najbolj viden ob rekah in potokih ter gozdnih jasah, pač povsod tam, kamor najraje zahajamo na piknik, na kopanje, sončenje itd. Vse to, kar se nam v zgodnji pomladi tako pestro razkazuje, je seveda „pridelek“ iz lanskega leta, ko so premnogi izletniki embalažo svoje malice pustili tam, kjer so jo izpraznili. Visoka bujna trava je vse to nekako skrbno prikrivala očem, vse dokler ni dozorela in se posušila, nato pa je njeno vlogo prevzel sneg.
Je pač tako. Ko smo bili Janezki, nam nihče ni rekel: ,,Daj, poberi to, pospravi ono!“ pač zato, ker takrat ni bilo polivinilastih vrečk, ni bilo toliko pločevink in ne piknikov, pa se nismo navadili, in zdaj, ko smo že Janezi, se ne spomnimo, da bi za seboj pospravljali, če smo zunaj, v gozdu, v naravi.
Sedaj, ko vedno bolj opažamo, da nam raznovrstna nesnaga kazi okolje, kvari zrak, vodo in resno ogroža zdravje, se moramo resno zamisliti, kako bomo onesnaževanje okolja omejili. Vemo, da taborniška organizacija že nekako poklicno skrbi za čisto okolje, vendar pa ne bi bilo zgrešeno, ko bi tudi šole poleg že ustaljenega navajanja na red porabile še kak športni dan, da bi nekoliko očistili kraje, ki jih radi obiskujemo, četudi bi bilo to zgolj zaradi navajanja. Najbolj primeren čas za odstranjevanje raznovrstne navlake je ravno sedaj, dokler trava ne zraste in ne prekrije znova vseh neželenih odvrženih odpadkov.
N.D.
»Nisem gospodar svojih prejemkov”
Izkušnje o neodgovornem in nezakonitem zadrževanju denarja v banki
Bere človek časopise in revije, posluša radio, gleda televizijo in se marsičemu čudi, še večkrat pa jezi. Jezi in besni zaradi neodgovornosti in nesposobnosti posameznikov v naši socialistični samoupravni družbi, ki para živce nam občanom, ne pa tudi tistim, ki bi lahko in bi tudi morali kaj ukreniti.
Pa preidimo k stvari! Kot ka LB je zahtevala fotokopijo
delovni človek in občan želim svoje živce pomiriti s protestom v Dolenjskem listu glede neodgovornosti Temeljne ljubljanske banke v Novem mestu, pri kateri imam že več let odprt žiro račun, na katerega DO Labod nakazuje moj zaslužek za vsak mesec v času od 10. do 12. dne v mesecu. Doba čakanja obvestila LB o prispelem oz. nakazanem denarju se iz meseca v mesec oz. iz leta v leto podaljšuje v korist LB. V prvih letih je razmik bil 5-7 dni, zdaj pa tudi po mesec in še več, na primer:
DO Labod je nakazala mojo januarsko plačo 12. 2. 1979. 1. 3. 1979 sem vprašal delavko LB, zakaj niso nakazali mojega honorarja. Odgovorila mi je, da DO Labod ni nakazal denarja. Trdno sem vztrajal, daje blagajnik DO Labod vedno in redno nakazoval moj zaslužek. Delav-
Jeseni proslava
35 let Kozjanskega odreda
Borci sromeljske krajevne organizacije Zveze borcev so se na občnem zboru, ki so ga imeli 11. marca, dogovorili za delo v prihodnosti. Med najpomembnejšimi nalogami, pri katerih bodo sodelovali skupaj s krajani, je domicilna proslava Kozjanskega odreda, ki praznuje letos 35-letnico ustanovitve. Pri pripravah na proslavo sodeluje vseh šest kozjanskih občin. Na proslavi nameravajo prikazati tudi vaje enot splošnega ljudskega odpora, med njimi napad helikopterskega desanta in obrambo pred njim. V počastitev jubileja Kozjanskega odreda bodo izdali posebno brošuro.
Na sestanku so spregovorili tudi o negovanju revolucionarnih tradicij. Da bi se te tradicije ohranile, nameravajo popestriti delo z mladino. Še posebej bodo mladince seznanjali s kraji, kjer so se borili njihovi starši.
M. JAZBEC
in datum nakazila za denar.
Isti dan sem prinesel zahtevano kopijo iz DO, na kateri piše, da je bil denar nakazan 12. 2. 1979. Na podlagi dokaza je delavka LB ugotovila resnico in je pregledala svoj register žiro računa ter se prepričala, da mene nima v poslovnem registru. Povedala mi je, da bodo takoj ukrepali in v najkrajšem času zagotovili denar. Tega pa
do 16. 3. 1979 niso storili. Očitno je, da mehanizmi v poslovni enoti LB ne delajo v duhu zakonskih določil in sprejetih navodil centralne banke.
Na podlagi tega dejstva želim opozoriti na skrajno neodgovornost in nezakonito zadrževanje denarja posameznih občanov, ki imajo žiro račun pri LB in drugo. Ali mi pripadajo obresti od dneva nakazila denaija do dneva izplačila? Dvomim, daje moj primer osamljen. Taki primeri upravičeno zahtevajo javno kritiko. MILAN ILIČ, NOVO MESTO, Zagrebška 18
*-JLa
PRIJETNO SREČANJE — Člani mirenskega RK so 10. marca pripravili srečanje za vse nad 70 let stare občane iz krajevne skupnosti. Tako se je v telovadnici osnovne šole zbralo nad devetdeset povabljencev, ki so najprej z zanimanjem spremljali kulturni program, v katerem so nastopili šolski pevci, recitatorji in plesalci, po kosilu pa so se sproščeno pogovarjali ali celo peli in plesali ob zvokih mirenskega ansambla. - Na posnetku: Matilda Rajer, najstarejša udeleženka srečanja, prejema priložnostno darilo. (Besedilo in foto: Alenka Pečak)
Še: Vzroke za težave iščimo najprej doma
Dodatno pojasnilo pisca prvotnega članka
Skrbimo za varnost šolarjev
O delu ribniških pionirjev—prometnikov
Glavna skrb nas, pionirjev-pro-metnikov, je varnost vseh šolarjev, zlasti najmlajših. Skrbimo za varen prehod čez cesto pri šoli in na križišču, spremljamo množične pohode, na zborovanjih, proslavah in drugih prireditvah pa smo varnostniki in redarji. Pomagamo tudi pri izvedbi tekmovanja „Kaj veš o prometu" ter pri praktičnem delu kolesarskih izpitov.
Letos obiskuje prometni krožek 15 pionirjev. Sestajamo se enkrat na teden. Sodelujemo tudi z ribniško postajo milice. Zal, miličniki nimajo za nas preveč časa, kadar pa utegnejo, nam veliko pomagajo.
NISO NAS POZABILI!
13. 3. 1979 smo bili upokojenci gostinskega podjetja hotela Pugled Kočevje povabljeni na družabni večer. Pri prihodu so nas zelo prisrčno sprejeli tov. direktor Praznik,' sekretar Jajtič in predsednica sindikata Anica Spasenovič in tako smo dobili vtis, da smo še vedno njihovi. Pozneje nam je tov. direktor opisal razvoj podjetja. Povedal je, da nas tudi v bodoče ne bodo pozabili. Prejeli smo tudi praktična darila in bili pogoščeni z večerjo.
Kolektivu in sindikatu ter vodilnim uslužbencem se prav lepo zahvaljujemo.
Zagost, upokojence ANTON PETROVIČ c. na Stadion 10 Kočevje
SOLO SO OBNOVILI
Naša šola v Velikem Podlogu je stara 77 let. Med zimskimi počitnicami so jo obnavljali. Zdaj je šola centralno ogrevana, v razrede so napeljali vodo in namestili dodatne luči. Učilnice so prebelili in ostruga-li parket. Po hodnikih so nalepili tapete. V prenovljeni šoli se zdaj počutimo veliko bolje.
ALESTRSELIC OS VELIKI PODLOG
Najbolj pridni in vestni pionirji-prometniki se vsako leto udeležimo republiških tekmovanj in srečanja pionirjev-prometnikov. Lani smo v Novem mestu dosegli 11. mesto. Letos se bomo bolje pripravili.
Naše delo je zelo zanimivo in bo morda kdo izmed nas postal pravi miličnik.
BOGDAN BARTOL, 8. b
OS DR FR. PREŠEREN RIBNICA
V 11. številki Dolenjskega Usta je na 5. strani sestavek izpod peresa sekretarja komiteja občinske konference Kočevje Jožeta Novaka z naslovom „Še: Vzroke in težave iščimo najprej doma“, ki naj bi bil pojasnilo na moj članek s takim naslovom.
Najprej moram pojasniti, da nikoli nisem napisal sestavka, katerega naslov omenja pisec J. Novak še v 1. odstavku svojega pojasnila „Vzroke IN težave iščimo najprej doma", ampak le članek „Vzroke ZA težave iščimo najprej doma". Podobno šepajo tudi nadaljnje piščeve ugotovitve.
Pozoren bralec gotovo ni mogel dobiti vtisa, da je moj članek napisan le na osnovi razprave na seji
Ne kalimo čistega cvička!
In še enkrat o izvoru imena dolenjskega vina
Kot kritiki mojih dognanj o Mar(ch)weinu in marvinu so se oglasili sedaj še vinski trgovci brežiškega podjetja Slovin. V članku „Še: cviček ni bil in ne bo marvin" v DoL listu od 8. marca pravijo, da so se odločili cviček zaščititi z znamko „marvin, ki predstavlja staro ime za dolenjsko vino od 12. do praga sedanjega stoletja". Ce bi brežiški vinski trgovci vprašali Slovenija vino, bi jim tam povedali, da nimajo prav, ker je „marvin“ nastal čisto drugače, kot zdaj razlagajo v Brežicah. Kako?
Ko je Slovenija vino nasedlo izmišljotini Jožeta Likarja, da ima Valvasor zapisano „marvin“ kot staro ime za cviček, so priznali, da cviček res ni bil nikoli marvin, da pa imajo pravico to izmišljeno ime uporabiti kot ..zaščitno znamko", to se pravi kot trgovsko ime za cviček. Pri Slovinu sedaj ponavljajo kot zgodovinsko resnico, kar so pri Slovenija vinu priznali za izmišljotino.
Trgovci pri Slovinu sedaj svoj ponaredek izkoriščajo za dokaz, da je marvin ime za dolenjsko vino že od 12. do praga sedanjega stoletja" Zatrjujejo, da ima marvin „v seznamu tudi Slovenska akademija znanosti in umetnosti", kar prav tako ni res. SAZU ima zapisano „marwein“, nastalo iz nemškega Marckvvcin, kar pa nima nobene zveze z marvinom, ki je po slovensko zapisan germanski priimek Marwein. Napačno poročajo tudi. da piše Slov. etnograf
(1953-1954) o marvinu kot imenu za cviček, saj ga vendar uvršča med ,.trgovska vina" torej kot zaščitno znamko. Tako je tudi pri brežiškem Slovinu njihov zaključek: „lzvor besede marvin dokazujejo razni našteti zgodovinski spisi in viri" brez vsake osnove, zgodovinar pa ga odklanja.
Za nemško ime Mar(ck)wein nisem nikoli dokazoval, da ne pomeni vina iz Marke, kot je zapisal Tit Doberšek, ampak trdim le, da tega tujega imena niso dolenjski vinogradniki nikoli uporabljali za svoj vinski pridelek. Prav tako ne drži trditev, da pomeni Marckwein „vino iz Kranjske dežele". Saj ni Marka nikoli pomenila Kranjske, ampak vedno samo Dolenjsko. Srednji vek pozna tudi Kranjsko marko, toda vedno samo v pomenu Gorenjske.
Drži tudi moj dokaz, da so si vinski trgovci izmislili, da je „mar-vin" isto kar Mar(ck)wein, oboje pa da je ime za cviček. Marvin in Marwein nimata niti po besednem izvoru niti po pomenu nič skupnega.
IVO PIRKOVIČ
PRIPIS UREDNIŠTVA - S to repliko končujemo polemiko (razen če ne bo kdo odkril in želel povedati javnosti kaj izjemno novega) o imenu dolenjskega vina. Upamo, daje prispevala k utrditvi resnice o njem in daje ..nalila čistega cvička“.
Kako z zdravstvom
Nekaj dopolnilnih pripomb k pisanju o zdravstvu v Dolenjskih Toplicah
Splošna ambulanta v Dolenjskih Toplicah je na voljo tudi borcem, čeprav se duši od prevelikega obiska bolnikov, predvsem otrok, šolskih in predšolskih. Iz dneva v dan se povečuje število obiskov tudi ostalih krajanov. K vsemu skupaj pridenejo svoje še številni socialno ogroženi, tako da je stanje zaskrbljujoče. Naši prostori niso več ustrezni. Zaradi obilice dela in neustreznih prostorov pa trpi tudi zdravstveno osebje. Zdravstveni delavec je človek kot vsak drug, zato pač potrebuje znosne pogoje za svoje delo.
Že dolgo nam obljubljajo novo ambulanto. Z njo bi zdravnik dobil boljše delovne pogoje, odpravljene pa bi bile tudi številne druge težave. Ne nazadnje bi morali pomisliti tudi na to, da sedaj zdravnik nima niti stanovanja.
Drago Štimec
občinske konference ZK (kot trdi J. Novak). Na tej osnovi je bil napisan le prvi odstavek; medtem ko že takoj na začetku drugega jasno piše, da gre za misli iz razgovora s predsednikom občinskega sindikalnega sveta.
Drži tudi, da sem na seji komiteja slišal, da bodo razpravo v Kmetijskem gospodarstvu ponovili po zaključnem računu. Vendar nisem nikjer (kar mi želi naprtiti J. Novak in kar je pri stvari bistveno) zapisal, da jo bodo ponovili zato, ker bi bila slaba ali kaj podobnega, saj kaj takega v razpravi ni bilo niti rečeno. Osebno namreč menim, da ni slabo, ampak je celo pohvalno, če so take in podobne- razprave v OZD pogostejše.
V tozdu ..Govedoreja" pa sem napisal v glavnem isto kot J. Novak in nesporazuma res ne bi smelo biti. Dovolj jasno je namreč povedano, da so v tem kolektivu vzroki za lansko izgubo zunanji, predvsem podražitev koruze, in „da so torej nekateri kolektivi pri gospodarjenju še preveč odvisni od zunanjih vplivov," medtem ko prvi stavek v tem odstavku in tudi (laslov članka letita na tiste kolektive, ki bi radi vzroke za slabo gospodarjenje opravičili le z zunanjimi vplivi in se s tem izognili lastni odgovornosti.
J. PRIMC
V sredo, 14. marca, so se v Osilnici zadnjič poslovili od Draga Stimca, znanega družbenopolitičnega delavca tega območja, borca, rezervnega kapetana prvega reda in nosilca odlikovanj reda za hrabrost in medalje zaslug za narod s srebrnimi žarki.
Drago Stimec se je rodil 17. novembra 1919 v kmečki družini. Čeprav se je pred vojno izučil za trgovca, se je vedno rad vračal h kmetijstvu, predvsem pa je želel živeti in delati za napredek Osilniške doline.
Med vojno je od 1. aprila 1942 delal organizirano za NOV, po kapitulaciji Italije pa je vstopil v partizansko vojsko. Bil je v kočevskem bataljonu, 9. brigadi, Levstikovi brigadi in po opravljenem tečaju za radiotelegrafista je bil poslan 14. diviziji na Štajersko. Po vojni je bil do leta 1953 v enotah KNOJ, nato pa se je demobiliziral kot komandir radio veze.
Po demobilizaciji je doma kmetoval, bil predsednik kmetijske zadruge, predsednik ZZB in ZRVS, vodja obrata kooperacije, predsednik KS, pa tudi dolgoletni odbornik občinske skupščine. Vedno se je zavzemal za napredek svojega kraja, pri čemer, žal, ni imel mnogo uspeha, ker je bilo takrat, v povojnih letih, predvideno, da bodo mnoge vasi -tudi Osilnica z okoliškimi vasmi -pač postopno izumrle. Kasnejši čas je pokazal, da so imeli prav Drago Stimec in vsi tisti, ki so se zavzemali in se še zavzemajo za razvoj te doline.	J.	P.
NAJSTAREJSl JE BILO 95 LET
V Krmelju so za dan žena priredili družabni večer za žene, stare nad 70 let. Najstarejša med njimi je bila Julijana Lužar, stara 95 let. Kar 12 med njimi pa je bilo starih 80 let. Pionirji kimelj-ske osnovne šole so starostnicam pripravili lep in prisrčen kulturni program.	B.D.
V takih prostorih ne! j
Novomeški ljubiteljski fotograf Bojan Radovič pojasnjuje, zakaj je odpadla razstava v Dol. Toplicah
Obiskovalce moje razstave fotografu, ki je bila napovedana za petek, 16. marca, v Dolenjskih Toplicah, je tega dne na vhodu pričakal listič z napisom „ Razstave ne bo". Kot soorganizator in ustvarjalec se čutim dolžnega pojasniti, zakaj je prireditev odpadla.
Mladinski klub iz Dolenjskih Toplic me je povabil, naj bi pripravil samostojno razstavo svojih fotografij. Ponudbe sem bil vesel in skrbno sem pripravil fotografije za razstavo. Lahko si predstavljate moje razočaranje, ko sem ob določenem času prispel v Toplice in ugotovil, naj bi razstavljal v umazanih, neprimernih prostorih, kjer hrani instrumente tojrtiški ansambel, poleg
tega pa organizator ni pripravit stekel. Skratka, nisem se hotel ponižati in razstavljati v takih prostorih in še na kartonskih embalažnih škatlah. Tako bi ravnal vsak, kdor spoštuje lastno delo.
Vse kaže, da se nekateri v mladinskem klubu zgolj hvalijo in razglašajo za nadvse vsestransko aktiven klub. Ce svojo aktivnost kažejo na tako primitivni stopnji kot pri organizaciji moje razstave in če vedno toliko govorijo in tako malo naredijo, potem je njihovo hvaljenje malo vredno.
Opravičujem sc vsem tistim, ki so zaman prišli na otvoritev.
BOJAN RADOVIČ Novo mesto
TELEVIZIJSKI SPORED
PETEK, 23. III.
JUGOBANKA
9.00 TV V ŠOLI: Makedonščina, Ruščina, Od petka do petka, Na železniški postaji
10.00 TV V ŠOLI: Angleščina, Risanka, Zgodovina
15.00 TV V ŠOLI, ponovitev 17.15 DOŽIVLJAJI MAČKA TOŠE 17.35 DNEVI Z GUMBKOM 18.05 SLOVENSKI ROCK: JANI KOVAČI C
Med slovenske rock pevce, ki običajno sami izvajajo lastne skladbe, sodi tudi Jani Kovačič. Iz ne-poznanosti se je prebil šele pred dvema letoma, ko je nastopil na več domačih rock festivalih. Poznavalci menijo, da so njegove pesmi na dokaj visoki ravni, so pa zelo svojske in raznolike, tako da jih ni moč strniti pod eno oznako.
18.35 OBZORNIK 18.45 SOCIOLOGIJA DRUŽINE Pojem partnerstvo oz. tovariški odnos se pogosto uporablja, kadar teče beseda-o družini. Gre za sklop odnosov med zakoncema pa tudi za vezi med starši in otroki. Slednje.so največkrat odvisne od razumevanja, kakršnega sta med seboj vzpostavila zakonca, odnos med ženo in možem običajno daje ton odnosom v družini. Tako bo zadnja oddaja iz nanizanke o družini prikazala, kako zelo so med seboj odvisni in prepleteni družinski odnosi.
19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 KAR BO, PA BO
f?
Pevci zabavnih melodij, rock skupina, operna solistka, plesni skupini, plesni orkester ljubljanske RTV -našteti Kdo poskrbeli za glasbeno plat oddaje, ki bo postregla z duhovitim veznim besedilom pa z nekaj skeči in s skrito kamero, ki bo sledila zmikavtu smuči: Tofu.
21.00 ŠERIF VNEW YORKU 22.15 TV DNEVNIK 22.30 625
22.50 JAZZ NA EKRANU: KVARTET J, GRIFFINA IN A. TAY-LORJA
16.55 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini — 17.30 TV dnevnik — 17.45 Magnet - 18.15' iužbena tema - 18.45 Zabavnoglasbena oddaja - 19.30. TV dnevnik - 20.00 V ospredju - 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.20 Portreti Asim Voksi - 21.50 Zabava vas ansambel Kri, znoj in solze - 22.40 Večer Mika Kelemena
SOBOTA, 24. III.
JUGOBANKA
8.05 POROČILA RIO KROKODIL HAM
8.20 Z BESEDO IN SLIKO: P-ESTRNA, 22. del
8.45 VRTEC NA OBISKU: RINGA,
RINGA, RAJA
9.00 BABIČIN VNUČEK
9.30 PISANI SVET: SLOVO OD
ZIME
10.05 CAS, KI ŽIVI: PO POTI SLAVNE ŠTIRINAJSTE
10.35 625
10.55 OD TRIGLAVA DO VARDARJA
Pod gornjim naslovom si bomo lahko ogledali neposredni prenos slovesnosti z Raven na Koroškem, od koder bo krenila na pot letošnja štafeta mladosti s pozdravi in naj-boljšimi željami Titu ob njegovem 87. rojstnem dnevu. V kulturnem programu bodo sodelovali pevci, pihalna orkestra, folklorne in baletne
skupine, recitatorji idr., prvi nosilec
štafetne palice pa bo ravenski kovač Franjo Miklavec.
12.00 F. Cialente: CAMILLA
13.10 TELEVIZIJA BREZ TREBUHA
15.05 POROČILA
15.10 VOJVODINA: VELEŽ, prenos nogometne tekme
17.00 RISANKA
17.10 BOSNA: JUGOPLASTIKA, prenos košarkarske tekme
18.40 NAŠ KRAJ: OBREŽ Tokrat bodo televizijci prikazali prizadevanja Obrežanov, to je prebivalcev vasi po od obronki ormoških gričev. Njihov zadnji veliki delovni uspeh pomeni zgraditev kulturnega
doma, ki nudi zavetje dramski skupini, folkloristom, pevcem, harmonikarjem, sploh pa je dom, ki je zbližal in povezal vse krajane.
18.50 OČKA, DRAGI OČKA 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK
20.00 H. Claus: RUBENS 20.55 MODA ZA VAS
21.00 ZAVRTITE MI „ZASTR-TO”, film Scenarij za ta ameriški film sta napisala Jo Heims in Dean Reisner, pred osmimi leti pa ga je zrežiral Clint Eastvvood, ki je neprimerno bolj znan kot igralec. Da je res bolj vešč igranja kot pa režiserskih poslov, bo očitno vsem, ki si bodo ogledali to melodramatično zgodbo o ljubosumnem dekletu. Ob Eastwoodu igrajo še Jessica Walter, Donna Mills, John Larch in drugi. 22.45 TV DNEVNIK
18.10 Test - 18.25 Poročila -18.30 Zeleni kabaret - 19.00 Dokumentarna oddaja - 19.30 TV dnevnik — 20.00 Večer z Božidarjem Miloševičem - 21.00 Poročila -
21.10 Feljton
NEDELJA, 25. III
JUGOBANKA
8.35 POROČILA
8.40 ZA NEDELJSKO DOBRO JUTRO: REVIJA MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV V ZAGORJU 9.10 A. Marodič: MARIJA 10. 25 ULICA SEZAM 1,130 KMETIJSKA ODDAJA 12.30 POROČILA KATASTROFE
DOSJE NAŠEGA CASA: LETO 1968
RETROSPEKTIVA SLOVENSKE
tovo delo, vsebinskega izvlečka pa nalašč nočemo storiti, kajti sram je lahko tistega, ki še ni prebral teh Kersnikovih del.
ŠPORTNA POROČILA MODA ZA VAS POROČILA
ŽIVLJENJE EMILA ZOLAJA, film Pred nedavnim so televizijci vrteli življenjepisni film o Louisu Pasteurju, ki ga je posnel ameriški režiser William Dieterle. Slednji je 1937 zrežiral tudi filmsko stvaritev o velikem francoskem naturalističnem pisatelju E. Zolaju. Razgibane pivljenj-ske poti tega umetnika seveda ni mogoče podrobneje prenesti v filmske slike, zato se je Dieterle zvečine omejil le na prikaz Zolajeve povezanosti z znano Dreifussovo afero. Glavno vlogo igra Paul Muni, ob njem pa nastopajo še Joseph Schil-drant, Donald Crisp in drugi.
19.15 RISANKA
19.30 TV DNEVNIK
20.00 B. Čopič - D. Diklič: OSMA
OFENZIVA
21.05 ŽIVE NAJ VSI NARODI
Drevi bo na sporedu prva od šestih oddaj,'ki bodo prikazale današnji položaj slovenske narodne skupnosti na Koroškem in Štajerskem v Avstriji. Da bi bila trenutna podoba razmer čimbolj jasna in tehtna, bodo štiri oddaje govorile o zgodovinskih vidikih odnosov med slovenskim in ' nemškim življem v krajih, ki so bili prva domovina Slovencev, zaključni oddaji pa bosta predstavili zdajšnje žgoče narodnostne težave slovenske narodne skupnosti.
21.50 TV DNEVNIK 22.05 ŠPORTNI PREGLED
TV DRAME - J. Kersnik: AGITATOR
Pred štirinajstimi dnevi smo si lahko ogledali Andreja Inkreta dramatizacijo Ciklamna, to nadeljsko popoldne pa bo krajšala televizijska priredba Agitatorja. Scenarij po tem Kersnikovem romanu je tudi Inkre-
22.35 CRVENA ZVEZDA: HAJDUK, povzetek z nogometne tekme
15.30 Nedeljsko popoldne - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Dokumentarna oddaja - 20.50 Včeraj, danes, jutri - 21.05 Film tedna
PONEDELJEK, 26. III.
JUGOBANKA
17.35 KATASTROFE 18.05 GREMO V GORE Prva oddaja je vsem, ki jih zanima planinarjenje, prikazala zimski vzpon na Prisojnik, tokrat pa bo
1
9.00 TV V ŠOU: Likovni pouk, Planine, Za prosti čas, Življenje v mlaki
10.00 TV V ŠOU: Materinščina, Risanka, Zemljepis
11.10 TV V ŠOLI: Za najmlajše
15.00 in 16.00 TV V ŠOLI, ponovitev
17.15 POROČILA 17.20 SREČANJE OB PARTIZANSKI PESMI
Na ogled bo druga oddaja z mariborskega festivala Kurirček, peli pa bodo otroci iz Velenja, Starš, Oplotnice, Maribora, Celja in Novega Sada. Zanimivo bo tudi pripovedovanje pisateljice Branke Jurce.
beseda tekla o letnih vzponih, ki privlačijo še večje število hribolazcev. Spet se bo moč seznaniti z opremo, ki jo nujno potrebuje vsak planinec, podrobneje pa bodo pred-
»••••••••••<
stavljene osnove, ki jih mora obvladati ljubitelj gora, če noče, da bi mu prijetno hojo po planinskih poteh prekrižale razne nevšečnosti, ki so pogosto celo zelo nevarne.
18.35 OBZORNIK 18.45 MLADI ZA MLADE 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 V. Parma: ZLATOROG, predstava	mariborksih opernih
umetnikov 21.50 TV DNEVNIK 22.05 MOZAIK KRATKEGA FILMA: PALČEK
17.10 TV dnevnik v madžarščini -17.30 TV dnevnik - 17.45 Usoda nekega Carlija - 18.00 Pravljica -
18.15 Izobraževalna oddaja - 18.45 Mladi za mlade - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Športna oddaja - 20.30 Aktualnosti - 21.05 Poročila -
21.15 Fest na TV
TOREK, 27. III.
JUGOBANKA
8.45 TV V ŠOLI: Geometrija, Ali ste vedeli? , Za pesmijo, TV vrtec, Dnevnik 10
10.00 TV V ŠOLI: Kemija, Risanka, Glasbeni pouk
■—HM
14.45 TV V ŠOLI, ponovitev 16.35 ŠOLSKA TV: Brazilija, Kot pravkar utrgan sadež, Krajina v preobrazbi
Šolarji bodo najlaže sledili prvemu prispevku, če bodo prej na zemljevidu ugotovili, kje leži največja južnoameriška država in kakšne so njene geografske značilnosti. Drugi prispevek bo govoril o sadju in o tem, v kaj ga predelujejo kot enega glavnih virov vitaminov in mineralnih snovi v vsakdanji prehrani. Da bi človek lahko gradil betonska naselja, izsekuje gozdove. Na posekah voda odnaša zemljo, nastajajo gola skalnata pobočja, glede na vegetacijo pa med slednjimi in betonskimi naselji ni bistvene razlike. Oboje vodi v ekološke zagate, zakaj pa te za naravo in ljudi niso nič prida, o tem bo tekla ‘titkla v zaključnem prispevku tokratne oddaje za učence.
17.30 POROČILA
17.35 CEZ TRI GORE: BRATJE ZUPANI
18.05 MALI SVET
18.35 OBZORNIK
18.45 MOSTOVI, oddaja v madžarščini
19.15 RISANKA
19.30 TV DNEVNIK
20.00 MEDNARODNA OBZORJA 20.55 J. Janicki: POTA POLJSKE
22.15 TV DNEVNIK
22.30 IZ KONCERTNIH DVORAN
17.10 TV dnevnik v madžarščini — I 17.3Q TV dnevnik - 17.45 Pionirski JV studio — 18.15 Nove knjige -18.45 Narodna glasba - 1^.30 TV dnevnik - 20.00 TV drama - 21.30 j Včeraj, danes, jutri - 21.50 Znanost - 22.35 Glasbena oddaja
SREDA, 28. III.
JUGOBANKA
9.00 TV V ŠOLI: Matematika, Bjelovar, Živi organizmi
10.00 TV V ŠOLI: Boj za obstanek, Risanka, Kocka, kocka, Izobraževalni film
17.40 POROČILA 17745 ZGODBE O PR1SMUK1H 17.55 VINCENT VAN GOGH 18.20 NE PREZRITE!
18.35 OBZORNIK 18.45 M. Ravel: NOČNE PRIKAZNI
Francoski skladatelj Maurice Ravel se je 1908 lotil ustvarjanja treh skladb po proznih pesnitvah Aloysia Bertranda. Združene v celoto jih je Ravel naslovil kot Nočne prikazni, posamezne pa z glasbo ponazarjajo vodne šume (Ondine, vodna deklica), oddaljeno zvonjenje (Vislice) in podobo spakujoče vešče
•••••••••••
ČETRTEK, 29. III.
JUGOBANKA
1
8.55 TV V ŠOLI: Geometrija, Selitve ptic, Dolina Volge
10.00 TV V ŠOLI: Francoščina 10.30 TV V ŠOLI: Umetnost, Ri-sanka. Kemija
16.00 ŠOLSKA TV: Brazilija, Kot pravkar utrgan sadež, Krajina v preobrazbi
17.00 POROČILA
17.05 POGLED V PRIHODNOST Delovni naslov zadnje oddaje francoske nanizanke se glasi Viri energije v 21. stoletju. Nihče več ne izpodbija dejstva, da bodo najkasneje v začetku prihodnjega tisočletja izčrpani osnovni energetski
(Scarbo). Z Atijem Sossom kot solistom na klavirju so televizijci to Ravelovo delo posneli v temačnih dvoranah in hodnikih brežiškega gradu.
19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK
20.00 TILM TEDNA: ZA KRALJA IN DOMOVINO
Gledali bomo film, katerega dogajanje je postavljeno v čas prve svetovne vojne, katere strahote so zožene na usodno dejanje enega samega junaka - vojaka Hampa. Temu je bilo po treh dolgih letih streljanja, vsakršnih grozot in umiranja vojne dovolj, pa se je s fronte odpravil proti domu. Ujeli so ga in z obtožbo dezerterstva postavili pred vojno sodišče. Razčlovečen sodni postopek se kajpak konča po pričakovanju: kazen za storjeno dejanje je samo smrt. To je povzetek filma, ki ga je po scenariju Evana Jonesa posnel Joseph Losey, znani angleški filmski ustvarjalec ameriškega rodu. Številne njegove filme so že imeli priložnost videti tudi na Slovenskem, npr. Kriminalca, Pre-
••••••••••••
viri, to pa sili strokovnjake k pospešenemu iskanju novih oblik oz. virov energije. Zdi se, da bi strokovnjakom kmalu uspelo popolno obvladati proces fuzije, to je zlitja lahkih jeder, energija, ki se sprošča pri takem zlitju, pa naj bi krila velik del energetskih potreb v prihodnosti. Tudi sonce bo menda eden
važnejših virov energije. Sončne centrale kot velike baterije bodo pomagale kriti energetske potrebe zlasti na področju ogrevanja. Možje, ki z znanstvenim očesom zrejo v prihodnost, opozarjajo, da iskanje zadovo-
klete, Služabnika ali Romantično Angležinjo, v tem, ki ga bomo gledali drevi, pa v glavnih vlogah nastopajo Dirk Bogard, Tom Courtenay, Led McKeen, Peter Copley in Barry Foster.
21.35 ŠANSON PO NAŠE: DUR IN MOL
Pesmi za oddajo je izbral Ervin Fritz, znani slovenski pesnik, ki je takole utemeljil gornji naslov: »Poezija te oddaje je izbrana po načelu nasprotja med življenjskim durom in molom, med radoživostjo in otožnostjo.” Glasbeno spremljavo k pesmim Murna, Župančiča, Bora in Pavčka je prispeval Marjan Vodopivec.
21.50 TV DNEVNIK
17.10 TV dnevnik v madžarščini -
17.30 TV dnevnik - 17.45 Zlata nit - 18.15 Izobraževalna oddaja -
18.45 Glasbena oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Izbor v sredo -
21.30 Zabavnoglasbena oddaja -
22.15 TV dnevnik - 22.30 Naš čas
•••••••••••<
ljivih izhodov iz eneigetske krize ni le dolžnost bogatih držav, pač pa velika naloga celega sveta. In svet, tako opozarjajo, se nahaja še pred eno veliko težavo - že primanjkuje tudi rudnin oz. kovin, zato je naloga zdajšnjosti tudi odkrivanje na tem področju.
18.05 MINERJI 18.35 OBZORNIK
18.45 BABIČIN VNUČEK
19.15 RISANKA
19.30 XV DNEVNIK
20.00 V ŽIVO (vmes POROČILA.)
17.10 TV dnevnik v madžarščini -17.30 TV dnevnik - 17.45 Tehtnica - 18.15 Premor ob glasbi - 18.55 Crvena zvezda: BSE (prenos košarkarske tekme za ženske iz La Corune) — 20.35 Neposredni stiki — 22.35 Poročila
PRVI RADIJSKI PROGRAM
PETEK, 23. III.
8.08 Glasbena matineja 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo (Pravljica o treh glasovih). 9.30 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti. 11.03 Znano in priljubljeno. 12.10 Z orkestri in solisti. 12.30 Kmetijski nasveti (dipL vet. Miha Lipušček: Telice naj bi zrejali na planinski paši). 12.40 Pihalne godbe. 13.50 Človek in zdravje. 14.05 Glasbena pravljica 14.16 Naši umetniki mladim poslušalcem. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Napotki za turiste. 15.45 Naš gost. 18.05 Moment musical. 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Burnika 20.00 Stop pops 20. 21.15 Oddaja o moiju in pomorščakih. 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Jazz pred polnočjo. 0.05-4.30 Nočni program.
SOBOTA, 24. Iffl.
8.08 Glasbena matineja 9.05 Pionirski tednik. 9.35 Mladina poje. 11.03 Minute stare glasbe (J. Schenk, C. Hoeffer). 11.20 Svetovna reportaža 11.40 Mi pojemo. 12.10 Godala v ritmu. 12.30 Kmetijski nasveti (inž. Milena Jazbec: Znamenja pomanjkanja in preobilice mikroelementov v sadovnjaku). 12.40 Veseli domači napevi. 14.05 Gremo v kino. 14.45 S pevko Ireno Kohont. 15.45 S knjižnega trga. 17.00 Zunanjepolitični magazin. 18.05 Od arije do arije. 18.30 Zgodovinsko desetletje Trboveljskega slavčka 19.45 Minute z ansamblom Bojana Adamiča 20.00 Sobotni zabavni večer. 21.00 Za prijetno razvedrilo. 21.30 Oddaja za naše izseljence. 23.05 Popularnih dvajset. 0.05-4.30 Nočni program.
NEDEUA, 25. III.
7.30 Zdravo, tovariši vojaki! 8.07 Veseli tobogan. 9.05 Še pomnite, tovariši? 10.05 Nedeljska panorama lahke glasbe. 10.30 Humoreska tega
Gašperič:
Pogovor s poslušal
tedna (T
diploma). 11.00  ____________  r______
ci. 11.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 13.20 Za kmetijske proizvajalce 13.45 Obisk pri orkestru Tico Marino. 14.05 Nedeljsko popoldne. 17.50 Radijska igra (K. Tredup: Dnevnik Kellyja s kanončkom). 19.45 Glasbene raz-
Vratarieva 21.30 Zvočne kaskade. 22.20 Jugoslovanska glasba. 23.05 Literarni nokturno (M. Kne : Pesmi v prozi). 23.15 Popevke se vrstijo. 0.05-4.30 Nočni program.
Jednice. 20.00 V nedeljo zvečer. 20 Skupni program JRT. 23.05
E . _
Literarni nokturno (N. Kančev: Pesmi). 23.15 Plesna glasba za vas. 0.05-4.30 Nočni program.
PONEDELJEK, 26. III.
8.08 Glasbena matineja. 9.05 Ringa-raja. 9.20 Izberite pesmico. 9.40 Vedre melodije. 11.03 Za vsakogar nekaj. 12.10 Veliki revijski orkestri.
12.30 Kmetijski nasveti (dr. Franc Habe: Krmljenje plemenskih svinj). 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru. 14.05 Pojo amaterski zbori.
14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom. 18.05 Izročila tisočletij. 18.25 Zvočni signali.
19.45 Minute z Avgustom Stankom. 20.00 Kulturni globus. 20.10 Operne aktualnosti. 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev. 23.05 Literarni nokturno, (N. Birsa: Pesmi). 23.15 Za ljubitelje jazza.
TOREK, 27. III.
8.08 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo (Brez nič ni nič). 9.30 Iz glasbenih šol. 11.03 Promenadni koncert. 12.10 Danes smo izbrali. 12.30 Kmetijski nasveti (inž. Ciril Remic: Koliko gozdnih cest gradimo v Sloveniji). 12.40 Po domače. 14.05 V korak z mladimi.
15.45 Narava in človek (inž. Stanko Žnidaršič: Proizvodnja soli v svetu in pri nas). 18.05 Obiski naših solistov. 19.45 Minute z Ljubljanskim jazz ansamblom. 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi. 20.30 Radijska igra (N. V. Gogolj: Plašč).
SREDA, 28. III.
8.08 Glasbena matineja. 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb. 9.25 Zapojmo pesem. 9.40 Aktualni problemi marksizma. 11.03 Po Talkinih poteh. 12.10 Veliki zabavni orkestri. 12.30 Kmetijski nasveti (inž. Slavica Gale: Pogosti vzroki za slabo kakovost mleka). 12.40 Pihalne godbe.
14.05 Ob izvirih ljudske glasbene kulture. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 Spomini in pisma (Stanislavski: Iz pisem).
18.05 Odskočna deska. 18.30 Koncert za besedo (Ptice). 19.45 Minute z ansamblom Milana Ferleža. 20.00 Koncert iz našega studia. 22.20 S festivalov jazza. 23.05 Literarni nokturno (R. Desnos: Pesmi). 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe. 0.05-4.30 Nočni program-
ČETRTEK, 29. III.
8.08 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo (Sredozemlje, 2. del). 9.35 Narodne in ponarodele. 11.03 Uganite, pa vam zaigramo! 12.10 Zvoki znanih melodij. 12.30 Kmetijski nasveti (dr. Dolfe Cizej: Gospodarski pomen travne in krmne silaže za prirejo mleka). 12.40 Od vasi do vasi. 14.05 Koncert za mlade poslušalce. 14.40 Enajsta šola. 15.45 Jezikovni pogovori 18.05 Z opernih odrov. 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Privška-20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Literarni večer (Naukov ne zaničuj, ki ti jih bukvice dajo, 3. del). 21.40 Lepe melodije. 22.20 Skladbe C. M. von VVebra igrata klarinetista Igor Karlin in Alojz Zupan ob spremljavi godalnega kvarteta. 23.05 Literarni nokturno (B. Okudžava: Pesmi). 23.15 Paleta popevk in plesnih ritmov. 0.05-4.30 Nočni program.
V KOSTANJEVICI ODPRTO VSAK DAN
lz kostanjeviške galerije Božidarja Jakca sporočajo, da je od 15. marca dalje galerija spet odprta vsak dan od 9. do 18. ure. Na ogled so Jakčeve grafične stvaritve in pasteli, monografski zbirki kostanjeviškega rojaka Jožeta Gorjupa in slikarskega mojstra Toneta Kralja pa tudi pleterska slikarska zbirka starih mojstrov in lapidarij z najlepšimi kamnoseškimi primerki nekdanje gotske cerkve v kostanjeviški cistercijanski opatiji. Poleg galerije Forme vive, kjer je že nad sto monumentalnih plastik, si obiskovalci lahko ogledajo še vinarski oddelek Tehničnega muzeja Slovenije, v Lamutovem likovnem salonu pa bo v počastitev mednarodnega leta otroka do 1. aprila odprta razstava s V. grafičnega bienala jugoslovanskih otrok.
J
Zavzetežey ni veliko
Predstave, ki niso bile brez pomanjkljivosti, si je v okviru gledališkega tedna v Novem mestu ogledalo malo ljudi — Bo tak prikaz postal tradicionalen?
O OSNUTKU ZAKONA
Novomeška organizacijska enota Zavoda SRS za šolstvo je v zadnjem času pripravila troje razprav o osnutku zakona o usmerjenem izobraževanju. Tako so 15. marca v novomeškem Domu učencev Majde Sile o osnutku zakona razpravljali predstavniki srednjih šol, domov za učence, delavskih univerz in glasbenih šol iz dolenjske in posavske regije, dan kasneje so v omenjenem domu razpravljali predstavniki osnovnih šol, OŠ s prilagojenim učnim programom in vzgojnovar-stvenih organizacij iz dolenjske regije. 20. marca pa je bila enaka razprava tudi v Brežicah za posavsko reSijo. Udeleženci so po uvodnih razpravah delali v skupinah ter po tehtnem proučevanju prispevali precej pripomb o pripravljajočem se zakonu, seznanili pa so se tudi z obrazložitvijo predloga za izdajo zakona o izobraževalnih skupnostih.
BERA AMATERIZMA - Oder novomeškega Doma kulture je ves pretekli teden gostil ljubiteljske gledališke skupine. V četrtek so se občinstvu predstavili člani KD Škocjan s komedijo M. Camolettija „Boeing-Boeing” v režiji Romana Čelesnika. (Foto: J. Pavlin)
Skrb za filmsko vzgojo
Učenci novomeškega EAŠC so dejavni v filmskem krožku - Gledajo filme in razpravljajo o sedmi
umetnosti
PODROBNEJE
PRIHODNJIČ
Od 14. do 18. marca je bilo v Mariboru 8. tekmovanje učencev iz slovenskih glasbenih šol. Sodelovali so tudi mladi glasbeniki iz brežiške, črnomaljske in novomeške glasbene šole ter dosegli nekaj odličnih uvrstitev. Zapis, ki nam ga je o tekmovanju poslal Silvester Mihelčič mL, ravnatelj črnomaljske glasbene šole, bomo objavili v prihodnji številki Dolenjskega lista.
Tone
TONE KNEZ V BERLIN
Novomeški arheolog in publicist Knez, ki jC bil ob koncu
“vo««n za dopisnega člana Arheološkega inštituta v Berlinu, se bo prihodnji mesec udeležil proslave 150-letnice ustanovitve te nemške znanstvene ustanove in sodeloval na mednarodnem kolokviju ..Arheološka raziskava mest“, ki bo od 18. do 21. aprila.
Med raznovrstnimi izvenšol-skimi dejavnostmi so učenci novomeškega EAŠČ še posebno
Erizadevni v okviru filmskega rožka. Da bi ohranili že ustaljeno navado, so tudi to šolsko leto začeli z ogledom filma; tokrat jih je pritegnil „Ko zorijo jagode", o katerem so nato razpravljali v krožku, pa tudi domača naloga iz slovenščine je bila ubrana na temo dozorevanja mladostnikov, ki jo načenja ta film.
Zatem so si ogledali dokumentarec „Ljudje ob Krki“, filmski abonma, katerega namen je predstaviti dobra dela iz domače in tuje filmske umetnosti, pa jim je zaenkrat postregel s „Hajko“, „Tišina, smejemo se“ in „Vojno zvezd“, zvrstile pa se bodo še tri filmske predstave.
Tudi teden slovenskega filma, ki je bil že četrto leto zapored, je pritegnil številne učence. Ob tej priložnosti so skupaj z gimnazijci izdali bilten, v katerem so objavili kritike o
SKUPINA OSMIH GRE V KRŠKO
V petek, 30. marca, bodo v galeriji Delavskega doma v Krškem odprli razstavo slikarskih del umetnikov, ki nastopajo kot Skupina osmih. Na ogled bodo torej dela Marina Beroyi-ča, Ide Brišnik - Remec, Marjana Kokola, Janeza Kovačiča, Gorana Medaka, Vojka Pogačarja, Marjana Remca in Tomaža Železnika. Razstavo bodo v Krško prepeljali iz Novega mesta, kjer je bila deležna nemajhne pozornosti. Istega dne bo v Krškem gostoval tudi komorni
f‘*°' 12 Celia Pod vodstvom prof. Vida Marcena.
Še išče svoj izraz
Tekstilni tehnik Milan Križman iz Kočevja veliko kipari v lesu - 2e je razstavljal in vse kipe razdal
Poročali smo že, da sta pred kratkim v Tekstilani Kočevje razstavljala svoja likovna dela člana tega kolek-tiya, slikar Dušan Vidmar in kipar Milan Križman. Vidmarja smo podrobneje že predstavili, ko je imel pred kratkim samostojno razstavo v Likovnem salonu v Kočevju, zato tokrat več o kiparju Križmanu.
Ta tekstilni tehnik, ki je star 23 let, se je prvič pred-
Milan Križman največ Jtstvaija v lesu, poizkusil pa Je tudi že oblikovati kovino. (Foto: Primc)
stavil kočevskemu občinstvu pred mesecem dni na skupinski razstavi del kočevskih likovnih amaterjev. Njegovi kipi iz lesa zelo spominjajo na dela akademskega kiparja Staneta Jarma. Na to pripombo pravi Križman: „Profesor Stane Jarm mi je že v osnovni šoli pokazal, kako se delajo kipi iz lesa. Zato ni čudno, če sem po njem veliko povzel. Vendar upam, da bom našel tudi svoj stil.“
Križman ustvaija tudi kipe iz železa. Tako je naredil zelo uspelo glavo nemškega vojaka. Zvaril jo je iz raznih delov, le čelada je prava, nemška. Kipar pravi, daje za kipe iz železa težko dobiti primerno tvarino. Tudi delo je bolj zamudno, orodje zanj zapleteno in izdatki večji. Zato mu je bolj všeč les. Najraje izdeluje kipe iz hruškovega in češnjevega lesa. Doslej je izdelal že blizu 60 kipov iz lesa, a je skoraj vse razdal. Delal bi še več, a nima primernega prostora za kiparjenje.
J. PRIMC
posameznih filmih. Sploh pa člani filmskega krožka redno prebirajo tudi literaturo o zgodovini filmske umetnosti in njenih zvrsteh. Tako so v krožku posebej obdelali zvrst znanstve-no-fantastičnega filma, člani krožka pa so prvošolce uvajali v poznavanje filmske tvornosti s predvajanjem diafilmov o tej umetnosti.
Pri delu jim je v veliko pomoč revija Ekran, na katero je naročenih kar 61 učencev. Pomembne, a zvečine zelo zahtevno napisane sestavke razčlenjujejo v krožku in pri tem jim še kako prav pride strokovna usposobljenost prof. Milke Bobnarjeve, ki je mentorica krožka. Naloga članov filmskega krožka je tudi ta, da učence opozarjajo na ogled boljših filmov in nadaljevank, ki jih predvajajo na televiziji.
ZDENKA FLAJNIK in MILENA HROVAT
Tekstilno ročno delo
V Dolenjski galeriji na ogled del etnografske zbirke varaždinskega muzeja
Z izmenjavo razstav traja sodelovanje med novomeškim Dolenjskim muzejem in Gradskim muzejem iz Varaždina že tretje leto. V tem času so varaždinski muzealci Novomeščanom predstavili izbor iz svoje zbirke starega slikarstva ter dela več slikarjev, ki ustvaijajo v tem mestu blizu Drave, Dolenjski muzej pa je varaždinskemu občinstvu postregel najprej z bogato arheološko razstavo, zatem pa še z izborom slikarskega fonda Dolenjske galerije. Razstave v obeh mestih so bile vselej dobro obiskane.
Za nadaljnje sodelovanje so se novomeški muzejski delavci odločili, da bodo razstavili del etnografske zbirke varaždinskega muzeja. Tako je kustodinja Libuše Kašpar strokovno pripravila sicer manj obsežno, a zato še zmeraj nadvse zanimivo razstavo z naslovom „Tekstilno ročno delo varaždinskega področja". Razstavo, s katero so Varaždinci že gostovali po Srbiji in Makedoniji, bodo odprli v Dolenjski galeriji jutri ob 18. uri.
Novomeščani so najbrž bolj vajeni likovnih razstav, zato bo ogled tekstilnih stvaritev iz preteklosti za marsikoga gotovo prijetno doživetje. Na ogled bo veliko vrst tkanja, različnih izvedb domačega platna in narodnih noš, različni vzorci in okrasje pa bodo pravcata paša za oči.
Ob tej razstavi je treba opozoriti še na tole: Dolenjski muzej ima svojo etnološko zbirko še zmeraj v depoju, ker do zdaj ni imel primernih prostorov, da bi jo lahko pokazal občinstvu. Tako se ob razstavi varaždinskih muzealcev ponuja priložnost za opozorilo na nepovratno izginjanje prvinske ljudske tvornosti preteklih pokolenj, kar, žal, velja tudi za naše oko-
J. GROBOVŠEK
Kot smo ie poročali, so se pred kratkim v okviru gledališkega tedna (pripravila ga je novomeška občinska ZKO) na odru novomeškega Doma kulture zvrstili nastopi ljubiteljskih lutkovnih in gledaliških skupin, ki delujejo pri kulturnih društvih na območju naše občine.
Številne popoldanske in večerne predstave so si lahko ogledali vsi, ki so zavzeti za dejavnost domačih kulturnih društev in ki spremljajo rast tukajšnje ljubiteljske gledališke tvornosti. Žal je zasedenost dvorane pri predstavah pokazala, da zavzetežev ni veliko.
KOČEVCI SE V DOMŽALE
V ponedeljek, 26. marca, bodo v Domžalah odprli razstavo del kočevskih likovnikov, in sicer slikarjev Rada Megliča in Tomaža Koširja ter kiparja Matije Glada. Pokrovitelj razstave bo domžalska kulturna skupnost. Meglič in Glad sta tokrat sprejela medse tovariša Tomaža Koširja, ki bo tudi v bodoče razstavljal z njima. Vsi ti trije kočevski likovniki so tudi med tistimi, ki bodo razstavili nekaj svojih del na četrti republiški reviji likovnih skupin; ta se bo začela v Kranju, zaključila pa predvidoma v nekem drugem večjem slovenskem mestu. Za razstavo del kočevskih likovnikov je že zdaj dokajšnje zanimanje v domažalskih likovnih krogih, saj so razstave del Megliča in Glada na Primorskem, Notranjskem, v Beli krajini in Kočevju, ki sta jih imela v zadnjih nekaj mesecih, vzbujale povsod precejšnje zanimanje.
Tisti, ki so prišli, so se lahko seznanili z lutkarji slatniške osnovne šole in KD Dušan Jereb, z recitatorji novomeške gimnazije ter si ogledali nastop mladinske gledališke skupine „Dušan Jereb", gledališčnikov z OŠ Milka Šobar-Nataša in iz Doma učencev Majde Šilc ter predstave „odraslih“ igralcev iz Soteske, Škocjana in Dolenjskih Toplic. Umanjkala je le napovedana gledališka skupina KD Du-Jereb, ki je svojo predstavo slo žila na 26. marec.
Vse predstave so sodile v okvir področnega srečanja gledaliških skupin Slovenije, zato so si uprizoritve ogledali tudi strokovnjaki republiške ZKO, ki so se po vsaki predstavi pogovarjali z izvajalci in režiserji-
Ploskanje maloštevilnih gledalcev je bilo za nastopajoče nagrada za njihov trud in ljubiteljsko zagnanost pa tudi spodbuda za nadaljnje, še boljše delo. Seveda ploskanje izvajalcem ne bi smelo „stopiti v glavo“, saj predstave s kakovostjo niso zadovoljile v celoti. Tako nekatere niso bile igralsko izpiljene, bile so tudi režisersko nedorečene, ponekod pa niso bile vprašljive le scenske rešitve, pač pa tudi izbira gledališkega dela. Kljub tem pomanjkljivostim bi tak prikaz gledališke dejavnosti v novomeški občini lahko postal tradicionalna prireditev.	V.	BAJC
kultura
in
izobra-
ževanje
Bodo „Časi” novomeški?
Na pobudo Dolenjskega muzeja se je izvršni odbor novomeške kulturne skupnosti na seji 13. marca zavzel za to, da bi Savinškovi „Štirje letni časi“ za vselej ostali v Novem mestu.
Gre za štiri reliefe, ki jih je kipar Jakob Savinšek že leta 1955 izdelal za okras karlovškega mostu v Ljubljani in so zadnjih trinajst let shranjeni v Dolenjskem muzeju.
Svojci pokojnega kiparja so se zdaj odločili umetnine prodati, poleg Novega mesta pa se za „Štiri letne čase" zanima tudi odbor za postavitev in opremo kulturnega doma Ivana Cankarja, ki ga gradijo v Ljubljani
Računajo, da Novo mesto ne bo gluho za odkup teh reliefov in da se bodo „Stirje letni časi“ pridružili „mali galeriji“ Savinškovih kipov in umetniških spomenikov, ki že krasijo to mesto. Ta
Klapa in Dolenjci
Trogirska klapa in Dolenjski oktet na skupnem koncertu — Stare trogirske, dalmatinske in slovenske pesmi
krat na televiziji ter gostovali tudi na odrih Nemčije, Čeho-slovaške in Avstrije. Letos bo
V soboto, 24. marca, bo ob 19. uri zvečer v novomeškem Domu JLA zadonela pesem, ki bo poslušalcem pričarala utrip življenja na obalah Dalmacije, razgrnila pa tudi bogastvo slovenske umetne in ljudske pesmi. Tega dne bosta na skupnem koncertu nastopila Dolenj-ski oktet iz Novega mesta in Klapa Trogir iz istoimenskega mesta.
Klapa Trogir, ki jo sestavlja 9 pevcev in 6 instrumentalistov, našemu občinstvu sicer ni poznana, čeprav je v svoji ožji domovini med najbolj delavnimi in uspešnimi. Člani se ukvarjajo z zbiranjem izvirnih ljudskih pesmi, ohranjanjem starih trogirskih napevov ter seveda s petjem teh glasbeno obdelanih avtentičnih ljudskih pesmi. Izdali so že tri zvezke „Pesmi starega Trogira", več plošč in dvojni album, nastopili že več-
IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST ZA KULTURO
Kaže, da bodo v okviru izobraževalne skupnosti Slovenije še letos ustanovljene nekatere posebne izobraževalne skupnosti za različna področja dejavnosti Posebno skupnost naj bi ustanovili tudi za kulturo. Po mnenju izvršnega odbora republiške izobraževalne skupnosti naj bi pobudo za nastanek in delovanje take skupnosti dala kulturna skupnost Slovenije. Razlog utemeljujejo takole: v razvijajočem se sistemu družbenoekonomskih odnosov bodo kulturne skupnosti financirale tudi izobraževalne programe za potrebe na kulturnem področju.
pevski zbor praznoval 15-letni-co ustanovitve. Klapa Trogir je dobila več prvih nagrad na festivalih dalmatinskih klap. Vse to dovolj zgovorno priča, da gre za kvaliteten zbor, kateremu velja prisluhniti.
Dolenjski oktet, ki ga vodi Peter Cigler, je dobro znan vsem, ki ljubijo slovensko pesem. V razmeroma kratkem času delovanja - ustanovljen je bil 1970 - je dosegel lepe uspehe, nastopil na televiziji in posnel samostojno ploščo. S sobotnim skupnim koncertom začenjata oba zbora učvrščevati medsebojno sodelovanje.
MiM
dela pa so: Talec, Pesem svobodifPri študijski knjižnici), doprsje Mirana Jarca v študijski knjižnici ter Kettejevo in Trdinovo doprsje pred Rotovžem.
Upajo, da se s Savinškovi-mi deli ne bo zgodilo tako, kakor se je svojčas z deli Matije Jame, Gojmira Antona Kosa in Vladimira Lamuta, ki bi lahko ostala v Novem mestu, pa zaradi slabega posluha pristojnih niso bila odkupljena in se zdaj z njimi ponašajo drugi kraji
I.Z
Z mrtvilom je konec
Semiški gledališčniki so s »Pepetom s Hriba" navdušili domače občinstvo — Kmalu še „Metež"
Prijatelj Matija Peča ver, ki živi v kanadskem Rosslandu, sicer pa je doma iz Nestoplje vasi pri Semiču, mi je v nekem pismu omenil, da je bilo zanimanje za kultumo-umetniško snovanje na semiškem koncu Bele krajine že pred prvo svetovno vojno zelo veliko. Občasno je resda prihajalo tudi kasneje do mrtvila, a zlasti ljubezen do igranja je bila v Semičanih nenehno prisotna, da o tem, s kakšnim veseljem so hodili gledat dramske predstave, sploh ne govorim.
ČU , J*EPE S HRIBA“ - Skupina semiških gledališčnikov, kije uprizorila komedijo L. von Holberga.
Tudi po osvoboditvi tovrstno kulturno delovanje ni usahnilo, bilo pa bi lahko neprimerno bogatejše. Da ni bilo tako, gre na račun slabega sodelovanja prosvetnih delavcev. Stanje se je bistveno popravilo šele v zadnjem desetletju, saj zdaj uspešno deluje več sekcij KUD »Jože Mihelčič*4, med najbolj prizadevnimi pa je prej ko slej dramska skupina.
Tako so semiški gledališčniki 11. marca pripravili uprizoritev Ludwiga von Holberga komedije „Pepe s Hriba“. Semičani se tudi tokrat niso izneverili domačim igralcem - do zadnjega kotička so napolnili dvorano in dobri dve uri uživali ob delu, ki ga je zrežiral Lojze Kočevar. Vsi nastopajoči so odigrali vloge brez večjih spodrsljajev, gledalcem pa bo še dolgo ostala v spominu, prepričljiva igra Blaža Kočevarja.
Najbrž bo morala dramska skupina v Semiču uprizoritev ponoviti, igrat pa bodo šli tudi širom po Beli krajini in Dolenjski. Zdaj pod režiserskim vodstvom Milana Pirša vadijo še Pera Budaka „Metež“, s katerim se bodo kmalu spet predstavili domačemu občinstvu.
F. DERGANC
SPREVOD PO BREŽICAH
CIKOF^^MLATIČEV. Posrečen prikaz domačih
PODMAZAN LAŽJE STEČE - Cviček so postregli v duetu s prekajeno svinjsko kračo.
DELITEV DOBROT - „Ti meni ajdovo potico, jaz tebi dober cviček!".
Društvo vinogradnikov Dolenjske je bilo tudi letos organizator že šestega „Tedna dolenjskega cvička", te največje dolenjske turistične prireditve. Letošnji cvičkov praznik je bil v nevarnosti, saj je po lanski pozebi cviček postal dragocenost. Tradicionalni sprevod letos ni krenil po soncu, temveč je vse v sprevodu dobesedno oblivalo z zunanje strani. Gledalcev kljub vsemu ni manjkalo. Podaljšana kača je krenila v športno dvorano, ki je bila potem tri dni bolj podobna neskočno velikemu hramu, kot pa prostoru, kjer goje zdrav duh v zdravem telesu. Že prvi večer so ga temeljito pokusili, saj je iz Selakovega, Jordanovega in Pavšičevega soda steklo skoraj 4000 litrov najboljšega. Zagrizeni so vztrajali vse tri večere. S cvičkom je izginilo tudi prek tisoč prekajenih svinjskih krač in prav toliko prekajenih kranjskih klobas. Za izgubo odvečnih kalorij so poskrbeli narodnozabavni ansambli „Slavček", Trebanjski instrumentalni kvintet in ..Gorenjci". Kogar maligani le niso preveč vlekli v desno, si je v soboto lahko v levem delu dvorane ogledal kulinarično razstavo domačih dolenjskih jedi, ki so jih pripravile kmečke žene ip Šolski center za gostinstvo. Medtem ko so ga pivci pokušali, so
bili pridelovalci te častite ..dolenjske rožce" na strokovnem izpopolnjevanju, da bomo naslednje leto pili še boljšega.
Od srede do sobote so slavili vinski praznik tudi posavski vinogradniki. Ljubitelji dobre kapljice so imeli na razstavi vin na Čatežu na voljo bogato izbiro vinskih vzorcev, od bizeljskega belega in rdečega vina do cvička in sortnih vin. Mnogi obiskovalci prireditve so bili mokri znotraj in zunaj, saj je ravno v petek popoldne deževalo kot za stavo. Organizatorji so bili tako prisiljeni preložiti vinogradniški sprevod na soboto dopoldne. Dež pa seveda ni motil niti razpoloženja obiskovalcev niti zadovoljstva razstavljalcev, ki so se v petek proti večeru zbrali v zdravilišču Čateške Toplice na zaključni slovesnosti. Na njej so podelili deset diplom za najboljša mešana bela vina, eno diplomo za sortno belo vino, dvanajst diplom za cviček, šest za bizeljsko rdeče vino in eno za sortno rdeče vino. Slavju so prisostvovali tudi razstavljalci kulinaričnih izdelkov. Tudi njim so podelili diplome in priznanja in jih tako spodbudili za sodelovanje v prihodnje.
JANEZ PAVLIN JOŽICA TEPPEV
DIPLOME. Predsednik ocenjevalne komisije za vinske vzorce Franc Zevnik (na desni) izroča vinogradnikom diplome in priznanja na zaključni slovesnosti v Čateških Toplicah.
Koliko časa še hlapci belcev?
Od 19. do 26. marca teden solidarnosti z žrtvami imperialistične agresije
Smo v tednu mladinske solidarnosti Sedem dni v marcu (letos od 19. do 26. tega meseca) mladi, organizirani v Zvezi socialistične mladine, posvetijo osvobodilnemu boju ljudstev na jugu Afrike in Palestincem. S temi 168 urami na poseben način nadaljujejo z revolucionarnim izročilom narodnoosvobodilne vojne in socialistične revolucije narodov in narodnosti Jugoslavije. Z zbiranjem materialne pomoči (prodaja nalepk in značk, manifestativne akcije, izobraževalne akcije, propaganda) pomagajo več tisoč kilometrov oddaljenim vrstnikom
Ker smo pred časom o palestinski revoluciji oziroma osvobodilnem boju že pisali, predstavljamo tokrat razmere v Južni Afriki, deželi nenavadnih in nerazumljivih nasprotij, kjer neizmerna bogastva in lepote uživa le del ljudi, pretežno belcev. Danes obstoji v Afriki samo še nekaj oporišč kolonializma in rasizma: Južnoafriška republika (JAR), Jugozahodna Afrika (Namibija) in Rodezija (Zimbabve). V teh državah je oblast v rokah manjšinskih belih rasističnih režimov, narodi teh dežel pa pod vodstvom narodnoosvobodilnih gibanj že drugo desetletje vodijo oborožen boj za neodvisnost, boj, kot so napisali v uradnem sporočilu izrednega ministrskega sestanka Koordinacijskega biroja neuvrščenih držav, ki se nadaljuje.
Južna Afrika - po II. svetovni vojni je moralo vse več
Berite »Dolenjski listu
belih gospodarjev zapustiti svoje kolonije. OZN je izdala razglas o človekovih pravicah ne glede na barvo kože. Upati so začeli tudi temnopolti prebivalci Južne Afrike. Zastonj. 1948 je na splošnih volitvah zmagala Nacionalna stranka. Zahtevala je, da uvedejo nov režim: apartheid. ■ -	. .	.	.
Beseda izvira iz nizozemske baasskap, kar pomeni gospodovanje. Z novim režimom je postal temnopolti izobčenec. Dovoljeno mu je bilo le eno: delati, služiti belemu. Z novimi zakoni so se na javnih zgradbah in parkih pojavili napisi »temnopoltim vstop prepovedan14, najstrože so preganjali mešane zakonske zveze. Črnci živijo v rezervatih, ki jih lahko zapustijo le s posebno izkaznico. Režim muči in ubija patriote, razkosava deželo v majhne države „bantustande“ ter želi na ta način zadržati najboljšo zemljo in rudno bogastvo, ustvariti stalne rezervate delovne sile, obenem pa na ta način onemogoča razvoj enotnega osvobodilnega boja, ki je konec koncev že pokazal, da je prerasel prve težave.
Namibija - To ime ima dežela šele od leta 1966, ko so Združeni narodi to ozemlje, prej znano po; imenom Jugozahodna Afrika, prevzeli pod svojo neposredno upravo. Toda Južnoafriška republika, ki so ji že 1920 poverili skrbništvo nad današnjo Namibijo, ni hotela opustiti „naloge“ in še vedno upravlja Namibijo kot svojo kolonijo. To je povsem razumljivo, zakaj dežela ima veliko rudnega bogastva in ima eno največjih svetovnih nahajališč diamantov, zelo pomembna pa so tudi nahaja'jšča urana. In zato
postaja vprašanje neodvisnosti Namibije izredno zapleteno. Režim apartheida poskuša uveljaviti, s pomočjo imperialističnih sil in nekaterih plemenskih poglavarjev, neokolonialistični režim. Z njim želi tudi v bodoče zavarovati svoje koristi pri izkoriščanju cenene delovne sile in seveda naravnega bogastva. Koordinacijski biro neuvrščenih držav je zato pozval vse članice neuvrščenih, naj z najširšo materialno, vojno in finančno pomočjo prispevajo h krepitvi oboroženega namibijskega ljudstva za nacionalno osvoboditev pod vodstvom SWAPA. Člani biroja so med drugim sprejeli sklep o ustanovitvi specialnega sklada neuvrščenih držav za pomoč SWAPU.
Zimbabve - Dežela je svoje evropsko ime (Rodezija) dobila po Cecilu Johnu Rhodesu, britanskemu politiku, pustolovcu in trgovcu, ki jo je s spletkami spravil pod oblast britanskega imperija. Sedaj ima okoli 6 milijonov ljudi (270.000 belih), polovica vse zemlje, v glavnem najboljša, pa je v rokah manjšine!
Oboroženi boj proti nezakonitemu rasističnemu manjšinskemu režimu lana Smitha vodi Domoljubna fronta, ki prerašča v dobro organizirane napade na pomembnejše vojaške in gospodarske objekte. Vse pogostejši uspehi kažejo, da se približuje odločilni spopad za ukinitev kolonialne rasistične vladavine in za vzpostavitev svobodne in večinske vladavine. Vendar se Smithov režim noče ukloniti in nadaljuje s hudimi zločini nad prebivalstvom, z vdori in bombardiranjem taborišč ZAPU in ZANU v sosednji Zambiji in Mozambiku. Pozivu Koordinacijskega odbora neuvrščenih držav se je med prvimi odzvala tudi Jugoslavija. S sklepi Koordinacijskega biroja v Maputu, kjer je bila tudi jugoslovanska delegacija, smo seznanili naše prebivalce, ki so radi prevzeli nove odgovornosti, ki izvirajo iz solidarnosti do njihovega boja.
Pri predsedstvu RK SZDL Slovenije smo ustanovili koordinacijski odbor za pomoč osvobodilnim gibanjem in žrtvam imperialistične agresije. Dobro deluje, sad njenega dela pa je tudi teden mladinske solidarnosti. Teden, ki pa ga bo naša mladina ponovno raztegnila kot že leto poprej - na celo leto.
Časopisno založniško podjetje
DOLENJSKI LIST
Novo mesto
objavlja tri prosta dela in naloge
OPERATER IRM-VHOD
Pogoji:
1. dveletna administrativna šola
2. strojepisni tečaj in dve leti izkušenj
3. poskusno delo tri mesece
Delo se združuje za nedoločen čas. Kandidati imajo možnost napredovanja in izpopolnjevanja na najsodobnejši tehniki — foto stavka, katero trenutno uvajamo.
Ponudbe sprejema odbor za delovna razmerja do 5. 4. 1979, pošljite jih na naslov ČZP Dolenjski list. Novo mesto. Glavni trg 3.
NAJBOLJŠEGA SO PRIDELALI — (od leve proti desni) Jože Selak, Janez Lorenci, Marjan Kirar, Janez Povšič.
PO CVIČKU ZASRBE PETE - Tako veselo je bilo sleherni večer v športni avoram.
PRAZNIK DOLRUSKE IN POSAVSKE KAPLJICE
drugi veseljaki na traktorjih, vozovih in kočijah so imeli v soboto med obhodom vinogradniške povorke precej gledalcev.
dobrot, ki so jih včasih pripravljali kot pojedino pridnim mlatičem. Posnetek je s kulinarične razstave na Čatežu.
ŠPORTNI KOMENTAR
Ne zgolj hoja v gore
Slovenska planinska organizacija ima v svojih 151 društvih že 95.000 članov. Na območju meddruštvenega odbora Zasavja in Posavja je v enajstih društvih nad 10.000 članov. Eno i.ajuspe-šnejših društev tega odbora, Planinsko društvo Lisca S(v-niea-Krško, je med dobrimi tisoč člani imelo po lanskih podatkih kar 432 pionirjev. V sevniškem in krmeljskem vrtcu nadvse uspešno uvajajo v planinstvo že cicibane. Najbolj množično je planinstvo že vrsto let na sevniški osnovni šoli, ki ima 330 planincev, kajpak največ pionirjev in mladincev.
Izletništvo še zdaleč ni vsa dejavnost. Ob tolikšni vnemi najmlajših je očitno, da bodo ostali zvesti goram in tej zdravi obliki rekreacije
tudi v poznejših letih. V sevniškem in krškem društvu ne zamudijo priložnosti, ko je čas za razne vodniške in druge tečaje. Na sevniški in krmeljski osnovni šoli že praviloma pripravljajo planinsko šolo. Sedanji prizadevni rod planinskih vodnikov izvira iz nekdanjih mladih članov. Ob tolikšnem številu izletov, nefnalo v visokogorje, je nadvse pohvalno, da so vsi pohodi minili brez najmanjše nezgode. Znanje in izkušnje, pridobljene ob takšnem življenju v naravi, tovariški odnosi, ki se kalijo v kolektivnem življenju, so cenjene vrline usposabljanja za splošni ljudski odpor. Planinstvo torej že lep čas ni zgolj pohajkovanje po gorah.
A. ŽELEZNIK
Metličani spet brez košarke?
Slabe razmere v košarkarski vrsti „Beti" terjajo trenerjev odstop - Nov poraz Novega mesta, ki je padlo na peto mesto - Hud poraz neizkušenih Kočevcev
Vil. kolu slovenske košarkarske lige sta ekipi Novega mesta in „Beti“ doživeli nov poraz. Novomeščani so nekoliko presenetljivo izgubili z Ježico, „Beti“ pa je morala priznati premoč vodilnega Branika. Prvenstveno srečanje so izgubili tudi Kočevci.
JEŽICA -NOVO MESTO 57:51 (28:25)
Igralci obeh ekip so minulo tekmo igrali izredno previdno, več pozornosti pa so, kot se vidi po končnem rezultatu, posvetili tudi obrambi. Povrhu vsega sta moštvi zadrževali žogo in se za strele odločali tik pred iztekom dovoljenega časa. Gostje so sicer lep čas vodili, vendar so imeli minulo soboto Ježičani več sreče.
Novo mesto: P. Seničar 2, Cerkovnik 4, Munih 9, Kovačevič 6, S. Seničar 9, Zupevec 11, Ivančič 6 in Plantan 4.
,,BETI“ - BRANIK 80:96(44:47)
Kaže, da bo Metlika ponovno ob košarkarsko vrsto. Zaradi neresnosti
Uspešna odbojkarska sobota
Konec prejšnjega tedna tri zmage in dva poraza — Trebanjci bi kmalu presenetili Navzlic dobri igri hud poraz Krke - Novomeščani na četrtem mestu
Le redkokdaj se zgodi, da so odbojkarske ekipe z Dolenjskega tako uspešne, kot so bfle konec prejšnjega tedna. Zmagali so namreč Novomeščani, Žužemberčani in Kočevke, Trebanjci pa so izgubili z najtesnejšim izidom. Ženska vreta „Krke“je na Ravnah v vseh treh nizih zbrala komaj šest točk.
ker je trener domačih poslal na igrišče še neizkušene mladince, vendar so dokazali, da postajajo zanesljive zamenjave najboljšim Žužcmbcrčanom.
PIONIR -NOVO MESTO : JAMA
- 3:0(5, 5, 10)
Novomeščani so na sobotni tekmi v telovadnici OŠ Bršljin dosegli doslej najlažjo zmago. Mlada postava ljubljanske Jame, naslednice zveznega ligaša Enotnosti, ni bila enakovreden tekmec v nobenem
„Krka” in Pionir
Člani komisije za šport in rekreacijo pri novomeškem občinskem svetu Zveze sindikatov so 10. marca pripravili v Kranjski gori 12. zimske športne igre, na katerih je nastopilo skoraj 300 delavcev in delavk.
K dobri organizaciji je nedvomno pripomoglo tudi lepo vreme, tekmo-vanje pa je nemoteno potekalo na dveh veleslalomskih progah /Ob zaključku iger so člani komisije podelili odličja posameznikom, najboljšim ekipam pa je plakete podelil Adolf Šuštar.
Rezultati - ženske do 25 let: 1 Serini (VVZ), 2. Saje (Krka, tovarna zdravil), 3. Lovko (GG) itd; nad 26 let: 1. Globokar (Krka, tovarna zdravil), 2. Molan (Krka, tovarna zdravil), 3. Šuštar (Pionir) itd; moški do 25 let: 1. Ravbar (NOVO-les), 2. Grame (Pionir), 3< Šk obrne (Pionir); do 35 let:	1. Špiler
(Dominvest), 2. Vesel (Pionir), 3 Aš (Krka, tovarna zdravil) itd.; do 45 let: 1. Turk (IMV), 2. Glavan (Krka, tovarna zdravil), 3. Avsec (Elektro); nad 46 let: 1. Sonc (Krka, tovarna zdravil), 2. Vidmar (Železničar), 3 Košir (Iskra) itd.
Ekipno ženske (8 delovnih organizacij): 1. Kika, tovarna zdravil, 2. SGP Pionir, 3. fskra Novo mesto, 4. TDB Novo mesto, 5. Novoteks itd; moški (12): 1. SGP Pionir, 2. Krka, tovarna zdravil, 3. Novoles 4. IMV, 5. Iskra, Novo mesto, 6. Železničar, Novo mesto, itd.
FUŽINAR - KRKA
3:0 (1,4, 1)
Močno pomlajena vrsta novomeške „Krke“ je doživela na Ravnah katastrofalen poraz. Novo-meščanke niti niso igrale tako slabo, kot kaže rezultat. Zapisati je treba, da so bile domačinke minulo soboto zelo razpoložene, tako da bi podobno usodo doživele tudi bolj izkušene ekipe.
KRKA; Boh, Zevnik, Brajer, Vidlji— novič, Galeša, Suša in Hegediš.
TREBNJE - IZOLA
2:3 (-7, 13,-3, 11,-9)
Drugouvrščeni v slovenski odbojkarski ligi so se morali pošteno potruditi, da so ugnali izredno razpoložene 'odbojkarje Trebnjega. V zelo zanimivi in izenačeni tekmi so Trebanjci dobro igrali, če pa bi imeli v odločilnem nizu več moči, bi lahko pripravili največje presenečenje.
ŽUŽEMBERK -PLAMEN 3:0(6, 11, 11)
Skoda, ker si je srečanje v Dolenjskih Toplicah ogledalo tako malo ljubiteljev odbojke. Tekma je bila navzlic lahki in hitri zmagi Suhokrajincev zanimiva tudi zato,
Ženske streljale
Strelska družina (SD) Tekstilane Je v počastitev dneva žena organizirala tekmovanje ženskih ekip z zračno puško. Letos je ekipa Tekstilane osvojila pokal že tretjič zapored in 8? s tem tudi dobila v trajno last. •ekstilana je lani dosegla 591 krosov. letos pa so to število občutno presegle kar štiri ekipe.
Rezultati ekipno: 1. SD Tekstila-"a 692 krogov (od 1.000 možnih), A SD ITAŠ 679, 3. SD Kočevski rl*. 4. Melamin 613 in 5. SD Aljaski dom 538 krogov. Prve tri ekipe so prejele diplome, zmagoval-na ekipa pa poleg prehodnega poka-18 $e pokal za osvojeno 1. mesto.
«, Rezultati posameznic: 1. Marija Kufca (Tekstilana) 156 krogov, 2. ‘anja Križaj (Tekstilana) 153, 3. Marija Zalar (Tekstilana) 150.
PLANICA:
ZA PREHODNI POKAL DOLENJSKE
Dolenjski smučarski delavci bodo po daljšem času pripravili Prvenstvo Dolenjske v smučarjih tekih. Tekmovanje bo v Spboto, 24. marca, v Ratečah, ^tart bo ob 11.30 blizu nekdanje železniške postaje. Tek bo veljal za ekipno in posamezno Prvenstvo, nastopile pa bodo tohko ženske, in sicer v A (do 18 *?*> 4 km) in B (od 18 let dalje, ^ km) kategoriji ter moški v treh B, O kategorijah. Zainteresirani naj se prijavijo pri občinskih TKS.
P. Š.
VELIKO NADARJENIH - Letošnje namiznoteniško prvenstvo je dokazalo, da v vseh slovenskih ligah igra veliko nadarjenih pionirjev in mladincev. Za novomeško vrsto je v minuli tekmovalni sezoni uspešno igral Gregor Guštin, ki je tudi v odločilnih srečanjih svoji vrsti prinesel precej zmag. Na sliki: Guštin med tekmo z izbrano vreto Kamnika in Domžal.
elementu igre, niti navaden servis ji ni šel od rok. Tekma je vnovič pokazala, da je odbojka tehnično zagotovo najtežja igra z žogo, saj je treba dosti vztrajnega treninga, preden pride rutina in uspeh. V tem je tudi poglaviten vzrok, da mnogi mladi igralci zdvomijo v svoje sposobnosti in odnehajo. Pomladitev moštva sme biti samo postopna in ne celovita, kot je bil to primer pri Jami.
Novo mesto:	Babnik,	Goleš,
Vemig, Primc, Losič, Legan, Pavle-nič in Pucelj.
M. L.
KOČEVJE - VIC
3:0(2, 7, 12)
Navzlic temu da so se Kočevke pomerile z najslabšo vrsto v ligi, je bil trener domačih previden. Medtem ko so v prvem nizu igrale najboljše, je v zadnjem setu trener »zaposlil' tudi rezervne igralke, kar se vidi tudi iz končnega izida. Pri domačih lahko vse pohvalimo.
KRKA PRVA
Končalo se je ekipno prvenstvo v dolenjski kegljaški ligi. Daleč najboljši so bili tekmovalci Krke, ki so zasluženo osvojili naslov prvaka in pokal. Pri posameznikih je zmagal Bratož, član novomeške IMV.
Rezultati-ekipno: 1. Krka 31 točk, 2. Metlika 24, 3. Pionir 23, 4. IMV 19, 5. Krško 16, 6. Mercator 14, 7. Brežice 10, 8. Senovo 7; posamezno: Bratož (IMV) 3450 podrtih kegljev, Jarc 3404, B. Vesel 3401, I. Vesel 3374 (vsi Krka) itd.
N. GOLEŠ
,,KAVELJC“
IN „KORENINA“
Udeleženci rekreativne akcije Kaveljc in Korenina, ki je uspešno stekla pod pokroviteljstvom RTV Ljubljana, imajo za sabo Trnovski smučarski maraton, na katerem je nastopilo 30 žensk in 314 moških, in sicer v okviru rekreativne akcije. Naslednjič bodo preizkusili svoje moči na 8 oziroma 25 km dolgi progi v okviru prireditev „Po poteh partizanske Ljubljane," sledila bo kolesarska preizkušnja, plavalna itd.
RIBNICA: MNOŽIČEN NOGOMET
, Ribniški nogometni klub je pripravil ob občinskem prazniku tekmovanje v malem nogometu, ki se
fa je udeležilo 15 ekip iz Kočevja in Libnice. V predtekmovanju je nastopilo blizu 150 igralcev, v finale pa so se uvrstile ekipe Rika, Kočevja, Garnizije, Sodražice in Doma JLA.
M. G.
INVALIDI
NAJBOLJŠI
V ribniškem domu JLA je bila konec tedna zanimiva kegljaška .prireditev, ki jo je pripravila športna sekcija ŠD Invalid iz Kočevja in na kateri so se štiri ekipe pomerile za prehodni pokal. Uvrstitev 1. Invalid I 2362 podrtih kegljev, 2. Invalid 11 2276. 3. Mozclj 2264. 4. Livold 2013. Med posamezniki je bil najboljši Krapež (435 podrtih kegljev).
M. G.
nekaterih igralcev je namreč trener napovedal, da bo zapustil vrsto. Z vidilnimi Mariborčani so domači dobro igrali, saj je bil rezultat domala vseh 40 minut izenačen. V 13. minuti je moral iz igre Švinger, to pa so znali gostje izkoristiti in so zasluženo zmagali.
PIONIRJEV ŠPORTNI DAN
SGP Pionir iz Novega mesta je 4. zimski športni dan pripravil v Kranjski gori, udeležilo pa se ga je več kot sto delavcev in delavk iz sedmih tozdov. V ekipni uvrstitvi so po tekmah v veleslalomu in sankanju zasluženo zmagali Krčani. Vrstni red: 1. Gradbeni sektor (Krško) 735,30, 2. DSSS 693,60, 3. Projektivni biro 482,24, 4. SPO 410,95, 5. GS Ljubljana 405,72, 6. GS Novo mesto 280,49,	7. Lesni obrat
104,29 točke.
G. R.
ZRK NOVO MESTO PRVI
Članice ženskega rokometnega kluba Novo mesto so nastopile na rokometnem turnirju mladosti, ki gji je organiziralo ŠŠD OŠ v spodnji Idriji. Rezultati: Eta - Mlinotest 9:7, Krka - Ljubljana 12:7, Ljubljana - Eta 12:9, Ljubljana -Mlinotest 11:8, Krka - Mlinotest 13:6, Krka - Eta 17:4. Vrstni red: Krka, Ljubljana, Eta, Mlinotest. Najboljša igralka turnirja je bila Mira Dmitrovič iz Novega mesta.
Konec tedna bodo oživela tudi rokometna igrišča. Ribniški Inles igra v 1. kolu doma s Slavonijo in člani uprave kluba ter gledalci so trdno prepričani, da bodo točke ostale doma. Članice ŽRK Novo mesto odpotujejo v Ljubljano k Olimpiji. Obe vrsti sta se na drugi del prvenstva dobro pripravili, No-vomeščanke so Olimpijo pred kratkim tudi premagale, vendar bodo morale najbrž v Ljubljani kloniti.
Za naše ljubitelje igre pod obroči postaja prvenstvo nezanimivo. Favoriti pred začetkom, Novomeščani, so še vedno v krizi, vendar bi morali v soboto zvečer v Litiji zmagati. Metličani gredo h Kraškemu zidarju in imajo lepo možnost, da dosežejo četrto zmago. Kočevci, člani zahodne košarkarske lige, ponovno gostujejo, vendar tokrat ne bi smeli iti samo na izlet, kot se je zgodilo v srečanju v Novi Gorici.
Kaj, kje, kdo?
Novomeški nogometaši igrajo v 14. kolu v gosteh, pomerili pa se bodo z vodilno Obalo. V jesenskem delu so igrali z njo neodločeno; če bi se z istim razultatom vrnili domov, bi dosegli lep uspeh.
Zanimivo bo tudi na odbojkarskih igriščih. Če bi naše ekipe ponovile sobotni uspeh, bi bili lahko zadovoljni. Gotovo pa je, da bodo imeli Dolenjci tokrat precej več dela. Žužemberčani se bodo namreč pomerili z neposrednimi tekmeci za mesto sredi tabele, z igralci Jame. Zmaga ni nemogoča. Novomeščani igrajo v gosteh z Žele-zarjem, Trebanjci pa bi se, čeravno ne imajo doma, vrsti Plamena za poraz doma lahko oddolžili. Kočevke čaka nov poraz v Kopru članice II. zvezne lige, ekipa Krke, pa bodo najbrž izgubile tudi dvanajsto srečanje; igrajo z novogoriškim Mercurjem.
Beti: Gerbec 4, Švinger 9, Šahmič 20, Nemanič 11, Vergot 4 in Medek 34.
GOSTOL- KOČEVJE 132:61 (69:29)
Kočevci so prvi koš dosegli šele v 10. minuti in rezultat je bil 35:2. V nadaljevanju so za domačo vrsto zaigrali igralci z rezervne klopi, vendar so bili vseeno neprimerno boljši nasprotnik.
Kočevje: Kirn 18, Popovič 11, Ambrožič 17, Malinovič 3, Planinc 3 in Strle 9.
STRAŽA -NOVO MESTO 85:94(52:49)
Košarkarji Straže se že dalj časa pripravljajo za nove prvenstvene boje. Konec minulega tedna so se v telovadnici OŠ Dolenjske Toplice pomerili s pomlajeno vrsto 'Novega mesta, za katero so v glavnem igrali najboljši mladinci. Le malo je manjkalo, da niso pripravili presenečenja. Gostje so si zagotovili zmago šele v zadnjih minutah tekme, ko je domače moštvo igralo močno oslabljeno. Pri domačih se je izkazal Brsan, pri gostih pa so bili najboljši Cerkovnik, Zupevec in Cvitkovč.
POSPEŠENE
PRIPRAVE
Ribniški rokometaši, člani II. zvezne rokometne lige, se pospešeno pripravljajo na nove boje, odigrali pa so več prijateljskih tekem ter premagali Sevnico (43:27), Bregano (40:10), Krško (41:13 in 33:21), sevniške Veterane (37:21), Brežice (39:24), Radeče (40:18), Lipo 34:23) in Tržič (36:17). S Celjani so izgubili 30:25, z Jelovico pa 29:25.
STARI TRG:
72 ŠAHISTOV
V Starem trgu ob Kolpi je bilo minuli teden belokranjsko pionirsko šahovsko prvenstvo, na katerem je nastopilo 72 igralcev in igralk. Rezultati: ekipno - ml. pionirke: 1. Stari trg; ml. pionirji: 1. Stari trg; st. pionirke: 1. Stari trg; st. pionirji: 1. Stari trg; posamezno - mL pionirke: 1. Medved; ml. pionirji: 1. Štaj-dohar; st. pionirke: 1. Hrovatin; st. pionirji: 1. Kobe (vsi Stari trg).
NOVO MESTO -OLIMPIJA
23:18(6:5)
V pripravah za nastope v II. zvezni rokometni ligi so se novomeške igralke pomerile z ljubljansko Olimpijo. Tekmo sta vrsti odigrali v leskovški dvorani, zasluženo pa so jo dobile Štrukljeve varovanke. Zadetke za Novo mesto so dosegle: Grgič 1, D. Štrukelj 5, Frančič 1, Kostanjšek 4, Mršnik 7, Dmitrič 4 in Sitar 1.
ŠAH: ODPRTO PRVENSTVO
Šahovski klub Novo mesto bo pripravil odprto hitropotezno prvenstvo Novega mesta, ki bo v šahovskih prostorih. Organizatorji sprejemajo prijave do 23. marca, ko bo žrebanje, dan kasneje bodo predtekmovanja, v nedeljo, 25. marca, pa-finale. Najboljši bodo nagrajeni. K hitropoteznemu prvenstvu so vabljeni vsi šahisti.
NEODLOČENO KOT PORAZ - V 1. kolu spomladanskega dela slovenske nogometne liga—zahod se je vrsta iz Novega mesta pomerila s Kamnikom. Okoli 50 gledalcev je pričakovalo, da bodo domači nogometaši ugnali sicer borbene goste, vendar se je srečanje po slabi igri končalo neodločeno 1:1. Na sliki: gostje pred vrati domačega vratarja. (Foto: J. Pezelj)
Že šestič neodločeno
enajsterica Dolenjske igrala doma s Kamnikom neodločeno — Še vedno na zadnjem mestu
KOCFVJE-INVALIDI ZMAGALI
Ob dnevu žena so povabile članice kočevskega ženskega kegljaškega kluba na prijateljsko srečanje kegljače Društva invalidov. Tekma je bila zelo izenačena, zmagali pa so invalidi 926:914. Po tekmovanju so imeli sestanek, na katerem so se dogovorili, da bodo podobno tekmovanje poslej pripravili vsako leto.
A. ARKO
KOCEVKAM POKAL
11. marca je bilo v Kočevju tradicionalno kegljaško tekmovanje v počastitev dneva žena. Na tekmovanju, ki redno poteka že od 1960. leta, so bili doseženi dobri rezultati.
Izidi: 1. Kočevje 2451 podrtih kegljev, 2. Krka (N. mesto) 2231, 3. Delnice 2024; posamezno 1. Mira Trpin 443 podrtih kegljev, 2. Tilka Šraj 438, 3. Metka Marinč 405 itd.
A. ARKO
V 1. kolu spomladanskega dela SNL — zahod so se novomeški nogometaši pomerili s Kamnikom, vrsto iz sredine prvenstvene tabele. Zaradi zelo dobrih priprav in uspešnega igranja na prijateljskih tekmah so domačini pričakovali zmago, srečanje pa se je končalo samo z neodločnim izidom:	1:1
(0:0-.
Srečanje 13. kola si je na Stadionu bratstva in enotnosti zaradi slabega vremena ogledalo le okoli 50 gledalcev, v Prvem delu so videli izenačen in slab nogomet. Nekoliko bolj zanimivo je bilo le zadnjih pet minut, ko so gostje zaigrali na vso moč ter mrežo domačih, na srečo iz nepravilnega položaja, celo zatresli.
Gostje, ki so v srečanju veljali za favorita, so v drugem polčasu igrali hitreje in že po šestih minutah izkoristili napako domače obrambe: Kamnik je vodil 1:0. V nadaljevanju so domači igrali bolje, in ko so Kamničani po tihem računali na obe točki, je samo dve minuti pred koncem tekme Pevct izenačil in dosegel za domačo enajsterico že
šesti neodločeni rezultat. Dolenjski je po 13. kolu na zadnjem mestu.
Dolenjska:	G ogel j (Jerman),
Žnidaršič, Perhaj, Pavlin, Janežič, Kršič (Mrak), Vertuš, Lešnik, Vovko, Venta in Pevec.
J. P.
KPA:
POTAPLJAŠKI
TEČAJ
Novomeški Klub za podvodne aktivnosti pripravlja potapljaški tečaj za mlade potapljače. K tečaju se lahko prijavijo vsi zainteresirani, ki so že dopolnili 16. leto. Oglasijo naj se v prostorih Mladinske turistične poslovalnice (Novi trg 4, pri pošti), ki je odprta vsak dan od 8. do 18. ure, razen sobote, ko je odprta do 14. ure. Prijave bodo člani kluba sprejemali do 31. marca. K vpisovanju morajo kandidati prinesti 300 din. S tem denarjem si bodo zagotovili nemoteno bivanje na morju, ko bodo opravljali praktični del tečaja.
DOLENJSKI
/■Jv
i
'H
(JI
FIGASTI „Š0LAR” IZ ŠMARJETE
Kdo ve, kaj tako zelo godi fikusu v hodniku šmarješke osnovne šole, da kar raste in raste. Pred dobrimi osmimi leti ga je ob otvoritvi nove šolske stavbe sedanji hišnik Anton Gore prinesel od doma, češ naj bo za okras, pa ga bo že potem odnesel nazaj. A izkazalo se je, da nikoli več. Sobna okrasna rastlina je namreč zrasla in se tako razbohotila, da ji skoraj ni več mogoče reči sobna rastlina. 21. februarja so učenci s pomočjo hišnika namerili svojemu fikusu celih sedem metrov. Lahko domnevamo, da večjega na območju, ki ga pokriva Dolenjski list, ni. Zaenkrat ga torej uvrščamo kot „naj“ fikus v našo rubriko.
Zanimivo je zapisati, da se podobno dogaja še z enim fikusom. Začasno ga je v sobo ravnateljice prinesla ena od učiteljic, odnesti pa ga že ne more več.
Šmarješki fikus spada v bogato druščino fikusov, katerih rod šteje čez 700 različnih vrst. Večina vseh ima zimzelene podolgovate liste. Največ vrst raste v tropskih krajih, večinoma so liane in epifiti, dosežejo pa dolžino štirih do petih metrov. Gotovo je najbolj poznan ficus carica ali smokva, ki raste tudi v naših krajih s sredozemskim podnebjem. Uporaben je tudi ficus elestica, po naše gumijevec, iz katerega pridobivajo kavčuk. Gumijavec v vlažnih predelih Indije zraste do 40 metrov v višino. Seveda gre za pravo drevo.
MiM
©
©
ZELENA JE, GREMO! -
Škotski strokovnjak R. Simpson je iznašel napravo, ki meri telesno temperaturo pri ženskah in tako ugotavlja potek evolucijskega cikla. Naprava prižge zeleno luč, ko je faza razvoja jajčece v tako imenovani neplodnosti, se pravi, ko ni nevarnosti za zanositev. Škot je torej iznašel nekakšen kontracepcijski semafor. „ Vožnja" skozi rdečo luč bo kaznovana čez 9 mesecev.
ŽEJA - Z zares žejnimi se ni šaliti. To je na lastni koži skusil lastnik gostilne v Acapulcu. V trenutku, ko je hotel zapreti lokal, je vstopil neki žejni možakar in zahteval pijače. Ker mu je gostilničar ni hotel dati, se je razjezil, potegnil iz žepa ročno bombo in jo aktiviral. Več ljudi je bilo ranjenih, lokal pa pošteno razbit. Kaj je bilo z žejnim bombašem, ni znano; lahko da si teši strahovito žejo kar pri izvirih večnosti.
ŠOFERSKI IZPIT - Uprava neke nizozemske kaznilnice je šla na roko enemu od kaznjencev in mu dovolila opravljati vozniški izpit za motorno kolo. Mož je lepo napredoval, opravil teoretični del, nato pa zaprosil, da bi se malo vozil z motorjem, da se privadi. Dovolili so mu in še zdaj ne vedo, kje se kandidat za šoferski izpit vozi.
BREZ PRI C - Nič ni znano tudi prometni policiji ameriškega mesta Tampa, kje bi bila udeleženca v prometni nesreči, ki se je pripetila na križišču tega mesta. Neznana voznika sta močno trčila in izginila neznano kam. Kasneje so ugotovili, zakaj: oba avtomobila sta bila namreč - ukradena.
DRAGE SMETI - V družini Morganstern so imeli dan čiščenja. Lotili so se temeljitega pospravljanja ter zmetali kup stvari v smeti. Med odpadki so bili tudi kamenčki, ki so bili kar dragoceni - 4350 dolarjev. Navdušeni pospravljači so namreč s staro zelenjavo vred vrgli iz zamrzovalnika v smeti tudi družinske dragulje, ki jih je vanj skril poglavar družine. Menil je, da bodo tako najvarneje spravljeni pred tatovi.
Kaj so pred	80 leti pis Dolenjske Novice.
Pogubljivo obrt še uganjajo
(Prešičja kuga) se zopet širi. Zaradi iste so v črnomeljskem glavarstvu vsi prešičji sejmi ustavljeni, ter prepovedan uvoz prešičev iz novomeškega in krškega v Črnomeljsko glavarstvo. Bolezen se zanese iz okužene Hrvatske, kjer še vedno tihotapi svojo pogubljivo obrt v škodo domači svinjereji uganjajo. V Kostanjevici so do 100 utihotapljenih prašičev zaplenili. Naj bi oškodovano ljudstvo samo podpiralo oblasti in tihotapcem ne potuhe dajalo.
(Ne le po) Dolenjskem, ampak po vseh avstrijskih, da, po vseh evropskih, posebno severnih vinorodnih deželah, razširila se je v prošlih letih kaj huda bolezen vinske trte, tako imenovana grozdna plesnoba v toliki meri, da nam opravičeno dela skrbi. Vse kaže, da se bo ta bolezen, ako se jej vinogradniki z vso vnemo sploh v bran ne postavijo, tako ugnjezdila ter tako kvarljivim izkazala, kakor se je pred prilično prav malo leti šele v Italiji.
(Gledališka) predstava v Čitalnici dne 12. marca „Lowoodska sirota" bila je vrlo dobro obiskana, pa se tudi tako dobro predstavljala, kakor je bilo za težko igro od diletantov komaj pričakovati, četudi smo že imeli priliko o njih veliki zmožnosti se prepričati. Želeti je, da bi za to lepo igro predolg presledek ne nastal. Po večkratnih igrah bi zanimanje vedno večje postajalo.
(Kuharico išče) vodstvo kranjske kmetiške šole na Grmu. Njena dolžnost je, s pomočjo kuhinjske dekle, za učence in posle kuhati, kruh peči, posteljno in namizno perilo prati. Njej izročeno je tudi nadzorstvo svinjakov ter mlečne kuhinje. Plača 12 goldinarjev na mesec. Oglašajo naj se le bolj močne osebe.
(Pozo r) sveže morske ribe dobijo se vsaki petek zvečer v Brunnerjevi gostilni pri Jakazu.
(Iz DOLENJSKIH NOVIC 1,5. njarca 1899)
Tatinske prste mika umetnost
Na tržišču umetniških predmetov ima detektiv kaj videti
,.Alarmni zvonci zvonijo po vsem svetu. Čas ni na naši strani," je na zadnjem posvetu muzejskih kurator-jev v Nevvarku malce patetično dejal Donald Mason, nekdanji specialist za tatvine umetnin. Strokovnjaki so namreč na posvetu ugotavljali, da se kraja umetnin širi kot požar po vsem svetu, muzeji in galerije pa na to niso dovolj dobro pripravljeni.
V lanskem letu so samo v ZDA pokradli za 50 milijonov dolarjev umetnin, letos pa so nekaj dni pred posvetom neznani storilci iz new-yorškega Metropolitanskega muzeja odnesli poltretje tisočletje staro marmorno glavo, delo grškega mojstra, vredno 150 tisoč dolarjev. Po 110 letih je to bila prva velika tatvina iz tega slavnega muzeja in prav zgovorno priča, da dosedanji zaščitni ukrepi niso več kos modernemu kriminalu.
Kriminalisti ugotavljajo, da kraja umetnin narašča mnogo hitreje kot ostale vrste tatvin, policijske službe pa se še niso ustrezno organizirale. V vseh ZDA je en sam detektiv, ki se ukvarja izključno s tatvinami umetnin.
Poglavitni ,krivec" porasta tovrstnega kriminala je seveda vse živahnejši trg; zanimanje za umetniške predmete raste, z njim vred pa upada možnost nakupa zares dragocenih umetnin. Pot do starih mojstrov in arheoloških dragocenosti prepogosto vodi le skozi podzemlje.
„Vse, kar se kupuje in prodaja na tržišču umetnin, je bolj ali manj vprašljivo," zatrjuje edini detektiv za odkrivanje tovrstnega kriminala Robert Vovpe.
Žal moramo priznati, da se na evropskem tržišču pojavljajo tudi umetnine iz naših krajev. Do njih pridejo zlikovci dosti lažje kot do razstavnih predmetov muzejev.
Pogled na razstavljene zlatnike vkošičkem muzeju.
Tristo let zlate skrivnosti
Četrti največji zaklad na svetu so našli na Čehoslovaškem — Kdo je bil lastnik zaklada, nihče ne ve
Da pripovedi o loncih, polnih zlata, niso tako izmišljene, dokazujejo vsak dan vitrine vzhod-noslovaškega muzeja vKošicah, kjer hranijo največjo ohranjeno zlato najdbo na Čehoslova-škem, hkrati pa je to četrti zaklad na svetu. V dvanajstih vitrinah se blešči tri tisoč zlatnikov, katere so skovali v 67 različnih kovnicah. Na plemeniti kovini so vtisnjeni profili mnogih vladarjev, vojvod, obrazi zaščitnikov že izginulih cesarstev, svetniki in najrazličnejši grbi. Najstarejši zlatnik je iz tretjega stoletja pred našim štetjem, največja pa je zlata medalja kralja Ferdinanda, ki tehta 70 gramov in ima premer 52 milimetrov.
Zaklad so odkrili leta 1935 gradbeni delavci. Trije delavci so 24. avgusta na lastno pest še malo poglobili temeljno jamo, da bi bili temelji čvrstejši. Pri tem so naleteli na bakreno škatlo, polno zlatega denarja. Sijaj plemenite kovine je delavce premamil, da so si skrivoma vzeli 126 zlatnikov. Kasneje je policija seveda odkrila, kaj so naredili, in tako so izgubili ne samo prikrite zlatnike, ampak tudi
pravico do najdbine, ki je pomenila čeden kupček denarja.
Poleg zlatnikov je bila v škatli renesančna zlata verižica, dolga več kot 2 metra. Čistega zlata je bilo v zakladu vsega skupaj nekaj več kot 10 kilogramov.
Kdo je bil lastnik tega velikega bogastva, še zdaj ne vedo. Zgodovinarjem je uspelo odkriti
BoieaHMiiri preti 20 leti J
0 traserjih in teologiji
MAKS R. IZ SEL pri Šumberku rad pokritizira naše gospodarstvo. Moram reči, da ima dosti časa za tuhtanje in študiranje, vendar so njegovi zaključki strašansko enostranski. Tako se ne moremo strinjati z njegovo kritiko glede ceste Podšumberk - Bič. Ta prepotrebna gradnja je za njega odveč in celo gospodarska sabotaža. Že s samo traso se ne strinja — verjetno zato ne, ker je speljana čez farovški gozd. Za gradbeno—cestne strokovnjake meni, da niso bili pametni, ker so speljali traso čez tak teren, bolje povedano, čez farovški gozd. Strokovnjaki, ki jim je bila izvedba načrta in del zaupana, sicer niso študirali teologije, kakor n. pr. on, vendar pa ni rečeno, da se zato v stroki ne spoznajo.
STRAŽANI SO kulturni ljudje in okoličani tudi. Obiskujejo kulturne prireditve, igre, kino, predstave, drame. Res je, da pridejo nekateri na predstavo malo „v rožicah", a resje tudi, da takrat radi pomagajo nastopajočim z raznimi medklici.
V JANUARJU IN februarju so bila v okraju registrirana 104 motorna vozila. Največ je bilo motornih koles - 59, osebnih avtomobilov 29, tovornih 8, 6 kmetijskih traktorjev in 2 avtomobilski prikolici. V tem obdobju je opravljalo vozniški izpit 179 kandidatov. 46 jih je padlo, 133 kandidatov pa je izpit naredilo. Narašča torej tako število motornih vozil kot tudi število novih voznikov. Oboje pa nalaga voznikom čimvečjo previdnost na cestah, kajti promet stalno narašča.
ŽE TRI LETA imajo v Straži rejsko središče štajerskih kokoši. Redijo jih privatniki, priskrbela pa jim jih je zadruga, ki tudi odkupuje od njih jajca za valilnico. Zanimanje za štajerske kokoši je veliko, ker ne znesejo samo 80 jajc letno, kot naše stare, ampak najmanj 180. Vzporedno s tem se poveča dohodek, ki ga daje kura rejcu.
(Iz DOLENJSKEGA LISTA 19. marca 1959)
le letnico, ko je bil zakl^ zakopan. Bilo je leta 1682, to rej čas vojn in splošne negoto vosti. Strokovnjaki upajo, d« jim bo uspelo iz starih arhivov izbrskati ime skrivnostnega las1 nika.
Mozolji so že povsem premagani
Novo zdravilo zoper m& dostnikove težave — Vi tamin
 _ -
Mnogi odraščajoči fantje dekleta stopajo v zrelost z n«; ljubimi spremljevalci, mozolj1 na obrazu, vratu in redkeje tud' po hrbtu. Na srečo so za večin5 odraščajočih akne kratko trajen pojav, a za dva odstotka tisti!1' ki jih muči mozoljavost, pom5, nijo hudo breme, katerega se1 naj večjimi težavami in z zdrav' niško pomočjo komaj zneb« Včasih pa tudi ne in ostanejc jim za desetletja življenja. Ne močni so tudi sicer vsega spe sobni antibiotiki. Novo upanj« zbujajo vesti iz ZDA.
Dr. Garly L. Pečk poroča, da je skupaj s sodelavci inštituta za raziskave raka uspešno pozdravil 14 pacientov s hudo mozolja vostjo. Najmlajša pacientka je imela 16 let, najstarejši pa 46 in je trpel zaradi aken vse od 13. leta starosti. Pri zdravljenji so uporabili novo zdravilo, ka terega poglavitna sestavina j« sintetična kislina, kakršna s«j pojavlja v izvlečkih vitamina A
Z vitaminskimi preparati s° že prej zdravili akne, ven^ zdravil niso dajali v oblik1 tablet, ker je izvleček škodlji' za jetra, kosti in živce.
Kako novo zdravilo deluje, # ne vedo. Sicer pa je najvažneje da deluje.
I
eh
Toda komaj so se odpočili, še istega dnei ie povelje za odhod. Bil }e za varnost postojanke ■ da preišče okolico in ** Z večino moštva se je v Mabel pa je ostala sat*** nekim kaplarjem, vojaki.
Rešitev prejšnje križnike
		—	—	—		—	—	—	“	w	E	—
Im		C	•		"p	T	T		.7	0	!Cj	T
P	jjj	S	.....	P	R	1	R	A	S	T	e	K
Sm		i		r.	0	V	A	R		T	L	A
1	F	V	>*.	1	T	A	J	S	K	A	«	
■		M	■v	1	t	T	N	A	M		—	
s	sc	C s;	A	M	1		A	K.	€.	L		S
p	O	P		fc	D	O	0	W	T	1	1’	_A
0	k	1	S	K	«	R.	K	3		K	A	JL_
£	G	R.	A	H.	V	A	•’	U	U	11	K	jr^
A			R.	1	0	T		Gl	1	1	A	UT
£	-A		X	_o		i	G,		i	A	JT	
prgišče misli
Kdor hoče vse vedeti, ne ve temeljito nič.
J. TRDINA
Najmočnejše v človeški naravi: oholost in lakomnost.
A. FRANCE
Kar si, to bodi ves in cel, ne Pa razkosan, ne le del.
H. IBSEN
>				dl	atr- dežela	plahta	letalo	večja posoda	dl	fridtjof nansen	travnik ob vodi	litina za osi	naš pesnik m pisatelj (josip)
				riževo žganje					j j la v	 prebivalci evr !l!				
				običajnost									
				ušje jajčece						zbor orač			
% i:				pestner parjenje srnjadi				značaj_ nekdanji balkan. narod					
				>							ivan tavčar volčin		
dl	gnojni koš	zdrobljena snov krsta	N/				lito J!aa?. _ "slov. Kitali r.						
tek čez drninstrn					gor. reševal ni čoln	 vrst? org. spoime				želatina gl.mesto .				
otka						papiga srb. m.ime						žen.glas	eg. bog sonca
eisen- hower				idol nova gradiška						rim.varuh ogniiSča srebro			
petna kost								fižolovka					
mestovj-franciji								ž.ime					
   .....................................................  milil............................II........
Kaj je videl vesoljski Popotnik?
Avtomatska vesoljska postaja Voyager 1 je obiskala štiri največje Jupitrove lune in si jih od blizu ogledala — Presenečenje za presenečenjem — Novembra Saturn
»Obstali smo odprtih ust,“je dejal astronom Bradford Smith, ko je poročal o tem, kako so sprejeli prve posnetke vesoljnega avtomata Voyager 1, ki je ta mesec prispel do 600 milijonov kilometrov oddaljenega planeta Jupitra in se nebesnemu velikanu približal na 278.000 kilometrov. Avtomatsko vesoljsko plovilo je namreč odkrilo, da Jupiter obkroža tanek prstan. Dejstvo je presenetilo vse strokovnjake po yrsti. Povrhu tega je Voyager 1 v magnetne računalniške trakove nasul toliko novih podatkov, da jim še leta ne bodo kos.
S hitrostjo 104 kilometre
je
plovilo zdrvelo med in njegovimi planeti.
pitrom
Zemljo, izgubljeno globoko v vesolju, je pošiljalo sliko za siiko in pred človekovimi očmi razgrinjalo prizore, kakršnih še nikoli ni nihče uzrl. „Kaj takega nismo pričakovali; drugačna kemija, drugačna fizika, drugačne moči so tam na delu," je komentrial Carl Sagan, ki je vznemirjenje in navdušenje delil z-ostalimi strokovnjaki vseh 39 ur, kolikor je trajalo oddajanje podatkov. Vsega vajeni astronomi so ob Rpsnetkih Jupitrovih lun kar vzdihovali, saj tolikšnega bogastva barv, ki astronomom zgovorno govore o starosti in sestavi nebesnih teles, niso pričakovali.
mali sončni SISTEM
Voyagerjeve avtomatske oči so imele kaj videti in kaj posredovati, upiter je največji planet našega osončja. Predstavlja kar manjši sončni sistem s svojimi 13 lunami, nekateri menijo, da je lun celo 14, endar zaenkrat tega ni mogoče fditi z gotovostjo. Največje med
lunami so tako imenovane Galileju-	jeve lune, katere je prvi	opazil
Na	italijanski učenjak Galileo Galilei.
Vse štiri: lo, Evropa, Ganimed in Kalisto so dovolj velike, da bi jih lahko imeli kar za planete.	Avtomatske kamere so odkrile,	da se
med seboj precej razlikujejo tako po zgradbi, velikosti in starosti kot tudi po zunanji podobi.
Kalisto, ki kroži na najbolj oddaljeni krožnici okoli Jupitra, je po površju ves razbrazdan od meteoritov, padajočih nanj že cele štiri milijarde let. Na njem ni gora, so pa zato opazili nekaj, česar doslej še niso zabeležili na nobenem drugem nebesnem telesu: ogromno plitvo kotlino, obdano s koncentričnimi grebeni. Grebeni so nastali najverjetneje ob trku ogromnega meteorita, ki je v hipu raztopil večni led pod površjem, da so vodni valovi bruhnili na vse strani od središča eksplozije ter takoj nato zaradi zelo nizke teme-perature, ki vlada tako daleč od Sonca, zamrznili.
Precej mlajši je Kalistov sosed, Jupitrov naravni satelit Ganimed. Tudi ta luna je sestavljena
zmrznjenega prahu in vode, vendar je na njenem površju zaslediti drugačne oblike kot na drugih. Zanimive so črte, ki križem kra-žem pokrivajo površje. Ganimed je po izračunih star šele milijardo let.
Vesoljska raziskovalna postaja je luno Evropo ..pogledala le od daleč. Natančneje si bo Evropo ogledala postaja Voyager 2, ki je krenila na pot nekaj kasneje.
Obilo presenečenja pa je ob rahlem razočaranju zaradi Evrope ponudila ogromna luna Io. Na zunaj je zelo podobna svojemu matičnemu planetu; površje je razgibano, na njem se izmenjujejo ravnice z gorskimi verigami in visokimi planotami, tu in tam pa jo križajo tudi črte. Posebno zanimanje je pritegnil ogromen vulkan, ki meri v premeru okoli 50 kilometrov in je verjetno še vedno delujoč. Strokovnjaki domnevajo, da je Io najmlajša luna v malem Jupitrovem sistemu. Pripisujejo ji največ 100 milijonov let, kot najnižjo starost pa navajajo celo 10 milijonov let.
Voyager je šinil tudi mimo najbolj p.otiu;\je lune Amaltheje. Gre
za nenavadno nebesno telo, ki je v nasprotju z ostalimi ovalne, nepravilne oblike, dolgo okoli 130 in široko okoli 220 kilometrov.
Največje presenečenje je še čakalo. Ze v višini Amalthejine orbite so kamere zabeležile nenavadne sledi, katere si strokovnjaki lahko razlagajo le kot zapise pretoka delcev materije. Veličina koscev je sicer majhna, a drobcev je toliko, da je edina možna razlaga ta, da je vesoljska raziskovalna postaja šla skozi prstan, podoben tistemu, ki obkroža Saturn. NASA je celih šest dni preračunavala in ponovno analizirala posnetke, preden si je upala javnosti sporočiti sesenza-cionalno novico. Doslej je namreč zatrdno veljalo, da ima med planeti prstan le Saturn. Leta 1977 je sonda Pioneer 10 odkrila, da tudi oddaljeni planet Uran obkroža prstan, ni pa zabeležila nič podobnega okoli Jupitra. Razlog je v tem, ker je Jupitrov prstan izredno tanek, vsega kilometer.
Voyager 1 je razkril veliko neznank ožjega vesoljskega prostora, a hkrati postavil prav toliko novih ugank. Znanost bo podatke, kijih je vesoljski Popotnik 1 poslal, še liolgo premlevala. Meseca novembra pa je na vrsti že novo srečanje; takrat bo Voyager letel mimo Saturna.
Bližnji posnetek poloble Jupitrove lune Io. Tako je človeštvo še ni videlo.
Ill!llllllllllll!lllll!l!ll!llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllll!!llll!ll!llllllllllllllllllllllllllllllllll!l!lll!l!ll!l!lllllllllllllllllll!lllllllllllllllllllllllllllif
'1
Prišleci nekoliko ,i Seržant Dunham l°ren v službi in U Je zdelo bolje, Pade Francoze. ^ čolne, jokajoča Mauirom, *eno in tremi
Htl
i
62.
Naslednje jutro je šla Mabel na sprehod po otočku, ki jo je navdušil s svojo ljubko lepoto. Ko pa se jc proti poldnevu vračala domov, je zagledala na sosednjem otočku, ki je bil oddaljen komaj nekaj streljajev, nekoga, ki ji je v znamenje prijateljstva mahal z zeleno vejico. Mabel se je nekoliko obotavljala, potem pa je še sama odlomila vejico in pomahala.
63.
Takoj nato se je na onem bregu razmaknilo grmovje in na vodo je smuknil lahek kanu. Hitro se je približal in pred začudeno Mabel je stopila Junitau, žena Puščice. Indijanka je naredila plašno znamenje, da morata biti previdni, in ko se je Mabel prepričala, da ju nihče ne opazuje, jo je hitro odvedla v svojo kočo ter zaklenila za sabo vrata in zagrnila okna.
oJata goSpoda
Janko Kersnik
Očetje in žene, vsi so bili edini in tudi popolnoma zadovoljni s tem, da bo s slovesno božjo službo, s pokanjem topičev in z „ofrom za cerkvene potrebe” vse opravljeno; zvečer potem seveda godba v krčmah, nekoliko plesa za mlade ljudi, starim pa zajamčena pravica, da se nekoliko napijo.
Pri gospodi pa župnikov poziv tudi ni ostal glas vpijočega v puščavi. Trebalo ji je res že posebne prilike, da stopi iz svojega vsakdanjega gibanja in da vsakdo pokaže, kaj in kako zna tudi tedaj, kadar ne gledajo nanj samo domače oči.
Ampak slavnost farne stoletnice bi bila premajhna, da je ostala samo med cerkvenimi stenami in se končala zvečer v zatohli krčmi s pretepom domačih in tujih fantov; prvo je za župnika, drugo je za kmeta, za gospodo pa ne ostaja skoro nič. Ali kakor vselej v kritičnih slučajih, tako se je oglasilo tudi tu več rešilcev, ki so izvirne svoje ideje vrgli med kritično ugibajoče občinstvo.
Učitelj seje spomnil, da grobeljska šolska mladina še nima svoje zastave, dasi jo imajo že davno vse sosedne šole; notar Mali pa, ki je poleg svojih uradnih opravil čutil vedno neuteš-Ijivo potrebo, da se je vtikal v vse možne druge javne posle, . je presenetil nekega večera družbo pri Krači s predlogom, da ^ je ob priliki farne stoletnice ustanoviti - gasilno društvo.
Razgovora je bilo veliko; o šolski zastavi ne toliko, zakaj tu se je vsakdo z majhnim doneskom odkupil enkrat za vselej; predlog o gasilnem društvu pa je povzročil obširno razpravo.
,JCje dobiti denar? “
„Kje člane? “
,,Vse, vse - ako se le hoče!“
Tako je šumelo po Kračevi sobi. Vibanoj, ki je bil nocoj izjemoma posetil družbo - zakaj odkar je bil oženjen, je prihajal le malokdaj v krčmo - je vrgel sedaj in sedaj v razgovor ironično opazko, na.katero pa ni bilo pravega odziva. Vsi so smatrali vprašanje 'o gasilcih jako resnim in se stvarno razgovarjali jako živo.
Le adjunkt Pavel je trdovratno molčal in vlekel svojo pipo.
,No, ti pa ne zineš nobene - seveda, ker pripadaš pravim kočarjem — danes tukaj, jutri tam!“ se razvname zdajci notar. „Skoro bi ti želel, da ti zgori tisti tvoj kovček s tremi pari nogavic! Morda si ga celo zavaroval za cel tisočak? “
„Ne jezi se, Tinče!“ se zasmeje Pavel. „Jaz često ugibljem kaj drugega. Gospoda slavna, usojam si vas opozoriti na drugo važno stvar,“ pristavi z zlobnim naglasom, ,,ki se pa tiče vprašanja, katero ste že rešili, kakor mislite!"
„Kaj? Kako? Katero? “
,Jaz menim šolsko zastavo!"
„No, ta je vendar srečno pod kapom!“ deje davkar.
„1, seveda! Denar je tu, zastava se tudi hitro kupi - blagoslavljala se bo tudi - ampak Adjunkt hudomušno prestane .
„No, kaj ampak? ” hiti učitelj, hladno.
Ta opazka povzroči za nekoliko trenutkov splošen molk.
„Kumice, ki zabije prvi žebelj v banderišče, ki podari lep trak, potem pa pogosti šolsko mladino - te je treba, gospoda moja, o tein se razgovarjamo!“
mladino - te je treba, gospoda moja, o tem se raztovarjajmo!”
„To je lahko dobiti," deje notar.
„Ne vem, ne vem," meni dvoječ doktor-ranocelnik; „ta čast velja nekaj desetakov; ne vem, ne vem!"
,,Res je,“ pristavi poštar in ziblje glavo, šestdeset, sedemdeset — morda sto goldinarjev!11
„Kaj boste ugibali, gospodje? “ se oglasi Vrbanoj. „Tukaj nimate izbirati — k notarjevi gospe pojdite! Tinče.ki si itak preveč služi, bo že plačal!"
,kajpada!" ga zavrne notar na pol s smehom, na pol nejevoljno. >rIaz vem boljšo kumico: sodnikovo gospo! Domačinka je, najmlajša med našimi gospemi in žena najvišjega dostojanstvenika, kar jih imamo v trgu - živela kumica: gospa Vit>anojeva!“
,,Živela!“ pritrdijo sodrugi, toda v vsem vzkliku ni nič odkritega, nič veselega.
Davkar se je spomnil svojih treh hčera in njih tihe jeze na Ančko, poštar še vedno ni mogel pozabiti, da je bila prej tččajka, Tinče pa je s svojim predlogom hotel biti zlobnejši, nego se mu je posrečilo, zakaj tudi on se še ni mogel prav privaditi Ančki kot sodnikovi soprogi. V medsebojnem pogovoru jo je še vedno silno težko nazival „gospo“. Trgovca, ki sta nocoj tudi sedela v družbi, sta kričala sicer na ves glas in pritrjevala predlogu, pod mizo pa sta se tiho sporazum-ljena dregala s koleni.
Vrbanoj se je na pol protivil; toda videti je bilo vendar, da mu ta misel ugaja. Učitelj pa je ves vnet venomer hitel; „Dovolite, gospod sodnik, da naprosim prečastito vašo soprogo - kajne, da dovolite? “
Doktorje pritrjeval; „Seveda, seveda!", v tem pa po stari navadi trkal davkarja na rame in v svoji zlobni šali pristavil: „Glej. prijatelj, takšna čast gre samo gospem, samo gospem!" Davkar mu je odgovoril samo z divjim postranskim pogledom.
Pavel se je pri tem izvrstno zabaval; govoril ni, toda videl in cul je vse dejanje in besedovanje ob miznem okrožju in čutil tiho zadoščenje. Bil je sploh čudna zmes lahkoživega in vendar resnega, nebrižnega in vendar strastnega človeka. Podoben je bil plavaču, kije vajen trdno in vestno plavati blizu brega, ki pa, kadar ga slučajen val potisne proti sredini reke, ni zmožen misliti več na breg, ampak samo na to, da bi plaval dalje— dalje na površju - brez misli, koliko časa mu bo vztrajala moč.
Z Vrbanojem sta bila na videz dobra prijatelja; toda enaka službena leta in poleg tega uradna podrejenost njegova sošolcu sodniku, oni prizor iz dijaških let, različni nazori - vse to je storilo, da jc bila ta prijateljska vez silno tanka. In skoro po Vrbanojevi poroki je Pavel - sam ni znal ne kdaj ne kako - pogrešal AnčkČ; pri Krači mu ni več godilo, drugje še manj; zato je ostal sicer zvest stari privajeni mizi, ampak vesel jc bil le tedaj, kadar je vrgel preporen predmet v družbo, dasi se sam ni rad spuščal v boj.
Čutil je tudi, da mu boljša polovica let, prisojenih mu po človeški previdnosti, polagoma poteka; on pa še vedno tako sam - lako sam!
*
*
*
J
S
*
*
*
*
\
*
I
*
*
s
s
5
*
5
s
4
I
5 * * * * * * * * t * * * * * * * * * * * * * * * *
\
X
X
X
\
s
s
s
S
S
!
S
s
s
*
§
S
s
s
s
5
S
s
s
PRAZNIK OBČINE RIBNICA PRAZNIK OBČINE RIBNICA
Občina Ribnica praznuje svoj praznik na dan, ko je partizansko orožje slavilo eno izmed svojih največjih zmag prav v Jelenovem žlebu, ko so prve štiri slovenske brigade — Tomšičeva — Šercerjeva, Cankarjega in Gubčeva — uspešno zaključile obdobje partizanske protiofenzive, ki je sledila veliki večmesečni italijanski ofenzivi v drugi polovici 1942. Partizanske enote so
26.	marca 1943 v dveurnem boju premagale bataljon italijanske vojske, ki je pustil na bojišču 106 mrtvih vojakov in mnogo ranjenih, pa tudi dragoceno bojno opremo. Zmaga partizanskih brigad je bila popolna in pomembna, ker je zmagal številčno šibkejši in slabše oboroženi nasprotnik. Prav zaradi tega je Jelenov žleb postal legenda našega narodnoosvobodilnega boja.
O priliki takšnega praznovanja običajno preverjamo dosežke v preteklosti, začrtujemo pa tudi pot v prihodnost.
Občina Ribnica šteje le nekaj nad 12.000 prebivalcev, značilna za našo občino pa je stagnacija števila prebivalcev, saj je v zadnjih sto letih ostalo število nespremenjeno. V predvojnem obdobju pa tudi po vojni je bila močno občutna tendenca izseljevanja, kar je bil rezultat slabe prometne povezanosti, težkih prirodnih pogojev in gospodarske nerazvitosti. Občina Ribnica ni bila tako gospodarsko močna in samostojna, da bi nudila prebivalstvu potrebna delovna mesta. V zadnjem desetletju pa je industrializacija povzročila mnogo temeljnih sprememb v socialnoekonomski strukturi in se je iz tradicionalno izseljenskega območja spremenila v pretežno industrij-. sko občino.
Lesna industrija z Inlesom na čelu je bila ves čas nosilka hitrega napredka občine, vse bolj pa se je začela razvijati tudi kovinska, tekstilna in druga industrija, ki skupaj s kmetijstvom in gozdarstvom predstavlja solidno osnovo za še hitrejši gospodarski razvoj. Z družbenim planom občine Ribnica za obdobje 1976 -1980 smo sekundarni sektor opredelili kot poglavitni generator hitrejše rasti gospodarstva, kot nosilne panoge pa lesno, kovinsko in tekstilno industrijo. Poseben razmah v zadnjem obdobju doživlja kovinska industrija z RIKO Ribnica na čelu, ki predstavlja vse večjo udeležbo v strukturi družbenega proizvoda v občini, saj je udeležba kovinske industrije od 38,15% v letu 1975 narasla v letu 1978 že na okrog 44,10 %.
V občini Ribnica soorganizirane štiri enovite delovne organizacije, 12 TOZD in 3 obrati. V družbenem sektorju je bilo ob koncu leta zaposlenih 3023 prebivalcev, ki so prejemali povprečni OD v višini 5.505 din. Združeno delo s področja gospodarstva je ustvarilo 2.142.083.000 din celotnega prihodka v letu 1978, kar je za 30 % več kot leto poprej, in 343.836.000 din čistega dohodka, kar je za 33 % več kot v letu 1977. Vsekakor so to pomembni rezultati, obstojajo pa tudi problemi, ki jih moramo učinkoviteje reševati. y samoupravnem organiziranju združenega dela še nismo dosegli zadovoljivih rezultatov; prav posebno pozornost pa moramo v bodoče posvetiti tistim TOZD, ki so sicer formalno ustanovljeni, niso pa še zaživeli v pravem smislu. V TOZD se morajo v najkrajšem času organizirati tudi tisti obrati, ki izpolnjujejo ustrezne pogoje.
Lepe uspehe smo v zadnjem času dosegli na področju družbenostanovanjske izgradnje, tako glede števila kot racionalizacije stanovanjske gradnje. Dinamika gradnje stanovanj zagotavlja, da bo srednjeročni načrt, ki predvideva gradnjo 237 družbenih stanovanj, ne samo dosežen, ampak tudi presežen. Tudi individualna gradnja stanovanj krepko presega naša predvidevanja.
V zadnjem času se je močno okrepila investicijska dejavnost v gospodarstvu, negospodarstvu in v infrastrukturne objekte. Mehanizirano lupilno skladišče hlodovine iglavcev — Meles, gradnja trgovske hiše v Ribnici, gradnja zdravstvenega doma v Ribnici, otroškega vrtca v Sodražici, posodabljanje komunalnih objektov v vseh krajevnih skupnostih predstavlja le najvažnejši del načrtovane investicijske dejavnosti v letošnjem letu.
Kljub problemom, ki jih prinaša vsakodnevno delo v življenje, so naši delovni ljudje v preteklosti vedno pokazali veliko zavest in politično zrelost, ko je bilo potrebno reševati bistvena vprašanja, pomembna za razvoj občine kot celote, kot tudi za reševanje vprašanj posameznih krajevnih skupnosti.
Skromna materialna sredstva, ki so bila na razpolago, so znali vedno oplemenititi in iz njih iztisniti, kar je bilo največ mogoče. Zaradi takšne pripravljenosti naših delovnih ljudi in občanov ter njihove politične zrelosti tudi v bodoče ne bo nobene bojazni, da ne bi uresničili fitjev, ki smo si jih zadali na vseh področjih družbenega življenja naše občine.
STANE KROMAR predsednik občinske skupščine Ribnica:
Nova podoba stanovanjskega naselja z urejeno okolico
SKUPŠČINA OBČINE RIBNICA
Gradnja nove proizvodne hale v R‘ko
Ob našem prazniku
• IZVRŠNI SVET OBČINE
• OBČINSKA KONFERENCA ZKS
• OBČINSKA KONFERENCA SZDL
• OBČINSKI SINDIKALNI SVET
• OBČINSKI ODBOR ZZB NOV
• OBČINSKA KONFERENCA ZSMS
• TER VODSTVA OSTALIH ORGANIZACIJ
IN DRUŠTEV V OBČINI
ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE
** RIKO
RIBNIŠKA KOVINSKA INDUSTRIJA RIBNICA
0 kmetijska zadruga nu. ribniča na dolenjskem
ČESTITAMO
■ ■ . ' ... .	V	t	.Vi,	y	-	'	■	l	...	j	.	I
ZA PRAZNIK OBČINE , RIBNICA
mednarodni transport EUROTRANS
ČESTITAMO VSEM KOOPERANTOM IN OSTALIM OBČANOM TER POSLOVNIM PRIJATELJEM ZA PRAZNIK OBČINE RIBNICA!
RIBNICA - ŠEŠKOVA 34
VABI CENJENE GOSTE NA DOMAČO PIZZO, KRAŠKI PRŠUT, DOMAČO KUHANO ŠUNKO IN DRUGE DOMAČE SPECIALITETE OB PRISTNIH
PRIMORSKIH VINIH
SODRAŽICA
ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE
ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE
y	V','.*	♦	V*	*	V	.	f	<	t	\	1	%	\	\	*	t	5	.	t	f	*	»	•	*	•	"	•	?	♦	v	1	.	'	*
NUKLEARNA ELEKTRARNA KRŠKO
V USTANAVLJANJU, 68270 KRŠKO,
OBJAVLJA PROSTA DELA IN NALOGE
1. REFERENTA za spremljanje stroškov družbenega standarda
2. TEHNIKA za zagotovitev kvalitete — do konca izgradnje
3. KEMIJSKEGA TEHNIKA (3 vršilci)
4. INŽENIRJA ZA VZDRŽEVANJE primarnega sistema
: l 5. INŽENIRJA ZA VZDRZEVANJE sekundarnega sistema
6. TEHNIKA za turbogeneratorske postrojitve
7. VZDRZEVALCA REAKTORJA in tlačnih posod — VKV
8. VZDRZEVALCA STROJEV - VKV
9. POMOŽNEGA VZDRZEVALCA strojev - KV (2 vršilca)
10.	VZDRZEVALCA ARMATUR - VKV !■ 11. POMOŽNEGA VZDRZEVALCA ARMATUR -VKV
12. POMOŽNEGA VZDRZEVALCA ARMATUR - KV (2 vršilca)
13. VZDRZEVALCA TURBOGENERATORSKIH POSTROJITEV - VKV
14. ORODJARJA - VKV
15. DVIGALNICARJA - voznika viličarja - KV (2 vršilca)
16. INŽENIRJA ZA ELEKTRONSKO RAČUNALO za vodenje turbine in generatorja
< • 17. TEHNIKA za elektronsko računalo !! 18. TEHNIKA za instrumentacijo ; 19. TEHNIKA - laboranta (2 vršilca)
20. PRECIZNEGA MEHANIKA VKV (2 vršilca)
21. VZDRZEVALCA INSTRUMENTACIJE in elektronske opreme — KV (2 vršilca)
; 22. ELEKTROMEHANIKA za zaščito in relejno ::	zaščito - KV
l: 23. ELEKTROMEHANIKA za meritve - KV ;; 24. IZMENSKO - POGONSKEGA ELEKTRIKARJA VKV - 5 vršilcev
25. ELEKTROMEHANIKA ZA VN OPREMO -VKV
26. TEHNIKA ZA PLANIRANJE
27. TEHNIKA ZA PRIPRAVO DEL strojnega
vzdrževanja
TEHNIKA ZA PRIPRAVO DEL elektrovzdrže-
; 28 29.
vanja
TEHNIKA ZA PRIPRAVO DEL vzdrževanja, regulacije in instrumentacije
;; pogoji
pod 1:
—	dokončana srednja ekonomska šola ali gimnazija
—	20 mesecev delovnih izkušenj v knjigovodstvu na	admini-
strativno-komercialnih poslih ali delovnih nalogah družbenega standarda,
—	pasivno znanje angleškega jezika,
—	poskusno delo 3 mesece;
pod 2:
< ►	—	dokončana srednja tehnična šola, strojne ali	elektro
smeri,
— 20 mesecev delovnih izkušenj pri tehnološki pripravi dela,
((	—	pasivno znanje angleškega jezika,
— poskusno delo 3 mesece;
pod 3:
— dokončana srednja kemična šola,
— 20 mesecev delovnih izkušenj pri delovnih nalogah priprave vode in kemične analize,
— pasivno znanje angleškega jezika,
— poskusno delo 3 mesece;
< > <•
«> «>
pod 4:
r	—	dokončana strojna fakulteta,
►	-	36 mesecev delovnih izkušenj pri vzdrževanju, montaži
ali projektiranju energetskih postrojitev,
— opravljen strokovni izpit,
— aktivno znanje angleškega jezika,
— poskusno delo 3 mesece;
pod 5:
— dokončana strojna fakulteta prve ali druge stopnje,
— 36 mesecev delovnih izkušenj pri vzdrževanju, montaži ali projektiranju energetskih postrojitev. posebno turbin,
— opravljen strokovni izpit,
— aktivno znanje angleškega jezika,
— poskusno delo 3 mesece;
pod 6:
— dokončana srednja tehnična šola strojne smeri,
 	24 mesecev delovnih izkušenj pri elektroenergetskih
postrojitvah,
— opravljen strokovni izpit,
— aktivno znanje angleškega jezika,
— poskusno delo 3 mesece;
pod 7:
— VKV ključavničar — delovodska šola,
— 18 mesecev delovnih izkušenj pri vzdrževanju energetskih ali podobnih postrojitev,
— opravljen strokovni izpit,
— poskusno delo 3 mesece;
pod 8:
— VKV ključavničar — delovodska šola,
— 18 mesecev delovnih izkušenj pri vzdrževanju energetskih ali podobnih postrojitev,
— opravljen strokovni izpit,
— poskusno delo 3 mesece;
pod 9:
- KV ključavničar - industrijska šola,
— 12 mesecev delovnih izkušenj pri vzdrževanju energet-
— pasivno znanje angleškega jezika,
— poskusno delo 3 mesece;
pod 19:
— dokončana srednja elektrotehniška šola, smer šibki tok,
— 20 mesecev delovnih izkušenj pri delovnih nalogah meritev in regulacije,
— opravljen strokovni izpit,
— pasivno znanje angleškega jezika,
— poskusno delo 3 mesece;
skih ali podobnih postrojitev, opravljen strokovni izpit, poskusno delo 3 mesece;
pod 10:
— VKV ključavničar — delovodska šola,
— 18 mesecev delovnih izkušenj na armaturah, energetskih ali podobnih postrojitvah,
— opravljen strokovni izpit,
— poskusno delo 3 mesece;
pod 11:
— VKV ključavničar - delovodska šola,
— 12 mesecev delovnih izkušenj na energetskih ali podobnih postrojitvah,
— opravljen strokovni izpit,
— poskusno delo 3 mesece;
pod 12:
— KV ključavničar — industrijska šola,
— 12 mesecev delovnih izkušenj na energetskih ali podobnih postrojitvah,
— opravljen strokovni izpit,
— poskusno delo 3 mesece;
pod 13:
— VKV mehanik — delovodska šola,
— 18 mesecev delovnih izkušenj na energetskih ali podobnih postrojitvah,
— opravljen strokovni izpit,
— poskusno delo 3 mesece;
pod 14:
— VKV orodjar — delovodska šola,
— 15 mesecev delovnih izkušenj na energetskih ali podobnih postrojitvah,
— opravljen strokovni izpit,
— poskusno delo 3 mesece;
pod 15:
— KV dvigalničar (voznik viličarja) — industrijska šola,
— 12 mesecev delovnih izkušenj,
— opravljen strokovni izpit,
— poskusno delo 3 mesace;
pod 16:
— dokončana elektrotehnična fakulteta, smer šibki tok,
— 36 mesecev delovnih izkušenj na problematiki elektronskih računal,
— opravljen strokovni izpit,
— aktivno znanje angleškega jezika,
— poskusno delo 3 mesece;
pod 17:
— dokončana srednja elektrotehniška šola, smer šibki tok,
—	20 mesecev delovnih izkušenj pri problematiki elektronskih računal,
— aktivno znanje angleškega jezika,
— poskusno delo 3 mesece;
pod 18:
— dokončana srednja elektrotehniška šola, smer šibki tok,
— 18 mesecev delovnih izkušenj pri delovnih nalogah meritev in regulacije,
— opravljen strokovni u pit.
pod 20:
— VKV precizni mehanik,
— 15 mesecev delovnih izkušenj meritev in regulacije,
— pasivno znanje angleškega jezika,
— poskusno delo 3 mesece;
pri delovnih nalogah
pod 21:
— KV elektronik
— 12 mesecev delovnih izkušenj pri delovnih nalogah meritev in regulacije,
— pasivno znanje angleškega jezika,
— poskusno delo 3 mesece;
pod 22:
— KV elektromehanik
— 12 mesecev delovnih izkušenj pri vzdrževanju elektroenergetskih postrojitev,
— poskusno delo 3 mesece;
pod 23:
— KV elektrikar,
— 12 mesecev delovnih izkušenj pri delovnih nalogah meritev,
— poskusno delo 3 mesece;
pod 24:
— VKV elektrikar,
— 15 mesecev delovnih izkušenj pri elektrovzdrževanju,
— poskusno delo 3 mesece,
— delo v izmeni;
pod 25:
— VKV elektromehanik
— 15 mesecev delovnih izkušenj pri vzdrževanju,
— pasivno znanje angleškega jezika,
— poskusno delo 3 mesece;
pod 26:
— dokončana srednja tehniška šola strojne ali elektro smeri,
— 20 mesecev delovnih izkušenj pri delovnih nalogah mrežnega planiranja,
— pasivno znanje angleškega jezika,
poskusno delo 3 mesece;
pod 27:
— dokončana srednja tehniška šola strojne smeri,
— 20 mesecev delovnih izkušenj pri pripravi strojnega vzdrževanja,
— pasivno znanje angleškega jezika,
— opravljen strokovni izpit,
— poskusno delo 3 mesece;
pod 28:
— dokončana srednja eletrotehniška šola, smer jaki tok,
— 20 mesecev delovnih izkušenj na pripravi elektrovzdrže-vanja,
— pasivno znanje angleškega jezika,
— opravljen strokovni izpit,
— poskusno delo 3 mesece;
pod 29:
— dokončana srednja elektrotehniška šola, smer šibki tok,
— 20 mesecev delovnih izkušenj na pripravi vzdrževanja regulacije in instrumentacije,
— pasivno znanje angleškega jezika,	#
— poskusno delo 3 mesece.
Kandidati na pošljejo svoje ponudbe v 15 dneh po dnevu objave. Odgovore na ponudbe bodo prejeli v 30 dneh po izteku roka objave.
/III metalna
♦
♦
♦
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA METALNA
strojegradnja, konstrukcije in montaža, n. sol. o., Maribor TOZD TOVARNA GRADBENE OPREME, n. sol. o., SENOVO
VAS VABI
SMO EDEN NAJVEČJIH PROIZVAJALCEV GRADBENIH ŽERJAVOV, DVIGAL IN OPREME ZA GRADBENIŠTVO V JUGOSLAVIJI. DINAMIČNI RAZVOJ IN VELIKO POVPRAŠEVANJE PO NAŠIH IZDELKIH NAM NAREKUJETA, DA NEPRESTANO DOPOLNJUJEMO SVOJE SILE Z NOVIMI KADRI.
Stimulativni osebni dohodki in možnost osebnega napredovanja so momenti, ki lahko pomembno vplivajo na vašo prihodnjo perspektivo in osebni razvoj.
V razvojni oddelek, ki bo praktično ustanovljen z vašim prihodom, želimo pridobiti strojne inženirje za opravljanje del oz. nalog:
1. VODENJE PROJEKTIVNE SKUPINE-ena oseba
2. PROJEKTIRANJE II. STOPNJE - ena oseba
Na področju razvoja tehnologije želimo pridobiti strokovne delavce za opravljanje del oz. nalog:
3. PROJEKTIRANJE TEHNOLOGIJE - ena oseba
4. NAČRTOVANJE TEHNOLOŠKIH PROCESOV I. STOPNJE - ena oseba
Prosta dela in naloge objavljamo tudi za dela v računovodstvu in kadrovski službi:
5. LIKVIDIRANJE FAKTUR I. STOPNJE - ena oseba
6. STENODAKTILOGRAFIRANJE I. STOPNJE - ena oseba
Za potrebe proizvodnje potrebujemo delavce za opravljanje naslednjih del oz. nalog:
7. REZKANJE I. STOPNJE - dve osebi
8. STRUŽENJE II. STOPNJE - štiri osebe
9. OPRAVLJANJE ELEKTRlCARSKIH OPRAVIL I. STOPNJE - ena oseba
10. OPRAVLJANJE ELEKTRlCARSKIH OPRAVIL III. STOPNJE - ena oseba
11. VZDRZEVALNO—KLJUČAVNIČARSKA OPRAVILA II. STOPNJE -dve osebi
12. STROJNOKLJUCAVNICARSKA OPRAVILA II. STOPNJE - tri osebe
13. OPRAVLJANJE KLJUČAVNIČARSKIH OPRAVIL II. STOPNJE - ena oseba
14. OPRAVLJANJE KLJUČAVNIČARSKIH OPRAVIL III. STOPNJE - štiri osebe
15. OPRAVLJANJE PLESKARSKIH OPRAVIL I. STOPNJE - ena oseba
V proizvodnjo želimo pridobiti mlade, sposobne kadre, iz katerih bi usposobili bodoče varilce. Zato organiziramo tečaj za opravljanje del in nalog:
16. VARJENJE III. STOPNJE - osem oseb
Za transportiranje v proizvodnji in izven nje potrebujemo delavce pri opravljanju del oz. nalog :
17. UPRAVLJANJE POLTOVORNEGA AVTOMOBILA OZIROMA KOMBIJA — ena oseba
18. TRANSPORTIRANJE I. STOPNJE - tri osebe
19. UPRAVLJANJE MOSTNEGA ŽERJAVA - za ta dela organiziramo tečaj za usposobitev upravljalca — štiri osebe
20. TERMINIRANJE-LANSIRANJE GOTOVIH PROIZVODOV - ena oseba
Vsi prijavljeni /kandidati oziroma izbrani delavci imajo možnost pomoči pri reševanju stanovanjskih problemov.
POGOJI:
Kandidati morajo poleg z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje: pod 1
— dipl. strojni inženir, 3 leta delovnih izkušenj pri enakih ali podobnih delih, aktivno znanje nemškega jezika,
pod 2
— dipl. strojni inženir, 3 leta delovnih izkušenj pri enakih ali podobnih delih, pasivno znanje nemškega jezika,
pod 3
—	dipl. strojni inženir, 3 leta delovnih izkušenj pri enakih	ali podobnih delih, ali
—	strojni inženir, 5 let delovnih izkušenj pri enakih ali	podobnih delih, oziroma	inženir
organizacije dela (osnovna izobrazba strojni tehnik ali delovodja strojne smeri), 5 let delovnih izkušenj pri enakih ali podobnih delih.
pod 4
—	dipl. elektroinženir, 3 leta delovnih izkušenj pri enakih	ali podobnih delih, ali
—	elektroinženir, 5 let delovnih izkušenj pri enakih ali	podobnih delih, oziroma	inženir
organizacije dela (osnovna izobrazba elektrotehnik ali delovodja elektro smeri), 5 let delovnih izkušenj pri enakih ali podobnih delih.
pod 5
— srednješolska izobrazba, 1 leto delovnih izkušenj na področju knjigovodstva, pod 6
— srednješolska izobrazba administrativne smeri, 2 leti delovnih izkušenj, popolno obvladovanje strojepisja, ali
— poklicna administrativna šola, 4 leta delovnih izkušenj, popolno obvladanje strojepisja; pod 7
—	VK rezkalec ali strugar, 2 leti delovnih izkušenj ali
—	KV rezkalec ali strugar, 4 leta delovnih izkušenj; pod 8
— KV strugar, 1 leto delovnih izkušenj, pod 9
—	VK elektrikar, 2 leti delovnih izkušenj ali
—	KV elektrikar, 4 leta delovnih izkušenj; pod 10
— KV elektrikar, 1 leto delovnih izkušenj; pod 11 in 12
—	VK strojni ključavničar, 3 leta delovnih izkušenj ali
—	KV strojni ključavničar, 5 let delovnih izkušenj; pod 13
—	VK ključavničar, 1 leto delovnih izkušenj ali
—	KV ključavničar, 3 leta delovnih izkušenj; pod 14
— KV ključavničaa, 1 leto delovnih izkušenj, pod 15
—	VK pleskar, 1 leto delovnih izkušenj ali
—	KV pleskar, 2 leti delovnih izkuienj; pod 16
— NK delavec, ne sme biti mlajši od 18 in ne starejši od 25 let, pod 17
— KV šofer, 6 mesecev delovnih izkušenj, pod 18
— PK delavec, 3 mesece delovnih izkušenj, pod 19
- NK delavec, zaželeno ženska, pod 20
— strojni tehnik ali delovodja strojne smeri, 2 leti delovnih izkušenj.
Za opravljanje del oz. nalog pod točkama 6 in 19 traja poskusna doba 60 dni, pod točkami 3, 5, 7 in 16 pa traja poskusno delo 90 dni.
Za opravljanje objavljenih del oz. nalog delavci združujejo delo za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po dnevu objave na naslov: METALNA-TOZD TOVARNA GRADBENE OPREME SENOVO, kadrovska služba, 68281 SENOVO.
Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni najkasneje v 20 dneh po sklepu o izbiri.
TOZD „DEKORLES" BREŽICE
PRODA NA JAVNI LICITACIJI
OSNOVNA SREDSTVA:
1.
2.
3.
4.
5.
6. 7.
cena 1.000,00 din cena 4.000,00 din cena 5.000,00 din cena 1.200,00 din cena 500,00 din cena 350.000,00 din
8.
9.
ELEKTROMOTOR 25 KW RK ELEKTROMOTOR 38 KW SAKSENVVERK POLNOJERMENIK PINJKAJ 2AGA KROŽNA Z ELEKTROMOT. RK D. P.
ZAGA KROŽNA VIS. Z EL. M. RK D. P.
TRAČNA ŽAGA BRENTA BONGIOANI 1968 ZAGA KROŽNA—VZDOLŽNI REZ Z EL. MOT. RK D. P.
cena 1.500,00 din
ŽAGA KROŽNA—PREČNI REZ Z EL. M. RK D. P. cena 2.000,00 din ZAGA KROŽNA—PREČNI REZ Z EL. MOT. SARAJEVO 1954
cena 3.500,00 din
10. STROJ ZA BRUŠENJE ŽAGINIH LISTOV ALA BONGIOANI 1988
cena 20.000,00 din
11. STROJ ZA VALJANJE ŽAG BONGIOANI 1968 cena 10.000,00 din
12. PRIPRAVA ZA TLAČENJE ŽAGINIH LISTOV BONGIOANI 1968
cena 2.000,00 din
13. PRIPRAVA ZA URAVNAVANJE ZOB ŽAGINIH LISTOV BONGIOANI 1968	cena	2.000,00	din
Licitacija bo v torek 27. 3. 1979 ob 10. uri v prostorih uprave v Dobovi za družbeni sektor in ot^1 uri za privatni sektor.
Ogled osnovnih sredstev je možen vsak dan od 10. do 14. ure na obratu Žaqa v Brežicah Črne 30.
Pred pričetkom licitacije morajo udeleženci plačati varščino v višini 10 % od izklicne cene posameznega osnovnega sredstva.
Kupci morajo v celoti plačati kupnino pred prevzemom osnovnih sredstev. Vse cene so franco Žaga Brežice brez prometnega davka in demontaže.
od 	mmmw
NOVOTEHNA ^j	■■■■Ltrebnje
trgovsko p i
68001 novo mesto, glavni trg 11
TEHNIKA - LJUBLJANA n. o. sol. o Industrija gradbene keramike Trebnje
PRODAJA
keramičnih ploščic SINTER
v vseh kvalitetah v poslovalnici NOVOTEHNE ŠT. 9 v BUČNI VASI in v industrijski prodajalni INDUSTRIJE GRADBENE KERAMIKE na RAČJEM SELU
PO ENOTNIH CENAH
SINTER KERAMIČNE PLOŠČICE se izdelujejo po povsem novem tehnološkem postopku suhe priprave surovine in suhega istočasnega stiskanja surovine (mase) in glazure ter žganja na zelo visoki temperaturi do 1150°C, ki daje izdelku vrsto posebnih lastnosti.
IZKORISTITE UGODNO PRILOŽNST!
POTA
m stit/
Ficko ni dopotoval v Trst
Trčenje v tovornjak - Noč, megla in porivanje avta brez luči po cesti — Turek je pridrvel od zadaj - Slavica Grgič takoj mrtva - Kar 49 metrov zaviranja - Razlog __________________________________________ begosumja
Senat novomeške enote temeljnega sodišča Novo mesto je obsodil 28-letnega Živana Jovanoviča iz Kragujevca na 8 mesecev zapora, pogojno za dve leti, 34-letnega turškega državljana Cakirja Duenyamina, zdomca v ZR Nemčiji, pa nepogojno na eno leto zapora. Oba sta iz malomarnosti kršila predpise o varnosti cestnega prometa, kar je terjalo življenje Jovanovičeve sopotnice Slavice Grgič.
	dežurni M	>
I	poročaj	0
V BIFEJU RAZGRAJAL 12. marca so novomeški miličniki pridržali do iztreznitve 25-letnega Ivana Ravniča iz Novega mesta, ki je razgrajal v bifeju na Otočcu nato pa so ga možje postave zalotili, kako se je je hotel odpeljati z avtom. Za prevoz in prenočevanje so nemudoma poskrbele modre uniforme.
VLOM V AVTO - V noči na četrtek je bilo vlomljeno v osebni avto Krčana Rudija Mlinariča. Zmikavt je odnesel kasetni radijski sprejemnik ter voznikovo vozniško in prometno dovoljenje.
Škode za i sjoo din - v noči
na nedeljo je bil na delu tat v Germovi ulici v Novem mestu. Iz avta Alojza Bašlja iz Zalovič je ukradel radio in tako lastnika prikrajšal za 1.500 din.
NEKAJ SE JE SVETLIKALO -V četrtek ob 2.30 je začelo zaradi kratkega stika na električni napeljavi goreti na podstrešju stanovanjske hiše Janeza Turka na Zajčjem vrhu. Vnel se je fižol v luščinah Na srečo je gospodinja Frančiška Turk opazila, da se na podstrešju nekaj svetlika. Ne pomoč so prišli še sosedje in ogenj hitro pogasili. Škode je samo za iQ00 din.
Z NOŽEM MAHAL OKOLI SEBE
V sredo, 14. marca zvečer, so črnomaljski miličniki pridržali do iztreznitve 25-letnega Franja Vrdoljaka iz Kaniž rice in 21-letnega Mirka,Badrova iz Ričice. Mladeniča sta razgrajala v bifeju in na kegljišču v Kanižarici. Vrdoljak je okoli sebe nekaj opletel celo z nožem, kar bo zvedel tudi sodnik za prekrške.
Živan Jovanovič se je 25. novembra lani peljal s fičkom, v katerem so bili še trije sopotniki, iz Zagreba po magistrali proti Ljubljani. Namenjeni so bili v Trst. Ura je bila druga po polnoči. Zaradi neupoštevanja varnostne razdalje je Jovanovič pri Gmajni trčil v neznan tovornjak. Tovornjak je odpeljal naprej, na fičku, ki ga je vozil Jovanovič, pa so ugasili motor in luči.
Jovanovič je sopotnike pozval, naj avto rinejo naprej po cesti, enega od trojke je napotil malo nazaj in mu rekel, naj maha z rokami. Ravnal je napačno, avto, ki ni bil osvetljen, bi moral spraviti z voznega pasu. Tako se je zgodilo, da je
RACA POSLALA V BOLNIŠNICO PET LJUDI
V soboto zjutraj je Vilko Janc z Loga pri Šoštanju vozil osebni avto mimo Trebnjega proti Ljubljani. Z avtomobilom, ki je hitel svojo pot, se je srečala divja raca in zadela v vetrobransko steklo.
Šipa se je zdrqbila na tisoče koščkov, raca pa treščila v voznika Janca, da je izgubil oblast nad volanom. Avto je zaneslo v levo, trčil je v osebni avto, ki ga je nasproti pripeljal Vidomir Milovanovič iz Svetozareva.
Pomoč so v novomeški bolnišnici nudili Jancu, njegovi ženi, 4-letnemu sinu, pa tudi Milovanoviču in njegovemu sopotniku. Gmotne škode je bilo za 80.000 din, raca pa je bila mrtva.
Slavica Grgič potiskala avto naprej ob zadnji strani, sopotnik Vukadin Popovič pa ob desnem boku.
Bila je megla, kot že rečeno noč, cesta pa vlažna. Fička je prehitel neki avto, nato pa še zastava 1300. Nekaj trenutkov
AVTO JE POPLESAVAL
V četrtek natančno opolnoči so novomeški miličniki pripeljali v tako imenovane prostore za pridržanje 25-letnega Antona Luzarja iz Gor, Gomile. Fanta so ljudje malo pred tem videli peljati osebni avto, ki je plesal po cesti. Miličniki so Čudnega šoferja ustavili v Mačkovcu. Ker Luzar ni pristal na pogovore o prekinitvi vožnje, so ga v Novo mesto odpeljali z marico. Sc en spis v arhivu sodnikov za prekrške.
TOVORNJAKAR SEKAL OVINEK
12. marca je Jože Petek iz Boštanja vozil dostavni avto proti Krškemu. V Gor. Pijavškem je v preglednem ovinku dohitel tovornjak in ga začel prehitevati. Tedaj je voznik tovornjaka presekal ovinek, zapeljal v levo ter Petku zaprl pot. Petek je močno zavrl, njegov avto je začelo zanašati, trčil je v vsek in se prevrnil na streho. Trije Petkovi sopotniki so bili laže ranjeni, na avtu pa je za 60 000 din škode.
SMRT POD TRAKTORJEM
V četrtek zvečer je 28-letni Stanko Štamcar iz Štatemberka pri Mokronogu vozil traktor od Mokronoga proti Trebelnem. Ko se je po klancu navzgor peljal proti Gor. Mokronogu,je zapeljal v desno na strmino ob cesti. Traktor se je prekucnil nazaj in pod seboj pokopal voznika. Štamcar je bil takoj mrtev.
kasneje seje v neosvetljeni avto, ki so ga rinili po cesti, zaletel z opel recordom Cakir Duenya-min. Prometni izvedenec je ugotovil, da je moral Turek voziti s hitrostjo najmanj 100 in še nekaj več kilometrov na uro. Slavica Grgič je bila takoj mrtva, Vujadin Popovič pa jo je odnesel z nekaj zapletenimi zlomi.
Cakir Duenyamin je ustavil avto po 54 metrih vožnje, od tega je zaviral 49 metrov. Omembe vredno je še, da je med to potjo zadel tudi v zastavo 1300, ki je lička previdno prehitela nekaj trenutkov prej.
Sodba še ni pravnomočna, Turek je v priporu. Boje se, da bi pobral šila in kopita. Ali kot temu rečejo uradno: obstaja razlog begosumnosti.
TRETJA RESNICA - Tisti avtomobilisti, ki morajo zaradi napačnega parkirala na novomeškem Glavnem trgu plačati kazen, se pritožujejo, da komunala na njihov račun (na sliki) kar s sesalci žanje dinaije. Komunalci s sesalci po drugi strani trdijo, da je med zaslužkom kar precej v IMV narejenih dinarjev, prežvečenih žvečk, vžigalic, ostankov desk in drugih neuporabnih reči, ki zlahka pokvarijo v Zemunu narejeno parkirno uro. Resnica o novomeških parkiriščih je torej nekako tretja. Vsi bi morali hoditi peš. (Foto: J. Pavlin)
Obsojen v odsotnosti
Slavko Srimpf, ki ga poznajo sodišča treh držav, je leto »pridelal" tudi v Novem mestu - Dogajanje na Glavnem _______________ trgu	8
Senat novomeške enote temeljnega sodišča Novo mesto je imel te dni dokaj redko priložnost soditi nekomu, ki ni bil navzoč, torej v odsotnosti. Na to črko paragrafov in seveda zaradi vsega, kar je storil, je bil 26-letni kovinostrugar Slavko Šrimpf iz Maribora obsojen na eno leto zapora.
I PO DOLENJSKI DE2ELI
Zgodba sega v začetek lanskega maja, ko je Srimpf pobegnil iz ljubljanskih zaporov in se začel potikati naokoli. Od sredine maja seje, tako temu rečejo, zadrževal v Novem mestu in okolici, kjer se je posebno rad pajdašil z Alojzem Majzljem, Vinkom Horvatom in Jožetom Podržajem. Pri Majzlju je tudi večkrat
PADFI IZ AVTOMOBILA
Ljubljančan Osman Šabič je v petek zvečer vozil tovornjak od Novega mesta proti Metliki. Pri Ju-gorju mu je nasproti z osebnim avtom pripeljal Rajko Skočir iz Črnomlja. Pred srečanjem je Skočir zapeljal v levo in treščil v prednji del tovornjaka. Huje ranjenega Skočirja, ki je padel iz raztrgane pločevine, so odpeljali v novomeško bolnišnico. Gmotne škode je za 60.000 din.
Nekoč je bila blizu Novega mesta vas, ki je pod zaščito kar dveh svetnikov stoletja sestavljala konec s koncem. Kmetje so sadili in sejali krompir ter žito, v hlevih so mukali voliči in krave, na zimo je pod nožem zahropel kakšen rilec. Ob dobrih letih je bilo dovolj tudi sliv in drugega, manj žganjekuhnega sadja. Kar se tekočin tiče so imeli tamkajšnji ljudje večkrat opravka tudi s sokom samorodnice, ki preverjeno krepi telo in dušo.
In tako so vaščani kidali gnoj in jedli repo, fižol ter krompir iz roda v rod, dokler se niso sivolasi vaški modreci na začetku tega stoletja po dolgem in tehtnem premisleku spet enkrat sestali in ugotovili, da zasluži prosvetljeni človekov duh tudi kaj več od Štefana šmarnice, ftakeljčka žganja ali s prižnice izrečene besede. Tej, za duha koristni novotariji da v dolini že več stoletij pravijo šola. Modra sivolasa misel je meso postala in vas je res dobila učilno zidano. Najprej v zasebni hiši, ko pa je ta med vojno,kot se spodobi, pogorela, so na njenih temeljih sezidali v popolnoma druga in širša obzorja zroči hram modrosti.
Eden od učiteljev, ki so jih poslali v to odmaknjeno vas, pa je bil na težko poslanstvo podeželskega šolnika še posebno dobro pripravljen. Skoraj tako kot kakšen misijonar, ki ga s padalom spustijo med ljudožerce in mora znati vsaj kuhati, tesati, šivati, molzti koze ter božati dojenčke.
Naš učiteljski človek pa je znal še veliko več. Razlikoval je celo volt od vata, kar priča, da sta si bila z elektriko dobesedno na ti. To znanje je takoj izkoristil v praksi. Tako na primer staršev bodočih Einsteinov na roditeljske sestanke ni vabil s papirčki. Raje je na vsako od glavnih strani neba postavil zvočnik, gramofonska igla pa je drsala po Avsenikih in Slakih. Vmes je učitelj od časa do časa vzel v roke mikrofon in staršem, ki so v vaški okolici vihteli motike, povedal, da je
danes roditeljski sestanek. Pa spet malo Slakov. Udeležba na roditeljskem sestanku je bila stoodstotna.
Učeni mož pa je imel tudi druge domislice. Za ateizem se je na primer zavzemal tako, da je skakal po katekizmu in obenem stavil, da vanj v naslednjih desetih dneh ne bo treščila strela: Te stave je posebno rad dobival pozimi, ko nekoliko manj treska in grmi. Sicer pa za našega varuha abecednika ne moremo reči, da je bil nestrpen mož. Tako mu je uspelo spraviti na platno, bilje tudi malo umetnika, tako krvavega Kristusa na križu, da je od slike še 14 dni kapljala rdeča barva.
POPOPRANE RESNICE
0 vrani, ki ni
Posluh je imel tudi za gospodarstvo in varčevanje. Tako na primer so tekli z vaškimi sivolasci resni pogovori o tem, če ne bi kazalo pozimi vse učence strpati v en razred, tiste od države dodeljene klaftre drv pa prodati in c\enk uporabiti v bolj koristne namene. Drv je bilo 200 metrov. Pomislek je bil samo, kaj bi se zgodilo, če bi se iz doline nenadoma pojavila šolska inšpekcija. Odgovor je bil tudi na to nevšečnost. Na križ-potje pri kape. iei je treba postaviti „dežurnega“ učenca, ki zre v dolino in ob prvem avtomobilskem hrupu,oddirka nazaj v šolo. Na ta znak alarma učenci jadrno zapuste edini zakurjeni razred, ravnateljstvo pa proglasi športni dan na snegu.
Dobro zamišljeni načrt o varčevanju z drvmi so opustili samo zato, ker je bila bojazen, da bo pri kapelici trenutno dežurni učenec zmrznil,
Idila med vasjo, vaščani, šolarji in učiteljem bi trajala še leta in leta, če ne bi imel edini vaški intelektualec posebno ljubezen do predmeta, ki mu pravijo prirodopis. Ta ljubezen se je kazala v tem, da je učitelj učencem vsako žival, o kateri so se učili, v poklicni vnemi tudi osebno predstavil. Prav zato so se nekoliko manj učili o slonih, nosorogih, kitih in podobni zverjadi, zelo na široko pa o krtih, podlasicah, srnah, muren-čkih, dihurjih, šojah in tako naprej. Vsaka od omenjenih in neomenjenih domačih živali je bila, kot že rečeno, nadobudnežem tudi osebno predstavljena. Za ,,dotok" učnega gradiva so z navdušenjem skrbeli učenci.
Nesreča se je začela tisti dan, ko je eden od kratkohlačnikov pridrvel predčasno v šolo in pristašu nazornega prirodoslovnega pouka izjavil, da je na nekem drevesu videl dve sovi, od katerih je ena tako velika kot moški suknjič druga pa samo za malenkost manj našopirjena.
Ukrepi so sledili takoj. Otroci, te dni se bomo učili o sovah. Sovi je treba zajeti in ju spraviti v kletko, ki se naj izdela takoj. Poskrbeti velja za prehrano.
Medtem ko so fantini bezali v večjo in manjšo sovo, se je učitelj v potu svojega obraza vrgel v knjige o sovah. Dotlej je namreč o sovah slutil samo to, da se spreletavajo po nočnih teminah velike, majhne in zato zelo verjetno tudi srednje sove. Fantiči so med učiteljevimi študijskimi urami ujeli in spravili v kletko manjšo od obeh velikih sov, učeni možak pa je v eni od zaprašenih knjig našel usoden podatek, da se vsakovrstne sove najraje hranijo z vranami. In to z živimi vanami.
Sova je že ždela v lično stesani kletki, vrane pa nobene pri roki. Učitelj ic dal v interesu znanosti
in pouka ročno razširiti govorice, da bo imel dotični pravnuk, vnuk, sin, nečak ali kaj podobnega ob koncu leta slovenščino in računstvo zanesljivo ,,dve“, če spravi k sovi v kletko tudi približno živo vrano. V tistih dneh so v naši vasi opustili vsa redna dela. Staro in mlado je s puškami letalo po livadah in poljih. Pa kaj, ko v tistih krajih zadene vsak strel, pred šolo so se kopičile samo popolnoma mrtve vrane, ki jih je sova z gnusom zavračala. Se več: postajala je ta nočna perjad vsak dan bolj otožna, kar je vrlega prirodoslovca dokončno prepričalo v edini užitni sovji jedilnik.
Ko je že vsa vas obupala, se je nekemu osemdesetletniku, ki je na eno oko škilil, na drugega pa videl ni, posrečilo zadeti vrano tako srečno, da je strmoglavila zadeta samo v perut. Z velikim rompom in pompom so žival odnesli pred šolo. Učitelj je ostrostrelcu osebno čestital, nakar so vrano varno spravili k sovi. Sovji banketi se dogajajo ob uri strahov, zjutraj da bo med rešetkami samo dobro razpoložena sova, je obljubil učitelj.
Šola je bila zjutraj nabito polna. Dedkom, ki niso nikoli radi drgnili šolske klopi, je bilo žal, da niso še enkrat mladi. Naravoslovec pa je s poukom nekako zavlačeval. Najprej so imeli zemljepis, nato slovenščino, matematiko, glasbo in ostale pomožne predmete. O sovi in vrani pa nič.
Na posebno vprašanje je moral učitelj končno izjaviti, da je zjutraj zalotil vrano, kako se ni ravnala po knjigah. Namesto da bi se dala na pol živa izkljuvati sovi, je ročno prevzela pobudo in sostanovalki zavila vrat
Od teh časov naprej v tistih krajih ne verjamejo več, da se sove vseh vrst in velikosti v najhujši temi prehranjujejo samo z živimi vranami. Prav tako pa je res, daje zelo upadlo tudi zanimanje za naravoslovje in knjižničarstvo.
MARJAN BAUER
prespal, in sicer v podstrešni sobi na novomeškem Glavnem trgu 8.
Sodišče je ugotovilo, da je bil Slavko Šrimpf 6. junija (skoraj mesec dni po begu iz ljubljanskih zaporov) član neke družbe v novomeški kavarni na Glavnem trgu, kar ni greh. PO eni uri popoldne pa je Slavko „izparel“. Kasneje so ugotovili, da je med eno in drugo popoldne vlomil v stanovanje Ane Stanc na Glavnem trgu 8. Torej v stanovanje v hiši, ki mu je večkrat nudila zatočišče.
Vrata stanovanja Ane Štanc je skušal Šrimpf najprej odkleniti z nepravim ključem. To se mu ni posrečilo, ključ je ostal zvit v ključavnici. Nepridiprav je nato uporabil drugo tehniko in s pritiskanjem telesa ter roke se mu je posrečilo nasilno odpreti vrata in vzeti nekaj denarja. Da je bil na delu tat, je prvi ugotovil sin Ane Štanc Branko, kije poklical tudi delavce UJV.
Kriminalisti so našli pod ključavnico odtis Šrimpfove roke, predvsem dlani. Odtis je bil identičen s tistim, ki so ga že imeli v arhivu. Zoper tako dejstvo tako rekoč ni pritožbe.
Še kar zanimivo pa je, da so Slavku Šrimpfu že sodila tudi francoska in italijanska sodišča. Ta trenutek pa je omenjeni mladenič menda nekje v Franciji.
NESREČA OB JEDRSKI
V četrtek med dopoldansko izmeno se je poškodoval pri delu na gradbišču jedrske elektrarne v Krškem Jožo Krešič iz Bosenskega Broda. Krešič, delavec OZD „Djuro Djakovič", je brusil cevovod. Ko se je prestopil, je padel v nezavarovan jašek 7 metrov globoko. Hudo ranjenega Krešiča zdravijo v brežiški bolnišnici.
:
S	• Pred dnevi so pristojni v
■ Črnomlju ugotovili, da je nekdo j vlomil v zapuščeno cerkev v j gozdu pri Tuševem dolu. Nepri-
■ diprav je v nekdanji božji hram
■ vstopil skozi vrata, ki jih je
• dvignil s tečajev. Odnesel ni nič 5 materialnega, druge stvari pa ni-i so preštete.
i
j	• Iz neuradnih virov se je
: zvedelo, da letošnja dolenjska j cvičkarija ni šla mimo brez (tako
■ se tudi spodobi) nekaj poštenih
• pretepov. Od službe, ki je zadol-{ žena za štetje te vrste dejavnosti, S o teh dogodkih nismo dobili j najmanjšega papirčka. „Teden
• dolenjskega cvička" je očitno j prerasel v pomembno prireditev, j o kateri velja pisati samo z zla-
• timi črkami. Po načelu „kruha
■ in iger".
MOTORIST 10 METROV PO ZRAKU
Dušan Čučnik iz Krškega se je v soboto peljal z motorjem od Brežic" proti Krškemu. V Gor. Lenartu je zapeljal prehitro v ovinek, zdrknil v levo in čelno trčil v osebni avto, ki ga je nasproti pripeljal Janez Cizeli iz Gor. Lenarta. Čučnik je zletel čez streho avtomobila več kot 10 metrov daleč in obležali na cesti. Zdravijo ga v brežiški bolnišnici Gmotne škode je za 58.000 din.
PADLA S TRAKTORJA
V soboto popoldne je Franc Piltaver iz Krške vasi peljal traktor od Skopic proti domu. Ko je v domači vasi zavijal na stransko cesto, je s priklopnika omahnila Milena Komočar. Zaradi hudih poškodb so jo morali odpeljali v brežiško bolnišnico,
MOTORIST PREHITEVAL AVTO
Ivan Gomilšek iz Dol. Stare vasi se je v soboto popoldne peljal z motorjem po magistralni cesti poč' Belo cerkvijo,Dohitel je osebni avto in ga začel prehitevati. Na levi polovici ceste pa je Gomilšek izgubil ravnotežje, padel in se hudo ranil Zdravijo ga v novomeški bolnišnici-
MOPEDIST V BOLNIŠNICO -12. marca zjutraj je Dražen Erjavec iz Brežic vozil osebni avto od Brežic proti Cerkljam. Pri Račji vasi je prehitel neki osebni avto, ko je nasproti na mopedu pripeljal Franc Velič iz Izvira. Erjavec je Veliča zadel in ga zbil na bankino. Mopedista so odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico.
PO DESNEM ROBU - Vitomir Zičkar iz Kremena je 12, marca zvečer vozil z osebnim avtom od Dolenje vasi proti Krškemu. V Spodnji Libni je dohitel Anico Bcrnardič z Libne, ki je šla s prijateljico ob desnem robu ceste. Zičkar je ženski prepozno opazil in ko je zapeljal mimo, je Bemardičevo zadel in zbil na bankino. Zaradi pretresa možganov in zlomljene noge so Bemardičevo odpeljali v brežiško bolnišnico.
SPREGLEDAL PEŠCA - H marca zvečer je Novomeščan Tomaž Zorko vozil osebni avto po ulici Nad mlini. Pri neki hiši je ustavil, da je sopotnik izstopil. Ko je ponovno speljal, je pozornost posvetil le avtomobilom, spregledal pa Lidijo Plut, ki je nameravala steči čez cesto. Plutova je bila laže ranjena in soji prvo pomoč nudili v novomeški bolnišnici.
S STRANSKE - V petek se je Peter Kralj iz Sevnice peljal na motorju od Jutranjke na Radnj proti Sevnici. S stranske ceste je pr* starem mostu zapeljal na prednostno magistralno. Prav tedaj je 12 smeri Radeč pripeljal z osebnim avtom Marjan Dernač iz Sevnice-Vozili sta trčili.Kralja so odpeljali v celjsko bolnišnico. Škode je za 6 Q00 din.
ČETRTKOV INTERVJU
»Vsak hoče imeti takoj...”
Zavod za družbeno planiranje, nastal po reorganizaciji Dominvesta, je v nekajmesečni dejavnosti že pokazal resno, predvsem pa načrtno delo. Direktor zavoda inž. Zmago Novak je v pogovoru nanizal nekaj poglavitnih nalog, s katerimi se bavi-jo, pa tudi težav zavoljo neučakanosti interesentov za lokacije.
„Naš zavod je sprejel več nalog, od katerih je vsaka zase obsežna in zahtevna. Ukvarjamo se s pripravo prostorskega plana, s temeljno urbanistično dokumentacijo, ki ima glede na potrebe v
0 '0
0 ' 0 0 0 0 0 m
0---------------------------------------------------------
J „Ni možno čez noč ustreči okrog 800 interesentom 0 za zasebne in 250 za družbene lokacije," pravi inž. 0	Zmago	Novak
0
inž. Zmago Novak
krajevnih skupnostih prednost. Razen tega razširjamo in dopolnjujemo urbanistični načrt ter zazidalni načrt za Dol. Toplice. Glede na perečo stanovanjsko problematiko pa ima prednost tudi zazidalni načrt za območje Žabja vas in Irča vas—Brod, kjer je potrebno pripraviti zemljišča za nadaljnjo obširnejšo blokovsko gradnjo stanovanj. Prav tako je nujno izdelati zazidalni načrt za Marof, kjer bo novo pokopališče. Izdelujemo tudi lokacijsko dokumentacijo za družbeni in zasebni sektor graditeljev in opravljamo lokacijske oglede.“
— Kako se določa prioriteta ob dejstvu, da vsi nestrpno čakajo vaše „papir-je“?
»V prioriteti so upoštevala predvsem izhodišča ob-Tnžn* res°lucije in srednje-
^na sAra2V°ia' Kateri nalo-gi pa se bomo morali prav na
prvem mestu posvetiti, se bo potrebno še dogovoriti. Tu ne gre le za sodelovanje med strokovnjaki, ampak predvsem med strokovnimi služ-
bami, občani in krajevnimi skupnostmi ter občinskimi organi. Želimo tudi, da bi pripombe prišle do izraza v času nastajanja projektov in dokumentov, ne pa potem, ko objekti že stojijo.“
- Ali je z lokacijami res toliko dela in v kolikem času lahko zadovoljite interesente?
»Upoštevati je treba, da imamo na leto poprečno 800 zahtevkov za lokacije samo v zasebnem sektorju. Od tega je približno 400 lokacij za gradnjo hiš, 300 za vikende in zidanice, ostalo pa za gospodarska in druga poslopja. Ker je ugotovljeno, da izdelava vsake lokacijske dokumentacije zahteva okrog 3 mesece dela, je razumljivo, da strankam ne moremo takoj ustreči, po~ sebno še če vemo, kako skromna je naša kadrovska zasedba. Vsak pa, ki pride k nam kot stranka, bi želel .papirje* že danes ali vsaj jutri. Moram reči, da se jih veliko nepremišljeno spušča v gradnjo. Še preden imajo dovoljenje in tudi sredstva, že nabavljajo material, potem pa se mudi.“
- Ali je kakšna možnost, da bi te stvari hitreje reševali?
,,Da bi vsaj ublažili pritisk, želimo z urbanističnimi redi organizirano reševati posamezna področja v krajevnih skupnostih ali naseljih. Ni pa možno upoštevati želja, ki se kažejo v tem, da bi domala vseh 365 zaselkov v občini želelo svoj načrt. Razmisliti je tudi o tem, kakšen komunalni sistem želimo in ga tudi zmoremo. Povsod ne bo možno že zdaj graditi sodobne kanalizacijske sisteme in čistilne naprave. Najbrž se bodo greznice še obdržale, vendar v organizirani gradnji in z manjšimi čistilnimi napravami. Značilno za vse, najsi bo družbene ali zasebne graditelje, je: vsak si hoče zagotoviti prostor, četudi finančni položaj še ni razčiščen. To J* pa tudi resnim graditeljem s povzroča težave.	J
R. BACER <
*
*
S
>
%
*
s
*
s
*
N
N
*
s
*
%
s
s
s
s
*
N
s
!
s
N
I
I
I
POHOD V POČASTITEV OBLETNIC
Občinska konferenca ZSMS Novo mesto je za danes popoldan sklicala sestanek, na katerem se bodo sestali člani pripravljalnega odbora za pripravo množičnega pohoda mladine v počastitev 60-letnice KPJ, 60-let-nice SKOJ, 60-letnice delovanja sindikatov in meseca mladosti. V pripravljalnem odboru so predstavniki množičnih organizacij, JLA, teritorialne obrambe itd.
BRIGADIRSKI
BILTEN
Člani centra za mladinske delovne akcije pri predsedstvu občinske konference ZSMS Novo mesto so pred kratkim izdali pester bilten „Brigadir“. V njem kandidate za letošnje številne mladinske delovne akcije seznanjajo s prostovoljnim delom, številom akcij, samoupravljanjem na akcijah itd. V kratkem bo izšla druga številka ..Brigadirja".
ŠE VELIKO NALOG
19. marca je v Novem mestu zasedala skupščina Kmetijske zemljiške skupnosti. Delegati so obravnavali poslovno poročilo za minulo obdobje in sprejeli delovni program za leto 1979. Na dnevnem redu so bile tudi volitve novih skupščinskih organov in vodstva skupščine. Obširneje bomo poročali prihodnjič.
GD DOLE: NOV AVTO
Člani Gasilskega društva Dole pri Šentjerneju so sredi minulega tedna dobili nov gasilski avto (kombi IMV). Denar zanj so zbrali s pomočjo Občinske gasilske zveze, nekaj je primaknila krajevna skupnost Škocjan, s samoprispevkom pa so se izkazali tudi člani društva in vašča* ni. Avto že služi svojemu namenu, uradno pa ga bodo predali gasilcem ob dnevu borcev, ko bodo pripravili proslavo z veselico.
RAZREŠEN IN IMENOVAN
Na nedavnem zasedanju zborov občinske skupščine Novo mesto so razrešili Zvonimirja Bečaja, pravnika in občinskega sodnika za prekrške te dolžnosti, s 1. aprilom 1979 in ga imenovali za načelnika oddelka za medobčinske inšpekcijske službe. Dosedanji vršilec dolžnosti načelnika oddelka Pavle Ajdič pa se s 1. aprilom razreši dolžnosti.
V ČAST ŠTAFETE MLADOSTI
29. marca bo tekla skozi novomeško občino štafeta mladosti in to skozi naslednje kraje: Šentjernej - Novo mesto -Dvor - Smuka. Občane, delovne organizacije in krajevne skupnosti ob tej priložnosti pozivamo, naj izobesijo zastave.
Na tak način vsake tri mesece
Komite meni, da je politična akcija pri obravnavi zaključnih računov uspela
15. marca je komite novomeške občinske konference ZK °<*njeval politično aktivnost v zvezi z obravnavo zaključnih Inčunov. Ob načelni pohvali pa so ugotavljali tudi slabosti, ki se Jun kaže v prihodnje izogniti.
. Ob tej politični akciji, ki pa Je le po imenu, kajti to je stalna j °8a komunistov, je treba podariti, da je bila uskladeno yodena in je prišlo lepo do jZraza zlasti dobro sodelovanje «*ed sindikati in osnovnimi organizacijami ZK. Ob tem, ko “° Ugotavljali v delovnih organi-C1jah dobre in slabe strani
kljivosti.
Vsebina razprav v posameznih delovnih organizacijah pa je bila odraz pripravljenih gradiv. V večini primerov so tokrat bila gradiva bolj poljudno napisana in razumljiva delovnim ljudem, zato so bile razprave živahnejše kot pretekla leta. V redkih pri-
 _________________ merih pa se je vendarle še doga-
P°sfovanja v preteldem letu. so	jalo> da so strokovne službe
nan'reč hkrati sprejmali delov-	„frizirale“ poročila in skušale
ne naloge za odpravo pomanj-	slabe točke zaviti in obiti. Ena
——	_________ glavnih slabosti pa se kaže v
tem, da so ob zaključnih računih premalo govorili o izvozni politiki, zato je šteti, da je to področje dela delovnim ljudem še odtujeno. Več bo potrebno narediti tudi za izboljšanje celotnega informativnega sistema v delovnih organizacijah, da bi bile zaposlenim pravočasno na razpolago kvalitetne in poljudne informacije, kajti nevednost in nepoučenost vodita k zapiranju v lastne okvire.
O politični akciji v zvezi z zaključnimi računi bo stekla razprava še na bližnji občinski konferenci ZK. Komite pa zadolžuje komuniste v osnovnih
organizacijah ZK in v sindikatih, naj vse leto spodbujajo zaposlene k razmišljanju o gospodarjenju. Nadaljnji korak pri uresničevanju te naloge je: prakso obravnave tokratnega zaključnega računa ponoviti vsake tri mesece pri obravnavi periodičnih obračunov.
v-
NA OČAKA BI POZABILI? Več kot 220 let stara novomeška gimnazija je najstarejši srednješolci objekt v občini, zato je gotovo potreben posodobitve. Da ob novem programu izgradnje šolskega prostora v občini na gimnazijo ne bi smeli pozabiti, že opozaijajo na sestankih. (Foto: R. Bačer)
Jeseni drugi del
Izobraževanje delegatov v novomeški občini po 80-urnem programu, ki se je začelo v zimski sezoni, je doslej pokazalo nekaj dobrih in tudi slabih strani. V krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela, kjer imajo delegati po dvakrat na teden predavanja po 4 ure, ugotavljajo večkrat zelo slabo udeležbo. Delegati pripominjajo, da je pouk precej zahteven, in ker morajo poleg tega opravljati še redno službo, ženske pa še vse posle doma, in ker so bila hkrati še druga, tudi obvezna predavanja, se je pač zgodilo, da je prišel predavatelj v skupino k trem ljudem.
Delegatsko izobraževanje je bilo sicer temeljito zastavljeno, zavedati pa se moramo, da tudi veliko stane, zato kaže po prvem krogu predavanj analizirati dosežene učinke.
Dogovorjeno je, da bo spomladi prvi krog predavanj prekinjen, jeseni pa se bo izobraževanje nadaljevalo.
Podpora novemu samoprispevku
Maja naj bi bil referendum za novi samoprispevek v korist izgradnje šolskega prostora, še prej pa javna razprava — Od aprila za 0,73 odst. manjše obremenitve za SIS
Ko je bilo 13. marca pred delegati zbora združenega dela novomeške občinske skupščine v obravnavi gradivo — program izgradnje šolskega prostora do 1985 in predlog za uvedbo samoprispevka — je bilo enotno stališče, da je predlog programa zrel za javno razpravo med delavci. Ob načelni podpori pa tudi več pripomb delegacij, ki jim je skupna skrb za pravično določeno prioriteto gradenj, in pa zahteva po odgovornosti za uresničitev programa. Na seji je bil sprejet tudi predlog za znižanje prispevnih stopenj za financiranje interesnih skupnosti s področja družbenih dejavnosti ter predlog za proračun sredstev iz leta 1978.
čunu in dolgu tekla posebna razprava.	^	g
Ob dejstvu, da zastoj v usmerjenem izobraževanju na področju novomeške občine že ogroža gospodarstvo, ki nima dovolj kadrov, je novi program za izgradnjo šolskega prostora, v katerem je zagotovljenih 2000 novih mest v srednjih šolah, vsekakor vabljiv. Prav tako je interesanten za delovne organizacije v mestu in na podeželju zato, ker obljublja vil osnovnih šolah povsem urejene razmere in tudi postopen prehod na celodnevni pouk. V razpravi so to pohvalili.
Izkazalo se je, da je planirana dograditev škocjanske šole premajhna, ker ne bi zagotavljala pogojev za uvedbo celodnevne šole. Ponekod so mnenja, da predlog ni pravičen v tem, ker predvideva v mestu klasično gradnjo nove šole, na podeželju pa montažno gradnjo.
Skupni imenovalec vsem pripombam pa je zahteva, naj bo prioriteta pri gradnjah pravično določena po vnaprej pripravljenih merilih, in zahteva, naj za izvedbo tega programa nekdo odgovarja, vendar mora biti ta znan že od vsega začetka.
Delegati so menili, da je predlog programa zrel za javno razpravo, ki se začne nemudoma v združenem delu in na terenu, in da bi bilo primerno maja razpisati referendum za uvedbo novega samoprispevka v enaki obremenitvi kot do sedaj.
V drugem delu seje, ki pa je bila v razpravi prav tako živahna, so obravnavali predlog za znižanje prispevnih stopenj za sredstva, namenjena občinskim interesnim skupnostim družbenih dejavnosti: za otroško var-
stvo, izobraževanje, kulturo, telesno kulturo, socialno skrbstvo in zdravstveno skupnost. Obveljal je predlog, o katerem pa se bodo še izrekli v združenem delu, naj presežke iz vseh občinskih SIS za leto 1978 v znesku okrog 20 milijonov dinarjev tozdi namenijo kot začetni kapital pri gradnji centra za usmerjeno izobraževanje. Hkrati naj bi od 1. aprila letos dalje veljale za 0,73 odst. manjše obremenitve v prispevni stopnji do teh interesnih skupnosti, kar velja za prispevke iz bruto osebnih dohodkov in dohodek od tozdov. Končno pa še: za vsoto lanskih presežkov, namenjeno gradnji centra za usmerjeno izobraževanje, se posameznim delovnim organizacijam zmanjšajo obveznosti iz posebnega sporazuma za investicijo v kulturo, šolstvo, otroško varstvo in komunalo, pri katerih imajo kolektivi čez 60 milijonov dolga.
V primerih, da dohodka v tozdih ni (če so objektivni razlogi), za kakršnega so na seji navedli Novoteks, bo o prora-
Drugje jim je bolje kot doma
V preteklem letu je bilo 49 otrok iz novomeške občine v reji, na novo pa so v tem letu s Centra za socialno delo vzeli 13 otrok iz lastnih družin in jih dali v urejeno okolje. Večina rejencev izhaja namreč iz družin z neurejenimi razmerami; predvsem je v ozadju alkohol, v nekaj primerih pa gre tudi za smrt staršev.
Med rejenčki je 5 otrok še dojenčkov, 3 so malo večji, vendar še v predšolski dobi, 34 je osnovnošolcev, 7 pa starejših od 14 let. V reji je 24 dečkov in 25 deklic. V novomeški občini znaša rejnina i za predšolske otroke 1500 din, za šoloobvezne pa 1.700 dinarjev. V 5 primerih izplačujejo rejnino od družinske pokojnine, za 10 rejencev v celoti ali delno plačujejo prispevke starši, za ostale pa plača skupnost socialnega skrbstva. Rejenci so pod redno kontrolo strokovne službe, ki ugotavlja, da se dobro vživljajo v novo okolje in da jih večina tudi naglo okreva. Ko jih pripeljejo od doma v rejniške družine, so namreč mnogi podhranjeni, zlakoteni, bolehni in živčni. Spomin na pravi dom, v katerem otrok ni bil deležen ne skrbi za vsakdanje življenje ne tople besede, ostajajo mnogim kot grde sanje.
Novomeška kronika
SLABO SE NAM PIŠE
^ preci nedavnim izrazito kmetij-°bčina Novo mesto se je do Oslepi-tak° industrializirala, da je Pm- 0st z doma pridelanimi sg 1fVocli dokaj kritična. Izračunali > ua pridelamo na domačih površi-je samo 47 odst. pšenice, kolikor v P°tret>ujemo za prehrano prebi-
Pot u’ da Pridelamo le 23 odst. pt 5ebnega sadja in komaj 65 odst. Pte i V’ medtem ko imamo tržni jn ^žek v glavnem le pri krompirju svoi ^aciru8e bodo morale na ^ Jem območju tudi pri zasebnikih vJe °rganizirati proizvodnjo, to je '979 ena glavn'*1 nalo8 v letu
Izgub skorajda ni več
V občini sta imela lani izgubo dva tozda, in sicer vsega za 225.000 din — V obeh primerih so jo sami
krili!
Med največje uspehe preteklega poslovnega leta v gospodarstvu novomeške občine je šteti dejstvo, da seje število delovnih organizacij,
ki poslujejo z izgubo, zmanjšalo na minimum in da tudi ustvarjeni primanjkljaj sploh ne povzroča težav. Medtem
ko je bilo leta 1976 v občini preko 65 milijonov dinarjev izgube, ki je nastala v delovnih organizacijah z 2745 zaposlenimi, je bilo v letu 1977 samo še za 8 milijonov
izgub, v letu 1978 pa znaša celotna izguba komaj 225.000 dinarjev. Ustvarjena je bila pri tozdu Brazda novomeške Kmetijske zadruge in pri podjetju Krojač, kjer je skupno 127 zaposlenih. V obeh kolektivih so primanjkljaj krili iz lastnih sredstev.
Očitno je, da so sanacijski programi iz preteklih let uspeli, kar dokazuje, da so bili realno zastavljeni in z vso odgovornostjo uresničeni.
MAROF JE OKLEŠČEN - Delavci komunale so pred dnevi čistili nekdaj znano mestno sprehajališče Marof. Kostanje so temeljito ostrigli. Nekateri meščani so imeli k temu sicer pripombe, vendar so bila dela potrebna zaradi zaščite drevja.
SPET VRSTE ZA CEBULCEK -Pred prodajalno Seme na Prešernovem trgu je zadnje dni večkrat vrsta. Cebulček za saditev je težko dobiti po ceni, kakršna kupcem ustreza, zato se vrtičkarji hitro zbero, ko se razve, da je prišla pošiljka.
SAMO DVA STA SE ZNAŠLA -Lani je komunalna skupnost objavila, da prispeva 50-odst. udeležbo sredstev pri asfaltiranju cest v naseljih, ki nimajo mestnega značaja. To ugodnost sta izkoristila le Mali Slatnik in Podgrad.
STARI V 13 KRAJIH - Letos je 110 ostarelih občanov v raznih domovih po Sloveniji, in sicer v 13 krajih. Kar 20 občanov je takih, ki v celoti zmorejo sami visoko oskrbovalnim), 25 jih plačuje delno, za vse ostale pa prispeva stroške bivanja skupnost socialnega skrbstva.
DVOJČKA, OBA FANTA - V novomeški porodnišnici so pretekli teden rodile: Radojka Karan z Ra-govske 10 a Anito, Milena Ralijan
s Ceste brigad 7 - Bojana, Ivanka Hočevar iz Kristanove 24 - Matejo in Milena Zupančič z Mestnih njiv 2 - Andreja in Mateja.
BOLJ SLABA PONUDBA - Ponedeljek na novomeški tržnici ni bil posebno živahen, saj bi glede na vreme bilo pričakovati več ponudbe domačih proizvajalcev vrtnin. Kmetice so prodajale nekaj regrata in motovilca po 10 din merica, jajca po 2,5 din, sirčke po 2 din, sicer pa so bile na stojnicah naslednje cene: jabolka 16,50 do 20 din, limone 25,60 din, hruške 20 do 25 din, čebula 8,70 din, radič 80 din, špinača 25 din, koren 14 din, ohrovt 25 din kilogram.
Ena gospa je rekla, da so pred kratkim zasedale vse inte-resne skupnosti pa so samo na kmetijsko zemljiški brali vsa poročila, ki so jih delegatom že irej dali v roke. So mislili, da so elegati nepismeni?
S!
■
MOKRIŠKI KONJENIKI - V soboto, 17. marca, so jezdili na čelu vinogradniškega sprevoda, ki ga je organiziralo Turistično društvo Čatež kot zanimivost letošnjega praznika vin. (Foto: Jožica Teppey)
To je bila šele generalka
Delavci bodo pretresali uspešnost gospodarjenja štirikrat na leto
Marec se bo kmalu iztekel, z aprilom pa nastopil čas za ponovno ocenjevanje gospodarjenja v delovnih kolektivih. To nalaga večjo odgovornost tistim, ki so površno izpeljali obravnavo zaključnih računovza preteklo leto. Za tiste pa, ki so pokazali na napake in predlagali izboljšave, bo pretres periodičnih obračunov priložnost, da spoznajo, kaj so v tozdu že ukrenili.
V brežiški občini je sindikat kljub začetnim zamudam pri sestavljanju poročil akcijo uspešno ocenil, Njen potek sta ves čas spremljala občinski svet ZK in Komite občinske konference ZK, ker so jo tokrat spodbujali komunisti v sindikatih.
Med kolektivi, v katerih so pri sestavljanju poročil zares dosledno spoštovali navodila sindikata, so v oceni posebej navedeni Tovarna pohištva, Rudnik Globko, Motel Petrol in vsi tozdi Posavja. Na poročila o poslovanju pred javno razpravo v večini kolektivov niso imeli pripomb, izjeme so bile samo pri Prevozu, v dobovskem tozdu za vzdrževanje voz, pri Dinosu, v obratu IMV, v Elekt-
JUTRI ODLOČITEV O REFERENDUMU
Zbori občinske skupščine v Brežicah bodo imeli jutri, 23. marca, skupno sejo s skupščinami izobraževalne, kulturne in zdravstvene skupnosti ter s- skupščinama socialnega varstva in SIS za cestno in komunalno dejavnost. Na dnevnem redu je poročilo o uresničitvi prvega, drugega in tretjega referendumskega programa pri gradnji in obnovi šol, pri graditvi zdravstvenega doma v Brežicah in modernizaciji občinskih cest. Zatem bodo udeleženci razpravljali o programih četrtega referenduma. Če ne bo bistvenih pomislekov, potem bodo lahko sprejeli sklep o razpisu četrtega, večnamenskega referenduma.
RAZSTAVLJAL BO MILAN KONJOVIC
V Posavskem muzeju v Brežicah bodo 26. marca odprli razstavo uglednega srbskega slikaija Milana Konjoviča. Plodoviti umetnik je doma iz Sombora. Rodil se je pred 80 leti. V Somboru so leta 1966 odprli Konjovičevo galerijo in se tako oddolžili svojemu rojaku za njegov veliki delež zakladnici srbske umetnosti
rotehni in obratu Vodne skupnosti, kjer so zahtevali dopolnitve.
Pripombe so skoraj v polovici kolektivov posredovali strokovnim službam še pred sprejemanjem zaključnih računov, da so te lahko dopolnile podatke do končnih zborov delavcev. Drugod so dajali pripombe šele na zaključnih zborih in zaradi tega marsikje ostali brez zadovoljivih pojasnil. Zanje je bila to prav gotovo šola za temeljitejšo pripravo razprave o četrtletnem gospodarjenju v aprilu.
V obratih, katerih matične organizacije imajo sedeže zunaj občine, so se otepali z zamujenimi poročili in tako jim ni kazalo drugega, kot da z zaključnimi računi na hitro po starem opravijo. V šolstvu so želeli dobiti primeijalne podatke, vendar jim jih službe niso posredovale.
Pri primeijanju uspehov gospodaijenja so se v tozdih preveč naslanjali na leto 1977, čeprav bi bilo zanimivo videti razlike v isti panogi pa v občini, v regiji in širše. Po ocenjevanju gospodaijenja v SIS so delegati premalo nastopali z mnenji iz svoje baze, razen tega pa niso dobili podatkov od vseh interesnih skupnosti. Za zelo neodgovorno so na seji predsedstva ZS
V KONFERENCAH SZDL 485 DELEGATOV
Februarja so bile v brežiški občini zaključene volitve v krajevne konference SZDL in skupščine krajevnih skupnosti. V novih krajevnih konferencah je 485 delegatov, v petih krajevnih konferencah pa so delegati vsi volilci. Prvič je bilo izvoljenih 70 odst. delegatov, med 19 predsedniki KK pa je kar 14 novih. Med delegati je 63 odst. neposrednih proizvajalcev, 24 odst. žensk, 14 odst. mladih do 27. leta starosti in 19 odst. članov Zveze komunistov.
označili to, da ni bilo na voljo nobenih številk o splošni porabi, koder se pretežno financira delo državnih organov. To pa niso majhne vsote, zato se kaj takega ne bi smelo več ponoviti.
JOŽICA TEPPEY
NOVO V BREŽICAH
STROŽJI NADZOR NAD KUHINJAMI - Sanitarna inšpekcija je lani v obratih družbene prehrane naletela na več pomanjkljivosti, ki lahko povzročijo težave oziroma obolenja. Mednje sodi neredno sprotno in končno razkuževanje opreme, pribora in delovnih površin, vnaprej pripravljena hrana (nevarne so zlasti mesne jedi), pomanjkanje prostorov in priročnih skladišč (za ločeno shranjevanje živil po izvoru) ter stiska za delovne in pomožne prostore. V eni delovni organizaciji je tako prišlo do zastrupitve s hrano, vendar na srečo brez hujših posle-dic. Da se kaj takega ne bi ponovilo, je inšpekcija sklenila strože nadzorovati kuhinje v delovnih organizacijah, dijaških domovih in vrtcih ter vse druge obrate družbene prehrane.
UČIJO SE SLOVENŠČINE -Dom JLA v Brežicah prireja za žene starešin že drugi tečaj slovenskega
BREŽIŠKE VESTI
r
jezika. S tem jim ponuja roko za lažje zaposlovanje in hitrejše vživlja-nje v drugo jezikovno okolje. Izobraževalni program za žene starešin vsebuje še zdravstvena m ugojna predavanja pa tečaje iz strojepisja, šivanja in krojenja. Za te zadnje je bil velik odziv tudi pri domačinkah, ne le v Brežicah, ampak celo v Krškem in Sevnici.
PODRAŽITVE SKRAJŠUJEJO KILOMETRE - V mestu je bilo moderniziranih 2500 metrov ulic, čeprav je bilo v referendumskih programih predvidenih 10 kilometrov. Zakaj torej razlika? V pojasnilu izvršnega sveta občinske skupščine beremo, da zaradi tega, ker urejanje mestnih ulic vključuje tudi pločnike, parkirišča ob stanovanjskih blokih ter sleze na zelenicah. Vse to skupaj pa je seveda dražje od običajne modernizacije cest. Pa še na podražitve ne bi smeli pozabiti!
Okus po domačnosti
Kuharski izdelki na Čatežu
Minuli četrtek so v prostorih Motela Petrol na Čatežu odprli kulinarično razstavo. Taka prireditev vsako leto dopolnjuje program „ Praznika posavskih vin”. Pobudo zanj so dali prav na Čatežu, praznovanje pa zdaj izmenjujejo še s Kostanjevico in Bizeljskim.
Kulinarične izdelke je letos prikazalo 59 razstavljalcev: gospodinj, zasebnih gostilničar-ev in družbenih gostinskih obratov. Predsednica komisije, ki je ocenjevala kuharske dobrote, Anica Šekoranja je z zadovoljstvom omenila napredek v primerjavi s prvo skromno razstavo v sejni sobi na krajevnem uradu: ..Značilnost razstav tukaj na Čatežu pa je, da prevladujejo izdelki iz družbenih obratov in zasebnih gostiln, medtem ko so gospodinje v manjšini, ravno obratno kot na primer na Bizeljskem. Tam je bilo lani še enkrat toliko razstavljalcev, največ med r\jimi pa kmečkih žena, ki so prikazale veliko dobrih domačih izvirnih jedi.”
„Na kaj vse ste pazili pri ocenjevanju? ”
„Na estetski videz jedi, na uporabo primerne posode za razstavljene izdelke, na izvirnost, na povezavo s kmečkim delom in običaji, pa tudi na vsebinsko usklajenost s praznikom vina.
Anica Šekoranja
Upoštevajoč vsa ta merila, smo podelili razstavljalcem zlate, srebrne in bronaste diplome ter priznanja za kakovost kulinaričnih izdelkov. Osebno menim, da take razstave ne bi smele imeti tekmovalnega značaja, kajti v sleherni izdelek je vloženega veliko truda. Tako bi spodbudili k sodelovanju več nešolanih gospodinj, ki sc zdaj boje razstavljati skupaj s poklicnimi kuharskimi mojstri.”
,;Ali lahko naštejete nekaj najbolj posrečenih, izvirnih prikazov na razstavi? ”
„Mednjc sodijo .l.ikof mlati-čev’, .Prekajevalnica’, ,Vsc iz koruze’, .Bizeljska gibanica’. .Stara kmečka pojedina', .Dolenjska gibanica’, .Ocvirkova povit ica’. .Teričino veselje’, .Pojedina kopačev’, .Dolenjsko kosilo’, .Domača salama’. .Pustna pojedina’. .Žanjice’, .Domače koline’. .Šarkelj, s sladkorjem popisan’, .Belokranjski sirovi in orehovi štruklji’ ipd.
Razstava je bil i vsekakoi vredna ogleda in je vsebinsko lepo dopolnila vinsko pokušnjo.
jožica ii:ppey
Mirne, če so otroci varni
V šestih krajevnih skupnostih imajo v načrtu ureditev vzgojnovarstvenih oddelkov za
otroke
Čeravno prevladuje v krški občini tako imenovana „moška” industrija, imajo zaposlenih kar 30 odstotkov žensk. Veliko jih dela v konfekciji; pri Labodu — tozd Libna v Krškem in v Liscinem tozdu na Senovem. Vse tc ženske delajo v izmenah, zato so pogosto v zadregi za otroško varstvo, če ne morejo uskladiti izmenskega dela z možem.
Skrbi za otroško varstvo, za podaljšano bivanje učencev v šoli in za celodnevno šolo posvečajo prav ženske veliko pozornosti. Tako v Lisci na Senovem ni bilo niti ene, ki ni soglašala z razpisom samoprispevka, katerega del so namenili razširitvi vrtca. Vsaka ženska želi biti na delovnem mestu mirna, to pa je lahko le, če je otrok med njeno odsotnostjo na varnem.
V zadnjih treh letih so v krški občini pomnožili število mest v vzgojnovarstvenih ustanovah za 240 malčkov. Kjerkoli povečujejo šolo ali gradijo no-
„Šele začetek”
France Popit: „Delav-I cem sproti podatke o | gospodarjenju, vendar tudi razumljivo"
Akcija ..Zaključni račun” je mimo, vendar to ni konec, ampak šele začetek rednega spremljanja gospodaijenja”, je v svoji razpravi na razšiije-ni seji komiteja občinske konference ZK v Krškem pribil predsednik CK ZKS France Popit.
Želel je slišati, če so kje že delali primerjave od četrtletja do četrtletja, pa primerjave v občini, v republiki, v državi, v panogi, in kakšne ukrepe jim narekujejo. Brez ukrepov se sedaj vpeljani način ne bo utrdil. Konec marca, junija in septembra bodo ta vprašanja spet na dnevnem redu in vsakič bo treba povedati, kaj je bilo storjeno, da se stvari izboljšajo, in kaj je še treba napraviti. Ne gre torej za besede, ampak za dejanja, za conkretne ukrepe, pa tudi za to, da bi delavci zares razumeli govorico številk, ne potankostih, ampak v bistvu, sicer ne bodo mogli vplivati na gospodarjenje.
Glede na to, da so prav v krški občini bolezenski izostanki zelo veliki (dnevno e bio lani odsotnih z dela po 270 delavcev), je predsednik Popit menil, da bi nadzor nad ..bolniškimi” organizirali delovni kolektivi sami, saj so prav ti najbolj zainteresirani za to, da je na delu čimveč delavcev. Če pa že ne delajo tega kolektivi, potem je tu še zdravstvena skupnost, ki je zaradi pretiranih izostankov tudi prizadeta-. Potemtakem je še najmanj primerno, da nadzorujejo izostanke delavci podjetja »Varnost”. Najbrž bo res, da so kolektivi veliko premalo naredili za to, da bi zmanjšali „bolniške,” čeravno že nekaj let ugotavljajo pretirano odsotnost z dela.
J. TEPPEY
J
vo, povsod mislijo tudi na najmlajše. Tako je zdaj na primer že vključenih v vrtce 613 varovancev ali 20 odstotkov vseh predšolskih otrok. Prostore za otroško varstvo načrtujejo še v šestih krajevnih skupnostih, povsod tam, kjer za sedaj nimajo zagotovljenega varstva, ampak le 80-urni program male šole. V vzgojnovarstvenih oddelkih pripravljajo na vstop v šolo 233 otrok, 240 pa v enajstih oddelkih osnovnih šol.
Celodnevno šolo obiskuje 772 učencev ali slaba četrtina vseh šoloobveznih otrok v občini. V Krškem imajo še posebno osnovno šolo, s 97 učenci, ki se vozijo k pouku iz vseh območij občine. Dvoizmenski pouk imajo samo še v Kostanjevici in Podbočju. V Kostanjevici bo šola dozidana letos, v Podbočju pa prihodnje leto. To bo olajšalo šolsko delo in izvenšolsko
RUDARJI BEŽIJO
V senovskem Rudniku, za katerega vemo, da mu je usojena le še kratka življenjska doba, imajo težave z jamskimi delavci. Za rudarja nihče ne gre rad, če pa se že zaposli v rudniku, si prej ko slej poišče drugo zaposlitev. Osebni dohodki so spričo težkih delovnih pogojev preskromni, da bi delavce zadržali v jami, če lahko na drugih delovnih mestih več in laže zaslužijo. Samo lani je odšlo drugam 33 delavcev. Rudarski poklic za mlade ni več zanimiv.
PRVA PREDSTAVA - Pred dnevi so si na Raki v večnamenski dvorani novega prizidka k osnovni šoli krajani lahko ogledali prvo filmsko predstavo. Zavrteli so jim slovensko delo „Cvetje v jeseni”, poslej pa naj bi bile predstave vsako ne-
udejstvovanje otrok. Povsod gradijo šole z deležem občanov iz samoprispevka. Starši iz ne- | razvitih, hribovitih območij ra- j di dajo zraven svoj prispevek v j želji, da njihovi otroci ne bi bili prikrajšani za to, kar drugod že f imajo.
J. TEPPEY
POVEČAN ODKUP KMETIJSKIH PRIDELKOV
V krški občini se veliko posvečajo razvoju sadjarstva in vinogradništva v družbenem sektorju, pri zasebnikih pa pospešujejo predvsem vinogradniško obnovo ter razvoj živinoreje. Lani so na tem območju odkupili za trg 4,5 milijona litrov mleka, 850 ton mesa, 600 ton grozdja, 70 tisoč litrov vina, 151 ton ribeza, 250 ton kumar in 210 ton krompirja. V kmetijski politiki si prizadevajo, da bi v občini pridelali še več hrane. Po načrtih Agrokombinata bi je morali do leta 1985 pridelati že 80 odstotkov.
NA DAN ODSOTNIH PO 270 DELAVCEV
Pretirano izostajanje z dela v krški občini že nekaj let razburja duhove, toda učinkovitega zdravila zoper to bolezen še niso našli. Podatki za lansko leto povedo, da je vsak dan izostalo z dela po 270 zaposlenih. Slišati je sicer ostre zahteve po uvedbi nadzora nad ..bolniškimi”, kar so včasih že imeli, dosti dlje od splošnega prepričanja, da je to potrebno, pa niso prišli niti v delovnih organizacijah niti v zdravstveni skupnosti.
NAPORNO - Delo v konfekcijski industriji utruja. Sedem ur ponavljati gibe, enako kot stroj, je samo na videz lahko, kljub temu pa je dohodek precej manjši kot v administraciji. Zaradi tega šivilje bežijo v administracijo, kjer na veliko lažji način zaslužijo po pet tisočakov namesto štirih in celo manj v proizvodnji. Posnetek je iz Laboda-tozd Libna, kjer si je ob nedavnem obisku v Krškem ogledal proizvodnjo predsednik CK ZKS France Popit. (Foto: Jožica Teppey)
KRŠKE NOVICE
deljo. Po vsej verjetnosti jim bodo ’ ijali filme, ki so isti dan na mu v krškem ..Delavskem do-
predvajali filme progra mu ’
ZADOVOLJNI STAROSTNIKI - Krajevna organizacija Rdečega križa iz Brestanice je povabila občane, stare nad 70 let, na tovariško srečanje s pogostitvijo. V sindikalno dvorano tamkajšnje Elektrarne jih je prišlo okoli 80, z njjmi v družbi pa so bili tudi vodilni predstavniki krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij. Vsi so sc prijetno počutili, zato so si ob slovesu zaželeli, da bi srečanje postalo tradicionalno. Pohvalili so tudi učence osnovne šole, ki so jim pripravili kulturni program.
DVOJE PROSLAV - Kot so nam povedali na občinskem odboru ZZB NOV, bosta v tem letu osrednji dve občinski slavji: prvo med njimi bo na Raki, kjer bodo pri osnovni šoli odkrili spomenik padlim borcem in žrtvam fašističnega terorja ter izgnancem, drugo pa bodo pripravili v septembru v „Srebrnem parku” pod Bohorjem, v počastitev 35-letnice tamkajšnjega zborovanja aktivistov Kozjanskega okrožja.
ZDRAVILA - PO STAREM -Na zadnjem zasedanju delegatov obeh zborov skupščine občinske zdravstvene skupnosti niso izglasovali predloga, da bi ob poprečno za 20 odstotkov večji participaciji uporabnikov za enak delež povečali tudi prispevek za zdravila. To pomeni, da jih bodo bolniki v lekarni plačevali
skupnosti narja za tovrstno porabo.
J
KRŠKO - Poslopje občinske skupščine v Krškem, ki so ga tani dozidali stari stavbi. V njem imajo dovolj prostora tudi družbenopolitične organizacije. (Foto: J.T.)
ififi
m
VEC PODOBNIH NASTOPOV — Učilnica za glasbo boštanjske osnovne šole je bila minuli teden prepolna učencev glasbene šole in staršev. Interni nastopi bi, kot so že svoje čase, pritegnili še marsikoga. Glasbena šola - zaenkrat je še vedno le oddelek hrastniške - potrebuje za zaželeni razmah več podpore. (Foto: Železnik)
Delavni
Boštanjčani
V' akciji republiškega vodstva mladinske organizacije je skupina članov predsedstva pod vodstvom sekretarke Nevenke Grgič obiskala sevniško občino v torek. 13. marca. Po sestanku z občinskim političnim aktivom so obiskali „Lisco" in terensko mladinsko organizacijo v Boštanju. V ..Lisci” ugotavljajo, da so mladi po tozdih v samoupravnih organih zadovoljivo zastopani, so pa v njih sami premalo aktivni. Posebno pozornost so posvetili izobraževanju, predvsem vprašanju, kako bi čim bolj zmanjšali število tistih, ki niso končali osnovne šole.
Mladinska organizacija v Boštanju slovi že lep ča? v občini, posebno kot zgled za interesno delo mladih. Ugotovili so tudi primerno sodelovanje članov te organizacije s krajevno konferenco SZDL in krajevno skupnostjo.
Posluh za rastoče potrebe mesta
Iz prenovljenega sevniškega vodovoda dovolj vode vsaj do leta 1984 — Zatem izpod
Lisce
Dejavnost Komunalnega stanovanjskega podjetja se prepleta z življenjem ljudi tako rekoč na slehernem koraku. V minulem letu ustanovljena komunalna samoupravna skupnost vzpostavlja širša Ozmerja. Trenutno pa oblikujejo tudi nov delavski svet s kar °smimi zunanjimi člani.
Po besedah v. d. direktorja 'gorja Goloba naj bi do maja dokončali rekonstrukcijo sevni-škega vodovoda. Dotrajane cevi puščajo tako hudo, da se v zemlji porazgubi do polovice načrpane vode. Vsak načrpani kubik vode velja eno kilovatno uro električne energije. Precej neustreznega omrežja so zamenjali to zimo.
Komunalci nameravajo okrepiti omrežje z dveh strani: najprej iz smeri Planinske ceste, zatem pa še krožno po Šmarski cesti. Med omrežjem z mnogo izgub je tudi tisto ob Savski cesti. Material za vsa ta delaje
preskrbljen, denar je bil na razpolago že lani, zato ne bi smelo biti ovir.
Nemalo slabe volje v mestu in okolici je zaradi smetišča. Podjetje si prizadeva, da bi letos uredili sanitarno deponijo na gmajni. Posebej z Lisco bodo morali najti primerno rešitev za tekstilne odpadke, ki jih še DINOS noče. Obstajajo tudi pobude, da bi smeti vozili v Krško, vendar zaenkrat niti tam ni urejeno smetišče. Smetarska služba že lep čas opozarja na nespodbudne cene, zato prihajajo pred komunalno skupnost za zvišanje cene za 10 par od
Vzajemna korist
Kijpetijska zemljiška skupnost v Sevnici načrtuje svojo lejavnost, da bi resnično opra-poslanstvo. Ze na w>anji skupščini so govorili o i posebnem vprašalniku, s katerim želijo zbrati vrsto podatkov, s katerimi bi si v bodoče p° Pomagali pri delu.
Prvi odgovori so sicer že pri-*"> vendar iz mnogo preozkega oga domačij. Iz odgovorov filetov želijo predvsem razbrati *elje kmetov za pomoč pri sodobnejšem gospodarjenju, preverjanju kmetij, zaokrože-,anju zemljišč, združevanju in .^gem. Med drugim želijo izve-3*. ali ima kmetija naslednika kaWne’ kakšne str°je ima, s ^no proizvodnjo se ukvarja.
SEVNIŠKI PABERKI
D ^ POMOČ AMATERJEM? -ga ~Jvska godba sevniškega gasilske-ieii?ru^tva je naravnala svoj pone-tev v koncert točno na ustanovijo Pred enim letom. Konec tedna Vedi • p°jav'|i & drugi lepaki, napo-Mar	»^olječe > pjesmu" Džo
VeJe	'n njegovih, kajpak na isti
Je bil° vse skupaj dovolj 'udi crstno> s0 v nedeljo gostovali Hcl/ Slaki. Bo pač kasneje mir za J mesecev.
ZAVZETOST - Na LjSc"ern zboru Planinskega društva PoS(,Je predsednik Lojze Anzeljc še Manj P°hvalil Nandeta Kneza iz SPnst"-'
e skupine sevniške Tovarne
lekcij, Knez je z Viktorjem
'rje
Hrfm. Antonom Bratušo in Iva-vlce Mlakarjem poskrbel za planin-^	občinske	trimske	poti.
kih 80 morali prehoditi okrog 120 drugim pa so označili tudi Ulj1,.™ km zasavske planinske t j' drži skozi občino. Če ni bilo dtij e’ je Knez tudi sam krenil na
v \°ncno LE DO KLAVIRJA? Su^iška kulturna dvorana še virj> v.ne premore koncertnega kla-' »a zadnjem internem nastopu
učencev sevniške glasbene šole v Boštanju so starši določiti iniciativni odbor, ki naj bi se lotil akcije za nabavo klavirja. V sevniško šolo gredo namreč lahko le v copatah, drugega prostora, kjer bi tudi bilo takšno glasbilo, ni. Odbor se je resno lotil zadeve, v petek je bil že prvi sestanek, ponovni sestanek v širšem sestavu pa je napovedan za ta teden.
DRUGAČE OKROG BLOKOV -Okrog nekaterih blokov v Naselju heroja Maroka v Sevnici bo s prihodom pomladi videz le boljši. Nekateri hišni sveti so se minuli teden že lotili delovnih akcij. Navsezadnje to ni le spalno naselje.
IZKAZNICA
ČETVORICA PO POTI - Zasavska planinska pot vedno znova in znova priteguje nove planince. V minulem letu sojo pri planinskem društvu Lisca prehodili: Tatjana Filipčič, Franc Petančič, Marjana Košorok in Cvetka Terček (na sliki). Njen znak ima zaporedno številko 3.150.
Smi&KI VKSTNII
kvadratnega metra stanovanjske površine.
Dejavnost hišnih svetov je zadnje čase mnogo živahnejša. Pri Komunalnem stanovanjskem podjetju te dni hitijo z načrti za hortikulturno ureditev blokovskega naselja, da ne bi zamudili časa za sajenje.
V podjetju krepijo skupino za gradbeno dejavnost. Sama skrb za sedanja stanovanja terja večjo usposobljenost. Precej zanimanja je za napeljevanje centralnega gretja, zato oblikujejo močnejšo delovno skupino.
A. ŽELEZNIK
Težave kmetijstva ne morejo trajati v nedogled, zato v anketi povprašujejo tudi, ali želijo gospodarji proizvodnjo preusmerjati, potrebujejo pri tem kakšno pomoč v obliki posojil, načrtov. Vrsta vprašanj se nanaša na sama kmetijska zemljišča. Je mogoče kmetijo povečati? Kaj je v pušči? Kakšno pomoč bi potrebovali pri morebitni zamenjavi zemlje s sosedi, ipd. Zemljiška skupnost želi dejansko priti do prave slike razmer na terenu.
Vprašalniki so po krajevnih uradih, krajevnih skupnostih in pisarni zemljiške skupnosti v Sevnici, Heroja Maroka 17 (kjer so tudi vodstva družbenopolitičnih organizacij). Vabijo gospodarje, naj se tudi sami potrudijo po te vprašalnike, saj si ne morejo privoščiti posebnih anketarjev.
V korak z drugimi
KS Zabukovje: ceste in telefon — Mladi poprijeli
Območje zabukovške krajevne skupnosti je tudi po republiškem zakonu uradno priznano kot nerazviti del sevniške občine. Je pravi del Kozjanskega. Ljudje ne držijo rok križem, v jeseni so uspešno izglasovali samoprispevek, namenjen cestam. Po dolini se asfaltni trak počasi, a vztrajno približuje in odpira ta lepi kos sveta. Delavski avtobus se vsak dan prebija vse do Šentvida.
2elja krajanov je, da bi se laže prepeljavali tudi do svojih bolj odmaknjenih domov. „S samoprispevkom (1,5 odst. od osebnih dohodkov) bomo v petih letih zbrali okrog milijon dinarjev. To bo za vse te naloge vsekakor premalo, računamo tudi na širšo pomoč,” pravi novi predsednik krajevne konference SZDL, sicer pa ključavničar v sevniški Tovarni konstrukcu Ivan Kunšek. „Koliko bo stalo vse skupaj, nw.:i pokazati šeie glavni načrt za cesto proti Pod-vrhu. Zavezali smo & urediti tudi preostale vaške poti. V naslednjih treh ali vsaj štirih letih bi tudi skozi samo Zabukovje imeli radi asfalt.”
Ljudje v številnih oddaljenih krajih vedno znova zahtevajo telefon. »Prihodnje leto naj bi pošta namestila avtomatsko telefonsko centralo. Sele ta bi omogočila razpeljavo omrežja po ostalih naseljih. Ljudje so pripravljeni prispevati v denatju, lesu za drogove, z vožnjami. Telefonske priključke bi radi vsepovsod: na Podvrhu, Vranju, Stržišču, Trnovcu, Podgorju in Mrzli planini,” našteva Kunšek. Bolj ko je kdo oddaljen, bolj potrebuje takšno zvezo.
A. 2.
Ivan Kunšek: „NaIoga številka ena: cesta, pa, kajpak, tudi telefon.”
Zakasnitve krčijo dohodek
Zakasnele dobave materiala pestijo tudi TRIMO — Dohodek bo manjši za okoli 1,5 milij&rde starih dinarjev — Kako presekati verigo nerednih dobav? — Bo potrebna širša
družbena akcija?
Delovne organizacije so pred nedavnim pregledale uspešnost svojega dela. Za uspehe in neuspehe so našli tudi ustrezne vzroke. Neuspešne med vzroki svojih slabših poslovnih rezultatov niso navedle nerednih in neustreznih dobav. Dejstvo pa je, da marsikatero organizacijo združenega dela pesti prav ta problem. Vprašanje nerednih dobav je zadelo tudi trebanjski TRIMO, kateremu že nekaj tednov stoji linija za proizvodnjo glamet plošč. Vzrok so neredne dobave materiala.
Posledice nerednili dobav materiala v trebanjskem TRIMO ne bodo katastrofalne. Vodstvo delovne organizacije je
Cestar je 18 let
Zima je hudo prizadela ceste — Napeljali 30 tovornjakov gramoza — Za dežjem vedno posije sonce
Poklic cestarjev na ozkih makadamskih poteh, ki povezujejo med sabo vasi in zaselke, je že od nekdaj imel na sebi nekaj romantičnega; tak človek je bil znan vsepovsod, pa tudi on je vse poznal in marsikaj vedel, kar se je dogajalo po vaseh. Toda cestarji so lahko bili taki, ko še ni bilo toliko prometa kot danes, ko so še imeli	čas poklepetati z
mimoidočimi. Danes je drugače. Promet se je tudi na
STANE HOČEVAR: „Ne pomnim zime, ki bi tako opustošila ceste, kot jih je letošnja."
medvaških poteh izredno zgostil, vse več delaje na teh cestah in vse manj razumevanja za romantičnost.
Stane Hočevar, se zdi, je še zadržal nekaj te romantičnosti. Res je, da je cesta, ki jo vzdržuje on, dokaj prometna, toda kar zamudi s klepetom, potem nadoknadi. In Stane Hočevar mora na 8 km dolgem odseku ceste od Sel-Šumberka do Velikih Dol in še naprej kar krepko pljuniti v roke, če hoče na cesti postoriti vse, da so uporabniki ceste zadovoljni.
„Čeprav sem že 18 let cestar, ne bi mogel reči, da je že kakšna zima tako prizadela ceste, kot jih je letošnja. Samo na moj odsek smo napeljali 30 kamionov gramoza. Delo je bilo naporno, saj sem moral stati na kamionu in z lopato metati pesek na cesto. Lani se mi je zgodilo, da sem celo padel s tovornjaka,” je povedal Hočevar.
Sicer pa živi Hočevar tako kot večina drugih ljudi v teh krajih okoli Sel—Sumberka. Tudi on ima doma dve kravi in nekaj zemlje, ki jo večinoma sam obdeluje. Njegova žena je bolna, otroka, deklica in sin, pa ne moreta kaj dosti pomagati, saj hodita šele v 5. oz. 6. razred. Pa vendar se da tudi tako živeti. Poleg plače, ki je ob mesecu okoli 3.000 din velika, mu je obdelovanje zemlje za priboljšek.
„Naše delo ni lahko* Zdaj, ko je vreme lepo, je kar v redu. Toda pozimi in v deževnih dneh je precej huje. Čeprav imam gumiran plašč in gumijaste škornje, sem večkrat premočen do kože. Toda potem posije sonce in je spet vse dobro,” je dodai na koncu.
J. S.
skupaj s samoupravnimi organi in družbenopolitičnimi organizacijami zelo hitro ukrepalo. Poskrbeli so za uvoz ustreznih surovin iz tujine. Toda kljub temu bodo zaradi zakasnelih dobav komponent za poliuretansko peno, ki je sestavni del glamet plošč, ob dobršen del dohodka, ki so ga v tej tovarni ocenili na okoli 1,5 milijarde starih dinarjev. Predvidene količine glamet plošč (25.000 kvadratnih metrov) pa ne bodo proizvedli tudi zaradi pomanjkanja pocinkane pločevine. Prav tako jim manjka jeklenih profilov.
Dobavitelji z Jesenic, Tuzle, Skopja in drugi se vsi srečujejo s podobnimi problemi. Torej je problem nerednih dobav širši. Na nesrečo je vzrok temu pojavu pogosto tudi naša prislovična ležernost, pomanjkanje „poslovne morale". Slovenske organizacije združenega dela, ki razpolagajo z malo surovinami, so največkrat žrtev takega ležer-
IZOBRAŽEVANJE SE JE ZAČELO
Občinska konferenca SZDL, Občinski sindikalni svet in Klub samoupravljalcev organizirajo v sodelovanju s Centrom za izobraževanje in kulturo v občini Trebnje seminar za člane delegacij. Za člane delegacij iz delovnih organizacij je bil seminar 17. marca, za člane delegacij iz krajevnih skupnosti pa bo 24. marca. Na seminarju bodo delegati obravnavali predvsem delegatski sistem v sistemu socialističnega samoupravljanja in delovanje delegacij v njem.
nega odnosa. Zastavlja se vprašanje, kaj narediti, da bomo presekali to verigo zakasnelih dobav. Vprašanje je še kako pereče, če vemo, da je gospodarska uspešnost odvisna tudi od njih. Vse kaže, da bo treba v okviru prizadevanj za uveljavljanje dohodkovnih odnosov začeti širšo družbeno akcijo za redne in ustrezne dobave materiala. Poglobiti se bo treba v vse vzroke, ki vedno znova pripeljejo do takih zatikljajev. j g.
SPET GRADIJO - Okoli trebanjskega industrijskega velikana TRIMO te dni poteka živahna gradbena dejavnost. Za tovarno pripravljajo teren za asfaltiranje, kjer bodo potem skladiščni prostori na prostem in nakladalne rampe. Kasneje bodo tam napeljali še industrijski tir.
MELIORACIJA VOLČJIH NJIV
Na Volčjih njivah med Slovensko vasjo in Mirno opravlja Vodnogospodarsko podjetje iz Novega mesta melioracijska dela. Na okoli 30 ha velikih površinah je po regulaciji Mirne ostalo nekaj mrtvih rokavov, depresij in močvirnih jezerc. Te površine bodo usposobili za poljedelsko dejavnost na pobudo Zemljiške skupnosti in zadruge. Sredstva so pritekla iz dotacij, nekaj bodo prispevali kmetje, 55 odstotkov kreditov pa je prispevala tudi banka. Hkrati z melioracijo bodo na tem področju izpeljali komasacijo.
, *	•	^	..	,	.	Aj
Pu?DNEiŠ£ NJIVE ~ V najbolj odročnem predelu trebanjske občine, Selih-Sumbeiku, Arčelci in Repljah, že štirinajst dni minirajo kamenje po njivah. Akcija, katere namen je povečati obdelovalnost njiv, bo po besedah predstavnika Zemljiške skupno-sti kmalu zaključena. Kmetje pravijo, da se je začela malo prepozno. Skrbi jih, ali bodo kamenje lahko pobrali do začetka setve. Vendar so akcijo ponekod izpeljali zelo hitro, ker so se dela lotih organizirano.
IZ KRAJA V KRAJ
ZAKAJ SAMO DEKLETA? - V prostorih mirenske osnovne šole se je že začel gospodinjski tečaj. Med dekleti je bil odziv dokaj velik, saj jih tečaj obiskuje 17. Pravijo pa -to so nepreverjene govorice - da ne bi bilo nič narobe, če bi se na kuharski tečaj prijavil še kakšen fant. Potem bi bilo v kuhinji mirenske šole, ki za uporabo prostorov zahteva minimalno vsoto, še bolj živahno, kot je.
TIŠINO ZA NAPREDEK IN RAZVOJ - Krajani krajevne skupnosti Sela-Sumberk menijo, da je za zdaj tišine in miru pri njih dovolj. Namesto teh dveh dobrin, ki ju mnogi meščani še kako pogrešajo, bi radi malo več razvoja in napredka. Ta pa je zvezan z boljšimi prometnimi zvezami. Zdaj vozi zanje samo avtobus iz Žužemberka proti Ljubljani. Ker je Ljubljana zanje predale* j 7,*i vsiVndnnvne prevoze
na delo in z dela, bi za začetek radi boljše avtobusne zveze proti Trebnjemu.
SMUČARJI BODO TEKMOVALI - V Kranjski gori bo v kratkem sindikalno smučarsko prvenstvo občine Trebnje. Zlobneži pravijo, da se je gorska reševalna služba iz Kranjske gore že začela pripravljati na obisk Trebanjcev.
CE BI BILO VSE ENAKO ZANIČ - V Mirenski dolini potekajo melioracijska dela. Hkrati z njimi namerava Zemljiška skupnost izprati tudi komasacijo. Pri njej so že naleteli na prve težave. Ker so deli zemlje zamočvirjeni manj kot se nekateri že spet nočejo odločiti zanjo tako, kot je bilo zamišljeno. Ce bi bila vsa zemlja enako kisla in neplodna, bi bilo morda lažje izvesti komasacijo.
TREBANJSKE NOVICE
r
POBRATENJE Z AMD TRŽIČ
VELIKO GRADBIŠČE - Naj večji „paikimi prostor", kije precej časa sameval ob cesti, ki pelje iz Črnomlja na Stražni vrh, je zadnje tedne postal veliko gradbišče. „Gorenje“ iz Velenja gradi tovarno kompresoijev za hladilno tehniko, v kateri bo dobilo delo 180 ljudi. Začetek poskusne proizvodnje je predviden za jeseni.
V soboto, 17. marca, je bila v I Črnomlju konferenca delegatov j AMD Bela krajina, na kateri so i pregledali uspehe tega društva v zadnjih treh letih in sprejeli delovni program za obdobje do 1983. Ob tej priložnosti so se pobratili z AMD Tržič, društvom, s katerim že dalj časa prijateljsko sodelujejo, predvsem na športnem področju. AMD Tržič ima bogato športijo tradicijo, saj se že več kot 50 let ukvarja z avto-moto športom, v katerem zadnja leta tudi AMD Bela krajina dosega zavidanja vredne uspehe. Tako je sedaj črnomaljsko društvo pobrateno s sorodnim društvom iz pobratene občine Duga Resa in z AMD Tržič.
Glasbeniki iz domače šole
1,1.... "	1	1	   "	"	i	-	i	_
Dobro in uspešno delo črnomaljske glasbene šole — Največ se jih uči klavir — še vedno J premalo učiteljev — Lepo obiskane glasbene prireditve
Gotovo je za razvoj glasbene kulture in za vsestranski razvoj mladega človeka sploh črnomaljska glasbena šola v dokaj kratkem času svojega obstoja naredila zelo veliko. Že četrto leto delujeta v okviru te šole tudi Glasbena mladina Bde krajine in koncertna poslovalnica. V tem času seje zdo povečalo tako število gostovanj raznih glasbenih umetnikov in ansamblov v Črnomlju, kot število organiziranih obiskov opernih, koncertnih in drugih predstav v Ljubljani in Zagrebu
Konec lanskega šolskega leta je črnomaljsko glasbeno šolo obiskovalo 139 učencev od 1. do 6. razreda. Največ zanimanja je očitno za učenje klavirja, saj se je igranja na ta inštrument učilo 46 učencev, sledi harmo-
je lani na šoli delovalo tudi I osem glasbenih skupin, in sicer štiri komorne skupine, trije orkestri in otroški pevski zbor; prav tako ima šola tudi tambu-raško skupino, ki sodeluje s KUD Miran Jarc. Lani je glasbe-1 na šola pripravila kar 30 nastopov, posneli pa so tudi dve oddaji za ljubljansko radijsko šolo. Seveda učenci glasbene šole sodelujejo na vseh večjih j proslavah v občini.
Koncertna poslovalnica je lani v okviru glasbenega abon-1 maja pripravila pet koncertov, ki so bili zelo dobro obiskani, v I letošnjem abonmaju pa bo šest koncertov, prodali pa so 300 I abonmajskih vstopnic. Glasbena mladina Bele krajina pa si med drugim prizadeva, da bi v glasbeno izobraževanje vključila J vso šolsko mladino v občini.
A. B.
NA PRAVEM MESTU -Kmalu po skupščinah črnomaljskih interesnih skupnosti se je pred vhodom v stavbo, v kateri te skupnosti domujejo, znašel kup starih, ponošenih oblačil. Morda je tisti, ki je ta oblačila postavil na stopnice, hotel dati svoj prispevek SIS za pospeševanje kmetijstva in gozdarstva, ki je ustanovljena samo na papirju, že skoraj leto dni pa nikakor ne morejo zbrati podpisnikov samoupravnega sporazuma o financiranju te skupnosti.
ČRNOMALJSKI DROBIR
nika s 44 učenci, vedno večje zanimanje je za učenje kitare, malo manj pa za trobento, klarinet in flavto; slednjega inštrumenta se je lani učil le en učenec. Da se otroci za glasbo res odločajo iz veselja oziroma nagnenja, pričajo tudi končne ocene, saj je večina učencev ob koncu šolskega leta dobila odlično oceno.
Še vedno je eden večjih problemov, s katerim se že dalj časa otepajo, vprašanje kadrov: na šoli so zaposleni le štirje učitelji, od tega dva za določen čas, pet pa je bilo honorarnih sodelavcev. Za letošnje leto so pridobili še dva honorarna učitelja, tako da bo sedaj proučevalo poleg štirih uslužbencev še 7 honorarnih sodelavcev. Lani dveh učiteljev, ki sta se prijavila, niso mogli sprejeti, ker šola nima na voljo stanovanj, pa tudi denarja za to ni. Čeprav se njihovi učenci kljub vplivanju zelo poredko odločijo za nadaljnje šolanje na srednjih in višjih glasbenih šolah oziroma na pedagoški akademiji za glasbeno smer, vodstvo šole tudi tu vidi možnost, da bodo v prihodnosti dobili nove, strokovno usposobljene glasbene učitelje.
Poleg individualnega učenja
Kam po končani osemletki?
Usmerjen vpis v srednje in poklicne šole — Prednost učencem z boljšim učnim uspehom — šolanje ob delu
seben koordinacijski odbor, ki ga sestavljajo predstavniki SZDL, Centra srednjih šol, osnovnih šol, zavoda za zaposlovanje, komisije za usmerjeno izobraževanje, občinske izobraževalne skupnosti in organi-
SKLEPNA SLOVESNOST NA STRAŽNEM VRHU
V okviru priprav je praznovanje 35-letnice ustanovitve OZNE -ustanovljena je bila 1944 na Straž-nem vrhu - je republiški sekretariat za notranje zadeve obiskal Črnomelj in se pogovarjal s predstavniki občine. Dogovorili so se, da bo zaključek prireditev, posvečenih temu jubileju, septembra na Stražnem vrhu. Za to priložnost bodo v stari šoli na Stražnem vrhu uredili spominski muzej, hkrati pa bodo prenovljeni prostori služili tudi za potrebe krajevne skupnosti.
Da bi bil vpis v prve letnike srednjih in poklicnih šol v črnomaljski občini bolj smotrn, pravilno usmerjen in organiziran, deluje pri občinski izobraževalni skupnosti po-
AVTOMOBILISTlCNA POMLAD - Park pod spomenikom na Gričku lahko zavida Črnomaljcem vsako večje mesto. Vendar je že tako, da bi ga vsi domačini prav cenili šele takrat, če bi ga izgubili Drugače se ne da razlagati, da se kljub prometnemu znaku po peščenih potkah vozarijo z avtomobili, uničujejo okrasno grmičevje, in tiste, ki so prišli na Griček, da bi se naužili spokojne tišine in svežega zraka, spravljajo v slabo voljo. Kdor misli, da mora svoj kup pločevine vsak dan peljati na spomladanski sprehod, bi si brez težav tudi v nerazviti črnomaljski občini našel kakšno asfaltirano javno cesto.
HVALEŽNI OTROŠKI ŽEPI -Kaže, da gre dokajšen del družinskega proračuna nekaterih črnomaljskih staršev za žepnino njihovih nadobudnih naslednikov. Z zbiranjem starega železa gotovo otroci ne morejo zaslužiti toliko denarja, da bi lahko cele popoldneve viseli ob raznih avtomatih v tako imenova-
nem zabavnem parku, ki že dalj časa gostuje pod Gričkom ob Vojinski cesti. Morda pa otroci v prostem času niso prav zaposleni in starši radi odrinejo potrebni denar, da se jim ni treba uro ali dve z njimi ukvarjati?
FILMSKO GLEDALIŠČE - Od 20. marca do 5. junija bo v Črnomlju v domu kulture vsak torek ob 20. uri filmsko gledališče, v kate-remsi bodo ljubitelji sedme umetnosti lahko ogledali manj komercialne, a zato umetniško bolj izdelane in prepričljive filme, ki v Črnomlju bolj poredko pridejo na redni program.
„CLOVEK NA POLOŽAJU" PRIHAJA - Po odpovedani predstavi Prešernovega gledališča iz Kranja si bodo Hadžičevo komedijo „Clo-vek na položaju" Črnomaljci lahko ogledali v petek, 30. marca, dan kasneje pa bo ta komedija v okviru gledališkega abonmaja na sporedu v Semiču.
Da bo starost v domu lepša
Zaključna dela za novi prizidek metliškega doma počitka - 50 ležišč, jedilnica ambulanta - Denar že za drugo fazo obnove doma - Prihodnje leto se bodo lotil
obnove starega gradu
Z enoletno zamudo potekajo v novem prizidku metliškega doma počitka zaključna dela v stavbi in pri zunanji ureditvi. Po prvi pogodbi bi moral biti prizidek končan maja lansko leto; ko se je izkazalo, da zaradi dodatnih nepredvidenih del to ne bo možno, so se dogovorili, da bo otvoritev za občinski praznik novembra lani, sedaj pa točnega datuma, kljub temu da se dela bližajo koncu, noče nihče več napovedovati.
V prizidku bo 50 ležišč v sodobnih, lepo opremljenih sobah, dobili bodo kuhinjo za celotni dom, skupno jedilnico, ambulanto in druge potrebne prostore. Vsa dela z opremo vred bodo veljala okoli 16 mili-| jonov dinarjev, kar pomeni,da bo prišlo kakih 320 tisočakov na posteljo. V tej ceni pa so zajeta tudi precejšnja sredstva, ki jih je dom moral dati za novo trafo postajo, za kanalizacijo in pri-[ ključke (pogodba s komunalno skupnostjo je že sklenjena), precej pa so nanesla tudi dodatna
LEPA PRIREDITEV
Mladi iz Dobravic so pod vodstvom Verice Jakše in Toneta Zuni-ča pripravili 10. marca v gasilskem domu v Krivoglavicah prireditev, s katero so počastili dan žena. Uspelo enourno proslavo si je ogledalo več kot 40 žena in mater iz Geršičev, Krivoglavic in Dobravic. Z nastopi najmlajših so bile nadvse zadovoljne.
zacij združenega dela.
Za šolsko leto 1979/80 je odbor predvidel, da se bo na srednje in poklicne šole v občini redno vpisalo v prvi letnik skupaj blizu 230 dijakov, in sicer na gimnazijo in splošne pedagoške smeri po 36 dijakov, prav toliko na ekonomsko srednjo šolo; v kovinarsko šolo se naj bi vpisalo 90 učencev, v prvi letnik livarske šole pa 30.
Poleg tega se bodo lahko ob delu šolali na kovinarski in livarski šoli, katerih oddelka naj bi delovala v okviru Centra srednjih šol, delavska univerza pa bo proučila, kakšne so možnosti, da bi odprli, še oddelek rudarske šole.
Koordinacijski odbor se je pri svojem delu oprl na podatke o potrebah po kadrih v organizcijah združenega dela, upoštevali so tudi število razpisanih štipendij, število učencev v 8. razredih, priliv učencev iz sosednjih slovens- ib m hrvaških občin za druge poklice.
Prav tako se je odbor zavzel naj imajo pri vpisu v srednje šole prednost učenci z boljšim učnim uspehom. Za učence 8. razredov bodo poslej redno pripravili tako imenovani informativni dan, da jih bodo seznanili z možnostmi za nadaljnje šolanje. Poleg tegii odbor predlaga razmejitev pristojnosti med delavsko univerzo in Centrom srednjih šol ter ustanovitev stalnih komisij za poklicno usmerjanje na vseh šolali.
»Zahtevni” turisti
Obljube so premalo
Čas dolgih gat in majic z dolgimi rokami je, upam, minil Plašče bomo obesili na klin in nastavljat se bomo odšli soncu, da bi porjaveli in da bi bili zdravi V našo deželo tostran Gorjancev pa bodo pričeli prihajati turisti, domači in tuji Ljudje s cvenkom v žepu. Veseli smo jih, a hkrati...
Da, da, vrag je to. Tujci zahtevajo specialitete, ki jih ni dobiti v nobenem lokalu v deželici belih brez. Res, lahko se bašete z zrezki, privatniki pa vrte odojke in janjce. Pa pika! Nič belokranjskega, nič domačega. O pač, kje kakšna luknja v cesti pa še izgovor: „Žal, nimamo. “ Tujci pa iščejo spominke. In glej čudo, tudi teh ni Iščejo zabavo, pa je ni. Povprašujejo po kulturnih in drugih prireditvah in, glej zlomka: tudi teh ni Kronični „ni“ bi potemtakem lahko proglasili za posebnost našega konca, a kaj, ko s tem ne bi bil nihče zadovoljen.
Pa si mislim: zdaj je mesec marec, do turističnega booma nas loči še nekaj mesecev in ni hudič, da se ne bi našel človek, ki bo zbobnal v svoji pisarni odgo-vorneže za gostinstvo pa za kulturo, turizem, šport, rekreacijo in tako naprej in jih bo pobaral po načrtih za poletne mesece. Tako bi bilo prav in pametno, sicer bodo dalj časa ostajali pri nas le ljudje, ki so izgubili potni list.
Naj mi bo oproščeno, toda skoraj bi pozabil na urejene avtokampe, ki jih posamezna usta obljubljajo že precej dolgo, a jih ni nikjer. Že neštetokrat sem slišal, da ima ta naš konec odlične možnosti za turizem: tu živijo prijazni, gostoljubni ljudje, tu je vinska trta, krasna pokrajina in neonesnažena reka Kolpa. Vendar pa, žal, moderni nomadi niso zadovoljni le s tem, da bi si pasli oči po brezah in da bi si namakali okončine c vodi, želijo veliko več. Jim to „več" lahko ponudimo?
Strah me je, da se zgodovina res ponavlja. Toda kaj hočemo, ko pa je meso tako dobro „ in ko črnina tako prijetno teče po grlu.
TONI GAŠPERIČ
dela. Vsa potrebna oprema je pravočasno prispela v Metliko, prizidek pa sedaj ogrevajo, da notranja dela lažje potekajo.
Sedaj je v metliškem domu 119 oskrbovancev, od tega 99 v starem gradu, kar je vsaj za dvajset preveč, in 20 v novejšem delu; zanje pa skrbi 34 zaposlenih. Lani so na novo zaposlili dve medicinski sestri, od tega eno višjo; ko pa bodo oskrbovance vselili v novi prizidek, bodo morali zaposliti vsajše pet novih ljudi.
Čeprav prizidek še ni dokon-
čan, se v domu počitka že pripravljajo na drugo fazo adaptacije. V glavnem že imajo zagotovljena sredstva za nadzidavo sedanjega novejšega dela doma za eno etažo, ki ga nameravajo povezati z novim prizidkom, to celoto pa bodo z zaprtim hodnikom povezali s starim gradom. Računajo, da bodo dela trajala kake tri mesece, vendar ne morejo začeti prej, preden ne bo končan prizidek, da bodo lahko oskrbovance v času gradnje preselili. Ta dela naj bi z opremo vred stala okoli štiri milijone dinarjev. Prihodnje leto pa se naj bi lotili tretje faze adaptacije doma, rekonstrukcije in posodobitve gradu, kjer nameravajo urediti oddelek za intenzivno nego.
A. B.
    ___________________________________
 _	  mi«	  —	ii	m
ZAKLJUČNA DELA - Gojenci in uprava metliškega doma počitka komaj čakajo, da bodo delavci TGP opravili še zadnja dela in bo novi, sodobni prizidek doma, v katerem bodo poleg 50 ležišč dobili tudi druge prepotrebne skupne prostore, nared za vselitev.
O URESNIČEVANJU VEČJIH INVESTICIJ
Na prihodnji seji zborov občinske skupščine - pripravljajo jo za konec meseca - bodo delegati med drugim obravnavali predlog proračuna občine za letošnje leto, na programu je tudi prva razprava o ustanovitvi družbenih svetov, program dela občinske skupščine in izvršnega sveta. Pripravili bodo informacijo o uresničevanju večjih tekočih investicijskih naložb v gospodarstvu in negospodarstvu ter predloge odlokov o javnem redu in miru, o izdelavi srednjeročnega načrta občine za obdobje 1981 - 1985 ter o izdelavi dolgoročnega načrta za obdobje 1985 -1995.
ZVEZDICE ZA KVAUTETO
Ocenjevalci v okviru republiške akcije za dvig kvalitete gostinskih obratov so obiskali tudi Belo krajino. Edina gostinska obrata v Beli krajini, ki sta za sedaj na tej lestvici, sta Hotel Bela krajina in Gostišče Na Dragah iz Metlike, ki so jima prisodili po tri zvezdice od petih možnih. To je gotovo velika spodbuda tudi za druge družbene in zasebne gostinske obrate, saj si ta akcija vedno bolj pridobiva zaupanje gostov.
SKRB ZA LEPŠE OKOLJE
V nedeljo, 25. marca, bo v sejni sobi metliške občine občni zbor hortikulturnega društva. Poleg članov vabijo na zbor tudi ostale občane, ki se zavzemajo za lepši videz mesta in vasi ter za čisto in urejeno okolje. Na občnem zboru bodo ocenili delo v preteklih štirih letih ter sprejeli delovni program za prihodnje obdobje. Govor bo tudi o pripre vi akcije za najbolj urejeno naselje, ulico itd. Tako kot doslej bo hortikulturno društvo tudi v bodoče prirejalo izlete, predavanja in posvetovanja.
PRIZNANJA
KRVODAJALCEM
Pred kratkim sta bili v „Beti“ in Novoteksu slovesnosti, na katerih so zaslužnim krvodajalcem podelili pri-1 znanja. V Beti so za 25-krat darova-,, no kri podelili priznanje Rudi/11 Hrastarju; 20-krat je dal kri Mjj“n Ivanetič, 15-krat pa Rezka vardijan, Milan Kremesec, Milo* Omrzel, Savo Vuletič in ietnej Cmugelj. Od Novoteksovih delavcev je 25-krat dal kri Ivan Pezdirc, 20-krat Lado Marentič in Halid Kadragič, 15-krat pa Blaž Čurči, Anton Ivec, Ivan Kukman, Marija Nemanič, Mirko Stopar, Anica Štefanič in Jože Jud-nič.
SPREHOD PO METLIKI
TOZD IZOBRAŽEVALNI CENTER „BETI“ je pripravil tečaj nemškega jezika, za katerega se je prijavilo blizu trideset kandidatov. Predavanja bodo imeli dvakrat na teden, prijavljenci pa bodo po končanem tečaju „šprehali“, da se bo kar kresalo. Ni se torej bati, da bi nemško govoreči turisti švigali namesto proti Plitvicam proti Črnomlju, če bodo s svojim vprašanjem naleteli na tečajnika iz Beti. Cestne označbe so namreč tako kriminalne, da bodo tolmači še kako potrebni.
DELAVCI „BETI“ BODO IMELI petnajstdnevni kolektivni dopust od 9. do 24. julija. Spočiti se bodo vrnili na delo 25. julija, po dvanajstih delovnih dneh počivanja. Kolcktjvno ne bodo dopustovali le delavci iz TOZD Kodranka in volna, i Ti se bodo nastavljali soncu in se metali v morje posamično zaradi narave njihovega dela.
TUDI TALE ZAPISEK PRIHAJA IZ DO „BETi“ - Z urbanističnim načrtom je namreč odobrena lokacija za dvajset zazidalnih parcel ob
Trdinovi poti in za dvajset parcel na Vejarju. Občinski odlok je odločil 24,50 dinarjev za kvadratni meter, za nakup pa se lahko prijavijo delavci Beti, ki si bodo morali sami po načrtu izdelati komunalne naprave-Tako jim bo ostal v žepu marsikateri dinar, prijave pa zbira direktor kadrovsko splošnega sektorja od 1-aprila dalje. Neresen datum za pametne reči.
DA PISANJE NA TEJ STRANI ] LE NI PLJUVANJE v veter, potrju; r je nekaj svetilk, ki so jih namestili na Hribu, tako da si ljudje ponoči ne lomijo okončin in da otroci ne , trepetajo, vračajoč se iz šole. Res- j nično: v mestu se kakšna zadevica le , iremakne s crknjenega mesta, ako je » c obelodanjena v časopisu. Odgo- | vorni res vlečejo nosove po tleh, a nič za to, da se le stvari za dlačico premaknejo naprej.
GOSTILNIČAR NIKOLA BADOVINAC postavlja na mizo prtičke, na katerih so natisnjeni vici 0 vinu. Ljudje se smejejo ob njih' dokler ne dobe predse računa za popapcano in popito.
Fe
metliški tednik
Pobuda mnogih: spet samoprispevek
 s____________________________________________
Posebni odbor predlaga zgraditi dom za starejše občane in tretji trakt zdravstvenega doma — Za potrebe KS 48 milijonov ali skoraj 5 starih milijard dinarjev
Te dni potekajo v občini Kočevje razprave o predlogu za uvedbo novega samoprispevka, ki naj bi ga plačevali 5 let. Pobudo za njegovo uvedbo so dali KS, zdravstveni dom, SIS otroškega varstva, izobraževalna skupnost, telesnokultuma skupnost in občinska skupnost otroškega varstva.
Predlogov, kaj vse naj bi financirali ali sofinancirali, je bilo veliko. Denaija se ne bo nabralo toliko, da bi zadostili vsem željam. Zato je odbor za Proučitev programov pri občinski konferenci SZDL predlagal, kaj naj bi s samoprispevkom sofinancirali. O tem predlogu razpravljajo te dni po vseh KS ui drugod, o njem pa bodo razpravljali zbori občinske skupščine.
Po tem predlogu naj bi iz samoprispevka namenili za sofinanciranje gradnje objektov, ki so pomembni za vse prebival-
Iz KS Kostel
PRAZNIK ŽENSK - Kakor vsa-leto, tako smo tudi letos pripravili prireditev ob dnevu žena. V Programu, ki je bil zelo bogat, so nastopili: racitatorska skupina mladinske organizacije, folklorna skupina iz Kočevja in Cveto Križ s svojo harmoniko. Prav slednjemu se moralno zahvaliti za uspešen program in dobro razpoloženje, kije bilo prisotno še posebej med pogostitvijo žena. Na prireditvi je bilo okoli 100 *ensk, ki so bile zelo zadovoljne.
. KMALU ŠTAFETA - Na prihod štafete mladosti se mladinci skrbno pripravljajo. Sprejeli jo bodo pri spomeniku NOB na „ Žabjeku", kjer bo tudi bogat spored, ki ga pripravlja krajeVna organizacija ZSM skupaj z učenci osnovne šole.
KAJ GRADITI? - Mnogi občani v KS Kostel vprašujejo, kaj bo s prostorom, kjer je bila doslej asfaltna baza. Prostor je sedaj izpraznjen in neurejen, da samo škoduje videzu, zdaj še izredno čisti naravi ob Kolpi. Zaradi tega je treba ta prostor v najkrajšem času očistiti afi pa na njem nekaj zgraditi. Nekateri predlagajo, da bi tu postavili motel.
FRANCI CIMPR1C
ce občine, 20 milijonov dinarjev in sicer 10 milijonov za gradnjo doma starejših in Ostarelih občanov, 10 milijonov pa za izgradnjo tretjega trakta zdravstvenega doma v Kočevju.
Za sofinanciranje raznih del po krajevnih skupnostih pa naj bi šlo iz samoprispevka za potrebe KS Draga 3,5 milijona (vodovodi, zdravstvena postaja, komunalno urejanje naselij), KS „Ivan Omerza11 Livold 5 milijonov (cesta Livold-Zajčje polje, vodovod Mozelj, pokopališče v Dolgi vasi, prostori KS in ostalo), KS Kočevje 10 milijonov (ograja okoli pokopališča in cesta do njega ter sofinanciranje objektov družbenega pomena na osnovi sporazumevanja s SIS), KS Kočevska Reka 3 milijone, KS Kostel 4,5 milijona (vodovod Banjaloka-Nova sela, Briga, Kostel itd.), KS Osilnica 3 milijone, KS Poljanska dolina -Predgrad 5 milijonov (cesta Brezovica-Predgrad itd.), KS Rudnik-Šalka vas 5 milijonov, KS Stara cerkev 5 milijonov
(vodovod Smuka-Stari log itd.) in KS Struge 4 milijone (cesta Polom-Seč itd.). Za vse krajevne skupnosti bi bilo po tem predlogu treba dati iz samoprispevka 48 milijonov dinarjev.
Več o poteku razprav o uvedbi novega samoprispevka bomo poročali v naslednjih številkah našega lista. Tokrat naj povemo le, da bo referendum predvidoma 13. maja in da naj bi samoprispevek plačevali od 1. junija letos do 30. junija 1981 v višini 1 odstotka od 1. julija 1981 do 31. maja 1984 v višini dveh odstotkov od istih osnov, kot plačujemo samoprispevek danes. Tudi tokrat je predlagano, da občani z nizkimi dohodki ne bi plačevali samoprispevka.
J. PRIMC
NOVI MLADI KOČEVEC
Izšla je nova številka Mladega Kočevca, glasila občinske konference ZSM Kočevje. V njem je poseben poudarek na mednarodnem letu otroka. Mladi seznanjajo bralce tudi z listino OZN o pravicah otroka. Seveda pa, kot je že običajno, pišejo mladi tudi o delu in načrtih mladine, o kulturi. Nekaj strani je namenjenih tudi zabavi.
Združitev KS se ni obnesla
Mladinci menijo, da je zdaj razvoj Mozlja zapostavljen — Geza Farkaš iz RK ZSM med mozeljsko mladino
6. marca je OO ZSM Mozelj, ki šteje 35 članov, obiskal Geza Farkaš, član RK ZSM Slovenije. Mladinci so na kratko predstavili svoje delo lani in načrte za letos.
Na kulturnem področju so bili dokaj delavni, saj so pripravili proslave ob 9. februarju, ob dnevu žena, prvem maju in novem letu. Na idejno-političnem področju so
PROSLAVA V ŽELJNAH - Tudi proslavo ob dnevu žena in Rted na rodnem letu otroka v Željnah pri Kočevju so lepo izvedli omači šolarji, mladinci, nonet „Rog“ in mali nonet. Žal je vrste astopajočih nekoliko razredčila gripa. Gledalci so spet popolnoma Spolnili dvoranico. (Foto: Primc)
DROBNE IZ KOČEVJA
TISINA o KOČEVSKI - V dru-da h Slovenije si prizadevajo,
— 1 bl'° o njihovih krajih napisane-
organizirali dve predavanji, vendar se ju je udeležilo le malo poslušalcev. Pripravili so tudi nekaj okroglih miz. Sodelovanje s SZDL je izredno dobro, saj je 71 odstotkov mladincev v območni konferenci SZDL. Pritožujejo pa se nad občinsko konferenco v Kočevju, češ, daje sodelovanje z pjo slabo. V OO ZSM Mozelj je le en mladinec član ZK.
Mozelj je bil prej samostojna KS. Sedaj so se združile KS Dolga vas, Livold in Mozelj v KS Ivan Omerza, ki ima sedež v Livoldu. Mladi s tem niso zadovoljni, saj imajo sedaj še manj možnosti, da bi dobili kakšno pomoč. Radi bi, na primer, obnovili kulturno-prosvetni dom in tudi gasilski dom. Vendar ima sedaj prednost Livold.
Informiranost je dokaj dobra. Poteka preko ustnih sporočil, letakov in oglasnih desk. Lani so izdali le eno številko glasila „Viharji“. Letos nameravajo izdati vsaj štiri številke.
Mladi so uspešni še na športnem področju, predvsem v šahu, namiznem tenisu in nogometu. Sedaj gradijo športno igrišče.
Mladi v OO ZSM Mozelj so zelo delavni. Upoštevati moramo namreč, da je teren, na katerem dela, zelo velik in redko naseljen, zaradi česar se mladi težko zbirajo. Razen tega je veliko mladincev v šolah.
MARTA NADLER
tli
OBČINA RIBNICA SLAVI — Od 23. do 25. marca bodo glavne svečanosti v počastitev letošnjega praznika občine Ribnica. Na fotografiji: Ribnica. (Foto: Primc)
Načrtovati iz baze
V ribniški občini začeli anketo, ki je ena prvih faz za izdelavo vseh načrtov
Od 16. marca do 19. aprila bodo v ribniški občini izvedli anketo, s katero bodo zbrali več podatkov, potrebnih za izdelavo srednjeročnega (do leta 1985) in dolgoročnega (do leta 1995 oz. 2000) prostorskega in družbenega načrta občine. Zbrane podatke bo možno uporabiti za izdelavo krajevnih skupnosti, OZD in SIS.
Popisovalci bodo po naseljih zbirali podatke o današnjem stanju (na primer številu prebivalcev), o predvidevanjih za leto 1985 in za leto 2000. Nadalje bodo popisali podatke o zaposlenih po panogah in dejavnostih, možnostih zaposlitve, o občanih na začasnem delu v tujini,
stanovanjih, gospodinjstvih, in še celi vrsti drugih zadev.
Anketo je pripravil Geodetski zavod Slovenije v sodelovanju z izvršnim svetom občine Ribnica in organom za načrtovanje občine. Z njo žele zvedeti predvsem, kako danes občani žive in delajo, kakšne interese imajo, pa tudi kako si zamišljajo bodoči razvoj svojega kraja in krajevne skupnosti. S tako široko anketo, ki bo zajela praktično vse delovne ljudi in občane, uresničujejo tudi med prvimi v republiki tako obsežno tista določila zakona o združenem delu, ki govore o načrtovanju in v katerih je posebno poudarjeno, da sta nosilca načrtovanja delavec v . združenem delu in krajan v krajevni skupnosti.
J. PRIMC
Manjša dopolnilna sredstva
O letošnjem proračunu občine Ribnica
Proračun občine Ribnica za letos predvideva 23,440.592 din prihodkov in odhodkov, kar je v primerjavi z lanskimi prihodki za 16 odstotkov več, v primerjavi z lanskimi izdatki pa za 28 odstotkov več.
Davki na dohodek in iz dohodka bodo letos večji za 11 odstotkov; prometni davek, davek na premoženje in na dohodek od premoženja bosta večja za 15 odstotkov, takse za 42 odstotkov, denarne kazni za 20 odstotkov, prihodki upravnih organov za 2 odstotka itd.; medtem ko računajo na 14 odstotkov (ali za 400.000 din) manjši dohodek iz republiških dopolnilnih sredstev. Lastni dohodki znašajo 20,959.676 din, dopolnilna sredstva pa 2,480.592 din.
Pri dohodkih je predvidenih v primerjavi z lani 24 odstotkov
več za dejavnost raznih občinskih organov (občinska uprava, sodišče, tožilstvo, milica, pravobranilstvo, pravobranilstvo samoupravljanja, sodišče združenega dela, sodnik za prekrške, inšpekcije itd.), 14 odstotkov več za ljudsko obrambo, 30 odstotkov več za dejavnost družbeno—političnih organizacij, 5 odstotkov manj za negospodarske investicije, 88 odstotkov več za socialno skrbstvo, kar za 658 odstotkov več za mrliško ogledno službo (kjer se cene niso zvišale že od leta 1973), 29 odstotkov več za komunalno dejavnost, 53 odstotkov več za dejavnost krajevnih skupnosti, 6 odstotkov več za posredovanje v gospodarstvu, 122 odstotkov več za tekočo proračunsko rezervo.
J. P.
Ribnica slavi
Program prireditev ob občinskem prazniku
Prireditve v počastitev praznika občine Ribnica 26. marca se bodo začele že jutri in bodo trajale do nedelje.
V petek, 23. marca ob 17. uri, bo v avli osnovne šole Ribnica revija glasbenih šol ljubljanskega območja.
V soboto, 24. marca, se bo ob lo. uri začela svečana seja vseh zborov občinske skupščine in vodstev družbe-no-političnih organizacij. Na njej bodo podelili letošnja občinska priznanja in nagrade. Kulturni program bosta izvedli kulturna skupnost in osnovna šola Ribnica. Ob 11. uri bo krenila iz Ribnice motorizirana kolona proti Jelenovemu žlebu, kjer bodo ob 12. uri položili venec k spomeniku zmage partizanskih brigad nad Italijani. Ob 19. uri pa bo v športni dvorani rokometna tekma Inles:Slavonija (Slavonski brod).
V nedeljo, 25. marca, bo pohod v Makoše, kjer bo ob 10. uri proslava pri spomeniku padlim borcem 9. brigade. Kulturni program bodo izvedle skupine KUD „ France Zbašnik“ iz Dolenje vasi.
V okviru praznovanj občinskega praznika bo še več drugih prireditev. Tako bodo položili temeljni kamen za novi zdravstveni dom, v uporabo pa bodo predali tudi nekatere nove gospodarske objekte.
8* čim več, da ne bo šlo vse v iam n ^ Kočeviu Pa s tem zaosta-tu ' m P°k°jnem Antonu Ožbol-kni!11 n'k9gar več, ki bi izdal kakšno J'*o ali kaj podobnega o našem štvo tvu’ družbenem in družnem življenju. Tudi če bi želel
°b£an vP»'ašuje
(medved odgovarja
poskrbiš, cestah v
da u.ZakaJ P3 ne zakrpali p«, nestu nevarne luknje?
SOcT* ^Cr so tako velike, da 5° v pristojnost jamaijev.
kdo kaj napisati, bi naletel na težave mecf iskanjem podatkov, dokumentov oziroma arhivov. Ne gre za arhive izpred 500 let, na težave naletiš že za komaj nekaj let nazaj. Kaj in kako se je delalo s starim arhivom, nam je znano: Vevče so pač potrebovale star papir za predelavo. Arhivi od leta 1945 naprej pa bi vsekakor morali biti dosegljivi. Sicer je nekaj urejenega, žal pa ga je več drugje kot v Kočevju.
SELITVE USTANOV - Poslovalnica Ljubljanske banke v Kočevju je s preselitvijo v novo stavbo odprla možnost preseljevanja tudi drugim, ki bodo tako prišli do primernejših prostorov. Tudi Trikon bo sprostil prostore sedanjega skladišča, ki jih že preurejajo.
NOVA SOLA - Gradnja Centra usmerjenega izobraževanja je sicer nekoliko v zamudi, a se že vidi, kako bo objekt velik. Če bo vreme ugodno in če ne bo težav z gradbenim materialom, bodo lahko nadoknadili zamudo zaradi muhaste zime in splošnega pomanjkanja materiala, predvsem cementa.
K0CEUSKE NOVICE
Še »Pomagati pravemu”
V 10. številki našega lista smo na tem mestu objavili komentar „Pomagati pravemu", ki pa mu je bil izpuščen precejšnji zaključni del, zaradi česar sta izgubili tako vsebina, kot naslov ves pravi smisel, razen tega je ta komentar zato celo napačno obvestil javnost. Na to nas je opozoril tudi predstavnik Samoupravne stanovanjske skupnosti Ribnica.
V komentarju smo namreč zapisali, da je občinsko javno pravobranilstvo Ljubljana v svojem poročilu opozorilo, da zlasti interesne skupnosti s področja komunalne in stanovanjske dejavnosti predlagajonaj bi pravobranilstvo tudi njim nudilo ne samo pravno pomoč, ampak jih tudi zastopalo, predvsem pred sodišči.
Mi smo zapisali, „da bi bil predlog v redu, če bi bili tu dve SIS tudi organizirani, kot bi morali biti, se pravi samoupravno'1. Žal pa je izpadlo nadaljevanje komentarja, v katerem je bilo zapisano še: „Doklcr pa ni tako - to zelo verjetno velja
vsaj za večino stanovanjskih skupnosti - pa javno pravobranilstvo teh SIS ne bi smelo zastopati Zdaj bi se namreč dogajalo, da bi pravobranilstvo zastopalo birokratski aparat neke SIS, ne pa tistih, ki delo SIS (in tudi upravni aparat te SIS) plačajo. Stanovalci in hišni sveti si na primer žele pravne pomoči v primerih, ko želijo od nesolidnih izvajalcev del (gradnje in opreme) izterjati tisto, kar je investitor plačal; ne žele pa si, da bi jih nesamo-upravno organizirana SIS oz. njen birokratski aparat s pomočjo pravnikov zatirala še bolj. kot jih že zdaj. “
Šele s tem zaključkom dobi komentar svoj smisel»
..Pomagati pravemu'', se pravi tistemu, ki je samoupravno organiziran. Nikjer v komentarju pa ni rečeno, da katera izmed SIS v kočevski ali ribniški občine je, oz. ni samoupravno organizirana. To morajo oceniti drugi, predvsem pa tisti, ki delo teh SIS plačajo.
JOŽE PRIMC
RIBNIŠKI ZOBOTREBCI
GREMO V KINO — Ta teden bodo v kinu doma JLA naslednji filmi: danes, 22. marca, „Sedem ton dolarjev"; 24. in 25. marca ,,Loga-nov beg" (matineja ..Veličastna vrnitev Junga") ter 28. in 29. marca ,-Alfie Darling".
SPET V BRIGADO - Mladinske organizacije v ribniški občini so spet začele evidentirati kandidate za letošnji delovni akciji. Lokalna bo v KS Sv. Gregor, republiška pa v Brkinih. Lokalna se bo začela že v začetku junija, republiška pa 24. junija. Vsaka brigada bo štela po 50 brigadirjev. Evidentiranje bo trajalo do 1. aprila. Občinska konferenca ZSM je izdala glasilo ..Brigadir", v katerem so opisali življenje in delo v mladinskih delovnih brigadah in pomen teh akcij.
MLADI DELAJO - V zadnjih, dveh letih je nad 200 mladincev in mladink sodelovalo na raznih večjih organiziranih delovnih akcijah. Skupno so opravili preko 18.000 delovnih ur. Na deloviščih so vedno krepko presegli normo. Razen tega so mladi organizirali več drugih, predvsem enodnevnih delovnih akcij v okviru svojih osnovnih organizacij ZSM. Na teh akcijah so opravili preko 10.000 delovnih ur.
CEPLJENJE ŽIVALI - Pripravljen je predlog odredbe o preventiv-
nem cepljenju ter raznih preiskavah živali na območju občine. Ta predvideva, da je že konec aprila treba opraviti cepljenje psov, starih nad 4. mesece, novembra pa še eno tako cepljenje. Predvideno je tudi cepljenje prašičev, ki se hranijo s pomijami, proti kugi. To cepljenje bo obvezno tudi na gospodarstvih, ki imajo nad 50 pitancev. Tuberkulini-zacija goved je predvidena v KS Sodražica in Sv. Gregor. V programu je še pregled krav na brucelozo, konj plemenskega žrebca na kužno malokrvnost in pregled čebeljih družin na pršičavost.
- Zakaj pa ne odstopiš sedeža tej stari ženski, saj si še mlad in bi laže stal?
- Saj ga tudi ona ne bi meni, če bi sedela.
REŠET0
TURISTIČNE INFORMACIJE
DOLENJSKI LIST ^ vugotours
vas vabita v BARCELONO
Ponovno bi vas radi opozorili na zanimivo potovanje v Barcelono, ki smo ga pripravili Yugotours iz Ljubljane in Dolenjski list iz Novega mesta.
Za štiridnevno potovanje od 16. do 19. aprila 1979 je cena 2.980 din zelo ugodna. Proti doplačilu 60 din pa bo organiziran tudi prevoz iz Novega mesta na ljubljansko letališče Brnike in nazaj.
Še je čas, da se prijavite za to zanimivo potovanje, saj enega izmed potnikov čaka tudi prijetna nagrada — brezplačno potovanje v London.
Ni vam potrebno storiti drugega, kot izpolniti prijavnico, ki jo izrežete iz Dolenjskega lista in odnesete eni izmed agencij, ki sprejemajo prijave za potovanje v Barcelono.
Vabimo vas, da se udeležite tega potovanja, ker boste le tako spoznali resničnost nad besedami, s katerimi ni mogoče dovolj prepričljivo opisati vzdušja, ki ga človek lahko doživi in občuti le neposredno v stiku z ljudmi in okoljem, v katerem preživi prijetne dni.
tfi:
.	.ijt a*.
•	'i-H.
■msr««..
P rijave in informacije: GLOBTOUR
Novo mesto, C. kom. Staneta 19, tel. 25-125 INEX Novo mesto. Novi trg 4, tel. 23-773 IZLETNIK Krško, C. krških žrtev 7, tel. 71-142 KOMPAS Novo mesto. Novi trg 8, tel. 21-333 MLADINSKA TURISTIČNA POSLOVALNICA, Novo mesto. Novi trg 4, tel. 22-555
PRIJAVNICA
Ime in priimek .
naslov
se nepreklicno prijavljam za izlet v BARCELONO.
NOVOTEKS
tekstilna tovarna
objavlja
javno licitacijo
3 TRANSFORMATORJE 630 KVA 20/04, proizvod Energoinvest. izklicna cena 32.000,00 din
1 TRANSFORMATOR 1000 KVA 20/04, proizvod Rade Končar, izklicna cena 50.000,00 din	'
Ogled je možen vsak dan Licitacija 10. 4. 1979 ob
od 6. — 14. ure v IVS-u 8. uri.
KEMIČNA ČISTILNICA STUDENEC SPREJEMNICA TREBNJE
Rimska cesta (bivši Labod)
SE PRIPOROČA
Uvoženi tehnološki postopek in naša večletna praksa ohranjata vaša oblačila kljub mnogokratnemu čiščenju. Naše delo je porok za vaše zadovoljstvo.
Nudimo tudi manjša popravila oblačil.
Oblačila dobite vsak drugi dan.
Delamo vsak dan od 7.30 do 16. ure, razen sobote.
lnterexport
\ INEX
LJUBLJANA
POTOVALNA AGENCIJA TRAVEL AGENCY
POTOVANJA V DOMOVINI:
— SLADKA GORA, 1 dan, odhod 1. 4. (avtobus)
— V NEZNANO, 1 dan, odhod 22. 4. (avtobus)
— OHRID, veriga letov od 20. 4. dalje (letalo)
— SKOPJE—DOJRANSKO JEZERO, odhod 17. 4. (letalo)
— PO POTEH AVNOJA 3 dni, odhod 25. 5. (avtobus) .POTOVANJA V TUJINO:
— PARia 3 dni, odhod 2. 4. (SeJeM ELEKTRONIKE), (letalo)
— GRČIJA — več variant (Ciper, Kreta, Atene) — veriga letov od 5. 4. dalje
— TUNIZIJA — različne variante, veriga letov od 10. 4. dalje
— ISTAMBUL — veriga letov od 17. 4. dalje
— SICILIJA (Palermo—Catania), veriga letov od 26. 4. dalje
— MAROKO (Casablanca—Mohammedia) odhodi 21. in 28.4.
— ŠPANIJA (Andaluzija), odhodi 2. 5. in 6. 5.
— GRČIJA (Makedonija in Tesalija), vlak, avtobus, 6 dni, odhod, 28. 4.
— TOSKANA—UMBRIJA, 5 dni, (avtobus), odhod 28. 4.
— AŽURNA OBALA, 6 dni, (avtobus), odhod 27. 4.
— LIECHTENSTEIN, 3 dni, (avtobus), odhodi 27. in 29.
4.
LETNI DOPUSTI:
Na voljo so programi letnih dopustov v TUNIZIJI, GRČIJI in ŠPANIJI.
Dodatno INEX
Na željo skupin nad 20 oseb pripravljamo programe po želji.
Prijave in informacije:
INEX Novo mesto. Novi trg 4, telefon (068) 23—773
INEX Ljubljana, Titova 25, telefon (061) 312—995
INEX Maribor, Volkmerjev prehod 4, telefon (062) 24—571
trgovska hiša maximarket
Ljubljana,Trg revolucije 1
/O
ljubljanska banka
TEMELJNA DOLENJSKA BANKA NOVO MESTO KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA
objavlja za nedoločen čas, s polnim delovnim časom naslednja prosta dela in naloge:
1. REFERENTA ZA STROŠKOVNO KNJIGOVODSTVO
2. DVEH REFERENTOV BLAGAJNIKOV Dl-NARSKOVALUTNE BLAGAJNE
3. DVEH REFERENTOV ZA DINARSKE POSLE S PREBIVALSTVOM
4. REFERENTA ZA POTROŠNIŠKO KREDITIRANJE OBČANOV
5. REFERENTA OPERATERJA NA REKORDERJU
6. DVEH REFERENTOV ODPRAVNIKOV-ADMINISTRATORJEV
7. DVEH REFERENTOV ZA POSLOVANJE Z OBČANI V EKSPOZITURI MOKRONOG
8. REFERENTA ZA POSLOVANJE Z OBČANI V EKSPOZITURI ŽUŽEMBERK
Pogoji za sprejem:
pod 1, 2, 7, 8: znanje, ki ga daje ustrezna štiriletna srednja šola, in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj; pod zap. št 2 je delo v izmenah.
Pod 3, 4: znanje, ki ga daje ustrezna štiriletna srednja šola, 2 leti ustreznih delovnih izkušenj; pod zap. št 3 je delo v izmenah.
Pod 5: znanje, ki ga daje dvoletna administrativna šola ali dokončana dva letnika ustrezne štiriletne srednje šole, ter do enega leta ustreznih delovnih izkušenj in uspešno opravljen tečaj operaterja na rekorderju; delo je v izmenah, poskusno delo 2 meseca.
Pod 6: znanje, ki ga daje dvoletna administrativna šola ali dokončana dva letnika ustrezne štiriletne srednje šole, znanje strojepisja ter 3 leta ustreznih delovnih izkušenj. Kandidati za objavljena delovna opravila naj prijavi s kratkim življenjepisom z navedbami o dosedanjih zaposlitvah priložijo dokazila o šolski izobrazbi.
Prijave sprejemamo 15 dni po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 45 dneh po zaključku objave.
Nepopolnih in po objavnem roku prispelih prijav ne bomo upoštevali.
Prijave pošljite na naslov:
Ljubljanska banka Temeljna dolenjska banka Novo mesto 68001 Novo mesto Kettejev drevored 1.
GLa
q\h
OO ZSMS Emona Dolenjka TOZD Črnomelj O K ZSMS Črnomelj — konferenca mladih delavcev GLASBENA MLADINA BELE KRAJINE
RAZPISUJEJO
Glasbeno prireditev „GLAS MLADIH BELE KRAJINE". Vabimo vse mlade pevce amaterje od 14 leta starosti dalje, ki živijo ali delajo na območju Bele krajine, da pridejo v soboto, 31. marca 1979,od 8. do 12. ure na pevsko avdicijo v Glasbeno šolo v Črnomlju. Prireditev bo 2. junija 1979 v Črnomlju.
PRI P RA VLJALNI ODBOR
SLUŽBA DRUŽBENEGA SR SLOVENIJI PODRUŽNICA KRŠKO
KNJIGOVODSTVA V
OBJ A VLJA naslednja prosta dela in naloge:
I. ZA DELOVNO ENOTO EKSPOZITURO SDK V SEVNICI:
1. Predhodna kontrola uporabnikov družbenih sredstev — enega delavca
2. Opravljanje nalog s trezorskimi vrednostmi — enega delavca
II. ZA DELOVNO ENOTO EKSPOZITURO V BREŽICAH:
1. Obdelava nalogov plačilnega prometa — enega delavca, in sicer za določen čas eno leto.
Pogoji:
Pod 1/1: višja strokovna izobrazba ekonomske ali pravne smeri, 2 leti ustreznih delovnih izkušenj.
Pod 1/2: srednja strokovna izobrazba — ESŠ ali gimnazija, 1 leto ustreznih delovnih izkušenj, moralna in material"” odgovornost za pravilno opravljanje nalog, poskusno de|Q 3 mesece.
Pod 11/1: poklicna šola administrativne ali trgovske smeri in eno leto ustreznih delovnih izkuSenj, poskusno delo 3 mesece.
Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe v 15 dneh na naslov: Služba družbenega knjigovodstva, podružnica Krško. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po preteku roka za prijavo.
SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA V SR SLOVENIJI, PODRUŽNICA KRŠKO HKRATI OBJAVLJA RAZPIS ŠTIPENDIJ ZA ŠOLSKO LETO 1979/80:
1) dve štipendiji za šolanje na visoki šoli, prvi letnik, za poklic diplomirani ekonomist;
2) eno štipendijo za šolanje na višji šoli, prvi letnik, za poklic ekonomist.
Prošnji za štipendijo je treba priložiti prijavo za štipendijo na obrazcu Drž. zal. Slovenije (št obr. 1,65) in jo s prošnjo poslati do 30. 6. 1979 na naslov: Služba družbenega knjigovodstva, podružnica Krško.
NUDIMO VAM KOMPLETEN PROGRAM:
- VHODNA VRATA
- GARAŽNA VRATA
- SOBNA VRATA
- OBLOGE
- ISO - SPAN
- OPAZNE PLOŠČE
- POHIŠTVO
nniiiumMniiiiHiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuitHHiiiiniiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiniiHiiiinii
lip bled
lesna industrija
64260 bled, ljubljanska c.32 telefon:064-77384, telegram: lip bled telex:34525 yu lipex
miiiiiiiiiimiiiiiiiminiiiiiRiiiHiiHiiiiiiiiiiiiiiiHiuiiiiiiiiiiiiiiiHiiniiiiiiiniHiiiuuiminuiiiiiiiiHiiiiiiiuTi
OBIŠČITE POSLOVALNICE:
- LIP Bled na Zagrebškem velesejmu Bulevar Borisa Kidriča 2 telefon:	(041)
523-066 —LIP Bled na Rečici — Bled telefon: (o64) 77—944 —LIP Bled v Murski Soboti Cvetkova 1 a telefon: (069) 22-941 telefon: (069) 22-942
iniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiimiiiiiiiiiiHiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiHiiiHiiiiniinm
trgovsko podjetje na debelo in drobno novo mesto
V PRODAJALNAH BRŠLJIN-NOVO MESTO, KOVINA ŠENTJERNEJ, BLAGOVNICA TREBNJE IN BLAGOVNICA ČRNOMELJ
NUDIMO
veliko izbiro keramičnih ploščic, kompletno izbiro stavbnega pohištva, zidno in strešno opeko, ves instalacijski material, betonsko železo in drug gradbeni material. ZA NAKUP SE PRIPOROČAMO.
gasilsko društvo PREČNA
OBJAVLJA
JAVNO LICITACIJO
ki bo v nedeljo, 25. 3. 1979, ob 8. uri v prostorih Gasilskega društva Prečna za prodajo kamioneta PK IMV 1600 SB. Izklicna cena 30.000 din. Pravico do licitacije imajo vse pravne in fizične osebe, ki pred licitacijo plačajo 10-odstot-no varščino. Ogled avtomobila je možen pred Gasilskim domom Prečna v soboto, 24. marca od 8. do 12. ure.
OBRTNO ZDRU2ENJE NOVO MESTO
objavlja prosta dela in naloge
STROKOVNEGA TAJNIKA Pogoji:
Zahteva se višja ali srednja izobrazba upravno-pravne, pravne ali ekonomske smeri z najmanj 3 leti delovnih izkušenj. Osebni dohodek po dogovoru.
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: Obrtno združenje. Novo mesto. Partizanska 12.
krka
KMETIJSKA
ZADRUGA „KRKA”
NOVO MESTO
CESTA KOM. STANETA 10
objavlja naslednja prosta dela in naloge:
I. TOZD »OSKRBA"
UPRAVNIKA BLAGOVNICE ŽABJA VAS
Pogoji: kandidati morajo poleg splošnih pogojev imeti končano srednjo ekonomsko šolo s tremi leti ustreznih delovnih izkušenj ali poslovodsko šolo s petimi leti delovnih izkušenj.
II. TZO NOVO MESTO PRODAJALKE V PRODAJALNI DOM BRŠLJIN
P°g°ji: poleg splošnih pogojev morajo kandidati imeti končano trgovsko šolo. Zaželene so delovne izkušnje.
III. TZO ŠENTJERNEJ
ODKUPOVALCA KMETIJSKIH PRIDELKOV IN MOLZNEGA KONTROLORJA
^bgoji: poleg splošnih pogojev morajo kandidati imeti končano srednjo kmetijsko šolo. Zaželene so delovne izkušnje.
IV. DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
1. FINANČNEGA KNJIGOVODJE
2. REFERENTA ZA PROMETNI DAVEK
3. SALDAKONTISTA
J LIKVIDATORJA - FAKTUR ISTA “ogoji: kandidati pod zaporedno število 1., 2. in 3 morajo 'meti končano srednjo ekonomsko šolo in enoletne izkušnje v finančni službi.
Kandidati pod zap. št. 4 morajo imeti končano dveletno ^ministrativno šolo ali trg. šolo s znanjem strojepisja ter ®noletne delovne izkušnje.
2a vsa dela in naloge se združuje delo za nedoločen čas s Polnim delovnim časom in enomesečnim poskusnim delom. Kandidati naj pošljejo prijave s potrebnimi dokazili v 15 oneh po objavi na zgoraj navedeni naslov."
raiaisnra
J
DES LJUBLJANA,
n. sub. o. ELEKTRO KOČEVJE, b. o.
objavlja naslednja prosta dela in naloge za nedoločen čas:
1. 1 TEHNIKA ZA OMREŽJE
Pogoji: Tehniška elektro šola — jaki tok in 36 mesecev delovnih izkušenj.
2. 1 ELEKTROMONTERJA V KONZUMNI SLUŽBI
Pogoji: poklicna šola elektro stroke in 36 mesecev delovnih izkušenj.
3. 2 NEKVALIFICIRANIH DELAVCEV V GRADBENI SKUPINI.
Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pod 1 in 2 pošljite v roku 15 dni po dnevu objave na naslov: DES Ljubljana, n. sub. o. Elektro Kočevje, b. o., Cesta na Trato 6, Kočevje.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po izbiri.
TOVARNA CELULOZE IN PAPIRJA »DJURO SALAJ" KRŠKO -TOZD KOMERCIALA
objavlja dela oz. naloge za
OPRAVLJANJE UVOZNIH OPRAVIL I. STOPNJE
Pogoji: — dokončana srednja šola ekonomske oz. komercialne smeri
— 5 let ustreznih delovnih izkušenj
— vsaj pasivno znanje enega tujega jezika (prednost ima nemščina)
Pismene prijave sprejema kadrovska služba delovne organizacije 15 dni po objavi.
Kandidati bodo pismeno obveščeni o izidu izbire najpozneje v 30 dneh po izteku roka za sprejemanje prijav.
PETROL
PETROL LJUBLJANA TOZD TRG. NA DROBNO st-PE BREŽICE
NA BENCINSKI
objavlja prosta dela in naloge
DVEH (2) PRODAJALCEV ČRPALKI KOČEVJE II Pogoji:
— KV ali PK delavec
— odslužen vojaški rok
Dela in naloge se združujejo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusno delo traja tri mesece. Lastnoročno napisane ponudbe s kratkim življenjepisom pošljite v 15 dneh po objavi oglasa na upravo PE Brežice, Gor. Lenart 1. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po izteku razpisnega roka.
r
A
cestno
podjetje
novo
mesto
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB, LJUBLJANSKA CESTA 8
OBJ A VLJA
PROSTA DELA IN NALOGE
1. FINANČNEGA KNJIGOVODJE
POGOJA: — višja ali visoka izobrazba ekonomske smeri
— širi leta delovnih izkušenj
Prosta dela in naloge se združuje za določen čas — do konca letošnjega leta zaradi nadomeščanja delavke na porodniškem dopustu, s polnim delovnim časom.
2. STROJEPISKE POGOJA:
— končana osnovna šola
— strojepisni tečaj
Prosta dela in naloge se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene ponudbe z dokazili o izobrazbi naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov podjetja. O izbiri bodo kandidati obveščeni najkasneje v 30 dneh po izteku prijavnega roka.
Kam po končani osemletki
Pred durmi je čas, ko nova generadja osmošolcev zapušča šolske klopi Pred njimi je težka življenjska odločitev. Za njihove starše je to čas, ko se temeljito in mnogokrat zaskrbljujoče vprašujejo, ali dovolj poznajo svojega otroka, da mu bodo pravilno svetovali in pomagali pri nadaljnji usmeritvi v življenje.
Znano je, da osnovna šola že dolga leta sistematično spremlja razvoj, zorenje, napredovanje in poklicne želje učencev. V zadnjem času dobiva to spremljanje bolj načrtno in znanstveno podlago, posebno še s pridobitvijo šolske strokovne službe. Poklicno usmerjanje je ena osnovnih nalog te službe, ki mora pri svojem delu čim bolj poglobljeno sodelovati z učenci, učitelji, starši, skupnostjo za zaposlovanje, zdravstveno službo itd.
Akcija poklicnega usmerjanja poteka praktično skozi vso osnovno šolo. Večji poudarek dobi v petem razredu, ko s predavanji skušamo motivirati starše, da bi začeli razmišljati o poklicnih odločitvah svojih otrok. Delno prispeva k tej akciji običajno testiranje učencev petega razreda. Testni rezultati so nam kazalci razvitosti, sposobnosti naših učencev. Opozarjajo nas na posebno nadarjene učence, ki jih kasneje običajno pozabimo in na učence, ki se težko učijo, za katere pa naša šola v primerjavi s prvimi, bistveno bolje skrbi. Testiranje sc ponovi, seveda ne z enakim testom, v sedmem razredu Do nedavnega je bilo testiranje v osmem razredu, kar pa je bilo zelo pozno, včasih celo prepozno, da bi si z rezultati lahko pomagali. Učence sedmega razreda že začenjamo sistematično seznanjati s široko izbiro poklicev in možnostmi nadaljnjega šolanja.
V osmem razredu poteka akcija poklicnega usmerjanja po programu približno takole, na nekaterih šolah bolj na drugih manj temeljito.
1. Informiranje učencev in staršev
Učence informirajo učitelji v vsem vzgojnoizobraževalnem procesu, strokovni delavci pri posebnih urah v razredu s predavanji, filmi, prispelimi obvestili raznih delovnih organizacij, kadrovske službe delovnih organizacij s posebnimi predavanji itd. Pomembno je, da so učenci in starši dobro seznanjeni s poklici, sončno in senčno stranjo le-teh in možnostmi za zaposlitev v tem poklicu.
Poseben problem predstavljajo poklici, za katere je težko dobiti učno mesto (zlatar, urar, finomcha-nik, optik, fotograf itd.).
2. Anketa o izbiri poklica, ki jo opravijo strokovne službe
skupnosti za zaposlovanje. Učiteljem, staršem in strokovnim službam je opora pri svetovanju in spoznavanju učenčevih poklicnih želja, načrtov. Dopolnjujejo jo zapa-žanja razrednikov, letni uspeh učencev v petem, šestem in sedmem razredu ter končne ocene iz naslednjih predmetov: slovenskega jezika, matematike, tujega jezika, biologije, kemije, fizike, kar je za učence pri sprejemu in strokovnega svetovalca zelo pomembno pri svetovanju ob vpisu za nadaljnje izobraževanje.
3. Testni rezultati učencev
Testni rezultat je ocena otrokovih sposobnosti. Realnejši je, kolikor bolj je učenec med testiranjem zbrano in prizadevno delal. Učencem in staršem ni dosegljiv med drugim tudi zato, ker si ga ne bi znali pravilno razložiti, zlasti zato, ker so pogosto velike razlike med testnim rezultatom in šolskim uspehom.
4 Predvpis na srednje in poklicne šole
Ob tej prerani in za večino življenjski odločitvi, ko ima učenec sam s seboj in z ožjim okoljem toliko problemov, bi morali starši in učenci, svetovalci in učitelji razmisliti predvsem o naslednjem:
1.KAJ UČENEC ZMORE?
To so učenčeve sposobnosti, o katerih smo že govorili (do 13 leta si otrok ra/.vije 90 % sposobnosti). Vemo, da so osnovnošolski programi sestavljeni za poprečno sposobne
učence. Premislimo, koliko časa učenec porabi, da dosega v šoli take ali drugačne ocene. Veliko učenja za poprečen ali slab uspeh pomeni manj razvite sposobnosti, zato ne svetujmo takemu učencu zahtevnega in dolgotrajnega študija. Običajno si to želijo ambiciozni in nekritični starši iz različnih razlogov. Po pritiskih na otroka in moretatne zveze, otroka tudi všolajo na zahtevno šolo, vendar že v srednji šoli spoznajo, da je njihov otrok prišel, denimo v drugem ali tretjem letniku, v veliko krizo, skozi katero se zelo težko ali sploh ne prebije. Znano je, da nekateri specifični poldid zahtevajo od otrok posebne sposobnosti.
Dejstvo je, da so pri dokaj velikem številu učencev očitne razlike med sposobnostmi in šolskim uspehom. Kje so vzroki?
- V dobro situiranih družinah s pomanjkljivo in čustveno hladno vzgojo se otrok ne bo dobro razvijal, prav tako ne v socialno ogroženi družini, kjer je alkoholizem, nerazumevanje med starši, številni otroci itd.
- Učenec nima delovnih navad, ima močno razpršene interese, slab besedni zaklad, slabo pomni, ima specifične učne težave, je razvajen, egoist, brez občutka odgovornosti, na splošno je čustveno in socialno nezrel.
2. KAJ UČENEC ZNA?
Tu mislimo na učenčevo znanje, navade, spretnosti. Znova in znova ugotavljamo, da imajo največ težav v osnovni in kasneje v srednji in višji šoli učenci brez delovnih navad, oziroma učnih navad. Jasno je, da dobro razvite učne navade, ki so v veliki meri odraz vzgoje v družini, omogočajo racionalnejše in uspešnejše učenje. Dobro razvite navade ima tisti učenec, ki ne izgublja prostega časa, vztraja pri učenju do konca, delo načrtuje, ga ni treba nenehno priganjati h knjigi, je samostojen, se sistematično uči, ima stalen prostor za učenje, določen čas za učenje, se uči popoldne, ne zvečer po TV programu, zna poslušati razlago, si zna izpisati bistveno (83 % ljudi je vizuelnega tipa), se ne uči kampanjsko, z rezultati dela ni prehitro zadovoljen itd.
3. KAJ UČENEC HOČE?
Pri učencih, ki živijo v urejenem domu, običajno vidimo, da se dokaj zrelo odločajo za poklic. Starši poznajo otroka, vedo s čim •* najraje ukvarja v prostem času in že zgodaj začnejo z otrokom pogovore o njegovi življenjski poti, pri čemer znajo najti kompromis med otrokovimi sposobnostmi, znanjem, navadami, voljo in interesi. Starši, ki se z otroki premalo ukvarjajo, jih tudi premalo poznajo.
Do otrok, njihovih osebnostnih kvalitet ter sposobnosti so nekritični, o življenjski poti otroka začnejo razmišljati prepozno. Dostikrat so obremenjeni z lastnimi željami, poklicno odločitvijo sosedovega, bolj pridnega osmošolca in slabimi šolskimi ocenami svojega otroka.
4.	KAKŠNE SO MOŽNOSTI ZA ZAPOSLITEV?
V naši regiji še dolgo ne bomo izšolali dovolj kadra srednjih in poklicnih profilov, zato razen redkih izjem z zaposlitvijo ni problemov. Skoda je le, da ima naša regija premalo različnih šol, kamor bi se lahko vpisovala predvsem dekleta. Miselnost staršev in otrok se pohvalno spreminja na boljše.
Na koncu še to:
Skrajni čas je da, če še nismo, skličemo družinski posvet, kjer se družina mirno in preudarno pogovori o življenjski poti svojega enakovrednega družinskega člana, ki je res v nezavidljivem položaju in še kako potreben pomoči in spodbud. Morda je potreben posvet z razrednikom, strokovnim delavcem v šoli, posvet z zdravnikom zaradi morebitnega šibkega zdravja ali posebnih kroničnih bolezni.
Pri sprejemu učencev v nadaljnje šolanje ima zelo pomembno in odgovorno vlogo osnovna šola, ki mora k učenčevi prošnji za vpis dodati tudi mnenje o učencu, oziroma o njegovi pozitivnih lastnostih,osebnih levalitetah, posebnih interesih, sposobnostih, nagnjenjih itd.
Vse informacije glede vpisa, štipendij in učnih mest so izšle pred kratkim v posebnih prilogah Dela.
ANA BLAŽIČ
»r
’ 2 (1E45! 22. marca 19/9
DOLENJSKI LISI
'Mu HM
§
Četrtek, 22. marca Lea Petek, 23. marca - Peter Sobota, 24. marca Simeon Nedelja, 25. marca	Minka
Ponedeljek, 26. marca Evgenija Torek, 27. marca - Rupert Sreda, 28. marca Milada Četrtek, 29. marca Jernej
LUNINE MENE
28.	marca ob 3.59. uri mlaj
iLi
■m
SEVNICA: 22. 3. film Zemlja izgubljena v času 24. in 25. 3. film Hajdovški časi. 28. in 29. ,3. film Njih 14.
BRESTANICA: 24. in 25. 3. danski barvni film Hopla v posteljo.
BREŽICE: 23. in 24. 3. italijanski barvni film Mož iz Virginije. 25.
id
in 26. 3. španski barvni film V vrtincu vesti. 27. in 28. 3. ameriški barvni film Ani llaal.
ČRNOMELJ: 24. in 25. 3. ameriški barvni film Vročica sobotne noči 27. 3. ameriški barvni film Da. da . . . za sedaj. 29. 3. ameriški barni film Zanka za nevidnega.
KRŠKO: 24. in 25. 3. italijanski film Zadnji krik savane. 28. 3. italijanski film Doživljaj belega očnika.
29.	3. ameriški film Pač ni . . .
MIRNA: 24. 3. film Grešnica.
MOKRONOG: 24. in 25. 3. film Mož, ki je padel na zemljo.
NOVO MESTO KINO KRKA: od 23. do 25. 3. ameriški barvni film Ljudje orli. 26. in 27. 3. gledališki abonma. 28. in 29. 3. ameriško-nemški barvni film Kačje jajce.
NOVO MESTO - KINO JLA: Od 22. do 25. 3. ameriški film Zadnji mandingo. 25. 3. otroški film Maček na Divjem zahodu. Od 26. do 28.	3. jugoslovansko-nemški film
Med jastrebi.
RIBNICA: 24. in 25. 3. ameriški barvni film Kaskaderji.
Qg
SLUŽBO ISCE
ŽELIM se honorarno zaposliti v gostinstvu. Možnost je v petek, soboto in nedeljo popoldne. Naslov v upravi lista (1070/79).
SLUŽBO DOBI
FRIZERSKO pomočnico z nekaj prakse išče Frizerski salon ,,Cve-ta”, Čitalniška 1, Novo mesto. SPREJMEM krojaško pomočnico. Krojaštvo Matija Kren, Dilančeva 5. Novo mesto.
ISCEM varstvo za 8 mesecev staro deklico v dopoldanskem času. Fajdiga, Mestne njive 9, telefon: 23-368.
TAKOJ sprejmem v delovno razmerje nekvalificiranega delavca. Milan Žnidar, Otočec 35.
INŠTRUKTORJA za angleščino za 2 1. srednje šole iščem. Informacije od 26. 3. dalje na tel. 068-23-344 ali na naslov: Hren, M. Šilc 3 - popoldne.
STANOVANJA
ODDAM opremljeno sobo in garažo v Brežicah. Vprašajte na naslov: Karl Šekoranja, Zakot 19, Brežice.
ENOSOBNO stanovanje prodam najboljšemu ponudniku. Vseljivo avgusta. Naslov v upravi lista (1073/79).
IŠČEM ogrevano sobo v Novem mestu, lahko tudi neopremljeno. Naslov v upravi lista (1162/79).
Motorna vozila
PRODAM traktor Tomo Vinkovič (30 KM), star leto in pol, s priključki. Jože Marinčič, Breza 20, Trebnje.
ZAMENJAM Z 750 Luxe, letnik 1977 za lado standard od 1976 naprej, proti doplačilu. Ponudbe na telefon 61-353 od 15. do 20 ure.
UGODNO prodam Z 750, letnik 1973. Informacije na telefon 76-482.
PRODAM motorno kolo Tomos APN 4. Informacije v večernih urah po telefonu. 23-011.
PRODAM osebni avto Zaporožec, letnik 75, prevoženih 54.000 km. Naslov: Alojz Šketa, Podgrad 10, ' Stopiče. Ogled med tednom v torek, četrtek, soboto od 16 ure dalje ter v nedeljo. Informacije na telefon 22-402 vsak dan od 7. do 14. ure.
PRODAM katrco, letnik 1976, dobro ohranjeno. Informacije na telefon 21-490 od 16. do 20. ure.
UGODNO prodam ascono 1.6, letnik 1976, zelo lepo ohranjeno. Naslov v upravi lista (1083/79).
PRODAM škodo 110 L, letnik 73, registrirano do januarja 1980. “Jed možen vsak dan od 15. ure dje. Franc Kozlevčar, Prečna 67, Novo mesto.
PRODAM zastavo 750, letnik 1976. Zainteresirani naj se oglasijo V Regerči vasi 86 a po 16. uri vsak delovni dan. Nalov: Nada Brači-ka, Regerča vas 86 a.
PRODAM ferari 18, plug, frezo, prikolico. Hočevarjev 5, Krško, telefon 71-884.
PRODAM fiat 126 P, star eno leto in štiri mesece, prevoženih 16.000 km. Informacije na telefon 76-522.
PRODAM opel rekord 1700 v dobrem stanju, letnik 1964, registriran do 15.2. 1980. Tone Pungerčar, Volčkova vas 16, 68310 Šentjernej.
UGODNO prodam R-4, letnik 1970, registriran do 10. 1. 1980. Ogled v soboto popoldan. Marinčič, Breg 1 pri Velikem Gabru.
PRODAM športno javo 175 ccm, prevoženih 1.200 km. Sandi Zore, Bogneča vas 18, Trebelno.
PRODAM traktor s koso Ursus C 35, letnik 75. Stanko Pungerčar Gruča 2, 68310 Šentjernej.
PRODAM karambolirano Z 101, letnik 1971. Bubnjevič, Gubčeva 33, Novo mesto.
PRODAM osebni avto Mini Moris 1000, letnik 1972. Pot pod Trško goro 39, Novo mesto.
PRODAM škodo, letnik 1970, registrirano do 8. 6. 1979. Jože Kralj, Pristavica 2, Šmar. Toplice.
PRODAM renault 4 L, letnik 1970, registriran do 20. 8. 1979, brezhiben, za 80.000 din. Avguštin Koplan, Pristavica 5, Šmar. Topli-cc.
ENOBRAZDNI traktorski plug, skoraj nov, in kolesa za tračno žago (težjo) prodam. Beršnak, Florjanska 36, Sevnica.
UGODNO prodam škodo 110 L, letnik 1971. Franc Lavrič, Gor. Gradišče 4, Dol. Toplice. Ogled možen ob sobotah in nedeljah.
PRODAM dobro ohranjen osebni avto Zastava 101, letnik 1976. Naslov v upravi lista (1135/79).
PRODAM jawo 350 šport. Ogled
Petek popoldne, nedelja. Stane ink, Irča vas 13, Novo mesto.
PRODAM 126 P, letnik 76, prevoženih 23.000 km. Naslov v upravi lista (1144/79).
ZASTAVO 101, ohranjeno, prodam za 53.000 din. Danev, Cesta bri-
' gad 9.
PRODAM traktor Zetor 35 v dobrem stanju, in stroj za izdelavo betonskih kvadrov model 20 x 40 in 25 x 40 ter 400 podstavkov. Anton Krašovec, Orehovec 34, Kostanjevica.
PRODAM fiat 850 coupe, letnik 70 in zastavo 750, letnik 73. Piletič, Dol. Maharovec 11 a, Šentjernej.
PRODAM tovorni avto kiper Magi-rus, letnik 1961, registriran do julija, obnovljen. Andrej Lekše, Kalce Naklo 40, Podbočje.
PRODAM TAM 2001, MAN 415, opel kadet karavan 1971, peč ta raženj (novo) in moped T 12. Jože Cvelbar, Kostanjevica na Krki.
PRODAM Z 101 L, letnik 76 (december). Telefon 25-569 ali
22-980 v četrtek.
PRODAM NSU 1000, letnik 1971 ali menjam za zastavo 750. Jože Slivšek, Zdole 36, Krško.
PO UGODNI ceni prodam zastavo 1300 v zelo dobrem stanju, staro dve leti. Oglasite se lahko vsak dan po 14. uri na naslov Brod 2 a, 68000 Novo mesto.
PRODAM TRAKTOR s koso znamke Deutz 20 KM, registriran, v odličnem stanju. Stanko Bec, 6 8290 Krmelj.
PRODAM golfa, letnik 1978. Kostanjevica, Hmeljska 8.
ZASTAVO 750, letnik 77, prevoženih 18.000 km, odlično ohranjeno s kasetnim radiom, prodam. Mrajan Marciuš, Na Lazu 19, Novo mesto.
PRODAM renault 12 (Dacia), letnik 73. Plačljivo lahko tudi s čekom. Hrovat, Ratež 1.
PRODAM novo zastavo 101 super. Naslov v upravi lista (1161/79).
PRODAM traktor Ferguson 35 KM s plugi. Jože Petan, Sromlje pri Brežicah 68256.
UGODNO prodam Zastavo 750, letnik 1973. Telefon 25-544. Informacije samo popoldne.
PRODAM
PRODAM tovorno prikolico (nosilnost 5 t), registrirano. Matjan Bradač, Prečna 11, Novo mesto.
SPALNICO, odlično ohranjeno, kompletno z vložki (masivni lirast) prodam po zelo nizki ceni skupno ali posamezno. Ana Zaman, Dolenjske Toplice 88.
PRODAM 200 kosov kostanjevega kolja. Jože Hrastar, Vel. Brusnice.
PRODAM tri tonsko harmoniko Melodija in globok otroški voziček. Košljar, Pod Trško goro 55, Mačkovec, Novo mesto.
PRODAM novo motorno škropilnico Stihi. Telefon 85-107.
PRODAM barvni televizor Imperial in belo birmansko obleko za 12 let. Naslov: Franc Prah, Mirna, Roje 2.
PRODAM kavč, dva fotelja in mizo. Informacije na telefon (068)
23-859. Kličite po 13. uri!
PRODAM hidrofor. Jože Gačnik, Potov vrh 53, Novo mesto.
PRODAM noto vtivrstno diatonično harmoniko Melodija (duri H, E, A). Drago Tratnik, Irča vas 5, Novo mesto.
UGODNO prodam ostrešje (grušt) 11 x 14 m (možno z opeko), staro 11 let, primerno za hlev. Anton Grabnar, Maline 8, Trebelno.
PRODAM traktorsko prikolico 3 t kiper. Anton Avsec, Mala Cikava 7.
PRODAM ostrešje za vikend. Naslov v upravi lista (1136/ 79).
PRODAM kosilnico za traktor Uni-versal. Slavko Škrbec, Ratež 29, Brusnice.
PRODAM Grunding 6200 radiokasetofon. Ana Golob, Stranska vas 3, 68000 Novo mesto.
STROJ za izdelovanje strešne cementne opeke s 650 modeli, prodam. Jože Švigelj, Brvace 5, Grosuplje.
PRODAM kosilnico BCS, malo rabljeno z vozičkom. Anton Jerič, Mali vrh 7, Mirna peč.
PRODAM motorno kosilnico Figaro in tračne grablje v dobrem stanju. Alojz Zorko, Šmalčja vas 10, Šentjernej.
PRODAM kosilnico italijansko, greben 130 v dobrem stanju. Jože Dolinšek, Vino 10, Škofljica.
CEPLJENJE trte žametne črnine, modre frankinje, laški rizling, kraljevine, plaveč, žlahtnine imam na zalogi. Krajšek, Žebnik 34, Radeče, telefon (061) 819-246.
PRODAM vrste živih mej, liguster 50 cm a 2,50 din. Telefon 85-172 po 13. uri.
PRODAM televizor Gorenje Color. Informacije na naslovu: Sololov Tigri, Črnomelj, H. Starihe 7/a med 13. in 17. uro, razen nedelje.
PRODAM seno na rastilu. Stanko Ajdovnik, Zagrad 13, Škocjan.
PRODAM peč Tam-Stadler 40.000 kcal za centralno ogrevanje. Kostanjevica, Grajska 35.
PRODAM manjšo stružnico, namizni rezkalni stroj in rezkalni stroj z vertikalno glavo (starejši tip). Kirm, Brezovica n. h. Mirna.
PRODAM sadike žive meje. Pokor-ny, Drejčetova pot 11, Novo mesto.
UGODNO prodam stoječ molzni stroj, 1.500 kosov rabljene strešne opeke in prikolico za prevoz živine. Sladič, Trebelno 3 /
PRODAM 3.000 kg sena. Vinko Kranjčevič, Leskovec pri Krškem 17.
PRODAM 1 m3 suhih javorovih desk. Informacije po telefonu (068) 23-382.
PRODAM 1.000 kg dobrega sena. Janko Bračika, Gotna vas 40, Novo mesto.
PRODAM večjo količino sena. Informacije na telefon: 84-985 v večernih urah.
UGODNO prodam pomivalni stroj, štedilnik na trda goriva, 2 kamina (peči) ter krušno peč. Telefon: (068) 77-925.
PRODAM kravo srednjih let, 8 mesecev brejo. Gašperič, Pod-gora, Straža.
ZARADI selitve prodam lepo ohranjeno spalnico, električni štedilnik, štedilnik na trdo gorivo. Ogled vsak dan od 16. ure dalje. Marija Šmajdek, Gubčeva 28, Novo mesto.
PRODAM kvalitetno seno. Darovic, Ločna 26, Novo mesto.
PRODAM 3 tone mrve in bojlerja Tiki (8 in 80 1). Vprašajte: Ragovo 3, Jože Tadič .
PRODAM črno-bel televizor Ambasador in sobno omaro. Rada Stankovič, Kristanova 2.
PRODAM žitni kombajn Bautz, gumi voz (15-colski) in motorno zago MeCulloc. H. Vinko Fabjan, Dol. Gradišče 6, Šentjernej.
PRODAM
15 let staro ostrešje (grušt) 9,50 x
10 s strešno opeko. Ponudbe
pod šifro: „V APRILU ALI
MAJU”.
PRODAM frezar s kultivatorjem in kosilnico znamke Motoguzzi, zelo dobro ohranjeno. Anton Starič, Radna vas 10, 68231 Trebelno.
PRODAM 2 ha košnje. Angela Jakše, Češča vas.
PRODAM dvostanovanjsko hišo z garažama in vrtom, takoj vseljivo, v Kočevju. Marija Tomšič, Prešernova 7, 61330 Kočevje.
PRODAM vinograd v Straži in travnik v Prečni. Ucman Slavko, Vavta vas 15.
PRODAM parcelo-vinograd v Novi gori pri Prečni in njivo. Informacije v Cešči vasi 2 pri Goriškovih.
V BLIŽINI Zaloga pri Straži prodam 85 arov travnika. Franc Lavrič, Gor. Gradišče 4, Dol. Toplice. Informacije možne pri Ani Lavrič, Loke 4, pri Straži.
PRODAM hišico z vrtom, takoj vseljivo. Naslov v upravi lista (1142/79).
PRODAM nov vinograd 480 trt, polovico na žici. Anton Bovhan, Gornja stara vas 7.
V SEMlCU nad Iskro prodam dve parceli po cca nad 10 arov. Do nedavnega so bili tu vinogradi. Parceli sta primerni za gradnjo vikenda in za vinograde. Dostop z vsakim vozilom. Fvan Jakša, Pri-bišje 5, Semič.
V BLIŽINI Novega mesta prodam enostanovanjsko hišo, zraven malo vrta, vseljivo po dogovoru. Naslov v upravi lista (1155/79).
PRODAM dobro ohranjen pod v Žabji vasi. Ogled je možen vsak dan. Cena 16.000 din. Franc Bajer, Žabja vas 23, Novo mesto.
PRODAM vinograd 35 a v bližini Šmarjete, cena 40.000 din. Uhan, Majde Šilc 18, Novo mesto, telefon: 25-465.
PRODAM vinograd v Starih vinah. Poizve se pri Mariji Češnovar, Velike Poljane 14, Škocjan.
UGODNO prodamo posestvo z gospodarskim poslopjem, starejšo hišo, zemlje približno 3,5 ha z gozdom. Ulica heroja Slaka 15 -Kidričeva 5, Trebnje.
PRODAM njivo z manjšim vinogradom v izmeri 25 a 86 m2, 8 km od Novega mesta po asfaltirani cesti na lepi sončni legi, primero za zidanico. Dovoz z manjšimi vozili. Naslov v upravi lista (1169/79).
KUPIM
ZEMLJIŠČE na sončnem prostoru kupim. Ponudbe na upravo lista pod šifro: „POMLAD”.
^REKUCI^.
ALOJZIJA STARIČ, Gotna vas 33, Novo mesto, prepovedujem mladini vse igre na mojem travniku pod Žibretovim hribom. Starši otrok odgovarjajo za škodo. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala.
DRAGO KASTREVC, Šmihel 27, prepovedujem delanje škode na parcelah 552/2 in 552/3 v Šmihelu. Zahtevam, da se s parcele umakne ves material. Kdor tega ne bo upošteval, bo sodno preginjan.
FRANČIŠKA KALIŠEK, Belšinja vas 1, prepovedujem vsako vožnjo in peš hojo po moji njivi ,,Lopar”. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala.
ALOJZIJ JOŽEF, Herinja vas 11, prepovedujem vsako vožnjo in hojo po njivi proti Rešovci-Borse. Vsi uporabniki poti se morajo javiti pri Alojziju Jožefu do nedelje in plačati prispevek stroškov. Kdor preklica ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
RAZNO
SPREJMEMO fanta na kmetijo za svojega. Bodoča zaposlitev zajamčena. Ponudbe pod šifro: ,,DOLENJSKA”.
ODDAM v najem vpeljan ženski frizerski salon v Črnomlju. Telefon: 76-670.
II BR{ŽIŠK£,„S?
UGODNO prodam parcelo (1 ha 27 a) na Volčjem št. 3 pri Sromljah. Parcela je za obnovo vinograda ter stanovanjsko poslopje z elektriko. Informacije na telefon 69-330.
tdmmm
LJUBI mami MARIJI BREGAR iz Zavinka pri Škocjanu, želimo za njen praznik vse najboljše ter še veliko zdravnih in zadovoljnih let. Otroci z družinami. Atu pa pošiljamo lepe pozdrave.
PEPCI KOPRIVEC z Mirne št. 100 za njen rojstni dan, god in obletnico poroke iskreno čestitajo njen mož Lojze in sestra Malka, brata Lojze in Polde ter nečaki in nečakinje in vsi, ki jo imajo radi, ter ji želijo še veliko zdravih let
DRAGI in nadvse dobri mami MARIJI ŠENICA, po domače Matičkovi mami, iz Gornje Straže čestitajo za 72. rojstni dan in god z željo, da bi bila še dolgo med nami zdrava in vesela! Vsi njeni.
LJUBI mami ANICI MATKO iz Gaberja 85 želimo za njihov 75. rojstni dan, da bi g? še veliko let praznovali med nami zdravi, veseli ter zadovoljni. Hčerki Rezka z možem Tonetom ter Anica, vnuki Tadeja, Tončka z Bojanom ter Zlatko in Anica z družinama.
f^OBVECTILA I
STEKLARSTVO MOJCA PEČEK, Partizanska 15, Novo mesto: steklarske usluge, okvirjanje slik, izdelava vitraž. Se priporočamo!
ROLETE in žaluzije vseh vrst z dveletno garancijo vam izdeluje roletarstvo MEDLE, Žabja vas 47, telefon 23-673. Se priporočam!
P0R0DNIŠN IC€
V času od 10. do 17. marca so v brežiški porodnišnici rodile: Vesna Vukovič iz Samobora - Romano Doroteja Ajster iz Župeče vasi -Sergeja, Jožica Mešiček iz Kremena
- Damjana, Nada Račič iz Hrastja
- Andrejo	Kokolov	C. iz
Samobora - M rk. Anica Matija - t ščič iz Podvrh'1 Miroslava, Nada Sopič iz Brezja	Ivana, Jožica
Baškovič iz Župeče rasi — Roberta, Anastazija Bašič iz Bedra - Štefico, Slavica Kovačič iz Klokočcvca — Ivano, Angela Kozolvv iz Sremiča -Boštjana, Mira Godler iz Pečic -Boštjana, Anka Bijelič iz Zaprešiča
- Vedrano, Andreja Fabjan s Senovega - Marka, Ida Hočevar iz Rovišča — Mihajlo.jtefica Adlešič iz Dobove - dečka, Višnja Biščan iz. Molvic - Jismino, Nevenka Grgurič iz Gradna - Dražena, Milena Sta-
nišič iz Sentlenanrta Andrijano, Nada Potokar iz Ribnice na Dol. -deklico, Durda Vitko iz Otoka -deklico, Ljubica Petek iz Letovčana Novodvorskcga - dečka, Jovanka Bakič iz Krškega - dečka, Draga Vlašič iz Samobora - dečka /-ČESTITAMO!
V istem času so v brežiški bolnišnici umrli: Maksimilijana Mu-njko, gospodinja iz Zaprešiča, stara 85 let; Franc Žužek, kmetovalec z Vrha, star 71 let, Neža Cerjak, t kmetovalka iz Gor Leskovca, stara 82 let; Ana Klokočar, gospodinja iz Hrastine, stara 64 let; Frančiška Račič, gospodinja iz Gor. Skopic, stara 79 let.
DANICA METELKO -DOBERŠEK
Težko nam gre beseda izpod peresa, ko želimo izreči pisani mozaik gimnazijskih dni, ki smo jih preživeli s teboj, preden te je iz naše srede iztrgala smrt. Nismo mogli verjeti, da si odšla za vedno, tako mlada si še bila. Verjemi, da se še nikoli nismo tako težkih src odpravljali iz Brežic, Sevnice in Ljubljane kot tisto sredo, ko smo se prišli za vedno poslovit od tebe. Vsi smo prišli, a naš razred ni bil več kot prej. Sleherno oko je orosila solza, ko smo se ob številnih rožah na tvojem grobu spomnili maturantskega spisa „Pomlad, življenje, ljubezen... “
Zate ne bo več pomladi, a v naših srcih boš ostala svetla luč, prepolna pomladi, življenja, ljubezni.
Tvoji sošolci
V času od 8. do 14. marca so v novomeški porodnišnici rodile: Milka Barbič iz Metlike - Hajdi, Irena Dizdarevič iz Metlike — Sabino, Marija Prašnikar iz Vidošičev - Jožico, Jožefa Cedilnik s Senovega ' Marka in Vesno, Breda Radman jz Metlike - Zlatka, Katica Plevnik |z Črnomlja - Darjo, Karolina Pelko iz Konca - Bernardo, Marija Gerzetic iz Kvasice - Roberta, Marija Urbanč iz Gorencev - Mira, Andreja Luzar iz Šentjerneja - Miha, Branka Moravec iz Podklanca -Andreja, Anica Fink iz Podgore -Boruta, Jožica Bolanča iz Starega trga - Maria, Dragica Beg iz Grabrovca - Marka, Jožica Pintarič Z Rožič vrha - Alenko, Rozalija Strah s Sela - Francija, Dragi« Križan iz Gradca - Ramono, Smilja Poljaševič iz Ravna - Vesno, Marija Selak iz Luterškega sela - deklico in Zorica Hvala iz Krškega dečka. -Čestitamo!
SO ME NAMENOMA POZABILI?
Na dan žena je krmeljska organizacija RK pripravila zabavo za vse nad 70 let stare ženske iz krajevne skupnosti. Povabljenkam so raznesli vabila že nekaj dni pred prireditvijo, jaz pa sem za zabavo zvedela šele 9-marca. Sprašujem se, kako so me mogli pozabiti, saj že 75 let živim v tej krajevni skupnosti! Res mi je hudo, ker se nihče ni spomnil name. Taki spodrsljaji še posebno prizadenejo starejše ljudi, ki jim že kanček pozornosti veliko pomeni.
JULKA PRELOGAR Gabrijele
ZAHVALA
Ob izgubi dragega moža, očeta in starega očeta
IVANA STARETA
iz Črmošnjic 25
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v tem težkem trenutku stali ob strani in nam pomagali. Posebna zahvala velja sindikatu DO ISKRA Semič in sinovim sodelavcem DO Pionir, Novo mesto, DO Tekstilana Kočevje in hčerkinim sodelavcem ter TOZD GG Črmošnjice za podarjene vence, izrečeno sožalje in pomoč. Zahvala tudi črnomaljski godbi, kaplanu iz Dolenjskih Toplic, ZB Semič in vsem ostalim za podarjene vence in spremstvo na zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo za pomoč družinam Žvab, Venetič in Hrvat in gasilcem iz Črmošnjic.
Žalujoči: žena Angela, otroci Marija z družino, Tone z družino, Milena, Anica z družino in Ivan
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST,Novo mesto - USTANOVITELJ LISTA; občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Slavko Lupšina.
UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Milan Markelj (namestnik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer, Janez Pezejj, Jože Primc, Drago Rustja, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge: Dušan Lazar. Ekonomska propaganda: Janko Saje in Marko Klinc.
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 6 din, letna naročnina 238 din, polletna naročnina 119 din, plačljiva vnaprej - Za inozemstvo 480 din ali 25 ameriških dolarjev oz. 50 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - Devizni račun: 52100-620-107-32000-009-8-9.
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 130 din, 1 cm na določeni strani 160 din, 1 cm na srednji ali zadnji strani 200 din, 1 cm na prvi strani 250 din. Vsak mali-oglas do 10 besed 50 din, vsaka nadaljnja beseda 5 din - Za vse druge oglase velja do preklica cenik št. 10 od 1 •
1. 1979 - Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421 — 1 /72 od 28. 3. 1974) se zaDolenjski listne plačuje davek od prometa proizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 52100-603-30624 - Naslov uredništva: 680^1 Novo mesto, Ulica talcev 2, p.p. 33, telefon (068) 23-606 — Naslov uprave: 68001 Novo mesto, Glavni trg 3, p.p. 33, telefon (068) 23-611. - Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni stavek, filmi in prelom: ČZP Dolenjski list, Novo mesto - Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.	^
ZAHVALA
Izmučen od hude bolezni nas je v 64. letu starosti zapustil naš nepozabni ljubi ata, stari ata, brat in stric
ANTON
KLEMENČIČ
Mala Loka S
Iskreno se zahvaljujemo sosedom, prijateljem, znancem, vaščanom in osebju zdravstvenega doma Trebnje za skrb in nego na domu, vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali, mu ob smrti darovali cvetje in vence, nam izrekli sožalje in tolažilne besede ter pokojnika v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Posebna zalivala Jožetu Kovačiču za poslovilne besede ob odprtem grobu, župniku pa za opravljeni obred. Prav vsem še enkrat velika in iskrena hyala.
Žalujoči: hčeika Ivanka, vnuki Ivan, Zdenka in Majdi, sestra Minka in drugo sorodstvo
ZAHVALA
Dne 14. marca 1979 nas je v 78. letu starosti za vedno zapustila naša draga mama in stara mama
MARIJA
KOČEVAR
roj. Grahek iz Petrove vasi 7
Iskreno se zahvaljujemo sosedom, ki so nam tako nesebično stali ob strani in jo v času njene bolezni obiskovali in tako lepo pripravili na poslednjo pot. Hyala župniku za opravljeni obred, sorodnikom za podarjene vence in cvetje ter Zvezi borcev TOZD Begrad in sodelavkam tovarne Lek Ljubljana.
Žalujoči: mož Jože in sin Jože z ženo Marijo, hčerka Zalka z možem, vnuka Darko in Tatjanca
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame
MARIJE
TURK
iz Stopič S
se najtopleje zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so jo spremili na zadnji poti, ter podjetjem, ki so ji darovali cvetje in vence. Lepa zahvala sosedom Šegatovim m Košmrljevim. Posebna zahvala pevskemu zboru iz Stopič in
župniku za lepo opisano težko življenjsko pot n ’ ' —-----------------:_
opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala.
•wuimtjbTUU, luacuna Odlivata	z,uuiu il oiupiv m
župniku za lepo opisano težko življenjsko pot naše drage mame in opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: sinovi Alojz, Tone, Jože, Miha in Milan ter hčerki Ivanka in Angela z družinami.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka
JOŽETA MOLANA
iz Anovca
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti, mu darovali vence in cvetje ter nam izrazili sožalje. Posebna zahvala zdravstvenemu osebju dermatološkega oddelka splošne bolnice Novo mesto, organizaciji ZB Zdole, Lovski družini, govornikom Viktorju Pavliču, Gregorju Bahču in Francu Glogovšku, pevskemu zboru Tine Rožanc in župniku za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: žena Ana, otroci z družinami in drugo sorodstvo.
Anovec, Zdole, dne 19. marca 1979.
Z A,H V A L A
Ob prezgodnji in boleči izgubi ljube mamice, hčerke, sestre in tete
ANE
BUKOVEC
Poljane 24
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, posebno Anici Štangelj, Jožici Krušič in Jožici Cesar za njihovo vsestransko pomoč, vsem, ki so zasuli s cvetjem njen prerani grob. Posebno zahvalo smo dolžni internemu oddelku splošne bolnice Novo mesto za zdravljenje med težko boleznijo. Iskrena hvala župniku za opravljeni pogrebni obred, godbi za žalostinke,, hvala tudi delavcem Novolesa in vsem, ki ste z nami sočustvovali v teh težkih trenutkih. Še enkrat vsem iskrena hvala!
Žalujoči: sin Jože, hčerka Fanika, ate, mama, brat, sestra z družino in drugo sorodstvo
ZAHVALA
V 73. letu starosti, nas je za vedno zapustila draga mama in stara mama
ROZALIJA
KODRIČ
iz Vel. Podloga 7
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti in ji darovali cvetje ter vence. Hvala gospodu dekanu za opravljeni obred in pevcem za zapete žalostnike.
Žalujoči: sinova Rihard in Emil z družinama
ZAHVALA
V 82. letu nas je za vedno zapustil naš dragi oče
JOŽE
VIDMAR
Iskreno se zahvaljujemo Domu počitka Metlika za dolgoletno skrb in nego, g. župniku za opravljeni obred, vaščanom Potoka ter vsem znancem in prijateljem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: sin Vinko in hčeika Marija z družinama
ZAHVALA
4. marca 1979 nas je v 64. letu za vedno zapustila naša draga mama, stara mama in tašča
DANICA ŠIŠKA
________________ roj.	Tomašič
iz Dol. Suhoija 4
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sovaščanom, posebej sosedi Olgi Matkovič in vsem, ki so z nami sočustvovali in spremili pokojnico na njeni zadnji poti ter ji podarili vence in cvetje. Hvala postaji milice Vič - Trebnje, PTT Novo mesto, IMV Črnomelj, KS Vinica in Dragatuš, OS Dragatuš in govornikom.
Žalujoči: Bine, Mira, Branko in Stane z družinami, sestre in drugo sorodstvo.
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je za vedno zapustiT naš dragi oče, stari oče, brat in stric
JOŽE POCRVINA
upokojenec iz Juike vasi 29
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam v težkih dneh kakorkoli pomagali, nam izrazili sožalje, darovali cvetje in vence in pokojnika pospremili k zadnjemu počitku.
Žalujoči: žena Tončka, sestra Kristina in drugo sorodstvo
V SPOMIN
25. marca bosta minili dve žalostni leti, odkar naju je zavedno tragično zapustil v 27. letu starosti edini sin
DRAGO MIRHC
s Sel pri Straži
Vedno si nama pred očmi, a tebe od nikoder ni. Sel si v kraj, od koder ne moreš več nazaj. Bil si poln ljubezni in veselja do vsega. Tvoji spomini postajajo vedno bolj boleči v srcih tvojih staršev. Hvala tistim, ki se ga še spominjate in mu prižigate sveče.
rJam
ZAHVALA
V 75. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi brat in stric
JOŽE ŠTRUCELJ
s Taljčega vrha pri Črnomlju
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Hvala sosedom in sorodnikom, še posebej Zvonku Žuglju, gasilskemu društvu, govorniku za poslovilne besede, godbi na pihala, župniku in kaplanu za opravljeni obred.
Žalujoče: sestre z družinami
ZAHVALA
V 74. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga žena, mama, stara mama, sestra in svakinja
MARIJA BRUDAR
ROJ. NOSAN iz Potov vrha 16
Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in prijateljem za vso pomoč, sorodnikom in prijateljem za podarjene vence in cvetje. Posebno zahvalo smo dolžni Lojzetu Medletu in njegovi ženi za vso skrb in pomoč, pljučnemu oddelku bolnišnice Novo mesto za lajšanje bolečin in župniku za opravljeni obred. Vsem, ki ste drago pokojnico spremili do njenega groba, še enkrat lepa hvala.
Žalujoči: mož France, hčerka Tončka z družino, bratje, sestre in drugo sorodstvo
ZAHVALA
Tiho je odšla od nas
TEREZIJA MAVSAR
z Uišnih sel št. 58
Nepozabne nam bodo ostale v spominu ganljive poslovilne besede obeh gospodov duhovnikov, dobrota Nežke Povšetove in vseh sosedov, ki so nam v težkih urah stali ob strani, pozornost prijateljev in znancev, ki so jo spremili na njeni zadnji poti in nam izrazili sožalje, ter denarni prispevek uslužbencev KZK Mesarija iz Novega mesta.
Vsem iskrena hvala.
Žalujoči: hčerka Tončka z družino, sinova Matija in Tone z družino in vse drugo sorodstvo
*
ZAHVALA
V devetdesetem letu starosti nas je nepričakovano zapustila ljubljena mama, babica prababica in teta
MINKA ŠETINA
roj. Miklič
Najtopleje se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in someščanom, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in pokojno v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, ji darovali cvetje in sočustvovali z nami ter nam izrekli sožalje. Posebna zahvala kolektivu Gostinskega podjetja Sevnica, Mercatorja, Kmetijskemu kombinatu Zasayjc Sevnica, Organizaciji Zveze borcev in zdravniku dr. Juriju Pesjaku za nesebično pomoč v bolezni, govorniku za poslovilne besede, pevskemu zboru in župniku. Prav vsem še enkrat velika in iskrena zahvala.
Žalujoči: hčerki z družinami Sevnica, 13. marca 1979
rjtmm
^ i s
| S č
y> s' n s ? v ns
>
e
0
0
0
0
0
0
0
1
0
0
*
*
*
*
*
*
\
*
#
l
i
$\
y< A
Zdravje, delo - to je sreča
S 1. aprilom bodo upokojili v Ribnici delavca Janeza Šmalca iz Nemške vasi, ki ima nad 40 let delovne dobe. Pri Inlesu oziroma njegovih pravnih predhodnikih je delal od 1. januarja 1946. Vedno je bil delavec, tudi pomočnik galerista in nazadnje gaterist.
„ Takrat, v začetku, nas je bilo tu zaposlenih 11 ali 12, danes nas je samo v Ribnici 800, pri ostalih tozdih Inlesa pa še okoli 600. V začetku smo debli od 7. do 12. ure in od 13. do 16. ure, včasih pa tudi 12 ur na dan, in to celo ob nedeljah. Malico smo nosili s seboj. Od strojev smo imeli le dva stara: gater in venecijanko, pa še kamion, ki smo ga morali vsako jutro riniti po Kolodvorski cesti gor in dol, da je vžgal Danes je strojev veliko, napora pri delu je manj. Malico ti postrežejo v lepi menzi “
Janez je eden najbolj vestnih debvcev na žagi oz. v tozdu. Na delo ni nikoli zamujal in nikoli neupravičeno izostajal Celo na bolniški je bil izredno malo. „Če bi bili vsi tako malo bolni, kot sem bil jaz, potem zdravniki niti za sol ne bi zaslužili, “ pravi Janez
Bil je član prvega debv-skega sveta in nato vse do nedavnega raznih samoupravnih organov. „Danes smo sami gospodarji Kar ustvarimo, s tem gospodarimo. Če naredimo več, še kaj dodatno delimo; če manj, pa malo ali nič. “
Šmalc je bil med vojno od junija 1942 do kapitulacije Italije v internaciji, nato pa do konca vojne v partizanih.
Bil je tudi m pohodu s 14. divizijo na Štajersko. „Na pohodu je bilo v začetku lepo. Kamor smo prišli, so nas ljudje lepo postregli Kar izbirali smo lahko, če bomo jedli purana ali gosko. Potem pa se je začelo: tri tedne iz boja v boj, da se sploh sezuli nismo. Včasih tudi po tri dni nismo nič jedli, in ko je bib zapovedana najstrožja tišina, so mule zarigale. “
Kako živi danes?
Najlepše je, če si zdrav in imaš delo, ga je poučilo življenje. Danes vsak dobi takoj službo, kar je vredno hvale „Jaz pa se spominjam neke učiteljice p stari Jugosbviji, ki kar pet let po končani šoli ni dobib službe. Danes pa vsak bhko shaja, le če hoče debti, “ meni o sedanjih razmerah.
Po delu v Inlesu Janez skupaj z ženo v domači Nemški vasi kmetuje. Bolj se zanese na konja kot na traktor, saj traktor ne daje gnoja. Kljub temu pa se zaveda, da v kmetovanju po starem ni bodočnosti, in pravi: „Danes kmetuje v naši vasi še veliko ljudi, čez nekaj let pa bo gotovo vse te površine obdeloval samo en kmet, ki bo imel seveda tudi potrebno mehanizacijo. “
Janeza Šmalca cenijo so-debvci, predstojniki in znanci Tisoče in tisoče pridnih in prizadevnih debvcev, kot je Janez Šmalc, je med vojno in po njej spreminjalo svet na boljše in ustvarilo mbjše-mu rodu lepo osnovo za življenje in delo, za nadaljnje ustvarjanje, za hitrejši napredek Inlesa, občine in vse naše skupnosti
JOŽE PRIMC
*
I
i
%a
KORIDA PO DOLENJSKO - Spraviti bika, polnega moči in nezaupanja, na kamion, ni lahak posel. Rejci se morajo včasih pošteno namučiti, pa še kolikor toliko spretni morajo biti, da se izognejo nevarnostim. (Foto: P. Miklič)
Gibanje proti lovu
Lovci so v Italiji iztrebili že mnoge živalske vrste — Pri nas le odstrel po načrtu
V italijanskih časnikih smo brali, da so nasprotniki lovcev zbrali že nad 500.000 podpisov sodržavljanov, ki se zavzemajo za ureditev lovstva oziroma za njegovo splošno prepoved. Milansko časopisje podrobneje pojasnjuje, za kaj gre. Pišejo, da je v Italiji nad 2,2 milijona lovcev, ki vsako leto postrelijo ali polovijo več kot 200 milijonov ptic in razne divjadi.
Podpise zbirajo še nadalje. Razen tega so poslali na vrhovno sodišče vlogo z zahtevo, naj se razpiše referendum o prepovedi lova v Italiji. Ce bo to italijansko gibanje za prepoved lova uspelo, bo verjetno pritisk sosednih lovcev na naša lovišča narastel.
ADNDREJARKO
Napadalna medvedka izginila
Zanimive ugotovitve na letni konferenci lovske družine Draga—Trava
Na nedavni letni konferenci Lovske družine Draga-Trava so ugotovili, da so v minulem lovskem letu uplenili 39 srn in srnjakov in 15 košut in jelenov, kar je nekoliko manj, kot je bilo predvideno. Odstreljeni so bili najslabši jeleni. Zaradi nesorazmerja pri odstrelu med ženskim in moškim spolom je bil sprejet sklep, da kdor upleni trofejno divjad, mora v enakem sorazmerju odstreliti tudi divjad ženskega spola.
Med ostalo divjadjo so bili uplenjeni tudi 4 medvedi. Največji je tehtal 275 kg in dobil na mednarodni razstavi v Romuniji oceno 435,79 točke. Uplenitelj je član družine Janko Urh. Drugega, težkega 105 kg, je uplenil avstrijski gost. Preostala dva, težka do 50 kg, pa so uplenili člani družine. To sta bila mladiča napadalne medvedke, ki je 17. maja lani poškodovala Mirka Sajnoviča iz Tršča na Hrvatskem, za kar mu je sklad Zveze LD izplačal 20.000 din odškodnine za bolečine in zdravljenje. Medvedka - mati pa je verjetno postala plen divjih lovcev iz Cabran-ske doline, preden sojo sploh lahko člani lovske družine uplenili po sklepu občinske skupščine Kočevje, ki je odredU odstrel te medvedke in njenih mladičev.
OBČNI ZBOR NOVOMEŠKIH JAMARJEV
Novomeški jamarji imajo danes, 22. marca ob 16. uri v novem domu JLA občni zbor, kasneje pa bo zanimivo predavanje dr. Franceta Habeta „Od Pacifika do Amazoni-je“, spremljano s preko 200 barvnimi diapozitivi.
V razpravi o škodi po divjadi je bilo ugotovljeno, da znaša ta za lani po jelenjadi 6.825 din in po medvedu 100 din, torej skupaj 6.925 din. To je najmanjša izplačana odškodnina v zadnjih letih. Po ocenah je bik) uničenega 4.156 kg krompirja in nekaj malega drugih pridelkov. Medvedje so polomili le nekaj sadnih drevesc. Ovsa in koruze, ki je sicer priljubljena hrana medvedov, ni več. K zmanjšanju škode so pripomogli tudi električni pastirji, saj se divjad ne da odpraviti z raznimi strašili in premazi. Lovska družina Draga--Trava ima sedaj že 5 električnih pastirjev: po enega v Lazcu in Travi ter Snežniku, 2 pa v Starem Kotu.
Letos bodo kupili enega pastirja za Novi Kot. Divjad torej nima več
hrane na njivah in ji je treba priskrbeti drugo zimsko krmo. Zato lovci vsako leto pokose okoli 7 ha pognojenih travnikov. Tako dobe krmo za zimsko prehrano divjadi. Obdelujejo tudi nekaj krmnih njiv. Lesko in ostalo grmičevje obsekujejo v sporazumu z gozdarji, da ima divjad kaj objedati.
Lani je LD nabavila kosilnico BCS in 3 električne pastirje. Pri lovski koči so postavili še eno lopo za zaščito pred slabim vremenom. Pri „Jezu“ so zgradili oboro za race mlakarice. Vzgojili so jih preko 20. Pri odstrelu so imeli prednost veterani družine.
Lovci so sklepali še o gradnji lovskega doma v Dragi. Zemljišče za gradnjo je že določeno.
FRANC KALlC
Gozdovi gorijo spomladi
Inšpekcija opozarja na nevarnost kurjenja
V GOZDU SO GA NAŠLI MRTVEGA
V soboto so v gozdu nad Suhoijem pri Dolenjskih Toplicah našli mrtvega 46-letnega Jožeta Jordana s Suhorja. Jordan je odšel od doma v sredo, 14. marca.
Domači so ga sicer iskali, vendar se niso preveč vznemirili. Mislili so namreč, da je odšel popravljat konjske komate, kot že večkrat. Ko pa so sosedje povedali, da so Jordana v sredo videli, kako je šel v gozd za vasjo, so ga iskali tudi tam. Našli so ga mrtvega. Preiskovalci so ugotovili, da ne gre za nasilno smrt.
Toplo marčevsko sonce zvablja ljudi v naravo, kmete na delo, meščane na izlete. Cas, ko skopni
sneg in ko pomladanski vetrovi osušijo zemljo in rastlinje, je navadno tudi čas gozdnih požarov. Medobčinska gozdarska inšpekcija za Posavje opozarja na to nevarnost. 2e majhna neprevidnost lahko povzroči neprecenljivo škodo. Kmetje namreč ob lepem in suhem vremenu čistijo travnike, nagrabljeno listje in vejevje pa navadno zakurijo ob robu gozda. Vse kmete, izletnike, planince, lovce, tabornike in druge občane zato inšpekcija opozaija, naj odvračajo ljudi od spomladanskega požiganja travišč in listja, kršilce pa prijavijo.
V Posavju so bili v zadnjih letih trije večji gozdni požari. Leta 1974 je pogorel triletni nasad smreke in
POHOD NA POREZEN
Planinsko društvo pripravlja letos že četrti skupinski pohod na 1632 m visoki Porezen, kjer je bila 24. marca 1945 huda bitka partizanov z nemškim okupatorjem ter domačimi izdajalci. Letošnji pohod bo 25. marca z zbirališčem na vrhu pri spomeniku, kjer bo ob 11. uri kratka spominska slovesnost. Iz Cerknega bo organiziran odhod ob 7. uri s spremstvom vodiča in osebja prve pomoči. Pohod bo ob vsakem vremenu. Isti dan bo ob 15. uri spominska slovesnost še pri spomeniku v Jesenici pod Poreznom, kjer so okupatorji postrelili v bitki na Po-reznu zajete partizane.
macesna na Opatovi gori, leta 1975 je ogenj uničil 4 ha gozda v Leskovcu pri Krškem, dva hektara
nasada zelenega in rdečega bora ter rdečega hrasta pa močno po škod o-
val.Leta 1976je vMalem Borštu pri. Prekopi ogenj popolnoma uničil 2,6 ha mešanega nasada. Skupna škoda, ki so jo povzročili omenjeni požari, znaša po današnjih cenah brez stroškov gašenja 520 tisoč dinarjev.
J. T.
NEVARNOST SE ŽE PREBUJA — -Prava modrasa dolga šestdeset centimetrov je v ponedeljek na Tolstem vrhu našel kmet Janez Nosan. Strupenjači sta ždeli na razgreti skali, za ta čas pa je njuna prisotnost prava redkost.
Kočevski Likovni salon neuporaben
Razstava del članov likovne skupine iz Ptuja bi skoraj odpadla. Odpreti bi jo morali v kočevskem Likovnem salonu, vendar je salon že tako poškodovan, da v pjem ni varno razstavljati. Zadnja muhasta zima z naglimi velikimi temperaturnimi spremembami ni uničila le ometa na stavbi, ampak tudi streho, da pušča kot rešeto, zaradi česar bi se razstavljena dela lahko nepopravljivo poškodovala.
* Ker drugih primernih prostorov ni, so sprva nameravali seliti razstavo iz prostora v prostor. Vendar so menili, da bi s prenašanjem izpostavljali slike še večji nevarnosti, zato so jo kljub pomislekom končno le odprli v Likovnem salonu. Malo pa je verjetno, da bo v teh prostorih razstava taborništva, ki je bila predvidena za 25. maj.
POŠKODOVAN LIKOVNI SALON — Razstavljene slike so zaradi tega visele le takrat, ko je bila razstava ptujskih likovnikov odprta, sicer pa so slike snemali s stene, da jih vlaga ne bi poškodovala. (Foto: Primc)
Sicer pa so pred kratkim izvolili novo vodstvo Likovnega salona in - na srečo - za predsednico inženirko arhitekture Marjeto Rupnik (podpredsed-
nik je akademski kipar S t čili6
Jarm, člani pa še Ivan Brudar, inž. arh. Slavko Masterl, Dušan Dežman in Vilko Ilc). Že na prvi seji odbora so sklenili, da je treba Likovni salon temeljito preurediti, ker pušča streha, ker se pod dviguje, odpada omet, pa tudi kurjave v salonu ni Po sedanjem predlogu naj bi stavbo obnovila krajevna skupnost, za opremo pa poskrbela občinska kulturna skupnost. Za pomoč bodo zaprosili še republiško ku1" turno skupnost.	.
Sprejeli so še predlo«. » stavbi bivšega «"“* 1 ’ .,,J „ .
bilo do nedavnega skladišče Tri-kona, uporabili za stalno razstavo slik in drugih likovnih del, ki jih je Likovni salon dobil v dar od razstavljalcev ali pa jih je odkupiL Teh del je že preko 40 in so zdaj shranjena, oziroma dana na ogled v raznih prostorih po mestu. Žal ti prostori niso vedno primerni, zato se likovna dela lahko poškodujejo.
J. PRIMC
PREVEC SE JE MUDILO
Minuli četrtek dopoldne je 17-let-ni Alojz Medle iz Novega mesta hotel steči čez Partizansko cesto. Prav tedaj je pripeljal mimo Alojz Povše iz Novega mesta. Fanta je kljub zaviranju zadel in zbil po tleh Neprevidneža so huje ranjenega odpeljali v novomeško bolnišnico.
Velika izbira dekorativnih in drugih zaves,
metrskega blaga za pomladne in poletne obleke
pletenin, obutve in modnih dodatkov
ženske, moške in otroške prehodne konfekcije
v prvem nadstropju Trgovske hiše	■»—
Max,market
V//////////* * * ■ * ■■■■■■■■■ IllllUlUffl
O trgovska	hiša	maximarketljubljana, Trg revolucije
PRILOGA
Pihalni orkester Iskra iz Šentjerneja šteje 30 klanov, podmladkarjev iz domače šentjernejske glasbene šole pa ima kar 16. Godba se je ponovno rodila 1974, ko je za dan žena znala približno zaigrati tri skladbe Danes fantje med strumnim korakanjem postrežejo s 24 koračni-cami, zabavnih melodij je na sporedu 16, za turobne dni pa je na voljo tudi 8 žalostink.
To naj bi bila trenutna osebna izkaznica pihalnega orkestra Iskra iz Šentjerneja Vsaka stvar pa ima svoje korenine in korenine šentjernejske pločevinaste godbe segajo v leto 1911, ko so tržani tudi z blagoslovom prižnice sklenili, da je šopirjenje kostanjeviške meščanske godbe res postalo neznosno. Nace Hudoklin iz Apnenika, ki mu je življenje naložilo osmi križ, se spominja, da so takrat za godbo zbrali 1200 srebrnih kron. S tem denarjem so na Češkem po zvezah kupili 25 inštrumentov. Pločevina je po železnici pripotovala do Krškega, kjer jo je v nejevoljo Kostanjevičanov pričakalo številno občinstvo.
Inštrumenti so eno, znanje pa drugo. Sredi aprila 1912 so šentjernejski godbeniki nastopili na velikonočni procesiji s šestimi skladbami. Prvi dirigent je bil neki Čadež, nekdanji član vojaške godbe v Celovcu. Ker za svoje znanje ni dobival pravega plačila, jo je kmalu potegnil v dalmatinsko deželo. Zamenjal ga je leta 1914 organist, po priimku Kramaršič, ki pa po spominu Naceta Hudoklina še zdaleč ni imel ..take komande" kot Čadež .delovanje godbe *° zečeli rahljati tudi različni strankarski Pogledi, razpustu pa je dal piko na i začetek prve svetovne vojne.
Nekdo vedno preživi, godbo so leta 1919 novili, tedaj je k njej pristopil tudi naš nist Hudoklin, ki je bil v prvem svetovnem y°.Jažki tr°bentač. Od leta 1925 do je bil kapelnik neki Škrjanc, vendar je po
PLOČEVINASTE
NOTE
nekem klasičnem šentjernejskem kreganju na Mokrem polju odšel.
Če lahko verjamemo Hudoklinu, je godba najbolj pretanjeno iqrala v letih 1933 - 1935. Pod njegovo taktirko so leta 1937 na tekmovanju v Ljubljani med 25 godbami zasedli nadvse ugledno drugo mesta Igrali pa so lahko 36 koračnic, 12 koncertnih valčkov in 10 žalostink. Pri Hudoklinu doma so vadili kar dvakrat na teden, inštrumente pa jim je popravljal Medvan iz Volčkove vasi. Ena vaja je trajala štiri ure
Vojna je raje poslušala predvsem regljanje strojnic. Po osvoboditvi je šentjernejska godba na pihala enkrat igrala na Javorovici, pri
spomeniku padlim borcem Cankarjevega bataljona, nato pa je prišel ukaz, da je godba lahko samo v Novem mestu. Inštrumente, tiste, ki so nekdaj veljali 1200 srebrnih kron, so odpeljali v tako imenovano dolenjsko metropola
sprejeli sklep o ponovnem rojstvu godba Navdušencev je bilo v začetku skoraj za pol stotnija četa pa se je zaradi napornih vaj (trikrat na teden) precej osula. Vmes je prišlo še dolgo vroče poletje, ko se še žuželkam ne ljubi napenjati zametka mažgan.
Fante je predvsem motilo, da jim je Škrfaič v začetku dovolil samo peti (celo zelo potihoma, kar v Šentjerneju ni v navadi) in čistiti inštrumenta Suženjsko dela Po enem letu prijateljskega prepričevanja je godba prvič nastopila. Dan žena prenese tudi kaj več kot neubrano igranja fantje so se javno predstavili 8. marca 1974 v šentjernejski dvorani. Kot že rečeno, so znali približno zaigrati tri skladbe, vendar jim Mladen kot dober strateg ni vsega dovolil. Zaigrali so samo dve in med zbranim ženstvom je zavladalo silno navdušenja ..Skromno" so se priklonili in odšli z odra. Vzkliki: „Še eno, še eno!" In tista tretja je bila edina, ki so jo še znali.
Potem je vse steklo kot po loju. Šenljemejska Iskra je kupila nove inštrumenta Mercator je prispeval srajca Šentjernejski oktet pa je tako rekoč poklicnim kolegom podaril kravata Iskra je nato še enkrat odprla sindikalno denarnico in v omarah godbenikov so se znašle tudi uniforma Medtem so se naučili tudi korakati
Danes vodi pihalni orkester Iskra kapelnik Bratislav Roguljič, še vedno daleč pa seže tudi nasvet njegovega pomočnika m nekdanjega vodje Mladena Škrbiča. In da ne bo kakšne zamere, naj omenimo še predsednika godbe Slavka Franka ki fantom v naši navzočnosti ni dovolil samo presunljivo, veselo ali kako drugače trobiti in pihati, ampak tudi povedati kaj o sebi.
BESEDILO: M. BAUER SLIKA: J.
Leta 1952 so na pobudo Dodota Majzlja v trgu, ki ima v grbu petelina spet obnovili godbo na pihala Po svoje inštrumente so se Šen tj er nejčani odpravili v Novo mesto dobro nabru-šeni, korajžni in z več konjskimi zapregami. Zmaga je bila popolna, Novomeščani so pohlevno odprli pločevinasti godbeni arzenal, Šentjemejčani pa so, lako pripovedujejo, suvereno odločali, kateri od inštrumentov je bil nekoč zares njihov. Novomeščani še danes trdijo, da se moraš bati predvsem šentjemej-skega spomina
O tem obdobju šentjernejske godbe pa zgodovina (kljub začetnemu navdušenju) skromno molči. Zadnje dejanje prebiranja in ubiranja kovinskih not se je po pripovedovanju manj kritičnih kronistov namreč zgodilo na poti na neki pogrebi Pot je bila zelo zelo dolga. Ko so primemo užaloščeni godbeniki prispeli na kraj turobe in zadnjega slovesa je na pokojnikovem grobu že skoraj pograjala trava.
Tako 80-letni Nace Hudoklin. Nadaljevanje šentjernejske godbene zgodbe smo sneli z jezika Janeza Selana. Stvar se je začela pustnega marca 1973, ko je že omenjenega Janeza in njegove tovariše usedal Mladen Škrbič, učitelj ra šentjernejskem oddelku novomeške glasbene šola Pobje, poleg Selana še Matičetov Janez, Japeljčkov Korel in Krhinov Jože, so v pustnem času nekaj okoli hodili z nekimi inštrumenti.
J. HARTMAN
DOBER
DAN,
DOLENJCI
JANEZ ERŽEN
Kako bi označil svoj igralski poklic?
Dokler si mlad, je vse najlepše, z leti pa se tudi odnos do igralskega poklica neprestano spreminja. Igralstvo postane običajen poklic kakor vsak drug, brez vzvišenosti. Mislim pa, da ima ta poklic za spremembo od drugih umetniških poklicev vendarle nekaj posebnega: je krut. Saj ne ostane za njim pravzaprav nič, razen nekaj obledelih fotografij in kritik, ki pa so običajno subjektivne. Igralec bi moral imeti korajžo ,da bi po vsaki odigrani vlogi zbrisal trak in začel popolnoma na novo.
S katero vlogo se je začelo?
Prepričan sem, da je bila želja po igralstvu v meni že od nekdaj. Nastopal sem že kot deček na raznih prireditvah Sokola v Ivančni gorici, od koder sem doma, in vse več, ko sem hodil v
stiško šolo. To je bilo še pred vojno, tam okoli 1935. Otroci smo imeli svoje otroško gledališče, v katerem smo igrali Sneguljčico.
Potem je prišla vojna. Star sem bil dvanajst let in spominjam se italijanskih vojakov, vsega mogočega orožja in partizanskih napadov. Naša hiša je bila v območju italijanske postojanke. Očeta so kmalu odpeljali v internacijo, z mamo in bratom pa smo ostali doma. Tudi sam sem zbiral podatke o ubitih in ranjenih Italijanih tako, da sem škilil skoz ostrešje naše hiše in te številke potem povedal mami. Mama pa jih je kot partizanska aktivistka nosila naprej.
Ob italijanski kapitulaciji smo otroci zbirali razmetano orožje za partizane. Z Marjanom Markovičem sva štela nemške tanke in na ta način odkrivala moč sovražnih nemških ko-
lon . .. Toda leta štiriinštirideset, maja meseca, ko so belogardisti v Stični ustanovili svojo postojanko, smo z bratom in mamo, ki je bila osumljena sodelovanja s partizani, zbežali skozi Suho krajino v partizansko Podhosto pri Dolenjskih Toplicah.
Tam sem bil sprejet v SKOJ in petnajstega septembra 1944 sem s še tremi fanti odšel v SNOS, ki je bil takrat v Srednji vasi pri Črmošnjicah.
V partizanih sem videl v predstavi Slovenskega gledališča Borovo Težko uro pa Moliero-vega Namišljenega bolnika. Bil sem vodja ciklostil ne tehnike, po potrebi pa tudi kurir. To je bilo partizansko življenje in v tej vlogi sem na Ravni gori dočakal svoj šestnajsti rojstni dan (rojen sem 7. maja 1929), in nekaj dni zatem je zasijala svoboda.
Želja po igralstvu me je spremljala naprej. Posebno pa sem si želel, da bi postal filmski igralec. Poiskal sem zvezo s Francetom Brenkom. Namero, da bi me poslali v Rusijo v filmsko šolo, pa je preprečil moj oče in za to sem mu še danes hvaležen. Oče je bil sedlar, tapetnik in gostilničar in je želel, da bi se tudi jaz oprijel tega poklica.
Šolanje sem nadaljeval na partizanski gimnaziji, ki se je neprestano selila, in z malo maturo sem bil 1947 sprejet na igralsko akademijo, na oddelek za ljudski oder.
Ž Janezom Cesarjem sva naštudirala v narečju Krjavljeve pripovedi Desetega brata in na osnovi te predstave sem bil po enem letu študija sprejet na oddelek za dramsko igro. Igralsko akademijo sem končal leta 1951 z diplomsko predstavo Ibsenove Hede Gabler. Igral sem njenega moža Tasmana."
Janez je bil pozneje tri leta angažiran v Prešernovem gledališču v Kranju. O tem času pravi, da je bilo to detinstvo njegovega igralstva. V Celju je preživel sedem let, od takrat pa je član Mestnega gledališča ljubljanskega. Naštudiral je preko sto različnih vlog. Bil je Shakespearov Hamlet in Rihard II., Spak v Snu kresne noči, Jerman v Cankarjevih Hlapcih, Dolinar v Jakobu Rudi pa Peter v Pohujšanju in porotnik št. 8 v Dvanajstih porotnikih. Isto vlogo je v Ljubljani igral Stane Sever, v znanem filmu Dvanajst porotnikov pa Henry Fonda. Sodeloval je pri skoraj vseh satiričnih kabaretih, poseben odmev pa sta imeli obe Mikelnovi Inventuri, v Mestnem gledališču ljubljanskem. Našteli bi še vloge: Saša Šopat v Navadnih vodah, Viktorja v Irkutski zgodbi, Valterja v Millerjevi Ceni in pa priorja v drami Gregorja
---------------------------------------------------n
IB i
Strniše Ljudožerci, Korla v Večeru ženinov , Andreja Hienga in Budala v komediji Mirka: ■■ Zupančiča Iz take smo snovi kot kranjski komedijanti, za katere je dobil Severjevo nagrado.
Znan kot žlahten satirik, humorist in cinik, ’ kaj mislite o tem?
Verjetno se satirik in cinik nekje skladata/ oziroma dopolnjujeta. Prepričan sem, da da satiričen odnos do problemov človeku izčiščene poglede na stvari, ki jih vidi in ki ga i žrejo. Mislim, da je prav tu tudi tisti cinik, o katerem govorite. Ta cinik je samo navidezen ali pa se motim. Kot igralec pa iščem vedno nove izrazne možnosti. Rad bi izpovedal svoj kritični odnos do življenja. Zato iščem v vsaki vlogi kanček tistega, kar rre še posebej zanima."
Kakšno je danes življenje poklicnega igralca?
Kot sem že prej omenil — brez gloriol. Toda dodal bi, da je ta poklic v naši družbi premalo ovrednoten. Za nekatere smo ljudje, ki delajo samo takrat, ko so na odru. Pozabljajo pa, daje potrebno živeti z vlogo tudi izven običajnega delovnega časa, se je potrebno naučiti teksta in da je potrebno biti naslednji dan spet zbran na predstavi, ne glede na to, kdaj si prejšnji večer prišel z gostovanja. Beograjski kolegi študirajo vlogo po pol leta in so v družbi nekako v sorazmerju vsaj z nogometaši! Pri nas pa ni pravega časa za pripravo. Delamo amatersko. Mi tu na Kranjskem smo še zmerom komedijanti in i glumači. Po Severju, ki je bil zame zadnji čisti igralec v pravem pomenu besede, se je pri nas začel tako imenovani režiserski teater. Danes je dobra predstava bolj rezultat slučaja, kot pa profesionalizma."
Janez Eržen je eden tistih naših ljudskih igralcev, ki ni zgubil stika s preprostimi ljudmi in ki je ustvaril veliko nepozabnih vlog. Ohranil je žlahtni dolenjski dialekt, ki dobiva vse večjo veljavo pri določenih vlogah. Predvsem na televiziji pa je Eržen še posebno priljubljen. Spomnimo se samo Marodičevih Malih oglasov pa še vrste drugih vlog, za katere je dobil posebno priznanje, in spomnimo se Vdove Rošlinke Cvetka Golarja, s katero je Mestno gledališče ljubljansko gostovalo širom po svetu in po našem podeželju.
Janez Eržen pravi: „To predstavo smo naštudirali v prostem času in s svojimi sredstvi, ! da bi si omogočili strokovno izpopolnjevanje." Tudi v tem je usoda slovenskih igralcev. Toda igralec mora igrati. Janez Eržen pride, kadar je le mogoče, na'Dolenjsko med svoje rojake in takrat je najbolj srečen.
LADISLAV LESAR
Dodatne zahodne,, poizvedbe"dajo vedeti, da je motor najnovejšega sovjetskega tanka v
zadnjem delu in da povzroča malo hrupa ter
daje malo dima. Tank ima zelo široke gosenice, kar pomeni, da se dobro obnaša tudi na mehkejših tleh in v snegu. Zahodni vojaški strokovnjaki najbolj dvomijo v podatek, da bi tank, ki je težak 41 ton in ima motor z močjo 700 KM, lahko dosegel hitrost 100 km na uro. Menijo, da je dejanska hitrost ..dirkalnega tanka" le 60 do 70 km na uro. Ne izključujejo pa možnosti, da so v zmoti.
Na zadnji del tanka lahko pritrdijo še dva soda z rezervnim gorivom. Tako na sprednjem kot na zadnjem koncu T—72 je jeklena vlečna vrv. Kupola je dvosedežna: na desni strani sedi komandir tanka, na levi pa strelec. Za protiletalski mitraljez ni znano, ali ga je med streljanjem mogoče usmerjati iz zaprtega vozila.
V kupoli so odprtine za opazovanje ter za infra rdeče in laserske naprave. Tank ima seveda tudi šnorkel, cev, skozi katero „diha", ko po dnu struge premaguje vodne ovire. Novo sovjetsko bojno vozilo ima le eno radijsko anteno, kar pomeni, da vzdržujejo zveze med tanki v okviru bataljona na isti valovni dolžini.
Zanimiv je tudi top, ki ima zelo dolgo in, tako kaže, znotraj gladko cev. Po podatku, da ima T—72 le tričlansko, ne pa štiričlansko posadko, pa je mogoče sklepati, da je polnjenje topovske cevi avtomatično.
..AMERICAN 180”
Policije po vsem svetu uporabljajo poleg osnovnega strelnega orožja, pištole in revolverja, še tako imenovana ramenska orožja. Gre večinoma za polavtomatske, avtomatske in ostrostrelske puške, polavtomatske in repetirne šibrovke, brzostrelke in še bi lahko kaj našli.
Pred nekaj leti pa se je pojavilo novo, zelo Zanimivo policijsko ramensko orožje, ki uporablja relativno zelo šibko strelivo kalibra 5,6 z robnim vžigom; pravzaprav strelivo za flobert. Kljub temU pa velja ta puška, ki so jo imenovali „american 180" za morda najbolj učinkovito policijsko orožje. Zakaj?
Pri avtomatskem ognju — možen je tudi polavtomatski - je hitrost streljanja kar 30 nabojev v sekundi. To je velika koncentracija svinčenk, kar 80 gramov svinca v sekundi na zelo majhnem prostoru in v zelo hitrem zaporedju. Posledica je izredno močan pok
Prednosti malokalibrskega streliva (5,6) so precejšnje. Orožje zaradi šibkosti streliva sploh nima odsuna, med streljanjem se ne premika(l).
Z njim lahko zanesljivo meri in zadene tudi avtomatskega orožja nevajeni strelec. Prednosti
malokalibrskega streliva so ttldi šibek pok),
majhna cena in splošna dosegljivost. Ker so naboji zelo majhni in lahki, ima orožje nabojnik s kar 177 naboji, pri tem pa napolnjena puška ni težja kot 4,54 kg.
Avtomatski puški „american 180" je moč dodati tudi posebno lasersko namerilno napravo: rdeča pika pokaže strelcu mesto, kamor bo ob sprožitvi udarila krogla ali rafal.
„Puškico" izdelujejo tudi v Avstriji. Brez laserske namerilne naprave stane 350 dolarjev, z njo pa 1000 zelenih bankovcev.
VOJAŠKI KOTIČEK
DIRKALNI TANK?
Na tradicionalni novembrski paradi v Moskvi leta 1977 so imeli tuji opazovalci prvič priložnost videti novi sovjetski bojni tank T-72. Glede na strah zahodnih zaveznikov pred tankovsko premočjo sil Varšavskega pakta velja novemu tanku pogledati nekoliko globlje v obisti.
Tank so Sovjeti prvič, še pred parado, pokazali francoskemu obrambnemu ministru. Rekli so, da se tank uradno imenuje T—72, da ima njegov motor 700 KM in da je njegova največja hitrost 100 km na uro! Poleg tega je Francoz zvedel, da tank brez vmesnega tankanja lahko pelje 500 km daleč, da ima tričlansko posadko (možje morajo biti majhne postave), da je oborožen s topom kalibra 125 mm, mitraljezom kalibra 7,62 in protiletalskim mitraljezom kalibra 12,7 mm. S seboj vozi 40 granat, od tega 22 eksplozivnih, 12 prebojnih in 6 kumulativnih. Bočni oklep je dovolj močan, da ščiti posadko pred prebojnimi projektili, z grebljo, ki je pritrjena pod sprednjim delom tanka, pa da se lahko vkoplje v nekaj minutah.
26
DOLENJSKI LIST
STOLETIJ MOKRIH NOG
Letos bodo Mokronožani ali Mokronajzarji Praznovali 700 let trga. Novica razen častitljivega zadja sedmih stoletij ne bi imela posebne teže, e ne bi bili Mokronajzarji res trdni tržani, tako oč tržani iz prepričanja. Danes, ko hoče biti sn * na)mani meščan, je ta lastnost redka in P°stovanja vredna. Mokronajzarje lahko nepri-ranski opazovalec glede prepričanega tržanstva gl'merja kvečjemu s Šentjernejčani. Soočil pa °vek, ki je pri polni zavesti, ne bi Šentjernejča-'n Mokronajzarja nikoli. Težko bi ju spravil £.razen- Bodisi zaradi tepeža, bodisi zaradi poli* • ki bi se ga pretrdno oklenila. Sicer pa letos D a*9uie Mokronog in z njim ter njegovimi ^ivalci je bilo v zgodovini nekako takole:
0 "Pkronog oziroma mokronoški grad se prvič li er|ja v znanih virih že leta 1137, ko se v neki 'ni. izdani v koroških Brežah, omenja kot z' a neki Henrik Mokronoški. To pa je samo ®tek papirnate mokronoške zgodovine, tud' 0Čje tega ,ePe9a kraja je bilo naseljeno 1 y halštatu in latenu, da Rimljanov niti ne o ®n^amo’ V Mokronogu in sosednjih krajih so _kopa|j mnogo prazgodovinskih gomil. Domne-
vajo, da je na Žalostni gori še neraziskana prazgodovinska naselbina, prazgodovinski grobovi so tudi v bližini cerkve sv. Florjana. Na hribu Priči je bila prazgodovinska naselbina in tam so 1879 našli tudi zaklad 4000 rimskih novcev iz obdobja pozne antike. O prastari naselitvi priča tudi ime Ajdovske jame, kjer so imeli Kelti, za njimi pa Rimljani rudnik svinca.
Izpričano je tudi, da je bil Mokronog močno naselitveno jedro Slovencev. V začetku 11. stoletja je bila lastnica Mokronoga rodbina Breže-Seliška. Leta 1044 ga je tedaj še ne blažena Hema z drugimi posestvi vred podarila ženskemu samostanu v Krki na Koroškem. Do leta 1616 je bil Mokronog v lasti krške škofije.
Glede tistega Henrika Mokronoškega iz leta 1137 je treba resnici na uho povedati, da se je naziv nanašal na Gornji Mokronog. Ta Mokronog je še večkrat omenjen tako v 12. kot tudi v 13. stoletju.
Leta 1249 pa je bila spisana listina o ustanovitvi samostana v Kostanjevici. To pisanje omenja tudi nekega mokronoškega župnika Otona. Po mnenju zgodovinarjev gre za današnji trg Mokronog.
Najbolj znamenita mokronajzarska letnica je 1279. V listini, izdelani za škofa iz koroške Krke, se prvič omenjata stolp in trg Mokronog. Omenjenega leta naj bi ju neki Viljem iz Svibnega vrnil krškemu škofu. Originalna pergamentna listina se nahaja danes v celovškem deželnem arhivu.
Na tem mestu lahko omenimo — Mokronajzarji v blišču praznika najbrž ne bodo zamerili — da so njihovi apetiti segli celo dlje od trga. K. Črnologar je na prelomu stoletja na podlagi dejstva, da je na starem pečatu Mokronoga latinski napis, ki se v prevodu glasi pečat „mesta" Mokronoga, domneval, da je bil Mokronog v srednjem veku mesto. Te pobožne želje pa ne držijo, ker so takrat tudi drugi trgi imeli navado na pečatih uporabljati naziv mesto. Mokronog kljub pečatnemu napisu torej v srednjem veku ni bil mesto. Zanesljivo pa je bil trg, kot rečeno, vsaj od leta 1279.
Mesto je torej padlo v vodo, no, Mokronajzarji so mokrote vsaj ob nogah kar vajeni. Boso nogo imajo kar v grbu. Po Valvasorju je mokronajZar-ski simbol odtis podplata (v naravni barvi) v belem ščitu.
In v znamenju te bose noge je imel Mokronog nekoč lastno sodstvo. Prvi trški sodnik se omenja 1367. V prvi polovici šestnajstega stoletja je
administrator krške škofije in poznejši krški škof Anton potrdil Mokronogu dotedanje trške pravice.
In pravice so bile za tedanje čase velike. To je bila pravica do zatočišča, lastnega sodstva (krvno sodstvo je imela v rokah mokronoška deželna sodnija), v potokih in Mirni pa je omenjeni Anton znova podkrepil prost ribolov ob petkih in postnih dnevih. Na zelo častnem mestu je tudi pravica svobodne volitve sodnika in njegove umestitve o božiču. Mokronoški sodnik je ob razpravah nosil pozlačeno palico. Danes se nahaja v Dolenjskem muzeju, za kar gre zasluga „zaprise-ženemu" Mokronožanu Petru Devu.
Bolj slabo se je Mokronogu pisalo po letu 1616, ko je trg z gradom vred prešel v druge roke in začel propadati. Na boljše je krenilo v dobi splošnih upravnih reform sina Marije Terezije— Jožefa, ko je dobil tudi Mokronog novi red in predpise. Tržani so postali pravi lastniki vseh zemljišč, dobili so svobodo gibanja, gospodarska politika je bila poverjena trškemu sodniku.
Obrtniki so se družili v cehe, ki so imeli najrazličnejše privilegije. Mokronoška obrt sta bila nekdaj usnjarstvo in čevljarstvo. Marija Terezija je tri leta pred smrtjo podelila trgu pravico do treh letnih sejmov, cesar Ferdinand pa je pravico kasneje razširil na štiri. Trg je bil v 16. in 17. stoletju obzidan, o čemer še danes priča štirioglati stolp.
Kar se sejmov tiče, kraj ni izgubil tradicije: leta 1971 jih je imel celo 24, od tega 12 splošnih, druga polovica pa je bila namenjena trgovanju s prašički.
Nekaj besed zasluži tudi Mokronoški grad. Zgradili so ga v dobi grofice Heme, zavzel in opustošil ga je celjskih grofov vojskovodja Jan Vitovec, v obisti so mu leta 1515 segli tudi uporni kmetje. Med zadnjo vojno so grad zažgali, da se ne bi v njem ugnezdila belogardistična posadka. Na gradu je bil nekdaj sedež krvnega deželnega sodišča. Ko smo že pri poslopjih, velja omeniti tudi šolo; ta se prvič omenja leta 1782, sedanje šolsko poslopje pa je iz začetka našega stoletja. Da je bil Mokronog nekoč res trden trg, pričajo tudi kar tri cerkve; med njimi je najbolj znana tista na Žalostni gori, kamor prihajajo romarji od blizu in daleč, tudi iz Štajerske, Bele krajine in Hrvatske.
Če zdaj spet nadaljujemo z mokronajzarsko zgodovino, pridemo z majhnimi preskoki do revolucionarnega leta 1848. Dr. Hinko Heferle piše, da je bila kakor v nekaterih drugih mestih
Dolenjske tudi v Mokronogu ustanovljena narodna straža ali garda. Garda je nosila civilno obleko, imela je zelo velike in dolge puške, medtem ko je komandant straže imel dolgo sabljo. Straža je nastopila o velikonočni in telovski procesiji. Takrat so tudi streljali, baje zelo slabo. Kronist tudi pripominja, da se je mokronoška narodna straža udeležila ..praznika pobratimije" na Otočcu. Ljudsko prebujanje je kmalu zatrla absolutistična Bachova vlada. Po njenem padcu je narodna zavest dobila še večja krila. V Mokronogu je bilo gasilsko društvo ustanovljeno 1882. Nekaj kasneje so postavili na noge Narodno čitalnico oziroma Bralno društvo. Mokronoški Sokol se je izlegel leta 1919, leto kasneje se mu je pridružilo še telovadno društvo Orel.
Za Mokronajzarje velja, da so že od nekdaj narodno zavedni. Po besedah dr. Heferla je k temu pripomoglo zlasti številno uradništvo pri trških krajevnih uradih. Narodna zavest je korakala celo tako daleč, da je nekaj mladih študentov malo pred otvoritvijo železniške proge Treb-nje-Šentjanž prepleskalo na mokronoški železniški postaji nemške napise. Razen tega so študentje, potem ko je vlak uradno zasopihal, pregradili progo s hlodi. Vlak se je moral ustaviti. Vse to so delali pod geslom: „Nočemo nemškega vlaka!" To dejanje je po oceni dr. Heferla sicer mejilo na kriminal, vendar pa je pokazalo bojevitost tedanje mladine nasproti tlačiteljem našega ljudstva. Mokronog je nekaj časa nudil varno zavetje tudi Preporodu, v katerem je bilo organiziranih veliko mladincev ki so odločno zahtevali zedinjenje Slovencev s Srbi in Hrvati v skupno jugoslovansko državo.
Zanimiv je tudi pogled v Mokronog tam nekje leta 1937. Trg kot pravi trg. Križišče cest proti Novemu mestu, Sevnici, na Trebelno in Mirno. Obrtniki, trgovine, gostilne s tujskimi sobami, tovarna usnja, parna žaga, strojno mizarstvo. Pomembna je lesna trgovina, ki prodaja hrastov, bukov, smrekov in orehov les. Ljudje so se v veliki meri ukvarjali (tudi danes je še tako) z vinogradništvom in kmetijstvom. Sloviti mokronoški vinogradi so na Priči. Takrat so Mokronajzarji vsako leto prodali v Zagreb 10 vagonov krompirja in kar 32 vagonov fižola. V Ljubljano pa je odplavalo do 500 hektov cvička. V promet je šlo tudi sadje, predvsem hruške in slive, prijazno dolino Mirne so v rojih obletavale čebele.
Kronist trdi dobesedno takole: ..Mokronog je idilično miren, prijazen, zdrav in prijeten kraj za letoviščarje." Predvsem pa si velja zapomniti, da je bil Mokronog med obema vojnama zanesljivo gospodarsko bolj razvit kot betežno in s prahom neustvarjalnosti posuto Novo mesto.
Po zlomu stare Jugoslavije so Mokronog okupirali najprej Nemci, junija 1941 pa so jih zamenjali Italijani, ki so tu imeli postojanko do kapitulacije. Ze avgusta 1941 je bila ustanovljena Mokronoška četa, ki se je izkazala pri napadu na Bučko. Številni Mokronajzarji so bili v sloviti Gubčevi brigadi. Na pomembne dogodke iz NOB opozarja več spominskih plošč, med njimi plošča ki pripoveduje spominu in zanamcem, da je bila tu leta 1942 ustanovljena XII. slovenska udarna brigada. Kraj gozda pod Pričo je tudi spominsko obeležje, kjer je sprožil prvi strel narodni heroj Milan Majcen.
Kje je Mokronog danes? Ne da bi raziskovali vzroke, lahko rečemo, da je Mokronog po drugi vojni gospodarsko nazadoval, pa tudi uradništva v kraju ni več. Še leta 1971 je bilo v tem trgu, ki res zasluži ta naziv, 11 obrtnikov, med njimi tudi sedlar. Je danes še potreben, oziroma bo potreben znova?
Kakorkoli že, Mokronogu, ki praznuje letos 700-letnico tržnih pravic, najbrž ne bo nihče stregel po življenju. Ze zaradi tega ne, ker je to še vedno ..idilično miren, prijazen, zdrav in prijeten kraj za letoviščarje." Odtis bose in mokre noge (v naravni barvi) bo zanesljivo preživel.
ZA VSAKO VLOGO
NAJDEŠ V SEBI KORENINE
Iz Ponikev pri Celju je doma. Od mladega jo je vleklo k odru. Še kot študentka se je vključila v skupino Ljubljanskega odra v Mariboru, ko pa je bilo Mariborsko gledališče po osvoboditvi odprto, so jo povabili na poizkusno dobo. Takrat Slovenija še ni imela igralske akademije in slovenski dramatik ter režiser Fran Žižek je obetajočim igralcem priredil tečaj po sistemu Stanislavskega, ki pravi, da mora igralec svojo vlogo vedno v resnici podoživeti.
„Na ta leta imam pretresljive spomine. Igralci, ki smo se tedaj znašli v Trstu, smo živeli vandrovsko, ubogo, napol cigansko življenje, toda živeli smo polnokrvno. Zaradi publike, ki nas je dobesedno upijala. To je nepozabno. Kako željni so bili ljudje vsake slovenske besede! Kako ubogi smo bili vsi. Dvorane majhne, mrzle, morda v kotu gašperček, stoli, ki so jih ljudje prinesli s seboj. Zaviti v plaščih so poslušali, tiho, skoraj brez diha je bila dvorana in navdušenje do solz. . . Kako smo bili potrebni drug drugemu!"
1947. leta je Štefka odigrala svojo prvo vlogo v filmu. Bila je Tildika v prvem slovenskem filmu Na svoji zemlji. Sicer pa je v Trstu igrala največ nežna dekleta, ženske trhle narave iii nekaj komedijskih likov.
„Na neki poseben način je moja vloga Katrin v Dedinji moja najljubša igralska stvaritev. V Katrin je v eni osebi združen tako širok krog čustvovanj, ljubezni, bolečine, razočaranj in moči, ki ponovno pomaga, da se ta ženska vzravna v življenju, kot le redkokje. Katrin mi je blizu kot bitje. Človek za vsako vlogo najde tudi v sebi korenine — čustva, ki jih v življenju sicer kontrolira in jih ne izda. Igralcu je dan poseben čar, da jih lahko odpira, jih zavestno formira in oblikuje mimo sebe. Toda nemogoče je karkoli polnega dati iz sebe, če ni v tebi samem. Soigralci v nekih smereh, ker so bolj avtentični prav v tistem čustvu, drugod pa spet ne. Vseh nians seveda ne moreš dobro zaigrati; nekje se razživiš bolj, nekje manj.
Leta 1961 je Štefka Drolčeva spet v Ljubljani. Iz nežnih vlog na deskah Tržaškega gledališča naglo preide v ostre vloge v Medeji, zaigra Klitaimnestro, Izmeno v Smoletovi Antigoni. Vloge z nečloveškimi razsežnostmi, kot pravi
v.;.v.v.v.n
• VAV
«KvXw>.wK*:
sama. Potem je spet pri odru 57, ki daje največ slovenska dela, ter pri Eksperimentalnem gledališču.
„Bilo je polno zanimivih vlog," se Štefka zamisli in za hip preneha s pripovedjo. Mehak žameten glas ima in ne vem, zakaj mi neprestano bega po glavi spomin na njeno vlogo v Fizikih, kjer so jo s tisto dolgo, strogo črno obleko ter visoko belo frizuro tako postarali in otrdili. .. Pred mano pa je živo nasprotje.
Dostikrat ob večerih poslušamo Štefko Drol-čevo tudi v radijskih igrah, pravo doživetje pa je njen literarni nokturno.
„Na radiu zadnje čase manj delam, čeprav je to zanimiv medij. Prave-čarovnije se dajo z njim ustvariti."
„Kaj pa film? "
„Ta ima velikansko prednost pred teatrom, ker gre lahko v tako neizmerno širino, ima kamero, ki ti pride dobesedno v bit, v žile: vse lahko narediš, le če znaš, če čutiš. Brez napora je pred tabo vse in kot najzaupljivejšemu prijatelju zaupaš stvari kameri, verjeti pa moraš, da je za tistim očesom — publika. Teater je po svoje nenadomestljiv, kamera pa je lahko neverjetna v svoji senzibilnosti - ničesar ji ne moreš skriti, vse, kar imaš, je dano."
„Kaj pa menite o gledališču enega? "
,,Ne, nisem zanj. Gledališče je vendar skupnost, celota, kjer nastopa mnogo ljudi. Gledališče je delo mnogih, je dialog, ni monolog, čeprav se lahko v tej smeri mnogo zanimivega ustvari, ne more pa to zanikati dialoga."
Navadno si igralci še posebno želijo igrati prav določene vloge, tako rekoč njihovi življenjski cilji so.
„Ne nobenih želja nimam. Zelo rada igram, nimam pa posebne želje, katero vlogo. Življenje, ki sem ga preživela, se skozenj prebijala, je bilo tako bogato, tako polno, toliko vlog sem zaigrala, da nimam več velikih želja. Preprosto: rada igram in nimam kompleksov tudi za male vloge."
Veliko je dala iz sebe v vseh teh letih kot nepozabna_ Ana Karenina, Agatija Tihonovna v Gogoljevi Ženitvi, Maša v Utvi, Marija v Delavnici oblakov, Tanja v Kozakovi Legendi o svetem Che, Francka v filmu Na klancu, nesrečna mati v ^ televizijski nadaljevanki Kukavičji Mihec. Za svoje delo je pred dvajsetimi leti dobila Prvomajsko nagrado Združenja dramskih umetnikov Slovenije, leta 1964 Prešernovo nagrado, leta 1977 pa Severjevo nagrado.
„ Bi še nastopali takole, kot je bil na primer ta večer Prešernovih pesmi v Kranju? "
„Seveda bi. Šla bi kamorkoli, kjer bi bila publika vesela tega."
Morali bi slišati, kako preprosto in ljubo je zvenelo tisto njeno: „Če bi bili veseli tega".
Besedilo: DANICA DOLENC Fotografije: FRANC PERDAN
n->»-
K) km
km 0 160 m
smmm
KATUMAJARVI
s
SAAJARVI
SB
KB
m
JANISJARVI
SH
sa
SYRJANTAUSTA LAM Ml
KAIKALA
5)H
MS
+
nii
m
a m
KAUNKORPI
4^	103
USKILA KASTARLAMPI
530 SIS
TARftNILA LAHTI
IH
sa
m
m
a hh
s
i
m
Pavle Šterk
Z razvojem smučarskega teka se veča število množičnih tekaških prireditev tako pri nas, kakor tudi v tujini. Jugoslovani so doslej sodelovali že na vseh večjih tujih maratonih v Evropi, razen na teku Finlandia hiihto, 75 km dolgi progi blizu Lahtija na Finskem. Letos so nekatere delovne organizacije omogočile jugoslovanski študentski reprezentanci nastop na tej prireditvi.
Finlandia hiihto sicer nima tako dolge tradicije kot Vassa Loppet na Švedskem, vendar si je v šestih letih pridobil ugled maratoncev, ki tvorijo Euro - Loppet oziroma devet tekov, ki sestavljajo World Loppet.
Želja vsakega tekača je končati tekmovanje VVorld Loppet in si tako pridobiti častno, a zelo redko priznanje na svetu.
Za tek na Finskem smo se odločili zelo pozno, predvsem zaradi denarnih težav. Organizator sprejema prijave že junija, za boljšo startno številko upoštevajo uvrstitev določenega tekača na zadnjem teku. Ker smo nastopili prvič, smo štartali v drugi polovici sedemtisočglave množice s startnimi številkami 4306 do 4312.
Start teka je v Haemeenlini, cilj pa v 75 km oddaljenem Lahtiju. Proga poteka po zelo razgibanem terenu. Najbolj presenetljiv za vse udeležence je bil start. Navajeni na prerivanje z domačih in nekaterih tujih tekem, smo presenečeni ostrmeli nad disciplino in obzirnostjo nastopajočih. Razvrščeni so bili v štirinajst skupin po 500 ljudi. Skupine so bile med seboj ločene le z reklamnimi zastavicami, brez zapor, toda kljub temu smo vsi mirno čakali na startni strel.
Drugo presenečenje nas je čakalo na progi. Pričakovali smo ravnino z blagimi vzponi, naleteli pa na izredno razgiban teren, ki ga je še oteževal suh, sipek sneg, ki ga Jugoslovani nismo vajeni. Nekako do 30 km smo tekli v strnjeni skupini, šele od tam naprej se je neskončna vrsta pričela trgati in tako omogočila prehitevanje. Med tekom je vsak udeleženec doživljal težke trenutke, ki so se na cilju zlili v nepozabno doživetje. Za vse težave je bilo med tekom tudi „zdravilo". Na enajstih, že prej določenih mestih si lahko zamenjal poškodovano opremo, domazal smuči, prigriznil in spil požirek čaja, limonade, kave. .. Na teh mestih je bila tudi prva pomoč z improviziranimi savnami, ki so služile za masažo. Če kljub vsemu kdo ni mogel nadaljevati teka, je imel takoj na voljo prevoz do cilja. Tiste, ki smo tek zmogli, je čakalo na lahtijskem stadionu okoli 40.000 gledalcev. Ti so burno pozdravili
prihod slehernega tekača. Na glavnem semaforU je bilo v trenutku, ko .si tekel častni krog, napisano uvrstitev, priimek in ime, čas teka in država, za katero si nastopal. Za Jugoslovane:
1303 Šterk 6 ur 11 minut 21 sek.
2627 Kordiš 7 ur 7 minut 8 sek.
2628 Štrukelj 7 ur 7 minut 10 sek. itd.
Večina udeležencev Finlandije hiihto je tekla
že na vseh velikih maratonih in mnenja smo, da \e to najtežji tek. Tudi čas zgovorno priča o tem: Kot primer naj omenim, da sem za 11 km daljši tek (86) km) VASSA na Švedskem v slabil1 snežnih razmerah potreboval 6 ur in 9 minut.
Nekaj dni po tekmi smo počivali, nato Pa odpotovali v Reaskalo in Lakasalo na mednarod; no študentsko tekmovanje. V konkurenci okoli sto tekačev iz 16 držav smo v teku na 15 km dosegli imenitne rezultate: Šterk 7, Kordiš 18, Štrukelj 34 in Strasser 58. mesto.Dan pozneje na 30 km pa Šterk 13., Kordiš 35., Štrasser 42. in Štrukelj 62. mesto. Te uvrstitve nam gotovo obetajo soliden nastop na bližnjem svetovnem študentskem prvenstvu v Italiji.
Zelo zanimivo je, kako in s kolikšno prizadel nostjo gojijo Finci smučarski tek. Kot tekmovalec si deležen posebne pozornosti. Občutek imamo, da vsak trenutek izkoristijo za rekreacij0 na snegu. S smučmi hodijo na obiske, na smučeh preživljajo vikende. Zamrznjeno jezero in gozdov1 so prepleteni s tekaškimi programi, na katerih v vsakem trenutku srečaš skupine ljudi različne starosti in spola. Vsak večji kraj ima nekaj kilometrov razsvetljene proge. V samem glavnem mestu je okoli 100 km urejenih tekaških prog.
jezer
m
Res, Finska je dežela tisočerih skromnih, a odličnih tekačev.
PAVLE ŠTERK
bl/dimpeSl
UMAŽUN '
%
MILANO
VERONA
KARLOVAC
k
CESTAM ZGLED Elektrika
^ Poteklih mesecih smo proslavljali in obujali spomi-Kako otvoritev naže hitre ceste Ljubljana - Zagreb.
r smo 1948 imenovali cesto Zagreb — Beograd našo Cton ?'!tocesto" tako smo 1958 imenovali tudi to novo 0 Ljubljana — Zagreb kar avtocesto.
Men,
je bila ob otvoritvi 1958 tehnično najbolje
krii-Vj^ iu9°s|ovanska cesta, saj smo jo zgradili na vseh Od i . 'n odcepih v dveh višinah. Tako imamo na cesti ^Ljubljane do Zagreba preko sto nadvozov, podvozov, Shodov in podhodov. Ta cesta je bila naš tehnični in
strokovni ponos. To je bila tedaj, prometno obravnavano, prva cesta v Jugoslaviji.
Ne glede na takšno gradnjo pa smo tudi tedaj imeli zelo omejena finančna sredstva, postavljen je bil tako rekoč limit stroškov. Da bi tedaj lahko zgradili cesto v celotni dolžini, smo bili primorani vse bolj in bolj prilagajati os in višino ceste obstoječemu hribovitemu zemljišču. Imeli smo točno določena sredstva in jih nismo smeli prekoračiti. Ta ukrep pa je zahteval večje vzpone, manjše krivine in nedopustne prečne padce novega vozišča.
Takšni tehnični ukrepi, ki so bili še poslabšani s preozkim voziščem in brez tretjega počasnega voznega pasu v klancih, so danes najvidnejši vzrok, da ceste ne moremo šteti po mednarodnih predpisih za avtocesto niti za polavtocesto, ampak samo za hitro cesto Ljublja-113 ~ Zagreb. Kot magistralna cesta je sestavni del
bodoče avtoceste Karavanke — Djevdjelija, ki jo imenujemo „Cesta bratstva in edinstva".
Pred dvajsetimi leti ni nihče razumel, da bo pri nas v tolikšni meri in tako hitro rastel avtomobilski promet. Nihče ni tedaj predvideval, da bo cestni promet prevzel od železnice preko 50 % tovornega in preko 85 % osebnega prometa. Nismo verjeli v tako hiter gospodarski razvoj, ki povzroča zaradi svoje raztresenosti industrije širom po Jugoslaviji vedno več tovornega prometa, in to v vseh smereh. Tako imamo silen porast tovornega prometa od naših meja preko Ljubljane, Maribora, Zagreba, Beograda in Niša.
Naša neuvrščenost je odprla vse naše meje ne glede na narodnost ter dileme Vzhod — Zahod - Evropa — Balkan — Azija — Afrika. Zaživeli smo standard, ki ga nismo načrtovali, ampak smo ga s svojo delavnostjo dosegli predčasno.
Nenehna rast standarda v vsej Evropi in pri nas kije pogojevala tako skokovit porast avtomobilizma, je zre-volucionirala cestni problem širom po svetu in še močneje pri nas. Razvoj avtomatizacije, skrajšanje delovnega časa, večji dohodki itd. prinašajo več časa, ki ga je začel čiovek izrabljati že vsak petek, soboto in nedeljo.
Odprte meje so silno prispevale k razvoju turizma. Avtomobil in avtobus sta postala življenjska spremljevalca sodobnega človeka. Umik nazaj verjetno rve bo mogoč. Vse kaže le v nasprotno smer, to je v vse večio motorizacijo.
Pogled na zemljevid nam kaže silen porast cest, predvsem pa avtocest srednje Evrope, kamor gravitira tudi severozahodni del Jugoslavije s Slovenijo in Hrvat-sko. V Nemčiji, Italiji, Avstriji, Švici in Madžarski gradijo vedno nove in nove ceste za lokalne, evropske in medkontmentalne potrebe. Naši napori zadnjih dvajset let so usmerjeni v to, da bi naše sosede tudi s cestami, tedaj ne samo z avtomobili, pravočasno dohiteli.
Slovenija je sestavila programe za obnovo, vzdrževanje in gradnjo novih cest, toda zaradi premajhnih sredstev moramo leto za letom planirana dela odlagati na naslednja leta. Vse to pa nas ovira, da bi v določenem obdobju, vsaj tja do leta 1990, dogradili slovenski cestnoprometni križ: „Sloveniko" in Jliriko". Najnovejši sklepi izvršnega sveta Slovenije in republiške skupnosti za ceste so jasen dokaz, da moramo to stanje takoj finančno sanirati.
Poleg teh cest pa se kaže v Sloveniji vedno večja potreba po gradnji avtoceste od Maribora proti Zagrebu, od Pragerskega proti Madžarski; nismo še dogradili zasavke ceste, ki bi sedaj razbremenjevala našo hitro cesto Ljubljana — Zagreb. Kje je obalna cesta, kje so še ostale magistralne in regionalne ceste, mostovi itd.!
Nakazani najbolj potrebni cestnoprometni objekti nas ob 20-letnici ceste Ljubljana - Zagreb zavezujejo, da bomo skušali prometne razmere v vsej Sloveniji izboljšati ter da bomo posvetili vso potrebno skrb za obnovo in sanacijo ceste Ljubljana — Zagreb, saj je ne potrebuje samo Dolenjska, ampak vsa Slovenija, Jugoslavija in Evropa. Ta cesta ni zastonj imenovana ,,Evropska cesta", saj jo Evropa in mi nujno potrebujemo.
in želje nas še vedno spremljajo ob njeni 20—letnici. Tudi najnovejši predlogi, da bi začeli reševati ceste tako, kakor smo rešili vprašanje elektrike, nas hrabrijo pri nadaljnjih obravnavah celotne slovenske cestne problematike.
Ob zaključku znova pozivam vse Slovence, naj svoje posojilo za ceste zavestno namenijo samo za ceste. Res je bilo to posojilo prostovoljno, toda ceste ga še bolj resnično potrebujejo. Zato ponovno predlagam da poklonimo cestam vsaj obresti, da odložimo roke za vračanje posojila, da po možnosti in družbeni uvidevnosti poklonimo prvo posojilo našim cestam in samo cestam. Le tako bomo dokazali, da razumemo potrebo našega časa.
CIRIL STANIČ
m
mm
lil
h
k««**:-:
T»saHiC 5 E k-ezaJR
^RlNZ”
BREZPOTJA
kakršnega imajo pri Gorenčevih na Q(e	v Sevniški občini, je nekaj posebnega.
\8I ranc je nanj še posebno ponosen, saj je tyi|iCP0 Smislih njegovega sina. „Oče je vedno Jiri pr a Pogreša traktor za prevoze," pripoveduje r'tj6ranc:' ki živi sedaj sicer na Raki, dela pa v ^ nejski Iskri pri avtomatu za upore.
%	do dela s stroji in oblikovanje kovine
nekdaj, čeprav za kaj takega ni izučen. !Sai S6rT1 v't,e* ta tra*<tor, ko je imel Franc * s^rodje; uvidel sem, da iz tega bo nekaj," iHj j11 nja Francetov prijatelj Franc Šribar. Po n0'renc	r'bar namreč avtomehanik, prijatelju
,jj u Pa vseeno ne odreka izvirnosti. „Unimo-9*a(e*flski stroj je bilo treba zavreči že kmalu s * th ■ kil je preveč iztrošen. Zamenjal sem t\00toriem od prinza. Menjalnik istega tipa \S|^ e2al z zadnjo premo fiata 615 B, znanega e9a vozila. Prestave tako zmanjšajo vrtenje
za šestkrat, kar daje traktorju primerno delovno hitrost. Prva prema je od starega opla," opisuje samouški graditelj to nenavadno sestavo.
Živahni motorji še marsikje vrtoglavo ženejo prinze, znane tudi pod imenom leteče krste ravno zaradi teh močnih strojev. Gorenčev ata pripne na ta traktor ponavadi prikolico ravno tako domačega dela in zvozi domov ali na polje vse potrebno. Res je, da ta traktor pije superbencin, vendar pri Gorenčevih ne tožijo nad porabo. Sin Franc zatrjuje, da vsi deli niso stali kaj dosti več kot star milijon; za ta denar bi težko dobil motokultivator. Gorenc in Šribar kajpak ne računata svojega dela. „Ko sva kakšen popoldan začela, ponavadi nisva odnehala do pozne noči, dokler ni postalo jasno, da bo šlo," pravita.
Franc Gorenc se je bil gradnje tega traktorja lotil brez kakršnegakoli izrisanega načrta. Na ta način se dela ne bo več lotil. Sedaj imata s Šribarjem že precej skic. Tokrat naj bi nastalo iz delov dveh fičkov in še česa posebno terensko vozilo s pogonom na vsa štiri kolesa. Traktor obeta, da se jima bo tudi nova zamisel posrečila.
A. ŽELEZNIK
3!
TRAKTOR JE POSTAL ..FORMULA”
Med avtomobilske izumitelje se Dolenjci še nismo zapisali, pa čeprav znamo narediti nekaj vrst avtomobilskih modelov. Eden takih, ki jim izumiteljska žilica ne miruje, je tudi Tone Zupet z Mirne. Že tretje leto se vozi okoli z doma sestavljenim vozilom, ki še najbolj spominja na nekoliko skrajšan model znamenitih dirkalnih , .formul".
Po poklicu je mizar, vendar veliko raje oblikuje kovino kot les. Tako, kot se je sam lotil že mnogih stvari, si je želel tudi sam narediti traktor, ki bi zmogel tako rekoč vsa dela. Stari volksvvagnov kombi je razstavil na tisoče delčkov in delov. Najprej je zvaril kratko podvozje, pritrdil prenovljen močnejši motor, volan ter vse najnujnejše, in že se je dalo za silo peljati. Potem je premikajoče se čudo pričel „oplemenjevati" s pločevino, ki je z dneva v dan postajala bolj
podobna nekoliko popačeni formuli, kot pa traktorju, kot si ga je najprej zamislil. Vseskozi sta mu pri delu, ki je trajalo več kot leto dni, pomagala sinova Zvonko in Igor. Tako sestavljeno vozilo je prvič „na svitlo dal" na zadnjem mokronoškem karnevalu, kjer je bil med najbolj gledanimi primerki. Rdeče obarvanemu vozilu, ki bi ga želel imeti marsikateri golobradi mladenič, je dodal še tovorno prikolico in sedaj mu Služi kot pravi traktor. Kadar zadaj priključi plug, zorje v kratkem času vso njivo, priključki pa Služijo še za mnoga druga kmečka opravila.
Pravi, da ga bo letos poizkušal tudi registrirati, saj se bo potem lahko peljal še kam drugam.
J. PAVLIN
ropotarnica
%
k
OSAHU
— Svet sestavljajo šahisti in nenormalni.
Fischer
— Ženske igrajo šah slabše od moških samo zato, ker je treba pet ur molčati.
Smislov
— Če bi šah zakonsko prepovedali, bi postal zločinec.
Talj
O IZKUŠNJI
— Izkušnja je vsota naših razočaranj.
E. Augier
— Izkušnje so najboljša šola. Samo šolnina je zelo draga.
Sartre
— Ne postanemo pametni od tega, kar smo slišali, temveč od tega, kar smo doživeli.
Kar! Gloersen
O POTI
— Dve poti sta do vrha hrasta: splezati na drevo ali sesti na želod.
B.F. Brown
— Lahke poti navidezno vodijo navzdol.
/. /ves
— Cesta je vedno boljša od gostilne.
Cervantes
brez besed
'i
G. KAMMERMANN ŠVICA
JAN DE JAGER NIZOZEMSKA
novo tudi za moške
s?
f
grško
seno
To je detelji podobna dlakava rastlina, ki je znana tudi pod imenom triplat Ima pokončno steblo, visoko do 50 cm, in proti vrhu razvejeno. Listi so trojnati, posamezni pa klinasti. Cvete junija in julija, ima rumene cvete, ki se razvijajo posamezno ali po dva skupaj v listnih pazduhah. Iz teh se razvijejo okrog 10 cm dolgi stroki s podolgovatimi semeni.
Pri nas raste grško seno le po vrtovih, če ga gojimo.
Jeseni obiramo dozorele stroke, izluščimo iz njih semena, ki jih uporabljamo v zdravilne namene. Triplatovo seme je znano sredstvo za obkladke, ker odlično zdravi rane in preprečuje rast divjega mesa. Ima pa neprijeten vonj, zato ga mnogi ne marajo.
Seme najprej zmeljemo in
ga skuhamo z vodo ali mlekom v gosto kašo. To nanesemo na dobro oprano krpo in jo položimo na tvor. Kašo dajemo na tvor še toplo.
Pri čiru na želodcu in dvanajstniku pa žlico zmletega semena grškega sena pomešamo z dvojno količino cvetličnega medu in pred vsako jedjo pojemo eno žličko tega zdravila.
Kakor je znano, se letos ženska moda vrača k petdesetim letom, to pa se pozna tudi na najnovejših modelih moške garderobe. Pri dnevnih, tako imenovanih elegantnih oblekah je linija ohlapna, suknjič ima široka in podložena ramena, v pasu je rahlo oprijet. Novo je zlasti to, da so suknjiči takih oblek malo krajši, reverji ravni in ne več hudo ozki, največkrat pa se zapenjajo dvovrstno. Na hrbtni strani so spet razporki.
Hlače novih oblik imajo ob spodnjem robu največ 25 cm, v pasu pa sploh ne smejo biti oprijete, marveč imajo gubice.
Druga možnost za moški svet so športna oblačila, ki jih tudi vse bolj navdušujejo. K takim sodi bluzon s širokimi rameni, ki so videti, kot bi bila predolga; ima velike žepe, zapenja se na zadrgo. Lahko pa sežejo moški tudi po nepodloženih suknjičih srajčnega kroja, ki imajo v pasu elastiko. Sploh je za moške suknjiče značilno (razen za zimske), da so nepodloženi,
pač pa iz zelo mehkih voljnih tkanin.
Tkanine za moške obleke v stilu 1979 so pogosto enobarvne, če pa že imajo vzorec, ki je zavoljo čiščenja manj občutljiv, je vselej droban.
Komaj vidne črte so še aktualne, še bolj pa diskreten karo in „poper sol".
Moške srajce niso več oprijete, marveč ravnega kroja, imajo majhen ovratnik. Da pa so kravate spet ozke, to je že splošno znano in upoštevano.
R.B.
raca z mlinci
Gostišče Pri Slavcu v Maha-rovcu je postalo priljubljeno izletišče, tam vam postrežejo z domačo specialiteto, s pečeno raco z domačimi mlinci. Kako to jed pripravijo, je povedala gospodinja Tončka Turk:
..Očiščeno raco osolim in jo polijem z zelo vročim oljem, da zakrkne, šele nato
Tončka Turk
jo porinem v pečico. V vroči pečici pečem raco med pogostnim polivanjem okrog 60 minut. Polivam z njenim lastnim sokom, če pa je potrebno, dodam le nekaj kapelj vode. Mlince pripravim iz 10 jajc in 1 litra mleka, pol decilitra olja in malo soli. To dobro vgnetem in pustim počivati pol ure, nakar razva-
ljam in spečem na nepoma-ščenem pekaču. Ko masa (kmalu) zarumeni, jo vzamem iz pečice. Med tem pripravim slan krop, kamor drobim z roko pečene mlince in jih pustim kuhati 2 ali 3 minute. Potem jih odcedim in zabelim s sokom, v katerem se je pekla raca."
R.B.
pojasnil,
slovenskih
Srnrt
recenzija
CIGANSKI biseri
--Vidiš, mati, visoke jagne-,e- ' Tam je moja bol in moja a ost./ Daleč grem, danes, in se ne vrnem./ Vidiš, ^at|. visoke jagnede? / Ko pri-do njih, ne pridem izpod 1enih vej./ Med njimi, mati. Pustil dušo."
Pfisern ima naslov „Jagnedi in
objavljena pa je v knjigi
bi
spremno v slovenščino prelil
l '?anska poezija", ki jo je na . Hlni trg ob koncu minulega S|a Poslala Državna založba
'adVen'i0‘ ^do *e sPesn*' ta ba-n° ubrani biser, ni znano, gg Umni so tudi avtorji drugih ski ^esrn’' ^ jih prinaša sloven-kn,12^°r 'z enako naslovljene R)'9e R. Uhlika in Branka V. Radičeviča. Pesmi in
esedo ie v an Minatti, nijf C'9ans*co poezijo se v Slovela*. ne srečujemo prvič, saj je
bra|PreVa*a'ec P°stre9el našemu . cu z obsežnješim izborom iz 9anske lirike že pred deset-je )e,T1 'n pol. Pričujoča zbirka d^^Prav le razširjena in njen na izda)a Pravkar ome-riaj 6 ltareiie knjige. Ob tem
rod |10Verno' da so se vse Pesmi tleh -13 na^^1' jugoslovanskih nje' ^er se je kljub preganja-
Hseor 'n P°9romom, ki so do-“9' vrhunec med drugo
[!VLn,° vojno, še vedno obdržalo Kak,h sto tisoč
drugo sveto obdr pripadnikov
^Ijudst . kakšna je pravzaprav poezija.
tva.
j° imamo pred seboj? Naj 6I lahko ugotovimo, da je na odkrita in jedrnata, nepo-skrajnosti prepro-
“staur iz iiv|ienia- ki ne-prjav|Jivo teče, pa ničesar ne ^ na$a in ničesar ne odnaša. Ze v^ina, lakota, sreča in Ijube-jQ..So njeni nenehno ponavlja-pr'Se motivi. Nekaj posebnega T»u?ta.ylia v teJ Poeziji bog.
U. — *«ja v icj fJUC^IJI UL
človeški je včasih, da
kako
 — se
. '9an upa zabrusiti: „Kleto, Pgj® si zarobljen!" Včasih se
'JCUti I -----------------    —
••Stn • vzvišenega nad njim: Ul pl* bog, z neba,/ da vidiš,
Pe	'eP-,#
Cigani niso zapisovali.
tern c ^..se od ust do ust, pri
V2erv,a?. spreminjali, jih od-
boijje 1 ,.a|i dodajali, često iz-
ne$. ■ Tako nastajajo še da-
I. ZORAN
r*e',arno pleve
Nai„
Voc^ka	knjiga Jožeta Ja-
Pod	ie izšla	pred meseci
merja" pri Obzorjih, je dvignila prah in razdelila bralstvo na tabore, ko se je na njenih listih komaj posušila tiskarska barva. Ta „roman v pismih", kakor je delo imenoval pisatelj, za njim pa so to ponovili tudi založniki, namreč prinaša — sodeč po priostrenih polemikah, ki smo jih nekaj lahko prebrali v Delu in Naših razgledih — tvarino, ki bi prej sodila na sodišče kot v literaturo. Ob branju se to mnenje v glavnem potrjuje, ako-ravno je treba pisatelju priznati bleščečo razčlembo in brezobzirno iskrenost pri uresničevanju „naklepa“, ki si ga je bil zastavil: ..Sestaviti dokument, ki bo mogoče svojstveno pričeval o težavah nekaterih razumnikov v enem najmanjših narodov v osrčju Evrope v desetletjih po drugi svetovni vojni, pa tudi o težavah socialističnih razumnikov nasploh."
..Nevarna razmerja" niso knjiga, ki bi jo prebrali na dušek, odložili in pozabili. Vsako poglavje, pismo ali „doku-ment", za kar se že odločimo, poskuša razvozlati vzroke za posamezna „stanja", učinek pa je tak, kot bi s konico ostrega noža prebodli gnojni mehur. Tu in tam se gnojni izcedek polije tudi po pisateljevem obličju, ki nas hoče prepričati, da je bil samo toliko soavtor (povzročitelj) take gnojne tvorbe, kolikor je bilo to neogibno, v glavnem zavoljo nesrečnih okoliščin, ki jih ni mogel zaobiti. Z drugimi besedami: za vse, kar se je bilo zgodilo, so krivi drugi, on sam pa si je vseskozi prizadeval, da bi „močvirje" vsaj pošteno me-liorirali, če ga že ni bilo moč izsušiti.
Ko pridemo do zadnje strani knjige, se nujno vprašamo: ima ta brezobzirna iskrenost sploh kaj skupnega z resnico, in če jo ima, kakšna je naposled resnica, ali gre preprosto za provokacijo, za kost, vrženo v areno s pričakovano naslado ob spopadanju polemikov? Kdo ve? Razmerja, ki jih je bil s svojim „romanom v pismih" napredel Jože Javoršek, so v resnici nevarna. Tudi zanj. Bo ostal „sa-motni jezdec"? Tudi to „bi bilo mogoče". , ZQRAN
rega je v prvi vrsti zadolžena založba Mladinska knjiga, se pravi založnica te zbirke. Moramo reči, da je imel urednik zbirke Ivan Minatti kar srečno roko, saj je pripravil pester in
naslovi
om „ Nevarna raz-
TRIJE »GALEBI”
Obsežna knjižnica „Sinji galeb" se je povečala za tri nove knjige in z zadnjo, ki nosi dvojno številko, dosegla že 217. knjigo. Vsekakor lep uspeh mladinskega založništva, za kate-
zanimiv izbor. Mladim bralcem je ponudil tako klasično mladinsko fantazijsko delo kot poetično pravljico in reportažo o resničnih dogodkih. Izšle so naslednje knjige: „Miro Dinamit et comp." Vojtecha Steklača, „Več, kot je mogoče" Pera Zlatarja in „Krabat" Otfrieda Preusslerja.
Čeprav ne gre zmanjševati vrednosti Steklačevega pisanja, pa velja posvetiti pozornost predvsem knjigama Zlatarja in Preusslerja. Pero Zlatar se je namreč lotil časnikarsko — literarne obdelave resničnih dogodkov, pri katerih so kot glavni junaki nastopili dečki in deklice iz vsega sveta. Že več let teče izbiranje najbolj pogumnih otrok, mladih junakov, ki so se izkazali s pogumom, junaškim srcem in človečnostjo. Zlatar je obdelal 24 takih dogodkov, med njimi pa je kar tretjina pripovedi o junaštvih jugoslovanskih otrok. Zgodbe so napete in zanimive, hkrati pa poučne in vzgojne, saj mladim govore o tem, kaj so njihovi vrstniki bili sposobni narediti.
Poglavje zase bi zaslužila knjiga „Krabat" pisatelja Otfrieda Preusslerja. Gledalci televizijskega programa se bodo spomnili izrednega risanega filma, narejenega po tej literarni predlogi. Gre za čudovito pripoved o mladeniču Krabatu, ki pade v napol neprostovoljno službo pri mlinarju čarovniku. V čarobnem mlinu se skupaj z ostalimi mladeniči uči črne magije, vendar zlo ne zmaga v njegovem srcu. Ljubezen do deklice in silna želja po svobodi mu odpreta pot iz začaranega kroga. Pisatelj je povest napisal po motivih iz ljudskega pripovedništva Lužiških Srbov, le da je motive svobodno združeval in preoblikoval. Nastalo je delo, ki po svojih kvalitetah zasluži, da se ga loti tudi odrasel bralec.
PREDiTOVuomo vam
Pri založbi Obzorja so pred nedavnim izdali zbirko potopisnih reportaž in člankov Franca Šetinca. V knjigi, ki nosi simboličen naslov „ Razdalje se krajšajo", je zbranih 14 zapisov o deželah, ki jih je „Setinc, znani novinar, publicist in ugledni družbenopolitični delavec, obiskal v obdobju od 1959 do 1978.
FRANC
ŠETINC
Čeprav mnogi naši politični delavci izdajajo zgodovinsko — dokumentarna dela, med njimi pretežno spominske narave, je Šetinčevo delo, po zvrsti drugačno, prijetna in vznemirljiva novost. Njena največja odlika je neposrednost, s katero se loteva najbolj zapletenih pojavov sodobnega sveta in polpreteklosti. Njegovo
vodilo pri pisanju o tujih deželah (takega pisanja je zaradi razvitosti sodobnih komunikacijskih sredstev vse manj) je poštenost do sebe in do drugih. Čeprav je potoval v tujino z različnimi poslanstvi, zdaj kot politik, novinar ali turist, je za vse njegove zapise značilno, da se sveta na teh potovanjih loteva kritično, nikjer pa ne dogmatično, s politične platforme, skozi politična očala, ki bi nam razkrivala klišejsko podobo sveta. Povsod se skuša dokopati do resnice.
V ospredju njegovega zanimanja je najprej človek, šele potem sistem kot tak. Prijetno se je seznanjati z njegovim izrazitim posluhom za probleme m a lih ljudi, prav tako pa s poglobljeno, a vsem razumljivo analizo političnih sistemov. Hkrati s tujim svetom in ljudmi spoznavamo tudi Šetinca kot politika, spoznavamo njegov smisel za naravne lepote, kulturne znamenitosti in zgodovinske spomenike. Zanimivo je, da je vključil v knjigo tudi svoja najbolj intimna občutja, da je navedel celo izjave svojih najbližjih. Ko govori o sebi kot politiku, človeku, govori tudi o našem domačem svetu. Govori o naših največjih pridobitvah: odprtosti za vse strani sveta, svobodi in neodvisnosti.
Čeprav so reportaže in članki nastajali skozi 20 let, Šetinc nikjer ni korigiral in ..aktualiziral" svojih stališč. V predgovoru h knjigi je zapisal, da želi obdržati ..znamenja časa". Po zaslugi te odločitve se nam kaže tudi naš lastni razvoj, dialektika mednarodnih odnosov, naših stališč do sveta in sveta do nas. Prav zato ima knjiga tudi dokumentarno vrednost.	J.	SIMČIČ
o strupenkah
Nič ne pretiravamo, ko zapišemo, da je slovenski knjižni trg zadnje čase domala prenasičen s knjigami o rastlinskem svetu. Izbirati je moč med toliko različnimi deli o rastlinstvu nasploh ter o zdravilih, vrtnih, okrasnih in še kakšnih rastlinah posebej, da občan že ne ve več, po katerem delu bi segel, da bi zadovoljil svojo zvedavost. In tej množici se je pred kratkim pridružila še ena knjiga, o kateri pa moramo takoj pripomniti, da v primerjavi z nekaterimi drugimi, ki pogosto brez potre-
rastlinah še skrito, nam jutri lahko postane očito!" Tako pravi pisec v uvodnem besedilu, kjer za ponazoritev skrivnostnosti življenja, ki ima lahko tudi strupeno plat, navaja znamenite Shakespearove verze iz „Romea in Julije": ..Tako dva kralja križata si pota — v rastlinah in ljudeh:	zlo	in
dobrota I"	'
Zatem govori na splošno o
nile. In Maillat niti ni vedel, da bo zdaj umrl."
„Vojna" ni navaden roman o kakršnihkoli razmerah strahotnega časa, gre za posplošen prikaz človeškega obupa nad lastno nerazsodnostjo. V delu je mogoče najti tudi vrsto vsebinskih značilnosti, ki kažejo na to, da pisatelju ni bilo tuje filozofsko izročilo eksistencializma: svet, v katerega je vržen
strupenih rastlinah in jih“f^^unak, je krut in absurden, trno-irja, s strupenimi pastmi so* v Jva in tesnobna, sploh pa docela
be podvajajo prej izdana dela, vsebinsko bistveno dopolnjuje knjižno bero o rastlinah. Gre za Janeza Kromarja knjigo ,.Strupene rastline", ki je izšla pri založbi Borec.
Kromarjeva knjiga je šele tretje slovensko delo o strupe-nicah; ne govori o vseh strupenih rastlinah, ki rastejo na Slovenskem, pač pa se omejuje na tiste, ki jih najčešče srečujemo na polju, v gozdu ali na vrtu. „ Napredek znanosti ne pozna meja, in kar je danes v
ddbnega . vsakdanjika, ki se otippa ekoloških zagat. Pri slednjem so ljudje zvečine nemočni, ‘/rastlinskih strupov pa se JahK^lubranijo, če jih le dovolj doWo poznajo. Še več, mnoge njTTru^^ijdie uporabljajo celo >wW&ie namene. Kromarjeva knjiga na zelo poljuden način podaja bistvene značilnosti rastlinskih strupov, seznanja z jjihovim delovanjem, ^ svetuje, kako pomagati zastrupljenim ljudem ali živalim, večina knjige pa je namenjena podrobnemu opisu posameznih strupenih rastlin. Tako med drugim izvemo, zakaj so strupene in kako škodljivo učinkujejo rastline, ki 'jin običajno sploh nimamo” za strupenke, npr. bezeg, ciklama, hmelj, hostni tel.oh, lan, šmarnica in druga Za večjo preglednost knjige služi stvarno kazalo, vse obravnave strupene rastline je izrisala Vlasta Puntar- Kromar, dr. Luka Pintar pa je prispeval 64 barvnih fotografskih posnetkov strupenic.
M. MARKELJ
v\v\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\v\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\^^^^
Črnomlju ni bilo drugače. Po preselitvi v Sevnico ni manjkal med godbeniki radeških papirničarjev in nazadnje je igral pri železničarjih v Zidanem mostu.
V Sevnici in tudi sosednjem Šoštanju so premogli pred vojno kar nekaj pihalnih godb. Po vojni pa desetletja niso mogli priti do trdnega sestava godbenikov. Lani je sprejel izziv Horvatič in začel v Sevnici ob podpori gasilcev, nekaterih sindikalnih delavcev in posameznikov iz sevniških tovarn sestavljati godbo tako rekoč iz nič. „Ni bilo omembe vrednega notnega materiala ne glasbil. Kdorkoli je dal igranju slovo pred že 20 ali več leti, se je moral pričeti na novo uvajati," se spominja Horvatič. V okviru sevniškega gasilskega društva so nato lani 19. marca godbo tudi formalno ustanovili kot delavsko godbo. V času pičlega pol leta je godba prvič javno nastopila. Za lanski občinski praznik ni bilo več treba za slavnostno priložnost moledovati za godbo drugod, ob nedavni prvi obletnici pa so že nastopili z izbranim celovečernim koncertom.
,,Nastopi utrjujejo voljo," meni Horvatič kot dirigent ,,V času od septembra lani se jih je brez tega zadnjega zvrstilo že 14." Pri pouku
UTIŠALA DVOMLJIVCE
do glasbe si je pridobil
Hrvatič iz Gornjega Brezja
^ntič med ljubiteljskimi
rudarjev v
oče je imel pri
ov. Barbari majhen an-
bi tn8mu kratkohlač-
Dkl10' a Potisnil v roke vi°lino, da
^ir,,tvu,ebn0M bol) ”VŽ9ali" pri , j ■ 8 ntalemu Mirku so se že
SeJ.1 boli imenitni godbeniki
se glasbili in slavnostno
okrašenimi uniformami.
Ves srečen je bil, ko je s šestimi leti prišel do pikola, v kasnejših letih pa je premenjal veliko instrumentov. Kamorkoli ga je v poznejših letih zanesla pot, je bilo prvo, o čemer se je pozanimal: kakšno godbo imajo? Tako je v Koetnu igral pri mladinski godbi, enako doma v Mariboru. Ko je služil vojake, si ni mogel kaj, da ne bi korakal z godbeniki v Titovem Velesu, pa tudi med bivanjem v
je vešče prepletal teorijo z igranjem, v koncertnem listu se je naposled nabralo že 24 skladb. Nekatere trajajo tudi 12 minut, po zahtevnosti pa niso od muh tudi za godbe z dolgoletnejšo tradicijo. Prvi uspešni nastopi sevniških godbenikov so postavljali na laž tiste, ki so ob začetnih vajah zmajevali z glavami, češ saj ne bo nič. Prizadevni upravni odbor je zbral denar za nova glasbila in uniforme.
Streho imajo (kot moški pevski zbor in mladi igralci) v sevniškem gasilskem domu. Pod nizko kletno betonsko ploščo doni že, če se glasneje pogovarjata dva možaka, kaj šele, ko udarijo bobni in soglasno povzame pihalna godba. Horvatič meni, da bodo donenje ukrotili z oblogo od embalaže, v katerih prevažajo jajca. Porok za nadaljnji obstoj godbe je podmladek. Horvatič je vesel 12 učencev, s katerimi se naposled lahko loteva rednejšega pouka. Vse vaje godbe in podmladka so med seboj usklajene kot vozni red na železnici. Če vaj iz tega ali onega razloga ni mogoče imeti med tednom, „ potegnejo" še ob nedeljah kar pri njem doma. Kot za vse člane godbe tudi dirigentu določa urnik vaj služba.
A. ŽELEZNIK
roman brezupa
Roman ..Vojna", ki ga je za nedavno izdajo pri Pomurski založbi poslovenil Vital Klabus, prvič sooča slovensko bralstvo s francoskim pisateljem Robertom Merlom. Ta doktor literarnih ved je zunaj meja svoje domovine že dolgo znan kot odličen romanopisec, dramatik in esejist, za pričujoči roman, ki je v izvirniku izšel 1949, pa je dobil celo Goncourtovo nagrado.
Dogajanje se odvija „na majhnem kosu zemlje ... med Švabi in morjem." Tedaj, 1940. leta, po porazu francoske in angleške vojske, je bil to „usran košček Francije čisto na severu" — in v majhnem mestnem gnezdu se je junak Maillat srečeval s stvarmi, ki se najlaže zgodijo le sredi vojne vihre. Tako se pred bralcem nizajo podobe pošastnih vojnih grozot, za strah, nasilje, smrt pa pisatelj ne najde nikakršnega opravičila. Bežati in se rešiti ni moč; ko so roke okrvavljene, duša otopela, je izgubljeno še zadnje upanje, močnejša je rušilna, ubijajoča sila letalskih granat. „Spet je nagnil glavo vznak in široko odprl oči. Takrat so vse zvezde v hipu ugas-
zaman je pot v svobodo, kajti zmaga smrt. Sodeč po taki pripovedni zasnovi, se zdi naslov „Vojna" kar preveč trivialen, morebiti bi bilo bolje, če bi se prevajalec držal izvirnika. Mer-lov naslov se namreč da pona-šiti kot „ Konec tedna pri Zuydcootu".	q	R
„KOŠARA” PESMI
Založba Obzorja je izdala knjigo, ki temeljito razširja pesniško plat slovenske prevodne literature. Gre za antologijo ..Košara človekovega srca", ki, podnaslovljena z ..Utrinki iz sodobne indijske in bangladeške poezije", prinaša dela 127 pesnikov indijskega podkontinen-ta. Res obsežen izbor je opravil Milan Štante, ki je bil ob Vinku Ošlaku in Branetu Šoemnu tudi glavni prevajalec iz indijske angleščine, prispeval pa je tudi poglobljeno razpravo „0 sodobni indijski poeziji". V slednji je nanizal vrsto literarnozgodovinskih podatkov o indijski pesniški tvornosti kot celoti, podrobneje pa seje ustavljal pri značilnostih tovrstne ustvarjalnosti šestnajstih indijskih narodov, katerih pesniki se tokrat zvečine prvič predstavljajo slovenskim bralcem.
Stante je pojasnil, da pričujoči izbor še zdaleč ne more biti popoln, kajti malokje se tako množično pišejo pesmi kot na indijskem podkonti-nentu. Zato je lahko izbral le pesmi, ki motivno zaokrožajo izpovednost modrosti, ljubezni, prenaseljenosti ali revščine. Pesmi o strahu, tesnobi, obupu, svobodi, življenju, smrti, bogu ipd. so v tesni zvezi z besedili o žgočih družbenih vprašanjih sodobne Indije, katere človek je še zmeraj v dokajšnji meri opredeljen z mitičnimi pogledi na stvarnost ter zato tudi s pesmimi skuša prodreti v skrivnostno počelo vsega, kar je.
Pa se takole zakadiva drug v drugega z našim Petrom Šterkom, telefonistom pri telefonskem centru, ki združuje Dnevnik, Ljudsko pravico, Cankarjevo založbo, Indok center in radio Glas Ljubljane, kjer je zaposlenih več sto ljudi.
Presenečen sem že vnaprej, ko me pokliče s pravim imenom, čeprav se pravzaprav zelo poredko slišiva. Nekako skromno in samoumevno mi prizna, da po glasu pozna skoraj vse ljudi v tej hiši in tudi precej tistih izrednih sodelavcev iz raznih koncev naše domovine. Če bi mu rekel, da je slep, da je stoodstotni invalid, da je civilna žrtev vojne, bi se bridko nasmehnil in bi rekel: „ Raje nič ne pišite o tem. Potem pa nas ljudje še bolj pomiljujejo." Rekel bi mi, da je življenje zgoščena in silovita transformacija, da je neizprosna bitka za premostitev vsakodnevnih težav in da res ni časa, da bi človek cagal, da bi se tolažil z melanholijo, ko je pa vendar toliko .stvari, ki nam jih ne bo uspelo niti od blizu spoznati!
Pa bi spet vrtal v tisto njegovo nesrečo, ko ga je kot devetletnega dečka v Gorenji Podgori pri Starem trgu ob Kolpi raztreščila italijanska granata. Vrtal bi zato, da bi doznal jutra in sonce, oblake in čudežne obkolpske hoste in Kolpo in vse, kar je imel priložnost gledati, da bi doznal, kaj je to osebna tragedija, in če je mogoče vse te izgube nadoknaditi z delom, 7 voljo do življenja, s pogumom, z ustvarjalnostjo, ki sili iz človeka.
In Peter bi rekel: ..Pustite tisto." Spet bi se hudomušno nasmehnil in vedel bi, da ima beka*. za bregom. Življenjska vedrina tega človeka ;e nepopustljiva, rekel bi, da je začutil srjeČo v glasbi. In kadar vključi vseh šestindvajset’ zvočnikov svoje kvadrofonije, je slovesneje kakor v notredamski cerkvi v Parizu. Vmes pa čebljata mladoletna sinova.
Toda je tudi mizarska delavnica v novi, še nedograjeni hiši, z vsem mizarskim orodjem: od električnih cirkulark do navadnega obliča. In les je tista druga ali prva neminljiva ljubezen Petra Sterka. To je najbrž tisto, kar je prinesel s seboj iz obkolpskih in poljanskih gozdov. In nežnih
barv vseh mogočih furnirjev in različnih deščic lepi čudovite vaze, pepelnike. Ko pa je vse to ostruženo in obdelano, so pred nami izdelki umetniške vrednosti. Peter je ponosen na svoje delo, toda ponosen je tudi na ženo, ki mu vztrajno in nežno pomaga. Peter pa pravi: „kadar rabim, kadar zares rabim oči, mi jih posodi žena. Z njenimi očmi gledam. Popolnoma ji zaupam in v tem je moja največja sreča."
Pa se dotakneva spet napornega dela v telefonski centrali in reče:
„Ni prav, da nekateri tovariši naše delo nekako podcenjujejo. Poklic telefonista je naporno psihofizično delo. Fizično naporno zato, ker mora delavec ure in ure sedeti v istem položaju, in psihično, ker mora kar naprej poslušati šume in pokanje, ki ga povzročajo magnetni tokovi. Tudi miselno moraš biti intenzivno prisoten, sicer se kaj lahko zgodi, da boš v kritični situaciji posredoval napačno zvezo."
Peter je bister in nabrit sogovornik, obziren in zavzet. Vse te lastnosti pa ga uvrščajo med priljubljene sodelavce, saj je ..deklica za vse." Iz svojih bogatih življenjskih izkušenj si je ustvaril nenavadno bogat zaklad znanja iz vseh mogočih področij. Spozna se na principesodobne fizike, elektrotehnike in še na marsikaj. Ko se takole meniva naprej, mi zaupa, da si je želel študirati eksperimentalno fiziko, da je imel silno rad matematiko in sploh vse, kar je v zvezi z.eksperi-menti in novotarijami.
.
r' V tisti mali nabiti telefonski centrali, ki ga. povezuje s svetom kakor s popkovino, sediva in tplefoni neprestano brnijo. Brnijo ko vragi, zunaj ppd oknom pa rohnijo avtomobili in v premoru, k6 šo linije zasedene, rečeva spet kakšno besedo. Tudi o partizanski bolnišnici v Kanižarici, kjer se je zdravil, pa o pletarstvu, ki se ga je naučil v zavodu za slepo mladino in še o marsičem. O učiteljih, ki so mu veliko pomagali, in o očetu, ki je znal vsa mizarska, tesarska in kolarska dela.
..Podedoval sem veselje do dela in do življenja," pravi Šterk, „to pa je največ vredno."
UJETNIK IN KRALJ
Sulec je kralj Krke in rek, ki se zlivajo v donavsko porečje. Ta plemenita riba iz družine lososov (Salmonidae) lahko zraste tudi nad 120 cm dolžine, pri teži nad 20 kg in starosti okoli 15 let. Če gledamo sulca s stališča, ne živi namreč samo v Podonavju, ampak tudi v nekaterih evropskih rekah tja do Sibirije, pa so možni tudi primerki čez 50 kg in dolžine do 1,50 metra. Sulec je ena največjih evropskih sladkovodnih rib.
Nas seveda zanima naš, donavski sulec. Včasih so mu radi rekli tudi donavski losos. Če posežemo milijone let nazaj, ugotovimo, da imata znameniti, iz morja v reke seleči se losos in naš sulec istega prapradeda. Takrat (v miocenu in pliocenu) je bila današnja Panonska nižina morje. To morje je bilo v zvezi s Severnim morjem in Atlantskim oceanom.
Ko pa je bila vez med Panonskim morjem in Oceanom prekinjena, se lososi, ki so ostali v „naših" vodah, niso več mogli mešati in družiti z vrstniki iz Atlantika. Ko se je v stotisočletjih osušilo tudi Panonsko morje, so se morali tukajšnji lososi preseliti v porečje Donave, ki se je razmrežilo v koritu nekdanjega morja. In od teh lososov izvira naš sulec, donavski losos.
Vez z Atlantikom je bila torej prekinjena. Črno morje, kamor teče Donava s pritoki, pa za prednike sulca ni bilo primeren življenjski prostor. Že v globini 150 metrov je nasičeno s strupenimi plini, na 400 metrih pa preneha vsaka oblika organskega življenja. In tudi zaradi tega se je moral čistih voda vajeni praded našega sulca za vedno posloviti od morja. Danes bi rekli, da je menjal domovino, prilagoditi se je moral življenju v samo sladkih vodah.
In prilagodil se je dobro. Čeprav je sulec izgubil svobodo, „dlake ni menjal". To je riba izrazito valjaste oblike, od zajetnega hrbta prehaja trup v gobec z močnimi zobmi — riba, ki je navajena vladati; od tod tudi ime kralj voda. Ne samo zaradi prevlade nad drugimi ribami, tudi zaradi odpora, ki ga, zapet na trnek, daje ribiču.
V teh dneh, torej v drugi polovici marca, imajo sulci medene tedne. Sulec je izrazita pomladanska drstnica; hormoni se ne „zagre-jejo", če nima voda vsaj 10 stopinj. To je razlog, da včasih potuje na drst tudi v toplejše pritoke, če mu matična voda zaradi topljenja snega v gorah ne ustreza.
Sulec se drsti posamezno, torej v parih. Samica izkoplje v pesku do 1,5 metra široko in do pol metra globoko drstno jamo. Nekateri ihtiologi trdijo, da ji pri urejanju gnezda pomaga tudi samec. Naj bo tako ali drugače, neizpodbitno pa je res, da se za njeno ljubezen pogosto poteguje več ženinov. Vsi so obarvani svatovsko, kovinsko bakreno. Zmaga najmočnejši.
POMILOVANJE
BOLI
V pripravljeno vodno gnezdo spušča samica ikre, samec pa te za grah velike kroglice med ljubezensko igro obliva s semenom. Po drstenju zasipljejo sulci oplojene ikre splast-jo peska, da bi jih zaščitili pred številnimi sovražniki.
Samica tehta okoli 10 kg in ima okoli 12.000 iker. Narava z veliko žl«» *laii življenje, s prav tako veliko žlico pa ga tudi jemlje: od tisočerih iker jih je oplojenih samo 10 do 30 odstotkov. To pa je šele začetek novega rodu sulcev. Deset do dvanajst dni po oploditvi se na embriu prikažeta črni pikici. To so oči bodoče ribice. V naslednjih 12 dnevih se ribice izležejo, v mesecu ali 5e nekaj več so sposobne Same najti hrano. Do takrat se hranijo iz vrečice, ki so jo za popotnico v ta širni vodni svet dobile ob rojstvu. Narava jih do prvega fcoraka še enkrat zdesetka.
Ko sulček, ki je srečno preživel obdobje cicibana, obleče hlače brez plenic, postane takoj požrešen. Za razliko od ostalih lososov je samo mladež drugih rib. Rakce, ličinke in podobno prehrano uživa samo v časih velike lakote in pomanjkanja. Sulček je vse, živi ribi podobno, samo da je manjše od njega, tudi svoje vrstnike, brate in bratrance. Prva riba sulčjega življenja pa je podust. Ena drugo spremljata od rojstva do smrti. Podust se drsti na istih prodnatih brzicah kot sulec, samo 3 do 4 tedne kasneje. Med peskom in prodom je na milijone podustinih iker. Ko se pudusti po 8 dneh izležejo, se kot dobro pečen biftek ponudijo že dokaj živahnim sulčkom. Usoda sulca je, kar se hrane tiče, podust.
Če se sulci zdrste v višjih predelih rek, kjer ni podusti, se izležena mladina zaradi pomanjkanja hrane sama po sebi odpravi v nižino, vse do drstišč podusti.
Sulec do drugega leta življenja sije v jekleno modri barvi, zanj so značilni tudi povprečni mladostni pasovi. Veliko je in hitro raste. Ob koncu prvega leta življenja lahko meri v dolžino že 30 cm, ob koncu drugega 46, ob koncu četrtega leta, ko doživi prvo ljubezen, pa že kar 62 cm. To je pač statistika. Centimeter gor ali dol ni vprašanje. Spolno zrel sulec tehta lahko več kot dva kilograma Zanimivo pri sulcih je, da so „dekleta" v puberteti počasnejša od ..fantov". Dozore komaj s petimi leti. Živalski svet je včasih tudi dokaj resnicoljubno pravičen.
Sulca, donavskega lososa, smo tako spremili skozi zgodovino ter od ikre do polnoletnosti. Ob koncu morda še razveseljiv podatek, da število sulcev v Krki zadnja leta narašča. To priznavajo tudi tisti, ki so do nedavnega vztrajno trdili, da bomo sulce dolenjski lepotici zatrli. Med vzroki, da j® sulca več, je tudi načrtno gospodarjenje ribiške družine Novo mesto, ki dovoljuje odlov največ 10 sulcev na leto. Veliko vec pa jih vloži in vzgoji.
Sulcu, donavskemu lososu, ki je bil pred milijoni let odrezan od širšega oceana, torej vsaj v Krki ne grozi propad, kljub njem majhnosti.
M.B.