Leto LX V., št. 123
Ljubljana, četrtek 2« junija 1932
Cena Din i.—
Uhaja vsak dan popoidne, i*vxeinsi nedelje m praznike. — Inserati do 30 peta a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst 4 Din 3.—, većji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, lnseratzu davek posebej. — >Slovenski Narod« Velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPBAVNIOTVO LJUBLJANA* Rnafljeva ulica it. 5
Telefon it. 3122, 3123. 3124. 3125 In 3126
MARIBOR, Grajski trg fit. 8 _ _ ~> —    CKLJK, Kocenova ulica 12. — TeL 190.
NOVO MESTO, Ljubljanska c Tel st. 2«.    JESENICE. Ob kolodvoru 101. mm--
Račun pri postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.351.
Povratek Hohenzollerncev ?
Nova nemška vlada ima mandat
za revizijo weimarske ustave
Alarmantni komentarji o novi nemški vladi — Republikanske stranke napovedujejo „vladi baronov44 najostrejšo borbo
Berlin, 2. junija. Snoči ob 9. ie Papen predložil predsedniku republike HiiidenburRu Hsto svoje vlade. Hindenburg je pri tej priliki podpisal dekret o imenovanju nove vlade, ki je sestavljena takole:
Državni kancelar: Franz v. Papen:
zunanji minister: Hemrich v. Neurath;
notranji minister: baron Gavl:
vojni minister: general v. Schlefcher;
gospodarski minister: prof. dr. \Varmbold:
minister za prehrano in poljedelstvo: baron Braun;
minister za promet in pošte: Eltz v. Rubenach;
minister za delo: dr. Gordeler;
pravosodni minister- dr. Giirtner.
Finančno ministrstvo še ni zasedeno. Snoči je btl brzojavno pozvan zastopnik Nemčije v mešmi komisiji Društva narodov grof Schwerm-Grossisrk. naj pride takoj v Berlin, da prevzame ta resor.
Berlin, 2. junija. Danes dopoldne je nova viada prevzela posle. Za razpoloženje, ki vlada v Nemčiji napram novi vladi, je zelo značilna
izjava katoliškega centruma in katoliške bavarske ljudske stranke
ki sta snoči takoj po objavi imenovanja nove vlade izdali komunike, v katerem poudarjata, da smatra za potrebno ugotoviti, da ie napravil baron Papen ta korak brez vednosti in v očitnem nasprotju s sklepi strankinega vodstva in da se posledice takega postopanja razumejo same po sebi. To pomeni napoved opozicije proti novi vladi. Zaradi teza nova vlada v državnem zboru nima večine s katero se je računalo vse do zadnjega. Četudi bodo narodni socialisti in nemški nacionalci podpirali novo vlado, ne more doseči potrebne večine. Izmed 517 poslancev jih je po tej izjavi centruma najmanj 322 v opoziciji proti vladi. Zaradi tega nova vlada ne bo čakala, da ji državni zbor izrazi nezaupnico, marveč bo, kakor zatrjujejo v poučenih krogih.
državni zbor takoj po vladni deklaracij razpuščen.
Po ustavi lahko vlada in predsednik republike državni zbor razpustita, ne da bi ga poprej sklicala k zasedanju.
Komentarji današnjih jutranjih listov, se ne razlikujejo mnogo od prvotnrh napovedi. Kot edino značilnost naglašajo v političnih krogih napoved, da
bodo nemški nacionale! in narodni socialisti novo vlado tolerirali.
»Deutsche A'llgemeine Zerhing« pišejo med dru0m, da predstavlja nova vlada prvi korak na poti, po kateri nad se narodni socialisti pritegnejo v vlado in takoj prevzamejo so od govarnost za vodstvo državnih poslov.
Levičarski listi v naiostrejšem tonu odklanjajo novo vlado in ji
napovedujejo najostrejšo opozicijo.
»Vonvarts« objavlja senzacionalne informacije iz baje popolnoma zanesljivega vtra. da
nova vlada nima samo naloge razpustiti parlament m razpisati nove volitve, marveč da Ima pooblastilo razpisati volitve v ustavotvorno skupščino, ki naj bi izvedla izpremembo ustave v smislu želja vojaško monarhisHčnih krogov. To pomeni direkten poskus restavracije Tfohenzolerncev, proti Čemer se bodo vsi republikanski elementi Nemčije postavili najodločneje v bran.
Kot dokaz, kako nepovoljno je biJa nova vlada sprejeta v inozemstvu navaja »Vonvarts« brzojavko novega zunanjega ministra Neuratha. ka je izrazi«! baronu Papenu brzojavno svoje pomisleke glede prevzema zunanjega ministrstva, opozarjajoč na stioo unneorirm
odmev padca Bruningove vlade v Angliji in Ameriki.
Pariz, 2. junija. A A. Po poročilu iz Berlina ponuja Hitler Hindenburgu zvezo. V listu »V61kischer Beobachter« se Hitler zahvaljuje Hindenburgu, da je od-stranfl Briiningovo vlado. Predsednik vlade, sklepa Hitler, naj sedaj sklene zvezo s Hitlerjevci v korist Nemčije.
Komentarji francoskega tiska
Pariz, 2. junija. Imenovanje nove nemške vlade, v kateri imajo glavno besedo nemški plemiči, veleposestniki in generali, je izzvalo veliko vznemirjenje in resno skrb v vsej francoska politični javnosti in bo prav gotovo zelo vplivalo tudi na nadaljne smernice francoske zunanje politike napram Nemčiji, kakor tudi na stališče bodoče francoske vlade glede nemških reparacij.
Vznemirjenje, ki ga izziva politični preokret v Berlinu v Franciji, se zrcali tudi v današnjih jutranjih listih. »Ere Nouvelle« objavlja dolg uvodnik, v katerem razglablja o zadnjih dogodkih v Nemčiji in o načinu rešitve vladne krize ter naglasa, da govori vse to za to, da je postal stari feldmaršal Hindenburg lutka v rokah nemških fevdalcev, monarhistov in nacionalistov ter da tako hote ali nehote pripravlja povratek Hohenzolerncev na nemški prestol. Na vsak način je nepobitno dejstvo, da je dobila republikanska Nemčija silen uda-
rec, udarec, o katerem so nasprotniki republikanske vladavine v Nemčiji prepričani, da se ne bo nikdar več opomogla. Spričo takih okolnosti mora Francija ohraniti svojo hladnokrvnost. Od pasti morajo vsi oziri, ki so dosedaj narekovali skrajno popustljivost napram Nemčiji in Francija ima sedaj samo dolžnost braniti svoje pravice, da ne pride do novega krvavega klanja.
Tudi drugi listi pišejo v enakem alarmantnem tonu in vidijo v imenovanje kabineta barona Papena uvedbo prikrite diktature. Soglasno ugotavljajo, da nova vlada ne more imeti nikake avtoritete ne doma ne v inozemstvu, ker se ne naslanja ne na parlament ne na razpoloženje nemškega naroda. To je vlada osebnih prijateljev Hindenburga, inspirirana od nasprotnikov weimarske ustave. Papen nima nič skupnega z demokracijo m je izrazit monarhist. Če že ta vlada ne pomeni restavracije Hohen-zollercev, pa predstavlja najmanj most, po katerem naj se narodnim socialistom omogoči prihod do oblasti. Da bodo pod tako vlado narodni socialisti pri jesenskih volitvah dosegli absolutno večmo, o tem ni več nobenega dvoma.*
Proglas socialnih demokratov
Berin, 2. junija. Socialno demokratska frakcija državnega zbora je izdala naslednji komunike:
Padec Bruningove vlade, ki je bil izzvan izven parlamenta po neodgovornih svetovalcih predsednika republike, je izzval izredno hudo notranjo in zunanje politično krizo. Način in sestava nove vlade je v silnem nasprotju z interesi nemškega naroda in ne proži nobenega jamstva za ohranitev socialnih pridobitev, zlasti pa za ohranitev pravic brezposelnih. Prav tako je silno ogrožena zunanja politika, kajti nova vlada je izbrisala zadnjo trohico zaupanja, ki ga je še uživala Nemčija. Socialno demokratska stranka je trdno odločena voditi borbo proti socialno reakcionarnemu prevratu proti inflacijskim eksperimentom in proti vsakemu napadu na ustavo in demokracijo in izražajoč novi vladi svoje največje nezaupanje ji napoveduje obenem najostrejšo borbo do skrajnih parlamentarnih konsekvenc.
Prvi sestanek nove francoske zbornice
Tardeufeva vlada se seje ni udeležila. — Nova vlada bo sestavljena
še v teku tega tedna
Parts, 2. junija. A A. Novi francoski parlament je bil včeraj ob 15. uri otvor j en brez prisotnosti Tardieujeve vlade, ki ge nahaja, kakor znano, v ostavki. Občinstva ;e bilo prav mak>. Nekateri člani Tardietijevega kabineta so bili v poslanskih klopeh. Seji je predsedoval najstarejši poslanec Grousseaux.
V svojem otvoritvenem govoru se je spomnil nedavno tragično preminulega predsednika francoske republike Doumerja, nakar je bila seja v znak žalosti prekinjena. —
V nadaljevanju seje je Grousseaux pozdravil novoizvoljene poslance. Sledile so for-
malnosti, ki naj omogočijo čimprejšnje redno delo parlamenta. Danes bo verifikacija mandatov, v petek pa si bo parlament izvolil svoje predsednistvo. Predsednik republike Lebrun bo v petek, soboto ali pa v nedeljo koj po sestavi predsednistva začel ■ posveti in povabil k sebi nove predsednike senata in parlamenta, de istega dne bo Herriotu poverjena sestava novega kabineta. Ni izključeno, da bo Herriot sestavil svojo vlado ie ▼ soboto ali v nedeljo, tako da b4 se mogla predstaviti parlamentu že v ponedeljek ali ▼ torek.
Strašna katastrofa v Litiji
Davi okrog 4« je Izbruhnila voda iz opuščenih rovov starega svinčenega rudnika — Vse mesto je poplavljeno, ogromni plazovi pa so napravili veliko ikodo
Litija, 2. junija. Davi okrog 4. se je pripetila v Litiji velika elementarna katastrofa, kakršne še ne pomnilo. Iz opuščenega rudniškega rova na hribu Sitarjevec Je udrla voda, ki se Je zbirala v rovih« odtrgala del hriba in poplavila skoraj vso Litijo.
Hrib Sitarjevec se vleče nad Litijo v smeri od vzhoda proti zahoda ob Savi in Je dobro viden iz vlaka. Že za rimskih časov so iz bogatih nahajališč kopali svinčeno rudo. Skozi stoletja si Je služil pridni rudar s kopanjem rude svoj kruh. Zadnje čase Je bil rudnik v rokah rudarske družbe Litija, ki je zadnja leta zaposlila v rudniku okrog 200 delavcev. Na Južni strani hriba so nastala cela naselja stanovanjske delavske kolonije, pralnice svinčene rude, strojnice itd. Ze pred leti pa je bilo občutiti v tej stroki vpliv svetovne krize. Tuja trgovina je konkurirala našemu blagu hi družba je bila prisiljena delo ustaviti.
P redno je odpustila delavce, so vse rudnike v rovu zadelali in zabiH. Baš to pa je postalo usodno. V napol zasutih rovih se je nabirala voda. Ker je hrib Ilovnat, se voda ni mogla odtekati in vedno večje množine so se zbira-
le v revih. Deževje zadnjih dni je katastrofo še pospešilo. Zaprti vhodi niso mogH več vzdržati silnega pritiska vode, ki je nenadoma izbruhnila na dan.
Prvi, ki je opazil katastrofo, Je bM predilniški nočni čuvaj g. Petje. Ta je bil baš na nočnem obhodu, ko je začul na drugi strani Save strašno bobnenje. Stekel je po župnega gasilskega tajnika Peterco in ga obvestil, na kar sta oba nemudoma obvestila gasilce. Gasilci so takoj bili plat zvona In trobili alarm in hipoma je bila vsa Litija na nogah. Silen trušč in h ruše ter bobnenje plazov je prebivalce vrglo iz postelj.
Iz zapuščenega rova, ki se nahaja prav nad glavnim trgom, kjer je bil pop reje parobek gozda, je besneča sila vode odtrgala del hriba In ta parobek gozda je hipoma Izginil. Voda je podrla m odnesla vse. kar jI je bito napoti. Tam. kjer le bita popreie bosta, le sedal ogromna izseka, mestoma široka od 4—10 m in globoka do 15 nt Ogromne množine vode so z neugnano sito zdrvele prod Litiji, rušeč in podirajoč vse pred seboj ter odnašale
zemljo, drevje in skalovje proti trgu. V par minutah so bili vrtovi za hišami, ki se nahajajo pod hribom, popolnoma zasuti s kamenjem, ilovico in drevjem. Na nekaterih krajih je voda naplavila 4 m visoko zemlje in kamenja. Vodne mase so zdrvele proti Savi in si iskale poti povsod, kjer se je dalo. Hipoma je bil ves trg preplavljen, ulice pa polne naplavljene   rjave   glinaste mase.
Poteg galicev in meščanov so prihiteli na lice katastrofe tudi orožniki ter pomagali pri reševalnih delih. Iz ogroženih hiš so odnašali pohištvo In druge stvari na varno. Na kraj nesreče je prihltel tudi župan g. Lajovic ki je takoj naročil trškim delavcem, da so začeH z očiščevanjem ulic in pomagali pri splošni reševalni akciji.
Ta noč groze bo ostala vsem Li-tijčanom v neizbrisnem spominu, zlasti pa hudo prizadetim posestnikom Največjo škodo imajo posestnik Mo-dic, posestnik Oblak hi gostilničar Bren. Zadnjemu je veda poplavna vso hišo, stala je v stanovanju skoraj en meter visoko. Seveda ima mož občutno škodo, ker je večina imetja uničenega.
g. Papenastastn odgovorni delegat Grtija.
Spričo tolike negotovosti v političnih krogih še vedno ne izključujejo presenečenj, četudi vlada zatrjuje, da je storila vna, da se zaščiti pred vsakim prevratom. Res je, da je glavna pozornost Grčije sedaj usmerjena na Lausanno, kjer pričakujejo nužnih odločitev v pogledu finančne an-nacfje Grčije. Kakoršen pa je položaj na svetovnem finančnem trgu, ni pri te kovati, da tri se gg. Papanastasiu m Venizelos vrnila iz Ženeve z večjimi uspehi. To pomeni ob enem neuspeh nove vlade, kar lahko iz temeljev m-premeni trenutni politični položaj.
Položaj v Grčiji še vedno nejasen
Nova vlada v parlamentu ntma zanesljive večine — Opozicijo JI napovedujejo z vseh strani hi pričakujejo njen skorajšnji padec
Atene, 2. junija. S sestavo nove vlade pod vodstvom Šefa agrarno-delavske stranke g. Papanastasia politična kriza v Grčiji ni refiena. Vse kaže, da taka rešitev vladne krize položaja ne le ni razčistila, marveč izzvala Še večjo zmedo. Sestava nove vlade, ki ima v parlamentu samo 13 zanesljivih poslancev, je izzvala burjo nezadovoljstva v vrstah liberalcev in pri onih strankah, ki so bile napram prejšnji Venizelosovi vladi v zmerni opoziciji. Če se hoče nova vlada obdržati vsaj nekaj Časa na krmilu, se bo morala naslanjati na liberalce, kojih program in zahteve pa so v ostrem nasprotju s programom raznih reform, ki jih namerava izvesti g. Papanastasru. Koliko podpore lahko pričakuje nova vlada b strani prejšnje Veni-zeloeove večine, se vidi že iz izjav posameznih njenih voditeljev, da bodo nastopili proti vsakomur, ki ne bi upošteval njihovega programa. Zato smatrajo v političnih krogih, da predstavlja imenovanje Papanasta-sijeve vlade usodno politično pogreško, ki mora neizbežno dovesti do še večjih težav v notranji politiki. »Vladi parlamentarne ano-malije< napovedujejo najostrejšo borbo zlasti Kafandaris, Zavidianos in Kaldaris, ki izjavljajo, da sploh ne bodo več soMe1 ovali ▼ parlamentu. Ni izključeno, da se temu pridružijo tudi liberalni poslanci. Tudi list bivšega zunanjega ministra Mihalakopuloaa naziva novo vlado za nedonošeno dete In napoveduje njen skorajšnji padec, češ, da je rešitev težkih gospodarskih, finančnih in socialnih problemov mogoča samo v sodelovanju z najšiišimi krogi. Tega pa nova vlada ne more doseči in zato od nje ni pričakovati nikakega olajšanja sedanjega težavnega položaja.
Iz okolice novega ministrskega predsednika pa kljub vsem tem napovedim naglašajo, da bo Papanastasiu poskušal v okviru programa svoje vlade predložiti parlamentu, kateremu se bo predstavila nova vlada prihodnji petek, načrt zakona o socialnem zavarovanju, ki naj bi bil rešen še pred razpisom novih volitev, ki bodo r»o vsej priliki že meseca septembra. Poznavalci razpoloženja v parlamentarnih krogih pa prerokujejo, da Papanastasiu ne bo imel sreče. Vrhtega prihaja še druga okoliščina, ki bo ministrskega predsednika odtegnila od direktnega sodelovanja pri izvajanju vladinoga programa že takoj v začetku. V najbližji bodočnosti mora g. Papanastasiu v Lausanno. ker Venizelos sam noče nositi odgovornosti za odločitve, ki se bodo nanašale na Grčijo. Venizelos hoče biti v Lau-sanni samo mandatar vlade, dočim nai bo
Sklicanje Narodne skupščine
Beograd, z. Junrija. Seja Narodne skupščine je sklicana za 6. Junij- Senat se bo sestal po vsej prlMtki fle ie 13. jimtja. Danes je predsednik senatneea odbora, ki raspravlja o zakonskem načrtu za pdbOan-Je draginje, dr. M.!Vade Jovanovtfc, skMcal sejo odbora za ponedeljek 6. t, m
Avstrijski moratorij
Dunaj, 2. Jnntja. AA. Predsednik »trtJake narodne banke dr. KAenbeok J» dal nekemu nemškemu novinarju tsgamo- e predstojećem transtfemem moratoriju. V tej izjavi pravti med dragim: Prvo, ter poudarim, je to, da beseda moratortj ni na mestu. Tu nAkakor ne gre za moratorij, uredba ne bo govorila o soJoAnem marafeo-rljTL, marveč bo verjala le za tiste kredtte. ki jth dolžnika ne morejo odplačati t ta$l valuti in sicer zategadelj, ker narodna banka jfcm ne more izroćtti pourehnfh deviz. O splošnem moratortju torej ne more brta govora. Svoje devizne zaloge smo občutno zmanjšali, ker smo twvrdiM veltka izplačila. Nase poročilo v ienevti je resntono. Velikega pomena bo, de bo komistja, ki bo prifila od Društva narodov, svoje delo hitro opravila. Prepričani smo, da bo imel uspeh ali neuspeh te komisije posledice, ki jth bodo outili tu«di 1*ven Av-strtje,
Amerika pristopi k haaškemu razsodišča
VVasblngton, 2. jnntja Zunanjepolitična komisija reprezentančne zbornice se Je izjavila za pristop Amerike k haaškemu mednarodnenra raseod-tScu.
Dunajski kinematografi bodo stavkali
Paril, 2. jtmija. AA. Dunajski bio*kopf
so odpovedali svojim nameščencem in delavcem. Ce bi 15. junija ne bilo sporazuma z dunajsko občino o občinski pristojbini, bodo dunajski bioskopi  ustavili obratovanje.
Z gornjo odpovedjo je prizadetih več sto nameščencev in delavcev.
Morilec Gorgulov normalen
Pariz, 2. junija, d. Psihijatri, ki so preiskovali Doumerjevega morilca Gorgulova, so včeraj predložili svoje poročilo. Zdravniki so na podlagi daljših opazovanj ugotovili, da je Gorgulov za svoj zločin popolnoma odgovoren, ker je ravnal t popolni razsodnosti Po tej izjavi zdravnikov se mora računati, da bo Gorgulov obsojen na smrt. Proces proti njemu se bo vršil meseca jotrja pred pariškim porotnim sodiščem.
Sorzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 2272.07 — 2285.43. BerLra 1321.32 — 1332.12, Bruselj 783.77 — 787.71,   Curih 1097.36 — 1102.86, London 206.12 — 207.72, Newyork (ček) 5579.88 —
5608.14,    Pariz    221.22 _        222.37, Praga
166.23 — 167.09. Trst 287.13 _ 289.53.
INOZEMSKE BORZE dirih. Beograd 9.05, Pariz 20.In. London 18.81, Newyork 510^, Milan 26.22, Madrid 42.50, Amsterdam 207.10. Berlin 130.60, Sofija 3.70, Praga 15.16, VarSava 57.35, Bukarjčn 3.06
Mladini solnca in zraka
Mnogo je skrite bede v Ljubljani in mnogo je ie neprimernih stanovanj
Ljubljana. 2. jtmija.
Lepa parola je; Mladini solnca in zraka! — toda le parola, če se družba ne zaveda, kaj je dolžna mladini m ljudstvu, če le od časa do časa ponavljamo lepe besede, govorimo o svetih dolžnostih, o idealnih načrtih in smotrih — če mislimo, da so dovolj same besede. Zad>nja leta posvečamo tudi pri nas dneve ipmt: tuberkulozo i propagandi, 3 dni vsako leto, ko bi naj povsod poklicani slikali z živo rn pisano besedo, kakšno grozno zJo je tuberkuloza, da bi prodrla vsepovsod dovolj globoko zavest ter bi nastopili vsi kot eden v boju proti temu najstrašnejšemu socijaLnemu zlu. Letošnji protituberkulozni dnevi bodo od 3 do 5. t m.
Na inicijativo protituberkulozne lige bodo te dni posvečali v šolah in javnosti pozornost tej veliki skrbi — ki bi nam morala biti vedno prva — za ljudsko zdravje, zdravje mladine, kako se je treba boriti proti j etiki, kakšna bolezen je, kako jo preprečujemo in kaj vse bi bilo treba še storiti, da bo borba proti nj: tudi res uspešna.
Praktično zatira pri nas to ljudsko bolezen protituberkulozni dispanzer ljubljanske proti tuberkulozne lige. Iz njegovega oficijeJnega poročila posnemamo:
Namen p roti tuberkuloznih dni je vzbuditi pri poklicanih zavest odgovornosti ter človekoljubni, socijalno etični čut, organizirati močno narodno obrambo prof tuberkuloza in pobijati škodljive, rz neznanja iszvirajoče predsodke in zablode o tej bolezni.
Tuberkuloza je ozdravljiva, če ne zamudimo zdravljenja, lahko jo pa tudi preprečimo in povsem iztrebimo. Protituber-kulozna borba je v tem, da prčnemo krepiti organizem pri mladini že v rani dobi in zdraviti jetičriškc ter jih izolirati od zdravih ljudi.
To praktično borbo vodjo protituber-kirlozni disrpanzeriji, ki vodijo evidenco pljučno bolnih svojega okoliša, skrbe za njihovo zdravljenje m ščitijo zdravo prebivalstvo.
Zanesljivo sliko o kulturi posameznih narodov nam nudi umrljivost in gostota protitAjberkulczmih dispanzerjev. V naši državi umre za tuberkulozo na 10.000 pie-bivalcev 24, torej 6—8krai več kot na Danskem in 3—4krat več kot v Nemčiji. Japonska je v zelo knatkem času. odkar se je civilizirala po zapadnem vzoru, dohitela v prorituberkulozni borbi Anglijo, ki zat ra j etiko sistematično že 200 let. Kjer ne posvečajo do\'olj pažnje in skrbi Ijudskenm zdravju, kjer se ne zaveda dovolj, kako strašno zlo je tuberkuloza, so kulturno zaostali in propadajo vsestransko.
Iz poročila protituberkuloznega dispanzerja o njegovem 8mesočnem delovanju, je razvidno, da opravlja dispanzer ogromno delo, kljub temu. da je Ljubljana glede na tuberkulozna obolenja še najbolj zdrava tv banovini.
Dispanzerski zdravnik bi moral ordinirati po poldrugo uro dnevno 4 dni na teden, a je zaposlen po 4 do 5 ur skoraj *vsak delavnik.
Pomoči, preiskav ter intervencij je tekalo mnogo bolnikov v 1223 primerih, izmed teh je bila ugotovljena tuberkuloza raznih organov v 5&0 primerih. Otrok, je b3o pregledanih 291 :t> 254 je bilo tuberkuloznih na žlezah ob sopitm. Vsi hrepene po soincu in zraku, mnogi med njimi pa stradajo tudi kruha. Pri 15 ženskah m
33 moških je bila ugotovljena odprta tuberkuloza. Pregledanih je bilo tudi 36 družin s 167 družinskimi član L Med njimi je bilo 21 bolnikov z odprto tuberkulozo.
Izmed obiskovalcev je bilo bolniško zavarovanih samo 213 pacijentov. Zaščitna sestra je napravila 313 hišnih obiskov. Našla je 129 nehigijeničnih stanovanj, vlažnih, nesnažnih, zatohlih, ki ae ne morejo niti zračiti itd. .*fnogo je skrite bede v Ljubljani in mnogo je še neprimernih stanovanj, kljub vsemu napredku zadnjih let.
Xeki revni družini je dispanzer pre-skrbel prehrano, očetu, jetičniku z odprto tuberkulozo in alkoholiku pa oskrbo v zavetišču, iz katerega je pa ušel zaradi pijančevanja. Jetičen invalid, alkoholik ima pri sebi na postelji 31etnega otroka . . . Mati, težko bolna na pljučih, doji 7 tedenskega otroka, s katerim tudi spi v skupni postelji . . . Otrok je že v plenicah umrl za tuberkulozo . . . Nadarjen dijak, misleč, da ima le lažjo gripo, stalno obiskuje šolo tuberkulozen ter okužuje sošolce . . .
In taksnih žalostnih primerov je še mogo . . .
Vsi smo soodgoiHDrni za vse one, ki umirajo za jetiko. Ako nam je res pri srcu zdrav, krepak narod, ako hočemo tekmovati s kulturnimi narodi, moramo voditi smotreno protituberkulozno borbo, moramo se zavedati, da je ljudsko zdravje prvo pred vsem. In, če ne bomo skrbeli za zdravje mladine, če se ne bomo dovolj brigali za splošni socijalni ter zdravstveni podvig, si bomo kmalu izpodsekali korenine in propadli, kljub vsej svoji kulturi in kul-turnosti. Gospodarska kriza ne sme biti izgovor za našo pasivnost in brezbrižnost, kriza ljudskega zdravja je še strašnejša in aktualne jša.
Borba proti tuberkulozi pri nas se je šele začela. Delavcev ni mnogo — razumevanja za njo v javnosti pa še manj. Ljudstvo je tudi večinoma še nepoučeno in da ne poznamo bede, ne moremo trditi. Mladi ljudje umirajo za tuberkulozo še vsako spomlad in jesen; za takšno smrt je odgovorna družba kot za črn zločin.
Protituberkulozni dispanzer obstoji v Ljubljani torej šele 8 mesecev. Po zakonu bi morala občina vzdrževati dispanzer že 4 leta. Zdi se, da še vedno prevladuje mnenje — ne le pri občinah — da je skrb za ljudsko zdravje in socijalno skrbstvo — postranskega pomena, da so izdatki v ta namen neproduktivni. Toda slej ali prej bo nas čas prisilil — če ne bo že prepozno — da bomo začeli misliti, da ljudsko zdravje ni luksus.
Protituberkulozni Jispanzer uživa Gostoljubnost prostorov OUZD. Posluje z neznatnimi sredstvi, mesečno :ma 12.060 Din izdatkov. Mestna občina prispeva letno 100.000 Din, Osrednja protituberkuloz-na liga 25.000 Din — j: "spevek banovine ligi — vska občina 10.000 Din in protituberkulozni fond OUZD 10.000 Din. Mo-ščanska občina, v kateri je skoraj največ bede, izmed naših predmestij, ni še pristopila k dispanzerju, odnosno k OPL; pozivali so jo češče.
Protituberkulozne lige in dispanzeriji imajo torej pri nas pred seboj ogromne naloge, imajo pomen in namen — tega ni treba dokazovati — vendar bi v javnosti prej prodrlo prepričanje, da je bolj potrebno kakšno društvo, ki ima za program fraze.
Odlikovanje ves šoferjev
Lepa vsečanost v Avtoklubu — Laskavo priznanje Šoferskemu stanu
Ljubljana, 2. j umj a.
Včeraj popokane se je vršila v prostorih tukajšnjega Avtokluba skromna, a pomembna svečanost Avtomobilski klub je odlikoval vestne m pridne šoferje, ki vrše nepretrgoma 5, oziroma 10-letno službo pri istem gospodarju, članu kluba.
Poleg: odlikovancev — bilo jih je 9, do-Čim so se 4 opravičili, — je bilo navzoče celotno predsedništvo kluba, opazili smo nadalje člane uprave in druge Člane, med temi predvsem gospodarje odlikovancev. Sri so prišli, da prisostvujejo odlikovanju svojih uslužbencev.
Predsednik ljubljanske sekcije in podpredsednik centrale khiba g. Avgust Pra-protnik je pozdravil prisotne, še posebej zastopnika kr. banske uprave g. ravnatelja Sotetška in zastopnike Zveze šoferjev dravske banovine. V daljšem govoru je navedel pomen odlikovanja, povdarjaioč tež-koče šoferske službe. Šofer mora služiti prav za prav dvema gospodarjema — vozim in svojemu Šefu, kar je še posebno delikatna in često težka naloga. Če pa navzlic vsem težkočam vztrajajo nepretrgoma na svojem odgovornosti polnem mestu, je to znak posebne vestnosti in uda-nosti, kar je zlasti v današnjih časih pohvaliti, ko tudi gospodarske razmere silijo, da se ljudje pehajo iz ene službe v drugo. S pozivom, naj nosijo odlikovanci odlikovanje sebi in svojim gospodarjem v ponos ter naj jim bo obenem vzpodbuda za enako vestnost in marljivost tudi v bodoče, je g. predsednik čestitajoč zaključil svoj nagovor, nakar so bila odlikovanja izročena odkkovancem, ki so v vidnem zadovoljstvu m s ponosom sprejeli častni znak.
V imenu odlikovancev se je zahvalil v lepih besedah g. Gabrijel Hrovat, povdarjaioč hvaležnost predstavnikom Avtokluba ter naprosil g. predsednika, da toknači
ta njihova čustva predvsem visoki pokroviteljici kluba Nj. VeL kraljici Mariji, dalje predsedniku Nj. Vis. princu Pavlu in na drugih pristojnih mestih ter vsem, ki so dali pobudo za vidno priznanje šoferskemu stanu. Zahvalil se je tudi vsem službo-dajalcem povdarjajoč, da bi brez njihove socijalne uvidevnosti in dobrohotnosti dosega teh odlikovanj ne bila mogoča. Končno je izjavil v imenu odlikovancev, da bodo slej kopre j vztrajno vršili svojo dolžnost in se na ta način najboljše izkazali vredne visokega odlikovanja.
Navzoči so z odobravanjem sprejeli njegov govor, na kar je čestital odlfko-vancem v imenu Zveze šoferjev predstavnik iste, ki je med drugim po vda ril, da je odlikovanje vsekakor prvo v njihovi stroki ter izrekel zahvalo klubu, ki je dal s tem vidno priznanje težkemu in odgovornosti polnemu stanu poklicnih šoferjev.
Navzoči so potem čestitali odlikovanoem, ki je med njimi nekaj res pravih veteranov šoferskega stanu, ki imajo za svojo vestnost mnogo oodlikovanja, tudi inozemska. Med temi moramo omeniti g. Alojzija Polajnarja, ki že nad 20 let vrši vedno vestno in vztrajno svojo službo pri g. dr. Karlu baronu Bornu v Tržiču.
Z zlato značko za lOletno nepretrgano shižbovanje pri istem gospodarju-članu kluba so bili odlikovani: Henrik Flis, usluž-ben pri tvrdki Sjedinjene tvornice stakla, Hrastnik, Drago G r e g o r c, uslužben pri tvrdki Dolenc, Škofja Loka, Gabrijel Hrovat in Filip K e r š i č. uslužbena pri kr. banski upravi v Ljubljani, g. Viktor Ko-man, uslužben pri tvrdki Arbor, lesna industrija v Ljubljani, Ciril Križman, uslužben pri tvrdki Emerik Mayer, Ljubljana, Franc Mahkovec, uslužben pri Avgust Tosti, Ljubljana, Alojzij Polajnar, uslužben pri g. dr. Karlu baronu Bornu v Tržiču, Ludvik Po v še, uslužben pri Pro-
metnem zavodu za premog v Ljubljani in Ivan Sakelšek, uslužben pri tvrdki Winkle, Sevnica ob Savi.
S srebrno značko za 51etno nepretrgano službovanje pri istem gospodarju članu kluba so bih odlikovani: Frane Drofenik, uslužben pri upravi veleposestev kneza Win-dischgraetza, Bogenšperg pri Litiji, Alojzij Vrečar, uslužben pri tvrdki Hedžet & Koritnik, Ljubljana, ter Maks K r a j š e k, uslužben pri Sjedinjenih tvomirah stakla, Rogaška Slatina.
Avtomobilskemu klubu pa gre vse priznanje, da tudi na viden način ceni vestno in požrtvovalno delo uslužbencev svojega članstva.
HANSI NIESE
slovita dunajska umetnica, in filmska  igTalka  v  prelepem filmu
globoke materinske ljubezni:
Sladka tajnost
Nadvse veseli film, v katerem Vas bo HANSI NIESE spravila v smeh, katerega, ne bo ne konca ne kraja in tudi najtrše srce bo s svojo globoko materinsko ljubeznijo ganila do solz.
Premiera bo jutri v petek v
»Elitnem kinu Matici4
Smrt dobrotnika otrok
Ljubljana, 2. junija.
Lani v novembru je g. Viktor Ca n toni še krepak in čil obhaja! SOletnico rojstva, včeraj je pa podlegel dolgi in mučni bolezni. Pokojni je bil sin premožnega trgovca z manufakturo. Njegov oče ga je dal šolati v gimnazijo, kjer je bil sošolec dr. Ivana Tavčarja.
Smrt blagega starčka je globoko užalo-stila mnoge že odrasle Ljubljančane, ki jim je bil pravi krušni oče. ko so bili še majhni. DofcrotrrSk mladine je namreč vse svoje življenje največjo požrtvovalnostjo deloval že v 1. 1868 ustanovljenem Društvu za mladinsko skrb, ki ima še sedaj v lastni hiši v Florijanski ulici, kjer :ma svoje zavetje tudi Šentjakobski gledališki oder, otroško zavetišče. Ko je industrijalec Sa-masa odložil blagajniške posle, je skrh za blagajno prevzel Cantoni, ki je še do lani vodil te posle z vso požrtvovalnostjo in vedno skrbel, da blagajna ni bila nikoli prazna, saj v zavetišču dobiva hrano po 60 do 80 otrok dnevno. Med svetovno vojno je zbiral in razpošiljal darove našim vojakom na fronto. Poleg ge. soproge žalujeta za pokojnTm rudi dve hčerki, od katerih je Hela soproga mženjerja v ladjedelnici »Danubiti*« v Budimpešti. ga. .Marta pa ima za moža g. Klemenčiea, knjigovodjo tvrdke Hamann.
Pogreb blagega pokojnika, ki je vse svoje moči posvetil lajšanju gorja najbe-d-nejšim, bo danes ob pol 6. z Mestnega trga štev. 12. Bodi mu ohranjen blag spomin, težko prizadeti rodbini nase iskreno so-žalje!
Narodno gledališče
DRAMA
začetek ob 20.
2. junija, četrtek: Produkcija gojencev operne sole drž. konservatorija. Izven. Globoko znižane cene.
S. junija, pe:ek: Leda. Red A.
4. junija, sobota: Leda Red B.
Opozarjamo na današnjo produkcijo
gojencev dramatskega oddelka operne šole ljubljanskega državnega konzervatorija. Dramatski oddelek vodi prof. Šest. Produkcija bo zelo zanimiva in je izvrstno pripravljena. Predprodaja pri dnevni blagajni v operi in zvečer od pol 8. ure dalje v drami.
Zadnji dve dramski predstavi v letošnji sezoni sta v petek in soboto 3. in 1 L m. Uprizori se Krleževa >Leda< v režiji g. dr. Gavelle. Petkova predstava je za red A, sobotna za red B.
OPERA Začetek ob 20.
2. junija, četrtek: Mala Froramve, Red K
3. junija, petek. Zaprto.
4. junija, sobota: Turandot. Red A.
*
Nadaljnja repriza Tijardovieeve operete Mala Floramve bo drevi ob 20. uri v naši operi. Lahka, melodijozna glasba in komična vsebina sta značilni za to delo splitskega avtorja. Zasedba običajna z gostom Dubajićem iz Zagreba. Opereto dirigira dr. Švara, režija je Zupanova. Predstava se vrši za red E.
Pnceini: Turandot. Zadnje Puccinije-vo veliko delo Turandot se poje v naši operi v soboto, dne 4. t m. v običajni zasedbi, za abonma reda A.
Za tivolskim gradom pripravljajo prostor za uprizoritev >Prodane neveste«. Otroško igrišče in njegovo okolico bodo spremenili v pravo pristno češko vasico in v njeni sredini se bodo odigrali dogodki >Pro-dane neveste«. Prostor je izredno primeren, akustika je naravnost izvrstna. Priprave nekoliko zadržuje sedanje neugodno vr^me. Predstava bo takoj, ko se vreme ustali. — Ljubljansko pa tudi zunanje občinstvo opozarjamo na to izredno zanimivo uprizoritev. Natančnejši datum javimo.
Dober spomin.
— Pravijo, da je zatrpala Elza svojemu ženinu pred poroko vso svojo preteklost. To je pogum, a?
— Meni se pa ne zdi todiko pogum, kakor dober spomin.
Zanimivosti iz domačega
sporta
Kopališče pri smučarskem domu v Planici — III« kolo državnega prvenstva v tenisu v Ljubljani
Ljubljana. 2. junija. Nedavno smo poročali, da gradi SK Ilirija pri svojem smučarskem domu v Planici majhno kopališče, ki bo služilo postom poleti za kopanje in solnčenje. Kopališke so začeli graditi že pred dobrim mesecem, izkop je gotov, zdaj betoni rajo bazen in 15. t. m. bo kopališče otvorjeno. Kopališče je tik doma, bazpn obsega 10 X 4 m, za otroke je pa napravljen manjši bazen v obsetru 4X3 metre. V kopališču je tudi urejeno udobno solneališce s prhami. Vodo za bazen bodo segrevatf.
Tudi v domu samem 30 bilo izvršene potrebne adaptacije. Praksa je pokazala, da je skupnih ležišč preveč, sob pa premalo. Zato je bilo iz zgornjih skupnih ležišč napravljenih 6 sob, polejj tega so bile lesene stene ometane in zdaj je dom znotraj precej drugačen kakor je bil prvotno. Kako potreben je bil dom na Slatni, nam pove letošnja zim>ka sezona, ko je prenočevalo v njem nad 3000 smučarjev in izletnikov. Gotovo je, da bo smučarski dom Ilirije tudi poleti dobro obiskan, zlasti zdaj, ko bo gostom na razpolago še kopališče. Planica je krasna tudi poleti, saj so mogoči iz romantične doline krasni izleti na vse strani, na Belopeška jezera (z dovoljenjem itatijan-skih oblasti), na Jalovec, na Petelin ka, v Kranjsko goro, na Sleme, Vršič itd.
Po nedeljski zmagi nad zagrebškim Ruskim klubom je Ilirija prišla v m. kolo, ki se bo zopet igralo v Ljubljani. To pot nastopijo gostje iz Splita in sicer dame Jug. tenis kluba. Split, gospodje pa Akademskega tenis kluba, Split. Obe moštvi sta izšli v Splitu kot zmagovalni, eno v moški, drugo v damski garnituri.
SplitČani so v prav dobri formi in so vso zimo pridno trenirali, drčim se v Ljubljani trenira komaj mesec dni.
V Ljubljani imamo sedaj vsako nedeljo večjo teniško prireditev in bi bilo želeti, da naša športna publika turnir tudi v lepem številu poseti ter tako moralno vzpodbudi naše d c mače moštvo, obenem pa tudi pokaže gostom, da je interes za teniški Sport v Sloveniji velik.
Turnir se prične v nedeljo zjutraj ob S. uri ter bo trajal do 12, popoldne se bo pa nadaljeval ob pol 4.
SplitČani svojih postav 5e niso javili, gotovo pa je, da pošljejo najmočnejšo, ker se zavedajo, da je od zmage odvisna pot v finale. Tudi Ilirijani se tega dobro zavedajo tn postavijo najboljše moštvo, ki je tre-notno na razpolago s Trudnom in Ravni-harjevo na čelu.
Ksenija Ravntharjeva, ki Je bila dosedaj članica ZKD v Zagrebu, je verificirana in je veliko zanimanje za njen prvi start v novem klubu v Ljubljani.
Uvažujoč veHk propagandni moment teniških prireditev »ploh v LJubljani ITh-ija iti določila nobene vstopnine in je v*top prost! Upamo, da bo udeležba na celodnevnem turnirju častna in velika.
Za prihodnji mesec »e obeta ljubiteljem nogometa majhna senzacija. Ilirija M namreč pogaja z dunajskim Rapidom, večkratnim avstrijskim prvakom in enim najsi.i * ne^ih moštev Evrope. Vsak, ki se zanima zh nogomet, ve, da je zgodovina in »Lava avstrijskega nogometa tesno zvezana z Kapi lovim imenom, to je moštvo, ki uživa tradicionalen sloves. Rapid odpotuje namreč v Juliju na turnejo v Italijo in se za en ali dva dni ustavi v Ljubljani, kjer bo gostoval (> roti Iliriji. Ilirija je sprejela Ranidovo ponudbo, DunajČani bodo igrali 3. julija v Ljubljani
*
Jutri ob 8. zjutraj bo potovala ftkaeJ Liub-Ijano francoska noeomotna državna reprezentanca, ki nastopi v nedeljo ▼ B ogradu proti reprezentanci Jugoslaviji-, s Francozi 3mo do zdaj odigrali dve reprezonl in. n mi in sicer v Parizu. Prvo ?mo izgubili * 4:1, v drusri smo pa zmasali I 3:1. Za nedeljsko tekmo vlada v naši prestolnici pfeeej&n s zanimanje, vendar je razpoloženje ne 1 športniki po zadnjem ne-uspehu s Pol < I precej pesimistično. Neoficijehia fraiu-. i reprezentanca je postavala leta 1021 tudi v Ljubljani, kjer je porazila reprezentanco Slovenije v razmerju 5:0!
★
— Članstvo teniške sekcije SK Ilirij«. Pozivajo se vsi člani, da se brezpogojno odzovejo vabilu k udeležbi na turnirju m splitskimi klubi, ki bo v nedeljo. — V soboto so igrišča št. 2, 3, 4 in za vsak ning zaprta ter se lahko igra na vseh ostalih prostorih. — V nedeljo se tudi na, ostalih igriščih ne bo igralo, dokler bo tra^ jal turnir. — Ker se še ne ve, kdaj prispejo SplitČani, bo naznanjen prihod na deakf na igrišču, članstvo naj bi se sprejema * obilnem številu udeležili.
— Občni «fo©T koJe«ar*kega dru*tv» »Sora« St. vid, ki se je vršfl 31. maja v gostimi pri Slepem Janezu, je z novim izvoljenim odborom zopet aktivno stopil na športno polje ker 9edaj to društvo skora 2 leti ni delovalo. Naloga novega odbora je, da zopet društvo dvigne za kolesarski športni procvit. Včlanjeno je v pododboru Ljubljana. Izvoljen je bfl sledeči odbor; Predsednik: Smoie Janleo; podpredsednik t Grudnfk Rudolf; tajnik: škof Alojzij; tajnikov namestnik: BerHč Alojz; blagajnik: Sušteršič Franc; blagajnikov namestnik* Pavštč Josip; odborniki: TornSfč Anton, Aleš Cerarc, Ivan Matoh.; revtzorja: Ravnikar Josip, Berrfč PVanc.
— >Sportni R«rtc prinaša v torkovi številki zopet obilico zanimive tvarine: Ob*uronf sistematično urejen pregled negomotn i h dogodkov, dosedanji razvoj državnega t^nfske« ga prvenstva, poročTVo o nedeljskih m«vma<. r^nih piavalnfh tekmah na Mariborskem otokn, lahkoatletska poročila, dopise n Maribora in raznih podeželskih »po rt rtih w&-diSČ službene objave JNS m MZSP uVJ. List se dobi * vsaki večji traffki Podprrajfc* edv ro slovensko športno gtesftof
Otrok izginil
Ljubljana, Z junija. Čevljar Anton Kapi ki stanuje na Ižanski cesti, je danes prijavil na policiji, da pogreša svojega sedemletnega sinčka Zvomka. Fantek je odšel včeraj opoldne z doma in se se ni vrnil. Ni izključeno, da j« padel v naraslo Boo im utonil. Kdor bi kaj vedel o otroku, naj to »poroči »tar-5em, ki so zanj v velfkih skrbeh.
Nebo v juniju
Solnoe se v juniju zelo počasi dviga nad nebesni ekvator in doseže ob koncu meseca najvišjo lego nad njim Dan traja v začetku junija 15 ur in 35 minut, ob koncu pa 16 ur 14 minut. V začetku junija je solnce v znamenju I>vojčkov 21. junija, ko se začne poletje, pa stopi v znamenje Raka.
Luna se v začetku junija dviga nad nebesni ekvator in doseže najvišjo lego nad njim 5. junija, potem se pa vrača, prekorači ekvator 12. junija, doseže najnižjo lego pod njim 18. junija in na povratku ponovno prekorači ekvator 25. junija. Lunine faze bodo: mlaj 4. junija ob 10.16, prvi krajec 11. junija ob 22.39, ščip 18. junija ob 13.38 in zadnji Krajec 25. junija ob 21.36.
Planeti: Merkur se vidi začetkom Junija na Jutranjem nebu, toda pogoji za opazovanje niso ugodni.
Venera se v Juniju naglo približuje solncu in bo 29. junija v spodnji konjunk-ciji z njim. Približuje se tudi zemlji in jo lahko opazujemo tudi z manjšim daljnogledom. Snoči je zašla pred 23. uro, 20. junija pa zaide eno uro po solčnem zahodu. V teh dneh jo bomo videli kot zelo ozek srp, ki se bo stalno zoževal in bo proti koncu meseca izginil. 6. Junija bo blizu Venere luna.
Mars vzhaja zgodaj zjutraj in je za opazovanje še v neugodni legi.
Jupiter je v sozvezdju Leva in zahaja začetku junija o polnoči, proti koncu meseca pa po 22. uri.
Saturn je v sozvezdju Kozoroga, bliža se opoziciji in je za opazovanje v ugodni legi. V začetku junija vzhaja pred polnočjo, ob koncu pa že po 21. uri. V noči od 20. na 21. Junija bo blizu Saturna luna tako, da ga bo lažje najti na nebu.
Uran je v sozvezdju Rib in vzhaja po polnoči.
Neptun je v sozvezdju Leva in zahaja okrog pomoči. Vidimo ga kot stalnico 8. zvezdne velikosti.
Meteorji. Proti koncu junija stopi v akcijo roj meteorjev, ki so v zvezi s Pons-Winneckovtm kometom tn imajo radiant blizu konca ojesa Velikega Voza malo proti severu od zadnje stalnice.
Lega zveznega firmamenta Je v za* četku junija o polnoči, sredi meseca ob 23 In proti koncu ob 22: Na severovzhodu vzhajata Andromeda in Pegaz, dalje proti vzhodu se vidi Vodnar, nad njim sta Delfin in I^abocL Na jugovzhodu stoji Orel, nad nJim pa Lyra, dalje proti jugu blizu obzorja se vi<fi Strelec, na Jugu tik obzorja srtoJI Škorpijon, nad nJim sta Gad in Gadonožec, v zenitu pa Herkulee. Na Jugozapadu se nagfbije k obzorju Tehtnica, dalje proti zapadu Je Devica, na zapadu pa Lev, a nad nJim sta Krona tn Bootes. Na severozapadu se nagfbije k obzorju Ve-Hiti Voz, nizko nad severnim obzorjem j« pa Kapela.
SAMO SE DANES NEPREKLICNO ZADNJIKRAT ob 4„ 1,48. m 9. Vi uri zvečer veliki špijonažni velefilm >TJFE*
„Pod lažno
zastavo44
CHARLOTTE SUSA GUSTAV FR6HLICH
Elitni kino Matica
Telefon 2124.
MSI
Koledar.
Dant~.   Četrtek,   2. junija katoličani: Evgen Eraz. Velimir, pravoslavni 20. maja. Današnje prireditve.
Kino Matica; Ped lažno zastavo. Kino Ideal: Zaprto.
Prva javna produkcija gojencev operne šole ob 20. v drami.
Dežurne lekarne: Dr. Piccoli, Dunajska cesta 6. in Bakarcič, Sv. Jakoba trg 9.
Kakor kralj.
Orožnik: Kaj nimate nobenih dokumentov? i
Potepuh: Ne. jaz potujem inoosnito.
Njena sreča.
— Pomisli, tako se ie zaljubil vame. da mi ne upa več niti pogledati v oči!
— Lahko si srečna, samo pazi. da te ne bo še nekaj časa ooerledal! Samo taksna ljubezen traja de!j časa.
Zakonska sloga.
— Nfkdar se še nisem spr'a z možem, vedno molči, ko tvorim, pa čeprav ga še tako oštevam!
— Potem si prav tako nesrečna kot jaz; tri radioslušalke sem mu že polo-rmra, pa me Se vedno noče poslušati.
Dnevne vesti
— Jeseniška mladina v zagrebškem gledališču. Mladina, ki je 7. maja gostovala v Ljubljani, nastopi v nedeljo, 12. t m., ob 15. uri, v zagrebškem gledališču v Frankopanski ulicL Vrniti hoče obisk hrvaške mladine, ki je posetila Jesenice. Naj jo Zagrebčani prijazno sprejmejo, da bo deca čutila bratski dih Zagreba. Zagrebška slovenska društva naj zastavijo vse sile, da bo uspeh kar najlepši.
— Kolekf protituberkulozne lige. Ob priliki protituberkuloznih dni ponovno opozarjamo javnost na odkup kolekov proti-^<**erku!oznih lig. Koleki so v razprodaji pn vseh večjih trafikah in pri krajevnih protituberkuloznih ligah. Izkupiček iz prodaje kolekov je namenjen počitniškim kolonijam slabotne dece. Z odkupom kolekov podpirate organizirano protituberkulozno borbo. O. P. T. L.
— Ljubljana postaja moderno mesto, njeni prebivalci so solidni in delavni, po delu pa si žele tudi zabave. To bo preskrbe! letošnji spomladanski ljubljanski vele-sejem od 4.—13. junija domačim in številnim tujcem v obliki lepega zabavišča, kjer se bodo pokušala razna domača vina in izdelki naše živilske industrije. Za mladino in tudi za starejše so pa predvidene razne decentne komedije. Obiskovalce bo zopet razveselil autodrom, tobogan, razni vrtiljaki itd. Ko bo vinski oddelek zvečer zažarel v tisoče>#i lučkah, se bodo našli znanci in prijatelji iz vseh krajev, da se ob čaši dobrega vina pogovore tudi o sončnih straneh našega skrbi polnega življenja.
— »Društvo sodnikov kraljevine Jugoslavije — sekcija LJubljana« bo imelo letos svoj redni občni zbor dne 5. junija 1932 ob pol 11. uri v prostorih okrožnega sodišča v Novem mestu — z običajnim dnevnim redom.  K obilni  udeležbi  vabi — odbor!
-O-sladoled
izbranih arom v že znani najboljši izdelavi. — AutoraatičnJ buffet, Selen burjrova ulica št. 4.
Odprte planinske koče. SPD sporoča, da so odprte in oskrbovane sledeče koče in domovi: V Triglavskem pogorju: Aljažev dom v Vratih je stalno odprt in oskrbovan. V Karavankah: Spodnja in Kadilnikova koča na Golici, Valvazorjeva koča pod Stolom. Prešernova koča na Stolu In Dom na Kofcah so stalno odprti in oskrbovani. V Kamniških planin ih: Dom v Kamniški Bistrici, Koča na veliki Planini in Dom na Krvavcu so stalno odprti in oskrbovani. Cojzova koča na Koroškem sedlu in Koča na Kamniškem sedlu, bosta od 18. junija dalje odprti in oskrbovani. Erjavčeva koča na Vršiču se odpre le v slučaju, če je najavljen poset, zato naj se turisti zgrlase prej pri oskrbnici Julki Pečarjevi v Kranjski gori. Nadalje sporočamo, da so odprte in oskrbovane vse leto: novozgrajena postojanka na Sv. Gori, Koča na Sv. Planini, novozgrajeni Dom na Mrzlici, vse koče na Pohorju, Celjska koča nad Celjem. Pisker-nikova in Tilerjeva koča v Logarski dolini, Mozirska koča na Mozirski planini. Kocbekov dom na Korošici je otvorjen in popolnoma oskrbovan. Odprta in oskrbovana je restavracija na BoČu. Novozgroje-ra Koča na Ljubniku pri Škof ji Loki je stalno < dprta in oskrbovana.
— Razstava koncev. Poleg razstave perutnine se bo na letošnjem ljubljanskem
. velesejmu vršila tudi velika FV. razstava kuncev, ki jo priredi kunčerejski odsek Kmetijske družbe. Razstava bo nameščena v paviljonu »K«. V 130 kletkah bo preko 30 razstavljalcev pokazalo svoje najboljše in najlepše živalice. Zastopane bodo vse pri nas gojene pasme kuncev, v posebno velikem številu velike pasme, belgijci in bel: orjaki, potem srednje težke in lahke pasme ter raznovrstni reksi, to so kratkodlaki kunci. Poleg tega bodo obiskovalci razstave imeli priliko videti razne izdelke rz kunčje kožuhovine, dalje razno orodje, posode, vzorne kletke in strokovno literaturo. Večji del razstavljenih kuncev bo tudi na prodaj, ter se bo s tem ljubiteljem kuncev nudila najboljša prilika, da si po zmerni ceni nabavijo dobre, zajamčeno čistokrvne plemenske živali — Razstava bo zelo zanimiva in zato naj si jo nikdo ne zamudi ogledati.
— Dcbova* K. o. Rdečega križa v Do-bovi je priredil v nedeljo 29. maja pešizlet na Mokrico. Le škoda, da je dež in nevihta izlet malo pokvarila. Damski odsek Rdečega križa priredi v nedeljo 5. L m. v tukajšnji šoli >Proslavo materinske dne«. Nastopijo naši pomladkarji in pomladkarice z deklamacijami o mamici, žene in matere, udeležite se proslave v polnem Številu, vaš je ta dan, četudi pri nas malo bolj pozno, vam sliši drage matere ta proslava. Koncem meseca junija priredi dobovski Kdeči križ kakor bo po vsej državi tudi pri nas dan Rdečega križa. Od hiše do hiše bodo hodile članice R. K. Ne zapirajte vrat pred njimi. Vsak dar še tako majhen, bo hvaležno sprejet. Vsak dar, ki ga podarite Rdečemu križu, pomaga lajšati gorje bednim in usmiljenja vrednim.
— Oficijelni ilustrovani katalog XII. ljubljanskega velesejma izide ob otvoritvi iste-ga. t j. dne 4. t m. Samozaložbo je prevzela tvrdka Aloma Companv v Ljubljani. Katalog bo letos povsem priročno urejen ter bo tako obsežen in pregleden, da bo služil vsakemu trgovcu vse leto kot izčrpni svetovalec pri iskanju trgovskih zvez.
— Češkoslovaški dom v Zagrebu. V Zagrebu bivajoči Cehoslovaki so sklenili zgraditi velik dom. V Zagrebu je nad 3000 češkoslovaških državljanov, ki bodo imeli v svojem domu središče kulturnega in društvenega življenja.
— Razstava pohištva na letošnjem ljubljanskem velesejmu od 4.—13. t m. bo ena dosedaj največjih tovrstnih razstav v Jugoslaviji sploh. Za to razstavo izide nov ilustriran katalog modernega pohištva pod naslovom »Novodobna oprema«. Katalog bo ml razpolago za- ceno Dm 20.— pri vseh
razstavljalcih pohištva na velesejmu; v njem bodo prav lepi modeli sodobne stanovanjske opreme.
— Sekcija udruženja zvaničnikov finančne kontrole v LJubljani poziva svoje člane, ki so bili s koncem meseca marca 1932 reducirani in do danes še niso dobili nameščenja, da nemudoma viože prošnje za podelitev podpore. Prošnje je nasloviti na sekcijo udruženja zvaničnikov finančne kontrole v Ljubljani.
— Pcrutmnarska razstava na velesejmu bo obsegala: 1. Oddelek za živali: a) selekcionirana štajerska kokoš — standard 1930 Celje, raznih rejcev članov odsekov, b) štajerska kokoš drugih rej, c) različne pasme perutnine, ki jih gojijo rejci v Dravski banovini, č) druga perutnina (race, gosi, purani), d) kapuni. 2. oddelek: krmila, orodja in priprave ter pripomočki za uspešno rejo perutnine. 3. oddelek: bolezni perutnine. Istočasno bo prirejena tudi razstava kuncev Čistih našem, ki bo obsegala: 1. oddelek: živali, 2. oddelek: kožice in izdelki iz kožuhovine, 3. oddelek: razno orodje, posode in kletke. 4. oddelek: strokovna literatura, slike itd.
— Nenavadna stevnost v jetnisnlci. V petek smo poročali, da sta se na praznik Sv. Rešnjcga telesa v ljubljanski kaznilnici poročila učitelj Ivan Perenič z Jesenic in učiteljica Anica Gaberšček iz Komende, včeraj je pa državno sodišče v Beogradu novoporočenca oprostilo, ker je bil sum glede prestopka zakona o zaščiti države neosnovan.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bomo imeli še nestanovitno vreme. Včeraj je bilo po vseh krajih naše države oblačno in deloma deževno. Najvišja temperatura je znašala v Skoplju 25, v Beogradu 23, v Zagrebu n Splitu 22, v Ljubljani 19.6. v Mariboru 19 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 761.6, temperatura je znašala 122.
— Cela rodbina žrtev vedeževalke. Ba-njaluška policija je aretirala 55 letno ve-deževalko Stefico Longeršek. na katero so
•IO - vino
sortirano buteljčno Uter Din 10.—, Din 12.—. — Automatic ni buffet, 6e-lenburgova ulica št. 4.
se obračale zlasti malodušne in praznover-ne žene in dekleta, ki so iih zapustili možje odnosno fantje. Na vedeževalko se je obrnila tudi rodbina Martina Gajbe. obstoječa iz moža, žene in 3 pastork. Pastorki Albina in Josefa sta imeli fanta, ki sta se pa izneverila. Zato sta dekleti prosili vedeževalko, naj jima pripravi pijačo, ki bi z njo privabili nazaj nezvesta fanta. Longerškova je res pripravila »čudodelno« pijačo, od katere je pa vsa rodbina zblaznela. Dekleti sta tekali po ulici nagi in skakali v ogenj.
— Z nožem zabodla spečega ljubčka. V ponedeljek popoldne je hotela služkinja Ivka Maljkovič v Splitu zabosti svojega ljubčka Ante Seviča. Fant je spal, ko mu je dekle zasadilo nož v prsa. Težko ranjenega so prepeljali v bolnico in ga takoj operirali. Dekle se zagovarja, da je zanosilo, pa jo je hotel fant zapustiti.
— Samomor bolne žene. V Osijeku si je prerezala grlo 52 letna Magdalena Ker-že, ki jo je že dve leti mučila vodenica. Zadnje tedne ni mogla več vstati s postelje, kar jo fe tako potrlo, da je vzela nož in si prerezala grlo. Prepeljali so jo v bolnico, pa je že med prevozom umrla.
— Če brivec Izdere zob. V novosadski bolnici je podlegel včeraj zastrupljenju krvi kmet Lazar Doljanski, ki mu je bil brivec Pera Milošev izdrl zob. Proti Miloše-vu je uvedena preiskava.
— Aretacija italijanskega defravdanta. V tovarni preprog v Milanu je bil uslužben kot knjigovodja neki C. Piccoli. ki je poneveril okrog 40.000 lir. Ko so mu postala tla pod nogami prevroča, je pobral iz blagajne še 50.000 lir, in pobegni! na Reko, od koder je hotel priti na Sušak. Na postaji Mestre so ga pa spoznali in aretirali.
— Tragedija poneverbe obtoženega uradnika. V Bjelovaru se je ustrelil vpričo orožnikov bivši davčni uradnik Josip Ša-rič, ki je bil osumljen, da je poneveril 30.000 Din državnega denarja. V hipu. ko so ga hoteli orožniki aretirati, je potegnil iz žepa revolver in si pognal kroglo v glavo.
— Grenčica »Franz-Josei« odstranjuje pritisk na želodec žolčast okus v ustih, bledost obraza.
Iz Lfublfane
—Ij Žalostna idila ob Gradaščici. Regu-
lačna dela pri Gradaščici so bila končana spomladi Med obema trnovskima voznima mostovoma struga ni po regulaciji skoraj nič spremenla smeri, le ob koncu Gorupo-ve ulice so nekoliko omilili ostrino ovinka. Vendar je ovinek še vedno oster, kar se je že pokazalo, ker je voda, ki je tam precej deroča, začela izpodjedati temelj kamnitega obrežnega zidu, betonski zid. Ta nedostatek hočejo odpraviti na ta način, da bodo naložili v strugo ob poškodovanem zidu velik kup lomljenega kamenja. — Na tem kraju, kjer so pomaknili strugo bolj na desno, je ostala med *nlico in strugo globoka jama, ki se strmo spušča od ulice proti strugi več metrov globoko. Na dnu stoji talna voda, ki nima nobenega odtoka, in se v nji razkraja nesnaga, ker je tudi to eno naših javnih smetišč. Voda je popolnoma črna kot najlepše črnilo. Jame menda ne namerava nihče zasuti.
—I j Nove Wše in vile. Gradbeno gibanje še ni v polnem razmahu in se bo več zidalo, ko se vreme ustali. V nekaterih novih unčah pa vseeno pridno zidajo. Tako
bo letos dobila Baragova ulica, ki spaja Suvoborsko in Einspielerjevo ulico, kar tri lične hiše. Prva je železniškega uslužbenca Kovica, ki je sezidana in tudi Že pokrita. Zdaj se ometava. Stanovanja bodo v nizkem in visokem pritličju, v prvem nadstropju in pod streho. Zidarska dela vodi stavbnik Adolf šušteršič. Zraven Kovica bo imeli svoj dom stavbni polir Josip Novak. Tudi ta hiša se že ometava. Stanovanja bodo v nizkem in visokem pritličju, v prvem nadstropju in pod streho. Zidanje izvršuje stavbnik Matko Curk. Na nasprotni strani ceste pa poganja iz tal kamenit temelj za enonadstropno vilo ing. Rustie. Gradbena dela je prevzet mestni stavbnik Emil Tomažič. V Pleteršnikovi ulici je pognalo iz tal pritlično zidovje za lepo enonadstropno vilo odvetnika dr. Ivana Stanovnika. Zida mu ing. Josip Dedek. V dobrih dveh mesecih, ako bo vreme ugodno, bodo vsa dela dovršena ter bodo moderna stanovanja porabna. V Aškerčevi ulici je prizidala posestnica Marija Uj-čič k svoji visokopritlični hiši enonadstropno poslopje. V pritličju bo obrtni lokal, v prvem nadstropju pa stanovanje. Stavba je že pokrita. Zidarska dela vodi stavbno podjetje Franc Sršen.
j —lj PSIHO - GRAFOLOG KARMA H ostane v LJubljani le se par dni, dela na znanstveni podlagi grafologHe in H da nasvete, k| na) ti koristijo celo tvoje življenje. TI pojasni tvoj značaj, tvoj cilj in tvoje življenje. Obiske sprejema v hotelo »Soča« LJubHatia. 338/11 —Ij Trgovci in prijava obrtnih pravic Združenje trgovcev v Ljubljani kakor tudi za ljubljansko okolico opozarja ponovno vse gg. člane, da poteče rok za prijavo obrti dne 9. t m. Zato naj vsi, ki še niso prijavili svoje obrti, do navedenega dne to store. — Uprava udruženja.
—M Trgovci Iz ljubljanske okolice bodo imeli v sredo 8. t. m. ob 8. uri zjutraj v Trgovskem domu svoj redni letni občni zbor, na katerega se uljudno vabijo. — Uprava udruženja trgovcev.
—Ij Društvo za zgradbo in vzdrževanje Sokolskoga doma na Viču bo imelo svoj letošnji občni zbor v Četrtek 16. t m. ob 20. v Sokolskem domu na Viču.
—Ij Nar. železnicarsko glasbeno društvo »Sloga« bo imelo svoj VIII. redni letni občni zbor v petek 3. t m. ob 19. url v društvenem lokalu (Ljubljanski dvor). — Odbor.
V SOBOTO
SE BO VRŠILA NA TABORU
TELOVADNA AKADEMIJA
Članstvo naj se udeleži akademije v slavnostnem kroju
JUNIJA OB 20 URI
SOKOLSKE ZUPE LJUBLJANA
—Ij Delikatesne trgovine in stanovanjska mizerija. Številne adaptacije pritličnih stanovanj v obrtne in trgovinske lokale so vsekako tudi večale stanovanjsko mizerijo. Seveda obrtni lokali so dražji ko stanovanja. Gospodarji so odpovedovali celo sta-
RIO - zend viči
priznano  najboljši.  —  A u tonmttčni buffet, feelenburgova ulica it. 4.
1
rim strankam pritlična stanovanja, da so jih predelali za obrt. Treba je bilo le iz enega okna napraviti vrata, postaviti ob stenah police, pa je bil obrtni lokal gotov. Tako so se v prometnih in celo mrtvih ulicah odpirale delikatesne trgovine. Toda slaba prodaja delikatesnih izdelkov ni zdržala visoke najemnine. Zato se take trgovine zapirajo druga za drugo. Menda bo treba obrtne lokale preurejati v prvotna stanovanja.
—Ij Z naših cest in ulic. Cestišče v Tr-stenjakovi ulici, ki teče sporedno s Costo-vo ulico, so posuli z debelim gramozom, ki ga bo moral parni valjar stlačiti in izravnati, da bo ulica ustrezala vozovnemu prometu. V Staničevi ulici urejajo naravna hodnika. Tudi z dobrimi naravnimi hodniki je občinstvu ustreženo, ker mu ni več treba ob deževnih dneh bresti in preskakovati luž in mlakuž.
—Ij Hlapec Jernej In njegova pravica. Delavski oder in govorni zbor »Svobode« ponovi v ponedeljek, 6. t m. ob 8. uri zvečer prvo slovensko kolektivno dramo »Hlapec Jernej in njegova pravica«- ki je pri premijeri v ljubljanski operi dosega popoln uspeh. Soglasno mnenje slovenske kritike je bilo, da je »Hlapec Jernej« v predelavi in režiji Ferda Deiaka m izvajan po delavskem in govornem odru »Svobode« bil prava in edino pravilna interpretacija Cankarjeve povesti. Nova kolektivna režija, moderna inscenacija, ki operira s svetlobo in projekcijo, govorni zbori množic, kolektivno oblečeni, so zmagali na celi Črti. »Hlapec Jernej« je dobil svoj končni mogočni izraz. Za reprizo tega de-la v ljubljanski operi veljajo najnižje cene, to je od 2 do 20 Din. Vstopnice se dobijo v predprodaji izključno te v »Delavski zbornici«. Nihče naj ne zamudi ogledati si to zadnjo ponovitev tega v slovenski književnosti edinstvenega dela.
—Ij »Svoboda« priredi v soboto 4. t m. ob 5. uri popoldne v dvorani Delavske zbornice delavsko mladinsko akademijo (mladinski prosvetni večer). Sramel in kvartet »Svobode« bo zaigral več lepih komadov. Mladi pevec Lado Krušič bo s svojim lepim, glasom zapel kot solist več narodnih pesmi. Sla vica Bricelj, Saša Ko-vačevič, Ivica Zor in Silvo Ajdišek bodo deklamirali razne pesmi. V igrokazu *Zima in pomlad« bodo nastopili otroci od 5. do 12. leta, istotako v šaljivih prizorih. Lep otroški popoldan bo. Starši, pripeljite svoje otroke. Vstopnice po 1 in 2 Din se dobe v Strokovni komisiji — Delavska zbornica.
—Ij Društvo »Treznost« javlja vsem svojim odbomikomOcam), da se bo danes,
2. t m. ob 8. uri zvečer vršila seja odbora v Narodni kavarni. Udeležba strogo obvezna. Tajnik.
—ij Zaključna predstava na šentjakobskem   gledališkem   odra.   V petek, dne
3. janija ponovi šentjakobski gledališki oder zabavno veseloigro s petjem »Študentje smo«, ki je doživela dosedaj že S razprodanih hiš. Predstava v petek je obenem radi zaključna predstava in poslednja predstava, ki jo nprizori šentjakobski gledališki oder na tem odru, na katerem je nastopal nepretrgoma skozi 10 let Cenjeno občinstvo naj bf a govori krmiti vstopnice že v predprodaji.
—Ij Želja do zabave, upanje na dobitek in ljubezen do bližnjega naj vas pripelje v nedeljo, dne 12. junija t 1. ob 3. uri pop. v dvorano »Delavske zbornice«, kjer se bo vršilo žrebanje efektne loterije kola jugo-slovenskih sester v Ljubljani. Preje si pa oglejte prekrasna darila, ki bodo razstavljena v sledečih trgovinah: pri Majerju v Stritarjevi ulici, pri Brezniku na Aleksandrovi cesti in pri Tičarju v Selenburgov: ulici.  Izžrebana  lista  številk  bo natančno
RIO - pivo
vedno sveže zagrebško. — Automa-tični buffet, Selenburgova ulica št. 4.
objavljena, pa tudi kraj, kjer se bodo dobili dobitki. — Preskrbite si takoj srečke, ki so še na razpolago v vseh večjih trafikah. 337/n —Ij Družabni sestanek »Krke«, združen z literarnim večerom pisatelja Ivana Zor-ca, se bo vršil v petek 3. t. m. ob 20. pri Mikliču, Pisatelj Ivan Zoreč bo bral več odlomkov iz svojega najnovejšega dela »Bedi menihi«. Pisatelj opisuje v njih ustanovitev samostana, medsebojni odnos menihov, tlačanov in graščakov, umno kmetovanje in češčenje Matere Božje na Dolenjskem, vihravost mladega tlačana In moškost kmeta svobodnjaka, pravico prve noči, greh in očiščenje, boj in zmago. Vsebina je tako zanimiva, posebej pa še odlomki, ki jih bo pisatelj bral, da bo večer nedvomno privabil mnogo poslušalcev. Pisatelj Zoreč je kakor znano izšel iz kroga sotrudnikov »Ljubljanskega Zvona«. Zadnja leta ne sodeluje pri nobeni reviji, pač pa pridno piše povesti, ki bodo zda; druga za drugo izšle v knjigah v raznih založbah. — Vstop na večer je vsakomur prost!
Damske sandale Din 119
proti gotovini
dokler zak ga traja TEMPO
Gledališka 4   (nasproti opere)
—Ij Jugoslovenski akademski klub kraljevine Jugoslavije — sekcija Ljubljana — poziva vse one člane, ki so vplačali pri vpisu samo 56.— Din ali dolgujejo za letni semester, da do 15. junija t. 1. poravnajo še ostalo članarino v iznosu 4*\— Din med uradnimi urami. Opozarjamo vse prizadete, da se jim bo v nasprotnem slučaju odvzela četrtinska vožnja. Uradne ure so: ponedeljek, sredo in petek od 17.—17. ure popoldne  v Frančiškanski  ulici 6. Odbor.
Pri boleznih ledvic, seči, mehurja in danke, omili naravna »Franz Josefova« grenčica tudi silne težkoče pri potrebi v zelo kratkem času. Spričevala iz bolnišnic potrjujejo, da je »Franz Josefo-va« voda, ker olaiša potrebo brez bolečin, zelo priporočljiva za redno uporabo za staro in mlado. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, droge rijah in špecerijskih trgovinah.
NOGAVICE i Ž.I60M
I Znižali smo cene vsem obla* čilom* — Oglejte si zalogo!
Je MAČEK,
Ljubljana, Aleksandrova 12
Iz Celja
—c Velik koncert Celjskega pevskega dr astra, V soboto 4. junija ob pol 21. priredi agilno Celjsko pevsko društvo v okviru svoje turneje velik koncert v veliki dvorani Celjskega doma Spored tega pomladanskega koncerta je izredno bogat in obsega prvovrstne skladbe. Z istim sporedom je nastopilo CPD doslej z ogromnim uspehom ie v Slovenski Bistrici, v Šmarju pri Jel^h, v Slovenjgradcu, v TopolšČici in v 3oštanju. Poudariti pa je treba, da je CPD s svojim izbornim pevskim zborom tudi v resnici zaslužilo sijajne obiske in nedeljeno priznanje vsega občinstva. Zbor je v odlični formi, kar je pokazal tudi na binkoštni veliki pevski tekmi o priliki glasbenega festivala v Ljubljani, kjer si je priboril drugo nagrado, lepo Vavpotičevo sliko >Slovensko tih<*-ž'tje<. Sobotni koncert bo torej nudil vsakomur resnično umetniški užitek. Dolžnost vseh Celjanov in okoličanov je, da napolnijo dvorano do zadnjega kotička in tako dokažejo, da cenijo veliko kulturno delo domačega društva. CPD pa tudi v polni mori rj»-shiži moralno in gmotno podporo vsega Celja, saj n'kdar ne mine kaka narodna Javnost ali socijalna akcija, pri kateri ne bi CPD sodelovalo.
— Želite iiredno poceni tritedenskega morskega okrepčala? >Kolo jugoslovenakih sester« v Celju odpremi dne 7, junija svo,;o prvo kolonijo v krasno morsko zatiSje, v zeleni Bakarac, Vsi, ki ste potrebni oddiha in okrepčila v morski vodi ter pod južnim solnrem, pa si tega zaradi težkih gospodarskih razmer ne morete privoščiti v dražjih 'etoviščih, ga najdete v naSih kolonijah za ^eno Din 28—30 dnevno. Hrana je tečna in skrbno pripravljena, in kar je posebnost za morsko kopališče, je mrzla živa pitna voda. Tudi kopališče je ie moderno urejeno. Krasne izletne točke, kakor Baker, Sušak, Kraljevica, Crikvenica in drugi so v blržini. Ker je časa za prijavo k prvi kol mri ji le Se par dni, naj se javi, kdor želi z nami, najpozneje do 5. junija. Druga kolonija bo trajala od 28. junija do 19. furlja, tretja pa od 19. julija do 10. avgusta. Ne zamudite ugodne prilike!
—c Opozarjamo na nocojRmjo pT**l*tavo mariborskega Narodneea gledabV«, ki urni-7»ri v rukafftnjofn gledaMSfcn oh 20. znan« Langerjevo komedijo >Spreobmitev Ferdi-nami a Pištore«. Komedija je doživela na rnoribnrskem odru odh"r>n u«»peh. T\*» le n*s kaj vstopnic je dobiti v predprodaji v knjigarni Horičar m LeskovSe* na Kralja P**< tra cesti oziroma zvečer pri glertelf?flci blagajni.
RIO - ananas bovla
Autonrntičrrf buffet, fte4<«nbirrgova nfl-ea 4.
—c Celjski in okoliški čebelarji at» ab*v
ro v nedeljo 5, t m. popoldne ob 15. k po« učnemu sestanku s predavanjem pri čebelnjaku g. Robova v Košnici pri Celju.
—c Velika invalidska tombola r Celju, ki je morala biti zaradi neugodnega vremena že dvakrat preložena, se bo vršida definitivno ob vsa kam vremenu v nedeljo 12. junija ob 16. na Dečkovem trgu. Segajte pridno po tablicah in tako podaprlte hodov* žrtve svetovne vojne!
Nesreče in tragedije
Lfobttana, 2. jnmja.
Včeraj je bfl dan nesreč m tragedij. V Skofji Loki se je pripetila huda avtomobilska nesreča, katere žrtev je posta? 34 letni hlapec France Piškur, v Medvodah Je bil pri eksploziji dinamitne patrone hudo poškodovan 30 letni tapetnik Lovro Eržen in iz Zagorja so pripeljali v ljubljansko bolnico brivskega mojstra Jožeta Merta-ka, ki si je z britvijo prereza 1 vrat
USODEN PADEC POD TOVORNI AVTO
Snoči okrog 7. je krenil tovorni avto znanega trgovca Kašmana iz Škofje Loke izpred trgovine proti kolodvoru. Poleg šoferja je sedel 34 letni hlapec France Piškur, zaposlen tudi pri Kašmanu. Sredi pota je Piškur šoferju dejal, naj malo počaka, češ da bo odložil nekaj blaga pri neki stranki. Šofer je zavrl avto, voz je pa bil še v teku, ko je Piškur stopil iz kabine in skočil z avtomobila. Nesreča je hotela, da ga je spodneslo in padel je naravnost pod tovorni avto, ki mu ie sel čez glavo. Nesrečnaž je nezavesten obležal. Na pomoč so takoj pozvali zdravnika dr. Hubada iz Škofje Loke, ki je ranjenca za silo obvezal in mu nudil prvo pomoč, nato so ga pa z Ješetovim avtotaksijem prepeljali v ljubljansko bolnico, kjer pa se Piškur ni več zavedel in je davi poškodbam podlegel. Piškur je bil star 34 let. oženjen in oče enega otroka.
ŽRTEV EKSPLOZIJE
V Goričanah pri Medvodah je včeraj popoldne 30 letni tapetnik Lovro Eržen iz vasi Svetje popoldne pomaga! pri razstre-Ijevanju skalovja za Mrakovo hišo. Ker di-namitna patrona ni takoj eksplodirala. Je stopil bliže; naenkrat Je pa nastala huda eksplozija in Eržen fe zadobil hude poškodbe po vsem telesu tako. da so ga morali prepeljati v bolnico. Njegovo stanje Je zelo resno.
OBUP NAD ŽIVLJENJEM.
Brivski mojster Jože Merlak iz Zagorja ob Savi Je včeraj obupal nad življenjem in si z britvijo prereza! vrat. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnico. Njegovo stanje fe zelo resno. Kaf Je moža gnalo v obup. mano
SOKOLU DOPISUJTE SAMO NA SOKOLSKEM PISEMSKEM PAPIRJU!
44
Mie d* Agfaotme;
ipuAtoCevtic
Roman
Hlače, sulcnjič in telovnik, ki jih je imel Roger oa sebi, so brli u rezali in pri-icposli posebni delavci za taka dela. Roger je bil zek> čuden v tej obleki .
Da bd ga bilo tem težje spoznati, je kupil in oblekel še bluzo iz modrega platna.
Treba je bilo stopiti samo še k brivcu, da bi spravil v primerno obliko še svojo frizuro. Lase je hotel imeti počesane tako, kakor dečki, ki se je hotel z njimi sezinaniti čim prej
— Takole preoblečenega me pa ne bo zlepa kdo spoznal, — ie pomislili Poger.
'Prispel je do rzvoščkov, si izbral naj-staibšesra, sedel v kočijo in se dal odpeljati v ulico Saint-Anitoine.
KoSja se je ustavila pred zakotno kavarno. To je biil kraj, ki ga. je Roger iskal. V kavarni je bil takoj domač. Ponudil je čašico likerja sosedu na desni, potem pa še sosedu na levi in tako je 5k> naprej. Seveda vsak gost rad
seznanil s človekom, ki je tako radodarno poki i 1 kozarce svojih novih znancev.
Tako navezani stiki so postali kmalu Hithmii in Roger se je kmalu počutil kakor doma. Vrgli so tudi karte, Roger je izgubil več partij zapored in plačal vsem naenkrat.
— Ta je pa dobro založen z denarjem, — so mrmrali okrog njega.
NoČdllo se je tem hitreje, čim manj so t kavarni opažali, kako čas hiti.
— Zdaj mi pa povejte, prijatelji, aH vas ne mika, da bi malo prigriznili? — je vprašal Roger.
Začulo se je mrmranje, ki je pomenilo:
— Seveda bi ne bilo napačno, samo denarja ni.
Pogostim tega-le in tistega tamle pa onega v kotu tucK, — je nadaljeval Roger. — Ti trije se mi zde pošteni in rad jfh imam ... to so moji prijatelji. Pa pojdimo krokat.
Vstal je in se zamajal, rekoč:
— Halo, vi drugi pojdite z nami. Čim več norcev, tem več smeha.
Drugi s niso dali dvakrat reči. Navdušeno so jo ubrali za radodarnim mladeničem.
Na cesti se je pa Roger ustavil in dejal svojim spremljevalcem:
— Hej, prijatelji! Zdaj šele vidim, da nimamo nobene ženske. Pojedina b;ez krda pa ni dobra, ker nima prave vsebine.
— No. deklet pa ne bo težko najti. Počakaj, na ulici Sainte-Marguerite zakli-čem: K mizi! K mizi... vse, ki so lačne. Za vsa grla bo dovolj jela ... Pride jin cela armada, potem pa izberemo najlepše.
— To pa ni napačna ideja. — jaz prav rad izbiram dekleta. — je dejal Roger.
Zgodilo se je. kakor so pričakovali. Množica žensk vseh starosti m obrazov je prihitela k njim, ki so jih klicali.
— Vzemi jm pol tuca ta! — je kri-
čal Roger, — in izberi najlepše, sicer ti pustim vse na vratu.
K Rogerju je stoprla stara kreatura v umazani, razcapani obleki. Imela je ves kozav obraz, njena h kostem prilepljena koža je kazala vse barve starosti, bede in pomanjkanja. Lobanja je bila večinoma plešasta, le tu pa tam so še štrleli od nje šopj sivih las.
V rokah je držala nekoč slamnato torbo, ki je pa bila vsa zakrpana. Kolikor se je spominjala, ni nikoli delala. V mladosti se je preživljala s prostitucijo, na stara leta je pa kradla.
— Jaz sem vila Starine, moj dobri gospod, — je dejala Roger ju v pohlepu po njegovem denarju. — Sem kraljica slepe ulice Sarnt-Marguerite. Te krasne gospodične so moje hčerke, — je pripomnila pozdravljajoč šest jerebičic, ki jih je bH izbral Polvt. — Spremim jih, kakor zahteva dostojnost.
— Dostojnost kar Obdrži, saj sd je itak potrebna, — je odgovorSl Roger. — Če si pa lačna, lahko greš z naoru. — Ker sri kraljica slepe ulice, mora biti tam za/te mesto pri vseh mizah.
VHa Starine je spotoma vprašujoče pogledovala v svojo torbo. Računaila je, kaj vse stlači v njo, ko bo sedela v veseli družbi za mizo in pospravljala, kar ostane po skledah in krožnikih.
Roger je bil pridno na dehi. Krčmar-ju ni dovoRšl, da hi delil njegovim gostom porcije. Hotel se jim je čim bolj prikupiti, da bi mu neomejeno zaupali.
— To je gostitelj, fantje! — je dejal Polvt, ki je bil prevzel posle ravnatelja hotela. Litrov je bilo mnogo in krčmar je pazil, da so bSK vedno polni.
— Hej! — je vzkliknil Roger in potrkal z nožem ob kozarec. — Hej. krčmar, kaj krača Še ni kuhana, da moramo čakati na odo?
Kmahi je prišel natakar z zavihanimi rokavi, nesoč veliko skledo, v nji pa kapitalno kuhano kračo.
— Kaj pa muzikanti? — je vprašal Roger. — Kaj se je krača brez njih? Pojdi brž po nje, motovik> nerodno!
— Obožujem te! — mu je dejala debela svetlolaska, sedeča kraj njega. — Radodaren si kot princ... Kako ti je ime?
— Junak, — je odgovoril Roge«* smeje.
— To je ponosno ime, — so ponovile vse ženske v en glas. — Junak! To mnog pove. In trčald so, rekoč:
— Živel Junak!...
— Živeli vi vsi! — je zaklical Roger v odgovor.
Po gostiji na nihče stal trdno na nogah, razen Rogerja in stare vile.
— No, vi ste pa rlC, kar je res je res, — je dejala stara vŠa Rogerjti.
Bila je poštena požrtija in krive roke stare vile so neprestano pobirale ostanke na mizi in pod m*zo tako, da se je njena torba pošteno napela.
— Le poglejte te ljudi. — je pripomnila, — mladi so, pa ničesar ne prene so. Ah, ko sem pa bik jaz mlada, smo bile dekleta od fare. Naši otroci se že degenerirani.
— Tudi meni se zdi tako in jezi me, — je odgovoril Roger. — Imel sera Imenitno idejo, ki se zdaj ne da uresničiti.
— Imenitna ideja!... — je ponovna starka in že je sedela pri Rogerju. —
Tega jim ne smete predati Med njirm m" nobenega bistroumnega, da bi razumel, kaj to pomeni. Ah nisi svoje ime-i nitne ideje še nikomur omenil?
_ Ne, — je odgovoril Roger, — čakal sem s tem do konca gostije, a glej, moji fantje se tako dolgo niso držali na nogah.
— Zdaj jim nikar ne pravi tega — je nadaljevala vila Starine, — pojdi z menoj, jaz ti pokažem dečka, ki se ne boji takega dete. Toda molčati moraš. O. govoriti o tem pod nobenim pogojem ne smeš, fante. Sicer bom pa sama tam, da te posvarim, če boš preveč govoril.
Roger ni bil povabil te stare kreature v smrdljivih capah samo za to, da bi mu delala družbo. Cim mu je povedala, da je vila Starine, kraljica okraja žeparjev, je dejal sam pri sebi: — Oho, to sem iskal, naključje mi je poslalo žensko, kakršno sem potreboval, da mi bo pomagate najti dečka, ki ga moram imeti.
In tako, ko je dejala Rogerju; Junak, pojdi z menoj, pokažem S, kar iščeš, je brez obotavljanja krenil za vSlo Starine.
Iz krčme se je izmuznila ob vlažnih stenah, da bi je vinjena družba ne opazila. Kmailu je prispela v ulico Saint-Antoine, potem je pa zavila v slepo ulico.
Roger se je pni vhodu v to mravljišče zločincev in morilcev zdrzni!! m obstafl. Toda vila Starine se je obrnila in mu dejala porogljivo:
— Ne boj se, fantič, z menoj greš in to zadostuje.
— Pa pojdimo, — je pomislil Roger, k» se na dobio obotavljal.
Pleša je moderna
čast, ko so si plešasti moški na vse načine prizadevali zakriti ta nedostatek, so že davno minili. Zdaj se moški več ne sramujejo pleše in lasulje prihajajo vedno bolj iz mode. Neki Anglež je hotel dognati, zakaj je nastala ta izpre-memba, informiral se je pri vseh londonskih vodilnih lasničarjih. Najvažnejši razlog, zakaj je postala pleša moderna, moramo iskati v tem, da so se plešaste glave v zadnjih letih zelo pomnožile. Število plešastih moških se je v primeri z začetkom tekočega stoletja najmanj podvojila Pri tem je pa treba tudi upoštevati, da so plešasti mnogi odKčni možje, na katere je lahko človeška družba ponosna. Seveda ne pride nobenemu na misel nositi lasulje.
Nedvomno je mnogo zakrivila tuđi vojna, ki je marsikateremu moškemu onemogočila skrbeti za svoje lase tako, kakor v mirnem času. Vedno hujši boj za obstanek, naraščajoči trušč in hrušč velemest, neprestane skrbi, ki teže moške po vojni, vse to je pripomoglo, da je plešastih glav vedno več. Pleša spada zdaj k vsakdanjem pojavu in je že davno nehala biti nekaj, kar so moški sramežljivo zakrivili pred bližnjim. Plešasti moški, ki je bil od Sokratovih časov neizčrpen vir dovtipov in posmehovanja, ni zdaj nič posebnega. So celo med nežnim spolom zlasti v mladem pokolenjn mnoge, ki smatrajo plešo za >šik« in ki si prav rade izbero prijatelje med plešastimi. Nedvomno gredo lasulje vedno slabše v promet, d očim je pleša-stih glav vedno več.
Nova pota k tečenju
duševnih bolezni
Zanimivi poskusi ruskega fiziologa dr. Pavlova — Umetno izzvane duševne bolezni
Presenetljiv razvoj moderne terapije si moramo razlagati v prvi vrsti s številnimi poskusi na živalih, zlasti pa s poskusi, ko živalim različne bolezni cepijo Tako dosežejo zdravniki dvojni cilj. Najprej se da pojasniti vzrok bolezni, potem se pa najde poskusnim potom najboljši način lečenja. Pri živalih se dajo umetno povzročiti ne samo infekcijske bolezni, ko zadostuje spraviti v njihov organizem dotične bacile, temveč tudi druge bolezni, tako sladkorna, prerana spolna dozoreiost, prezax>dnja starost, rahitis itd.
Izjemo tvorijo duševne bolezni in sicer ne zato, ker živa H rrimajo razuma, ki bi ga lahko izgubile, temveč ker nimajo duševnega živijenja, ki bi se dalo uničiti. — Sad vidimo razne duševne bolezni tudi pri različnih živalih, tako blaznost, melanholijo, manfto in celo psihozo. Za primer lahko navedemo strah mnogih konj pred mostom a4i jarkom. Do nedavnega še niso biH znani načini, kako lečrfci pri živalih taka obolenja, kar ni nič posebnega, saj tudi pri ljudeh še zdaj često ne moremo pojasniti vzroka duševne rjoiezni. S tem je morda tudi pojasnjeno, zakaj uspehi v lečenju duševnih bolezni niso verflti in da se še daleč ne dajo primerjati s sijajnimi uspehi v terapiji bornega telesa. Na tem polju se učenjaki ne morejo zatekati k poskusom na živalih, kajti do najnovejšega časa se še ni btto posrečilo izzvati pri živalih duševne bolezni umetno.
Sele zdaj se je to posrečilo znanemu ruskemu fiziologu prof. Ivanu Pavlovu. Našel je pot, kako inficirati psom duševne bolezni in nenormalno duševno stanje, kakršno vidimo pri buden. Komaj izgovore strokovnjaka ime fiziologa Pavlova, že mislijo na »pogojne reflekse«. Za tem tehničnim terminom se skriva običajno opazovanje. Ce pade svetloba v oko, se zenica zoži, kar je navaden refleks. Navaden refleks .*e tudi, če zavžrvamo hrano in želodčne žleze izločajo svoje soke. Pavlov je kazal psom masten kos mesa. Psom se ie začela cedita sftna, v želodcu so se.jim delali šoki. Pri vsakem krmljenja je udaTttl Pavlov na zvon in že so se psu cedfle sbne, pa tncfi želodec je fz4o6al soke. To je že umetno pogojni refleks. Z novim draženjem želodčni sok tegš-ne. Pavkrv Sn njegovi »čenči so preizkusili pogojne reflekse v ttfsočerfh primerih. NajnovegSi izsiedfa njhovega proučevanja so omogočili izzvati duševne bolezni umetno.
Pri psih lahko izzovemo recimo snno nevrastenrjo. To dosežemo tako, da se vrarxkEb«rjairiče in za<iržtrjoče draženje naglo vrsti. Psa kažemo po vrsti inačico in salamo. Neposredna posledica teb fapnaroeirib je silna nevrastenija, kf se pojavi prt psu z vsemi znaki, kakršne vkfimo Pri ljudeh. Tako lanko izzzove-mo pri psih tudi pravo hfctesrifro. Pesne
ve. kakšnim refleksom mora biti podvržen, ali naj izloča želodčne soke. ali jih zadržuje in ta duševni konflikt prehaja v histerijo. V psu nastane konflikt z zunanjim svetom in to stanje je tipično za duševno bolne. Umetno oboleli pes postane otožen, ne vidi in ne sliši, čeprav sta vid in sluh v redu.
Najzanimivejše je, da spominja stanje histeričnega psa do najmanjše podrobnosti na histeričnega človeka. Normalen, zdrav, veselja do življenja pohi človek se polagoma pogreza v globoko duševno stanje, ničesar ne spoznava, na nobeno stvar ne reagira, leži nepremično in topo gleda drage mu Itndi. Vse vezi z zunanjim svetom so mahoma pretrgane. Pavlov ie zabeležil pri takih ljudeh čuden pojav. Če vlada naokrog popolna tišina in če se strežnik zelo diskretno obrne na pacijenta, se slednji prebudi in začne pametno odgovarjati. Na enak način reagiraio psi, ki je bila pri n>ili duševna bolezen umetno izzvana. Samo na delikaten način lahko obnovimo njihovo dojemanje zunanjega sveta.
Hipnoza, spanje, oslabljeno spoznavanje, izraze dvojnega življenja in celo telesne bolezni kot posledico duševnih pretresijajev, vse to so izzvali pri psih umetno. Ni izključeno, da pomen i io poskusi fiziologa Pavlova prehod k novi etapi v psihoterapiji in da bodo na£14 učenjaki na podlagi poskusov na žtva-lih v mnogih primerih pot k uspešnem« leč en m duševnih bolezni pri rjudeh. r>uševne bolezni niso nobeno skrivnostno čudo, temveč samo neraziskani labirint pretrganih in zmedenih pogornih refleksov ter njihov odsev v človekovi drHvi.
še 300 let
L>unajski profesor ttassmger pravt da bo zemlja čez 300 let že nreohtjude-na in da nastane katastrofa. Mož se je, pečal z vprašanjem, koliko fcndi *ahfco; preživi naša zornija m prišel je do zaključka, da jih lahko preživi največ 6 rrnArard. Po me^ovem mnenju se bo človeštvo tako hitro množilo, da bo najpozneje čez 300 let ck»eženo končno število, potem po pa t, ere nalepiti rw zemljo listek z napisom »»zasedeno«.
Leta 1800. je hfto na zerrrrtr samo 1 mftjarda ljudi, kar se je ndek> še dokad zadovoljivo. Komaj je pa m vrtio 130 let, že se je število ljudi na zemfl$ podvojijo in zdaj znaša že blizu 2 mrljardi Nwi svetovna vojna nri mnogo vpHvaih na razmnoževanje l^uda. Ce poide tako naprej rn če se bodo HikHc tsjdi v bodoče tako nespametno nmoJffi, jurcaka neizogibna katastrofa. Okrog 1. 2030 bo na zorrrtjj že kakor v utjn in položaj postane nevzdržen. Če do takrat ne bo zveze z runo aft Marsom, da bi se mogli ljudje seliti rja gori, kolrkor frh bo na zemrj preveč.
Gospodarska zadruga mizarskih mojstrov v Ljubljani, reg. zadruga z o. z«
VEGOVA ULICA ŠT. 6, POLEG REALKE
priporoča svojo stalno zalogo navadnega in umetnega pohištva po najnižjih cenah ter vsa tapetniška dela.
Izvršuje vsa stavbna in gradbena dela po lastnih in arhitektonski h načrtih.
Informacije brezplačno.
Otvoritev mesnice!
Cenjenemu občinstvu v okolici Sv. Krištofa naznanjam, da sem si uredil v hiši g. Peterca mesnico, katero odprem v pobota, dne 4. junija 1932.
Postregel bom z govejim, prešičjim in telečjim mesom, prvovrstne kvalitete, kakor tudi z raznimi mesnimi izdelki.
Za obilen obisk se priporoča
Zevnik Janko, Dunajska c 41, Ljubljana
NOGAVIČK damske svilene, perilo SRAJCE
LJUDEVIT GLUHAK Gospoevetflka 16 (pri Levu) 56 T
Naznanilo.
Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem s 1« junijem odprl svojo
brivnico
v hiši g« Jenka, sposvetska cesta 7, ter   se   na jtople je
Branko CERJUK
RUDE IN KOVINE d. d
Ljubljana, Masarykova cesta 12
Glavno zastopstvo: Cinkarne d« d«, Celje
EN GROS: Cinkovo belilo »Briljant«, cinkova pločevina, 1»™»*™^»»»* železna pločevina, surovi in rafinirani cink, cinkov prah, >Cinkopon<, Žveple-na kislina, svinec, svinčena pločevina, kositer v kladah Id r**^**1. kositer za spajanje v palicah, antimon, aluminij, baker, zvonovtna, barve, kovine i. t. d., Samotni materijal.
> mM ali oglasi <
Vsaka ta odgovor snamkol
- Na
■ KaJmanJtt otf to
SLUŽOE
MLAD BRIVEC
dober in hiter delavec, išče službo za takoj. Kos Josip, Savije št. 1, Jezica. 2258
KPEtnRN
- LOKAL s dvema izložbama, event. s manjšim  skladiščem oddamo takoj. Vprašati: Kolodvorska ulica 30. 2249
rrmiSTANOVANJSRO m*o poceni prodam v r -'eni jami. — Vprašati ▼ Zeleni jami, Tovarniška ulica 32. 2253
POUK
TJCENKO v trgovino   mešanega blaga sprejme Tome, Moravče. 2240
UČENKO za familijarno damsko kapelo potrebujem. Biti mora zdrava In stara od 14 do 16 let. Ponudbe s fotografijo in privoljenjem staršev na naslov: Klepič, kapelnik, restavracija pri >Srbijancu«, Zemun. 2242
BBBBfc stari Itd.
po najugodnejših dnevnih cenah,   odpadke drugih kovin
Telefon kster. £737, 2627
za familijarno damsko kapelo potrebujem. Biti mora zdrava te stara ed 14 de 16 let. Ponudbe s fotografijo te privoljenjem staršev na naslov: Klepič, kapelnik, restavracija pri »Srbijancu«, Zemun. 2280
PEKOVSKEGA UČENCA 16 let starega, dobrega in poštenega, z vso oskrbo v hiši — sprejme Ladislav Skrinjar, pekovski mojster, Slovenski Ja-vornik št. 28. 2260
VAJENCA 8 primerno predtzobrazbo, za trgovino s mešanim blagom — sprejme Norb. Zanier A sin. Sv. Peter v Savinjski dolini.
2254
RADIO-APARAT na električni priključek, malo rabljen, fin — naprodaj. Cena nizka. Naslov v upravi >Slov. Naroda«. 2228
MOTORNO KOLO
A. J. S. Super O. H. V. 350 cem, z električno razsvetljavo, skoraj novo, proda Avgust Pečnik, Stezice št. 47, pošta Jezica pri Ljubljani. 2257
PAZNO
Tednik »ZABAVNI LIST« s gratis ■Hkarako galerijo v formatu razglednic, Stražišče. — Posamezna številka samo Din L—. Zahtevajte brezplačne ogledne številke! 37/T
V ZAGREBU se najudobneje počutiš v Gregorčičevem družinskem hotelu >Centrale v mestni hI« blizu kolodvora. Solidna te poceni postrežba. Družine 10 % popusta. 2255
nakup!
KONFEKCIJA — MODA
ANTON PRESKE R, IfjuUJeita, S*r. Pp«ji a 14
22/T
ČEVLJI
NA OBROKE »TEMPO«,  Cttedališks, ulica 4 (nasproti opere).
STALNA VOŽNJA se odda lastnikom tovornih avtomobOov. V poštev pridejo le štiri tonski braotovorni vozovi. Nadaljne Informacije: Lobeg,   Maribor, Meljska 12.
2234
NAROČAJTE ČEVLJE po meri  pri  Peternete, Novi trg-Breg št. 1. 60/T'
OTROAKT VOZTOTO zamenjam za žensko kolo. —* Kavčnik, Vič, Dolgi most. 2261
DTJMPING! NA MORJE!
Za 45.— Din vso dnevno oakr-, bo s sobo in izvrstno domačoj ali dunajsko prehrano — nudil Jedrlinić. Omišalj. 2254)
DINARJEV 125.—
1 m3 žaganih bukovih drv prima kakovosti nudi — Velepic,, Sv Jerneja cesta št. 25. — Telefon 2708. 23/T
<Couch
zo/e
DOBITE PRI TAPETrNTKTJ
RUDOLF SEVER
LJUBLJANA, Marijin trg št. 2.    -    Telefon 91. 2622.
Prometni zavod za premor d. d« Ljubljana
prodaja po najusodnejših cenah samo na debelo
PREMOG
>omači ln inozemski za domačo kurjavo ta Industrijske svrhe
KOVAŠKI PREMOG ™
Bf f*mr SS livarn iSkl, plav-rA**lX9 žarsld m plinslci
BRIKETE
PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG D. L v IJUBUAN1, Miklošičeva cest* *t. 151
MaiiHi JoalD Zimanraš. «■ Za >Narodno talkam* 9mm laiiriik. — Za upsavo ln lnseratai dal usta: Oton Christof. — Val v Ljubljani.