114 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 ARHEOLOŠKA PRETEKLOST MARIBORA STANKO PAHIČ Mariborski kraj zajema prostor, na kate- rem se stikajo različne pokrajinske prvine. Tu se Drava izvije iz ozke doline med Po- horjem in Kozjakom, na jugovzhodu se od- pre ravnina Dravskega polja, proti severo- vzhodu pa sega v gričevje Slovenskih goric. Ravnica ob Dravi je tu že sama precej razgi- bana: strmi južni breg Drave preide v tera- sasto območje nekdanjih rečnih strug, severni breg pa ima ob znožju kozjaškui in slovenje- goriških grebenov tu prav tako terasasto stopnjevane prisojne police. Za naselitev človeka so bili tako že od nekdaj podani ; dobri pogoji, a tudi prehod prek reke s po- ^ močjo čolnov ni bil nikoli težaven. Ce upo- i števamo še širšo okolico tega prostora — \ Dravsko dolino s koroško kotlino na zahodu. Dravsko polje z ugodnimi prehodi proti , osrednji Sloveniji na jugu, ravnine ob Dravi vse do panonskih nižin na vzhodu ter lahko prehoden slovenj egoriški svet na severu — potem vidimo, da je mariborski okoliš tudi j izrazito prehodno območje. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 115 Vendar pa kljub vsemu temu ta kraj ni pri- šel do take veljave, da bi si nekdanji prebi- valci V pradavnini in rimski dobi ustvarili vsaj tako pomembno naselbino, kot jo v bli- žini poznamo v prednikih Ptuja ali Celja. Temu ni kriv kraj sam, temveč naselitveni in trgovski tokovi v njegovem širšem zaledju, ki je svoje daljinske poti usmerilo prek bolj odprtega ptujskega območja. To velja tako za prastaro trgovsko prometnico, »jantarsko pot« med severom in jugom, kot za njeno civilizirano naslednico — glavno rimsko cesito med severno Italijo in srednjim fodonavjem. Mariborski kraj je pri tem ostajal v kotu vzhodnega obrobja Pohorja in Kozjaka, a tu- di druga, naselitvena vzhodno-zahodna smer se je tod končavala pred dravsko sotesiko pri Fali. Podobno zakotna je bila tudi poseljenost tega območja, ki se je izraziteje zgostila enkrat samkrat v prazgodovini ter pozneje v rimski dobi, vselej pa je — kot spoznavamo po dosedanjih arheoloških najdbah — obse- gala le skromne zaselke in posamična domo- vanja. Paleolitskih kulturnih ostalin na območju Maribora ni, čeprav poznamo od tod nekaj ostankov pleistocenskih živali. Res da je spre- minjanje tokov Drave v ledeni dobi šele ust- Prazgodovinska najdišča v mariborskem kraju. (Oznake najdišč po seznamu v Časopisu za zgodovino in narodopisje n. v. 4 [1968] 40 ss) 116 : KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 varjalo tla za naselitev neposredno ob reki, zato bi kakšne možnosti za bivališča človeka na območju med že odkritima najdiščema v jamah Vindija pri Varaždinu in Herkove pe- či na Kozjaku lahko iskali še najprej v neka- terih nepreiskanih jamah na Pohorju. V gozdni pokrajini po koncu mrzlih dob poznega pleistocena je tod prevladoval me- šan gozd s številnejšo bukvijo isn kostanjem na Pohorju ter hrastom na ravninah. Gozdo- vi gotovo niso bistveno ovirali najstarejših prebivalcev Podonavja na pati za novimi bi- vališči v predalpskem svetu. Najbližje izmed njih je trenutno znano v Spodnjem Dupleku, medtem ko se je na ožjem mariborskem pro- storu doslej našlo le raztreseno kamnito orodje. Njegova razprostranjenost na obeh bregovih Drave ter ob pohorskem znožju pa kaže, da je bil mariborski kraj že tolikanj obljuden, da pri katerem izmed dosedanjih najdišč morebiti ne gre le za izgubljen pred- met, temveč tudi za sled nekdanjega bivali- šča, ki še ni raziskano. Kamniti izdelki —¦ kopače, sekire, zagozde, dleta — sami še ne izdajajo prepričljivo dobe, v kateri so jih ljudje izdelovali in uporabljali, zato se lahko pri tem zanesljiveje opremo le na ostanke lončenine. Medtem ko bi večina kamnitih orodij po obliki in kamnini lahko pripadala že mlajši kameni dobi, pa dajejo ostanki lončenih posod po dosedanjih raziskovanjih nekoMko mlajši vtis in sodijo predvsem v- bakreno dobo (eneolit) med 2400 in 1900 pred n. š. Sele bodoča odkritja bodo morebiti po- trdila, da so tudi v mariborskem kraju živeli ljudje že v sredini 3. tisočletja pred n. š., a dokler o tem ni dokazov, moramo verjeti, da sodijo tudi mariborske najdbe v mlajši čas in so tako del tako imenovane »lasinjske kulture«, ki zajema obsežno območje severo- zahodne Hrvatske, mnogih predelov Slovenije in južne Avstrije. Kamniti predmeti v mari- borskem kraju so v tem okviru zanimivi pred- vsem po svoji razprostranjenosti, ki kaže na navidezno gostoto v vzhodnem delu mestnega predela na levem bregu Drave. Hkrati lahko po njih sklepamo na ugoden nastanek dveh prometnih poti in poznejših naselitvenih ob- močij ob Dravi prek Pobrežja in starega Maribora proti Kamnici ter prek Miklavža in pohorskega znožja proti Rušam. Vmesni pas brezvodnih tal se je ohranil še do danes kot ostanki pretežno borovega gozda od Lim busa proti sredini Dravskega polja. Po obliki sodijo mariborski kamniti izdelki deloma k podonavskim zvrstem preluknjanih sekir in kopač ter različnim ploskim sekiram in dletom. Mnogo redkejše so najdbe iz zgodnje bro- naste dobe (1700—1500), ko tudi drugod po Slovenskem ni mnogo sledov o naselbinah in grobovih. Na visokem južnem bregu Drave so doslej našli le dvoje predmetov, ki sta tako posredni dokaz, da so se prazgodovinski ljud- je vsaj potikali tod, če že niso imeli kakšne skromne naselbine. Tako je v Smoletovi ulici prišel na dan glinast vrček, kakršni so zna- čilni za tako imenovano »pramenasto« lon- čenino, čeprav njegov okras ni iz pramenov vrvice, temveč iz nizov bolj grobih vrvičnih vtisov, ki mu dajejo poseben značaj. Iz zgod- nje bronaste dobe je tudi v Jezdarski ulici najdena bronasta sekira z ozkimi robniki po obUki značilna za stopnjo A 2, vendar sama po sebi pogost pojav in tu v Mariboru najbrž le izgubljen predmet. Iz srednje bronaste dobe (1500—1300) je doslej znana le plavutasta bronasta sekira iz Kamnice, ki pa bi ob številnosti takih najdb lahko bila tudi nekoliko mlajša. Zato ni za- nesljivih dokazov, da so tudi v mariborskem kraju živeli ljudje tako imenovane »kulture gomUnih grobišč«, ki je za to obdobje značUna za avstrijsko-madžarski predalpski prostor in sega še v naše kraje. Mariborski prostor je postal živahneje ob- ljuden šele v pozni bronasti dobi oziroma v času kulture žamih grobišč (1300—700), ko se tudi tod pojavijo sprva zakopane najdbe bronastih predmetov, pozneje pa žama gro- bišča. V zgodnejšo stopnjo sodita skupini za- kopanih bronastih predmetov na obrobjih mariborskega kraja — na Hockern Pohorju na jugu in v Peklu na najbližjih grebenih Slovenskih goric na severu. Na Pohorju so po nekaterih znakih domnevali celo o obsto- ju livarne bronastih izdelkov, za katero bi bUa presenetljiva predvsem lega na 800 m visokem pohorskem pobočju. Za najdbo v Peklu pa je značilno, da so bili predmeti za- kopani v dveh skupinah, od katerih so v eni prevladovali srpi, v drugi pa razbiti ostanki drugih izdelkov od mečev do zapestnic. To zbuja vtis, da gre za posvetilni zakop, za kar sicer ni drugih dokazov, zato je morebiti po- membneje v tej najdbi videti opozorilo, da je čez preval v Peklu najbrž že od davna vodila kakšna prehodna pot. Ta bi lahko bila pomembna za zgodnje naseljevanje, o katerem v Mariboru samem še ni sledov, poz- namo jih pa že iz nekaterih drugih ne preod- daljenih območij. ZarnogTobiščni naseljenci so dosegli Ma- ribor šele v drugem naselitvenem valu okrog leta 1000, saj sodijo najdbe iz doslej odkopa- nih grobov iz vseh treh mariborskih žarnih KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 117 Zvrsti kamnitega orodja Iz mariborskega prostora grobišč — ob Mladinski ulici, na Pobrežju in v Radvanju — v stopnjo Hallstatt B, ki za- jema čas prvih treh stoletij zadnjega tisoč- letja pred n. š. Nobeno izmed grobišč skup- no z več sto grobovi ni bilo raziskano v ce- loti, zato so znane grobne celote le za večji del grobišča na Pobrežju. Tam je bilo mogoče razločiti posamezne skupine grobov s sta- rejšimi in mlajšimi najdbami, medtem ko so na podobnem grobišču v Rušah poskušali za- sledovati širjenje grobov v eni smeri in so na tej podlagi zasnovali razčlenitev najdb na tri stopnje Ha B 1 — 3 po stoletjih (1000 do 700), najdišča pa pripisali tako imenovani »ruški skupini«. Nemoteno nekajstoletno nizanje grobov govori za razmeroma mirno obdobje naselitve na obeh bregovih Drave, ki je na južni stra- ni segala prek Limbuša do Ruš. Prebivalci so pepel svojih na grmadi sežganih rajnih poko- pavali v plitve jame tesno drugo ob drugi, pri čemer so za shranjevanje kostnih ostan- kov in raznih pridatkov cesto uporabili ve- like ali manjše posode — žare. Te in druga v grob položena lončenina nam prikazuje izbor takratnih lončarskih izdelkov od največjih do najmanjših posod, izdelanih kar doma. nasprotju s tem pa so bronaste predmete — nože, britve, igle, ovratnice, zapestnice, fibule in drugo — prinesli sem iz raznih livarskih središč in nam tako izdajajo tudi širše trgov- ske in kulturne stike v vzhodnoalpskem sve- tu. Med kovinskimi pridatki v grobovih ni bi- lo orožja, prav tako pa od tod še ne pozna- mo pomembnejših ostankov sicer že obsto- ječih kovinskih posod. Različnost predmetov po zvrsteh in številu v posameznih grobovih sicer govori za socialne razlike med prebival- stvom, vendar še ne za takšne, ki bi omogo- čale vidno izločanje posameznikov nad svo- jim družbenim okoljem. K vsem trem mariborskim žarnim grobi- ščem — pa tudi ne najbližjim sosednjim — doslej še niso odkrili pripadajočih naselbin, zaradi česar je naselitvena podoba maribor- skega kraja v tem obdobju bistveno osiroma- šena. To je na prostoru s tako obsežnimi so- dobnimi gradnjami že kar težko razumeti, zato se morajo ostanki naselbin v bližini grobišč pač skrivati v tistih predelih mesta, ki doslej še niso biü pozidani. Zarnogrobiščna naselitev mariborske rav- nice je doživela konec v 8. stoletju, ko so se prebivalci mariborskih naselij zaradi zuna- 118! KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 njih vzrokov — po dosedanjih razlagah za- radi poslabšanja podnebja in zaradi tega na- stalih verižnih selitev vzhodnih ljudstev — morali umakniti na varnejše in odročnejše kraje. Po naključju odkriti žami grobovi pod Postelo na Pohorju so vsaj za del tega prebi- valstva pokazali tudi pot umika na varnejše vzpetine. Ne samo v mariborskem okolišu, po vsem obdravskem ravninskem svetu so se prebivalci dotedanjih nižinskih naselbin pre- težno umaknili v notranjost Slovenskih go- ric, na Pohorje in v druge varnejše kraje. S spremembo bivališč, je prišlo tudi do spre- membe načina pokopavanja, saj so plane žar- ne grobove pričele zamenjavati nad pepelom nasute gomile. Ker so se hkrati pričeli po- javljati tudi železni izdelki — sprva kot na- kit, pozneje predvsem kot orožje in orodje — pomeni 8. stoletje tudi prehod iz pozne bronaste ali žarnogrobiščne dobe v železno. Za njeno starejšo, halštatsko stopnjo (700 do 400) so značUni novi pojavi gradišča, gomile in železo, medtem ko v lončarstvu jasno od seva izročilo poprejšnjih časov. V mariborskem okolišu se to najočitneje vidi na Pohorju, kjer je na 500 m visokem obronku med Radvanjem in Razvanjem na- stala utrjena naselbina Postela, na polici tik pod njo — na Lepi ravni — poleg prvih žar- nih grobov tudi vrsta gomil, ki se jim pridru- žujejo še obsežnejše gomile pod Pohorjem — v Razvanju in Pi voli. Gradišče Postela do- slej še ni bilo v celoti preučeno, a po obsež- nejših izkopavanjih W. Schmida poznamo od tam vrsto ostankov lesenih koč, sestav zemelj- skih okopov in številne najdbe. Novejša obdelava teh najdb je pokazala, da je bila Postela v resnici naseljena od 7. do 5. stoletja pred n. š. (v Ha C 1-2 in HaDl stopnjah), kar potrjujejo tudi grobne najdbe iz gomil, ki kljub različnim kopačem prav tako še ni- so povsem raziskane. Med poštelskimi najdbami prevladujejo ostanki naselbinske lončenine, torej posodja v podobnem izboru zvrsti kot v poprejšnji dobi. Med bistvene novosti sodi barvanje več- jih posod ter novi vzorci okrasja. Od izdelkov iz gline so biM tu številnejši tudi ostanki upo- rabnih in pos-('etilnih podstavkov na ognji- ščih ter glinasti deli statev. Kovinskih pred- metov je bilo malo: poleg nekaj železnih iz- delkov so doslej našli komaj kak bronast predmet. Tudi iz gomU so po raznih kopačih ostale le skice grobov in posamične najdbe, ni pa nobenih grobnih celot. Značilen je en sam pokop pod gomilo, kjer so na nekdanja tla ob ostankih pepela in pridatkih naložili ka- menja v obliki okrogle grobne obloge ali skromne grobnice. Nekaj glinastega posodja se je ohranilo le iz novejših izkopavanj na Lepi ravni, od poprej pa so od tam ohranjene le narebrene bronaste zapestnice ter brona- sti našitki nekdanjega pasu, iz gomil v Pi- voli pa še večglava igla, tulasta sekira in ostanki bronastega kotlička. Ob spoznanju, da so se na Posteli naselili žarnogrobiščni prebivalci z mariborske ravni- ce, so v teku preučevanja, kako in od kod so se tu uveljavili novi izdelki in kulturne prvine železne dobe, za katere so poprej menili,da so jih semkaj prinesli novi prebivalci od dru- god. Vsekakor se je težišče naselitve poprej- šnjih žarnogrobiščnih prebivalcev Podravja (in Pomurja) premaknilo z ravnin v odročnej- ši svet, pri čemer je novo naselitveno in kulturno središče nastalo ob avstrijski Solbi. Postela je pri tem — podobno kot druga gra- dišča ob Pohorju — imela le obrobni pomen krajevne naselitve in sodi v tem obdobju v novo kulturno skupino, ki zajema starejše- železnodobna najdišča od Obsolbjado hrva- ške (Podravine (»Obsolbje—Martijanec)«. Pri tem je zanimivo, da v ravninskem mari- borskem svetu iz tega obdobja skoraj ni dru- gih najdb. Kaj je sledilo prvi naselitvi Postele po S. stoletju pred n. š., še ni razjasnjeno. Že za- radi tako rekoč popolne odsotnosti mlajših grobov ne samo pod tem gradiščem, temveč po širšem Podravju in Pomurju, ni upravi- čeno sklepati na nemoteno nadaljevanje na- selitve ter si odsotnost mlajših kovinskih najdb razlagati kot kulturno osiromašeno živo^arjenje do pričetka novih, keltskih vpli- vov. V času, ko doživljata osrednja in južna Slovenija razcvet situlske umetnosti — v 5. in 4. stoletju — ni tod o tem ne duha ne slu- ha, čeprav razvodnica med Dravo in Savo za pretok trgovskega blaga in duhovnih dobrin nikoli ni bila nepremostljiva ovira. Zato ni verjetno, da bi Podravje s Postelo v tem ča- su sodilo v območje tako imenovane pozno- železnodobne »vzhodnonoriške kulture« na avstrijskem Štajerskem, ki je zaradi odsot- nosti grobov že sama po sebi vprašljiva. Po drugi strani pa tudi ni podatkov o tem, ali so bili vzrok prenehanju naselitve Postele skitski vpadi ali kakšni drugi dogodki. Prva znamenja nove naselitve Podravja se pojavijo spet ob koncu 3. stoletja pred n. š., in sicer so to plani žgani in okostni grobovi Keltov, ki so prispeli v te kraje z vzhoda in se — podobno kot nekoč poprej žarnogro- biščni prebivalci — naselili ponovno na rav- ninah ob Dravi in Muri. Da so dospeli tudi KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 119 Izbor lončenine in bronastih predmetov iz žarnega grobišča na Pobrežju (1000—700 1. pred n. St.). Razna merila 120 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1933 V mariborski kraj, nam potrjujejo meč in sulična ost iz keltskega groba na Pobrežju ter izgubljene keltske grobne najdbe iz Bre- sternice. Medtem ko k tem zgodnejšim kelt- skim grobnim najdbam ne poznano pripada- jočih bivališč na ravnem, se sledovi keltske naselitve v mariborskem kraju pojavijo ob koncu 2. stoletja pred n. š. na Posteli. Najdba srednjelatenske fibule v njenih okopih govo- ri za obnovo nasipov v začetku te naselitve, ki jo je morebiti izzval beg Keltov z ravnin, na primer pred vdorom Kimbrov in Tevtonov okrog leta 113 pred n. š., saj so bile najkas- neje v tem času s Kelti poseljene tudi druge poprejšnje višinske postojanke v Podravju. Dokler ta dogajanja ne bodo podrobneje preučena ali potrjena z novimi najdbami, ve- lja opozoriti, da so keltsike najdbe na Posteli v primeri s poprejšnjimi zelo skromne in obsegajo poleg maloštevilnih lončenih ostalin le še srebrn novec ter nekaj kovinskih izdel-^ Tloris Postele in grobišča na Lepi ravni pod njo. (Iz- delal P. Schlosser pred letom 1915; novejša dopolnitev le vris hiš N, O, P, odlcritih do leta 1917 in planih žarnih grobov (Z), odlcritih po letu (1972) I kov. Podobno šibka je poznokeltska kultur- na plast tudi drugod, vendar pa — čeprav za to ni ustreznih najdb — še vedno obstoji nazi- ranje, da so Kelti v gradiščih — torej tudi na Posteli? — nadvladali poprejšnje prebivalstvo, a se v njem kmalu stopili. Kot za poprejšnji čas po prenehanju gomilnih pokopov tudi :a poznokeltsko obdobje na Posteli (in drugod) še ne poznamo nobenih grobov, ki bi lahko mnogo prispevali k razjasnitvi teh vprašanj. Pa tudi v drugih predelih mariborskega kra- ja razen posamičnih novcev ni drugih pozno- keltskih najdb. Mariborska ravnina je tako po odselitvi žarnogrobiščnega prebivalstva do prihoda Rimljanov ostala najbrž neobljudena. Izjema so pri tem le že omenjeni posamični keltski gTobovi, ki pa tudi ne govore za več- ja naselja. Po etnični pripadnosti lahko med prazgo- dovinskimi prebivalci mariborskega kraja za- nesljivo določimo le Kelte, ki naj bi sodili k plemenu Tauriskov. Prebivalci Postele naj bi po dosedanjih mnenjih bili del ilirskih Norikov, kar je vprašljivo tako glede Nori- kov kot njihove ilirske pripadnosti, če upo- števamo, da so Iliri živeli pri nas zanesljivo le tam, kjer jih potrjuje z Balkana prenesen način številnih pokopov pod eno gomilo. Prav tako je nejasno, če so sodili k prednikom Ilirov prebivalci obdobja kulture žarnih gro- bišč, čeprav so jih označevali kot rane Ilire, Predilire ter celo Venete in Prapanone. Za prebivalce poprejšnjih dob pa vsako takšno opredeljevanje odpade, saj takrat do obli- kovanja posameznih etničnih skupin med ple- " meni mdoevropskega prebivalstva še ni pri- šlo. Tudi v rimski dobi v Mariboru ni nastalo večje enotno naselje, pač pa so pričele na ta prostor delovati nove silnice, ko so ga Rim- ljani upravno, z gospodarstvom ter civiliza- cijskimi novotami povezali s svojo državo. Pričetki teh stikov po trgovski poti izvirajo že iz časa pred vojaško zasedbo, vendar tu ni dovolj najdb, da bi jih lahko pobliže ugo- tavljali. Določeni zgodnji rimski vplivi bi bili možni le na keltski naselbini na Posteli, kolikor tudi ti ne sodijo v poznejši čas. Po zasedbi je mariborski kraj ostal v No- riku in je bil pozneje, ko so v začetku 2. sto- letja Rimljani ustanovili pri Lipnici mestno naselbino municipium Flavia Solva vključen v njeno samoupravno ozemlje. Prvih 60 let zasedbe od leta 15 pred n. š. do upravnih reform cesarja Klavdija v sredini 1. stoletja je tudi tu pomenilo prehodni čas prilagaja- nja rimskemu načinu življenja. Najdb iz tega časa z izjemo nekaj nezanesljivih novcev ni. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 121 Najdišča iz rimske dobe v mariborskem muzeju a tudi rimskih najdb s Postele ni mogoče do- volj prepričljivo časovno razčleniti. Tu ni ostankov zidanih stavb, zato so v gradišču ostali le keltski domačini, a najbrž ne vsi in tudi ne posebno dolgo. Zaradi odročne lege Postela Rimljanov ni posebej vznemirjala in zato se je njeno prebivalsitvo najbrž razred- čilo po naravni poti s postopnim odseljeva- njem v dolino, kjer so se odpirale nove in privlačnejše možnosti za preživljanje. [Antične najdbe s Postele so ob pojemajoči naselitvi redke in zajemajo večinoma le do- ma izdelane glinaste posode. Med dosedanji- mi najdbami je le malo uvoženega posodja in videti je, da med njimi ni bilo značilnih vrčev, skodel, pladnjev, čaš, oljenk in posod iz pečaitne gline. Čeprav so ugotovili kovač- nico, pa so najdbe železnih izdelkov zelo red- ke, a tudi bronasto fibulo so našli le eno. Ne- kaj novcev od Avgusta do Trajana daje zgod- njerimski naselitvi Postele prepričljiv časov- ni okvir. Večina mariborskih antičnih najdb sodi v drugo polovico 1. in v 2. stoletje, kar doka- zuje, da se je naseltev mariborskega okoliša v času, ko je postal Norik rimska provinca, bistveno spremenila in pomnožila. Med po- glavitne pomnike tega obdobja sodijo gomilna grobišča — v Miklavžu na Dravskem polju, Dogošah, pri Hočah, pod Postelo, v Pekrah 122 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 in Limbušu ter morebiti še na levem bregu ] Drave (»Lebarje«) — ki najbolj ponazarjajo : ta nenadni porast. Tudi ostanki bivališč in zi- • danih temeljev stavb so večinoma pod Po- j horjem, kar najbrž ni v zvezi le z ugodnimi ' pogoji za poljedelstvo, temveč tudi z neko | prometno smerjo. Drugi manj izraziti nase- , litveni pas se drži južnega brega Drave od Miklavža do Pobrežja in sega še na severno stran na ravnico med Meljem in Kamnico. i Od antičnih ruševin so najprej leta 1821 1 našli tiste pri dvorcu Betnava, kjer so izko- pali tudi nekaj marmornih kamnov: predvsem ^ žrtvenik Eponi, ki ga je posvetil VOL- ' VSIVS EQVESTER, najbrž človek zaposlen v \ cestnem prometu, kar bi skupno z Epono, za- vetnico konj, govorilo za to, da je bila tu mo- rebiti preprežna postaja — mutatio ob cesti za j Flavio Solvo. Kljub pogostim omembam teh in drugih najdb pa najdišče nikoli ni bilo i raziskano, zato bodo šele sedanja izkopavanja . potrdila ali ovrgla obcestno vlogo stavb pri Betnavi. Pri drugih najdiščih, — ledina »stara vas« pri Bohovi, najdbe rimske opeke na polju pri Razvanju, ob Pokopališki ulici v Radvanju in ob Korbunovi ulici na Studencih gre doslej le za površinska opazovanja, zato ne vemo, ali je bilo tu vaško naselje — vicus ali po- j samična pristava tujega naseljenca — villa rustica. Na Studencih so rimske ostaline že ; prekrile gradnje novih hiš, v Dogošah pa j kanal Drave, zato tam ne bo mogoče več ugo' ¦ tavljati značaja stavb, vendar gre obakrat najbrž za poljedelsko naselitev. To bi potrje- val tudi žrtvenik Herkulu, zavetniku imet« ; ja, najden v bližini studenških ruševin, a. tudi velika gomila z grobnico, obdana z manj- šimi v Dogošah, kaže na lastnika poljedelske * pristave. Kje je bil zaselek, ki so mu pripa- < dale sedaj že uničene gomile v Pekrah, ni ' bilo ugotovljeno. i Velike gomile pri Miklavžu in najdbe iz i njih govore za naselitev tujcev, bodisi pod- ; jetnikov v zvezi s prometom po cesti iz Poe- \ tovione ali po Dravi (bližnji kamnolomi on- ; kraj reke?). V eni izmed velikih gomil je j iz plošč sestavljena grobnica, v kateri je bU pepel umrlega z bogatimi pridatki — stekle- nimi posodami, južnogalsko sigilatno skodelo, bronasto škatlico za ličiHa ter okovjem ženske noše. Te gomile so bržkone družinsko i pokopališče naseljencev, medtem ko so dru-i ge manjše s pokopi podložnega osebja že \ izravnane. Nagrobnike z njih so v pozni an- tiki uporabili za oblogo okostnega groba, kjer so jih tudi našli. Iz njih smo spoznali : imena prebivalcev miklavškega kraja, ki so ' bili: FLAVIVS DIOCAITVS — še keltskega porekla, njegova žena CAIA FINITA ter sin INGEN WS; ALBINI VS LVCRETIVS in AL- BINIA COVSO — tudi keltskega rodu, so- rodnik (?) AVITVS in suženj MANSVETVS; SVRIO — najbrž osvobojenec vzhodnjaškega porekla. Dvojna imena povedo., da so neka- teri že imeli rimsko državljanstvo, ki so ga v zgodnji antiki podeljevali le po zaslugah, to pa potrjuje uglednejši položaj rimskih na- seljencev pri Miklavžu. V tamkajšnji cerkvi vzidani marmorni kamni so deli bogatejših grobnih naprav, ki so si jih seveda lahko na- ročili le premožnejši. Žal pa tam ni nobenih sledov zidanih temeljev stavb, ki bi nam podobo miklavške naselbine v rimski dobi iz- polnili. Poleg' že uničenih gomil in stavbnih osta- lin v Dogošah govore za rimsko poselitev te- ga obdravskega predela le še levja glava z marmornega nagrobnika v Zrkovcih ter ko- rito iz peščenca na Pobrežju. Na severni stra- ni reke so le šibki sledovi rimske stavbe na Glavnem trgu, morebiti v zvezi s prehodom prek Drave, saj so tam in v bližini v mestnem središču našli tudi nekaj rimskih novcev iz 3. in 4. stoletja. Drugih neposrednih seliščnih najdb s tega središčnega predela Maribora ni, zato je videti, kot da sončne terasne police ob levem bregu Drave v rimski dobi niso bile gosteje naseljene. Za poselitev tega dela Maribora bi lahko govorili tudi rimski nagrobniki, ki pa so jih tod vse našli že v drugotni legi in je tako njihovo prvotno nahajališče neznano, saj so jih lahko pripeljali tudi od drugod. Najpo- membnejša med njimi je skrbno izdelana, a ne v celoti ohranjena pepelnica s Koroške ceste, ki si jo je bil naročil M. VLPIVS CATVLLINVS v sredini 2. stoletja, v njej pa naj bi bili počivali tudi žena IVLIA lANVA- RIA ter otroka SEVERIANVS IN SEVERIA- NA. Rimska državljana iz časa cesarja Traja- na sta bila tudi M. VLPIVS PRIMVS in VLPIA SISIVNI (keltskega rodu), katerih na- grobnik so našli v zidovih stolne cerkve. Na marmornem kosu grobne naprave, predela- nem v židovski nagrobnik, je vklesano gtško oziroma vzhodnjaško ime ASCLEPIADES, posvetitelj žrtvenika Herkulu, najdenega v sodobnih ruševinah Pristana, pa je bil C. IVLIVS EPTINO ... Na enem izmed obeh ne- koč v Melju vzidanih nagrobnikov je na- veden FIRMVS SABINI filius, torej svoboden domačin brez državljanstva, domačega rodu pa sta bila tudi SECVNDINVS QVISPITTVLI filius in žena AVRELIA GEMELLA (ter sin RESPECTVS), katerih nagrobnik so našli pri KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 123 i cerkvi v Kamnici. Še najbolj opozarja na bližnji grob v Celestrini najden in sedaj po- grešan nagrobnik, ki si ga je bil naročil po- romanjen domačin AVSSCVS SATVRNINI filius, v grobu pa naj bi bila tudi žena VE- RECVNDA in sin AVITVS. Na drugih mar- ! momih kamnih, ostankih nagtobnih spo- i menikov, ni ohranjenih imen; dva sta vzida- ! na v Vodnem stolpu v Pristanu, tretjega pa j so nedavno našli pri obnavljanju stolnice. Ce bi mogli trditi, da so bili vsi ti kamni '¦ tudi najdeni v bližini svojih drugotnih naha- ! jališč, potem bi po ohranjenih imenih lahko ; presojali tudi o sestavi prebivalcev mari- i borskega kraja v rimski dobi. Številni Ulpiji so znani predvsem iz Poetovione, zato bi bilo mogoče sklepati na njihovo razširjenost tudi v bližnjem mariborskem okolišu, čeprav je oba kraja delila provincijska meja. Možje z j državljanstvom so gotovo sodili k pomemb- i nejšim prebivalcem, ki so tod najbrž imeli odločilen pomen v trgovanju, prometu in tudi zemljiški posesti. Svobodni tujci — peregrini si do cesarja Karakale, ki je leta 212 podelil državljanstvo vsem svobodnim prebivalcem, sicer niso pridobili dovolj zaslug, da bi do- bili državljanske pravice, a že po tem, da so si naročali marmorne nagrobnike, lahko skle- pamo, da so prav tako sodili med premožnej- še prebivalce mariborskega kraja. O antičnem prebivalstvu južnega obrobja Maribora nam dajejo zanimive podatke — poleg izginulega sarkofaga iz obokanega gro- ba med Limbušem in Radvanjem, marmorni kamni iz župne cerkve v Spodnjih Hočah. Tam je vzidana nagrobna plošča, ki so jo že v 1. stoletju za svoje starše naročili sinovi in hčere, v grobu pod njo pa sta bila pokopana SENNVS SACRI filius in žena CONA MO- DESTI filia. Oba sta bila še neromanizirana Kelta, morebiti priseljenca s Postele, ki sta si v ravnini poiskala ugodnejšo priložnost za Izbor najdb iz rimskodob- ne goroUe pri Miklavžu na Dravskem polju (zgodnje 2. stoletje). Razna merila 124 I KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 Nekateri marmorni spome- niki iz mariborskili najdišč. Razna merila preživljanje. Da je bil hoško-pivolski kraj blizu rimske ceste vabljiva naselitvena točka, pričajo še na polju pri Bohovi vzidan večji nagrobnik (brez imen), ter ostanki sedaj po- grešanih nagrobnikov v Pohorskem dvoru, od katerih je eden pripadal grobu nekega aedila, edine znane uradne osebe iz mari- borskega okoUša. V Pivoli so našli »sarko- fag«, a tudi za številne gomile v tem okolišu ne vemo, če katere pripadajo rimski dobi. Zavetniku trgovine Merkurju posvečen žrt- venik je tod nekje dal postaviti osvobojenec PRIMIGENIVS, ki je trgovske posle morebiti j opravljal zase ali še za bivšega gospodarja, to pa je taU TITVS ATTIVS, najverjetneje iz Flavio Solve. Za pomen hoškega dela mari- borskega kraja pa govori še žrtvenik božan- 1 stvu Mitri v kripti hoške cerkve, ki ga je dal izklesaibi neki PHILVMENVS za tri prijate- lje. To so bili: M. AVRELVS FELICIANVS starejši, njegov sin M. AVRELVS FELI- CISSIMVS ter M. AVRELVS FELICIANVS mlajši — vsi državljani po letu 212. Če so res živeli prav tod m kaj so počeli, sicer ne ve- ] KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 125 \ mo, a gotovo so bili skupno s svojim prijate- ljem člani verske bratovščine Mitrovih častil- cev, M so ji pri nas v 3. stoletju pripadali predvsem vojaki, sužnji, trgovci in drugi. V rimski idobi torej ni bilo v mariborskem okolišu nič drugega kot skupek vasic in pri- stav. Njihovi prebivalci so bili tod rojeni ali sem priseljeni romanizirani domačini kot svobodni tujci, osvobojenci in sužnji, najpo- membnejši med njimi z rimskim državljan- stvom pa zemljiški posestniki, trgovci ali za- posleni v rimskih službah. Celotno prebival- stvo mariborskega kraja najbrž naenkrat ni štelo več kot nekaj sto ljudi. Težišče nase- litve je bilo pod Pohorjem, kako pa to kaže usmeritev prometnih poti, lahko le ugibamo. O rimskih cestah na tem območju ni nobenih itinerarsküi podatkov, a tudi nobenih odkri- tih ostankov cestišča. Prek Maribora je očitno peljala rimska cesta za Flavio Solvo, tako iz Celeie ob zahodnem robu Dravskega polja mimo Betnave kot iz Poetovione ob desnem bregti Drave prek Miklavža. Njun potek sko- zi južni Maribor so doslej le domnevali, pre- hod prek reke (z lesenim mostom?) pa je bil najverjetneje na mestu srednjeveškega mo- stu. Nejasno je tudi nadaljevanje proti severu, saj ni zanesljivih znakov niti v smeri mimo Kamnice, niti skozi Košake v Pesniško doli- no ter dalje čez piač. Prav tako se le domne- vata dve smeri proti zahodu na Koroško: mi- mo antičnih najdišč na desnem bregu do Ruš (s prehodom prek reke) in ob prisojnem manj poseljenem ožjem levem bregu prek Selnice. Glavna gospodarska dejavnost v rimski dobi je bilo gotovo poljedelstvo. V ta namen so občutno izkrčili gozdove oziroma razširili še prazgodovinski naselitveni prostor, zlasti pod Pohorjem, ter na terasah na Dravi, kar pa tudi lahko samo domnevamo. O morebit- nem vinogradništvu in gozdarstvu ni podat- kov, čeprav je bilo oboje možno. Kamen za gradnje stavb mariborskega kraja so lomili kar najbliže, zlasti na Pohorju, čeprav najbrž ne v takih količinah, da bi o lomljenju ostali izraziti sledovi. Marmor za izdelavo spome- nikov so očitno dovažali po cesti iz marmoro- lomov na šmartinskem Pohorju, morebiti tudi od bliže (npr. s Planice nad Framom), o čemer pa ni dokazov. Koliko teh spomenikov so izklesali v poetovionskih kamnoseških de- lavnicah, ne vemo, kot tudi ne, če ni kakšen tak izdelek prispel v Maribor tudi iz Flavie Solve. Kakšne lastne kamnoseške obrti v Mariboru najbrž ni bilo kot tudi ne drugih pomembnejših obrtnih dejavnosti. Tudi o plemenski pripadnosti domačega prebivalstva lahko le ugibamo in od zemljepisnih imen zadeva mariborski prostor le ime mimo te- koče reke — Dravus. 2e zavoljo tega, ker ni na razpolago ob- sežnejših skupin grobnih ali naselbinskih najdb, ne moremo zasledovati rimskodobne zgodovine mariborskega kraja v njenem po- drobnejšem zaporedju. Po navidezni šibki naseljenositi v času zasedbe se v prvi polovi- ci 1. stoletja, — sodeč po novcih, — življenje omejuje še na poprejšnjih bivališčih (Postela, Limbuš), po upravni preobrazbi dotedanjega »noriškega kraljestva« v provinco Noricum pa se prebivalstvo kmalu pomnoži in skupno z rimskimi priseljenci na novo nastalih pri- stavah in ob novo zgTajenih cestah doživlja miren in razcvetajoč razvoj vsaj do vdora Kvadov in Marikomanov. Koliko so ti poleg Flavie Solve razdejali tudi mariborske nasel- bine, ne vemo, a vsaj del napadalcev je pot proti jugu morala voditi tod mimo. Obnova v razdejanih pokrajinah je v zgoidnjem 3. sto- letju najbrž tudi tu privedla spet do blaginje, saj iz tega časa izvirajo nekateri marmorni kamni, številnejši pozni novci z obeh bregov Drave ter pozne najdbe z drugih najdišč. V 4. stoletju so se nekateri morebiti spet zatekli na Postelo, pri Miklavžu pa so upora- bili že zavržene poprejšnje nagrobnike za izdelavo novega groba. Po dokončnem pro- padu Flavie Solve v začetku 5. stoletja je tudi mariborski kraj kot prehodna točka ob trgov- ski cesti proti jugu izgubil svoj pomen. Naj- mlajši novec (Teodozijev) izvira z Glavnega trga, kjer je bil prehod čez Dravo še naprej v rabi, saj so tudi Heraklijev novec iz 7. sto- letja našli tam blizu. Tako kot ni nič znanega o- propadu posa- meznih rimskih naselij in postojank, ni tudi nobenih najdb, ki bi pričevale o prisotnosti drugih ljudstev po propadu rimske države vse do slovanske naselitve. Tudi o novih slo- venskih naseljencih v mariborskem kraju še ni arheološke potrditve, zato lahko le domne- vamo, da so tu našli opustošeno ali komaj obljudeno okolje. Ze po imenih novih nase- lij, »Razwei« (Razvanje) iz 10. in »Radewan« (Radvanje) iz 11. stoletja vidimo, da je bil najprej naseljen spet že poprej močneje ob- ljuden podpohorski svet, od katerega je goto- vo ostalo še kaj razvalin. V prvih zapisih že kot zidana stavba (»Huzi« oziroma »domus«) imenovan prvotni Pohorski dvor je morebiti prva fevdalna postojanka, medtem ko je po- leg sponhaimske utrdbe na Piramidi na prav tako opuščenih tleh ob Dravi zraslo podlož- niško naselje postalo prednik srednjeveškega mesta in s tem tudi poznejše strnjene nase- litve na severnem bregu Drave. 126 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 OPOMBE Ta prikaz je povzet po obširnejši obravnavi mariborske prazgodovine in antike v Časopisu za zgodovino in narodopisje n. s. 4 (1968) 9 ss in 6 (1970) 159 ss z obširnejšimi dokazili v opom- bah, ki so tu zato opuščene. Kratek seštevek mariborskih starin imajo tudi Arheološka naj- dišča Slovenije (1975) 304 ss, pregledni povzetek prinaša Krajevni leksikon Slovenije 4 (1980) 173 ss, obširnejši poljudni prikaz pa prinašajo član- ki v tedniku 7 DNI 17 (1967) št. 8 do 24: Mari- borska pradavrdna. Pomembnejše novote od takrat so: S. Pahič, Poštelski grobovi, Časopis za zgodovino in naro- dopisje n. v. 10 (1974) 4. ss; B. Teržan, Zur Chro- nologie der hallstattzeitlichen Keramik von Po- stela, Forschungsberichte zur Ur- und Frühge- schichte Wien 10 (1978) 65 ss ter V. Pahič, Za- kopna najdba iz Pekla pri Mariboru, Arheolo- ška vestnik 34 (1983) v tisku.