URN_NBN_SI_DOC-6IJD4PVD

O c e n e i n p o r o č i l a M elitta Pivec-Stele: Biblioteka K m etijske družbe za K ranjsko (Slovenijo) 1820—1945. — La bibli- otheque de la Societe d ’agriculture po ur la C arniole (pour la Slove - nie) 1820—1945. Slovenska ak ade­ m ija znanosti in um etnosti. R azred za zgodovinske in družbene vede. R azprave V. H auptm annov zbor­ nik. L ju b ljan a 1966, Str. 3'59—388. 8°. (Tudi separatno, 32 strani). A vtorica je svoj znanstveni in te­ res usm erila predvsem v razisko­ v an je dveh področij. O bravnavala je v številnih razp ravah in član - k ih obdobje Ilirskih provinc. Te n jene razprav e so za to historič­ no obdobje tem eljne in pred stav ­ lja jo draeocen prispevek k sloven­ ski historiografiji. Drugo področje, k aterem u je avtorica posvetila p rav toliko pozornosti kot prvem u, so raziskave o zgodovini naših knjižnic in knjižničarstva. O brav­ nav e teh vprašani ne m orejo in ne sm ejo zanim ati le bibliotekarja in zgodovinarja, tem več širši krog znanstvenih interesentov. Poleg znanstvenega pom ena za osvetlitev raznih v p rašan j naše nacionalne in k u ltu rn e zgodovine im ajo raz p ra­ ve te v rste za raziskovalca % h i­ storičnih in tud i drug ih področij praktičen, inform ativni pomen, k er bo bralec izvedel, k je in k ak ­ šen knjižni m aterial lahko p riča­ k u je ali išče v neki knjižnici ali inštituciji. Žal im am o p rav m alo p rispev­ kov, ki obravnavajo zgodovino knjižnic na Slovenskem. A vtorica jih je že naštela v oceni referata Boga K om elja Sto let javnega knjižničarstva v Novem m estu 1865— 1965 (K njižnica 1966, stran 137). Zgodovina knjižnice K m etij­ ske družbe za K ranjsko pa je n a j­ novejši prispevek s teg a pod­ ročja. R azprava ni samo brezhibno znanstveno napisana, am pak bi služila p rav lahko za zgled, kako naj se tak e tem e obravnavajo. V razp rav i avtorica prvo K m e­ tijsko družbo za K ranjsko, ki je bila ustanovljena 1767 in je prene­ hala 1787, le om enja. K njižnica te družbe je bila izročena Licejski b i­ blioteki v L jubljani. N atančno pa obravnava biblioteko m lajše K m e­ tijske družbe in tudi družbo samo, kolikor je potrebno za razum eva­ nje n astank a in razvoja njene b i­ blioteke. D ruga K m etijska družba za K ranjsko je bila ustanovljena po napoleonskih vojnah leta 1814 in tudi ta si je leta 1820 osnovala knjižnico, da bi služila napredku km etijstva. Takoj spočetka je sku­ šala doseči v rn itev knjižnice prv e K m etijske družbe, toda brez uspe­ ha. Nova knjižnica pa se je m no­ žila z običajnim i sredstvi, nakupi, zam enjavam i, darili, pa tu d i s p u ­ blikacijam i, ki jih je izdajala dru ž­ ba sam a, in je dosegla leta 1945 število ok. 6000 zvezkov. N akupi so bili sicer om ejeni, k er so se m orala sredstva K m etijske d ru ž ­ be deliti na njene številne akcije. N asprotno pa so bile zam enjave dokaj številne, k er je bila družba v stikih z vsem i km etijskim i or­ ganizacijam i av strijsk ih dežel, pa 194