Narava MARELICE Občina Vipava Klepet TJAŠA VRHPOLJE j. BRATAŠEVEC j MLINOTEST S i? H < (N o< zgornjevipavski časnik latnik L/ Gremo po mamo! Tistega čudovitega dne k l\5. P: jodnanos, 22. - 24. junija - Vse dobre ideje v Šembidu se rodijo v hramu, meni predsednik Krajevne skupnosti Podnanos Darko Rosa. Bo že držalo! Morda se je v kakem hramu tudi Matija Vrtovec domislil največjega med poeti pobarati za vinske trte hvalo! Ali pa se je Johanovemu Stanku kakšen akord utrnil ob trkanju kozarcev v njihovem mogočnem hramu? Oboje je možno, predvsem je pomemben rezultat - oboje je udejanjeno v današnji slovenski himni - besedilu in melodiji. Najbrž bi bilo tema dvema idejama pretirano postaviti ob bok domislico, kako obeležiti jubilej filma Tistega lepega dne, toda ... Ideji se je znala pokloniti tudi vipavska občina - ne le, da je primaknila nekaj denarja, tudi svoj praznik je obhajala v Podnanosu, v družbi ministra Zvonka Černača, poslanke Eve Irgl in francoskih pobratimov. rl Gremo po knjižico! Tistega turobnega dne A jdovščina, 22. junija - Zaposlenim v Pri-J \ morju so v petek začeli deliti odpovedi -A. A.delovnega razmerja zaradi stečaja, ki ga je novogoriško sodišče začelo dan poprej. Za stečajnega upravitelja je postavilo Rudolfa Hramca. Stečaj je doletel 651 delavcev v Primorju in še štirideset v dveh hčerinskih družbah. Skoraj polovica med njimi je starejših od 55 let' ali invalidov, ki bodo zelo težko našli novo zaposlitev, za drugo polovico pa je vendarle nekaj upanja. Temu je bila namenjena tudi izredna seja ajdovskega občinskega sveta, ki je naplavila nekaj idej, je pa po mnenju mnogih prišla prepozno. rl Križje bil enkrat mesto... En Koren po Franciji, drugi na vrhu Slovenije ... in zato je imel pravico do dveh letnih sejmov, spomladanskega in jesenskega. Prvega so pripravili v juniju, za šagro, ob prazniku Svetega rešnjega telesa oziroma za telo vo. In imel je seveda tudi grofa in grofico, ki sta bila do podložnikov na praznični dan radodarna ... In imel je obrtnike, ki so umeli narediti vse potrebno za življenje v mestecu. In imel je Janeza Svetokriškega in brate kapucine (te ima še dandanes), pa tudi kriško gardo ... In vse to so znali imenitno podoživeti Križani, ki so bili vsaj za dva dni spet meščani ... A "IT TTpavski športni zemljevid sta \ / v zadnjih tednih razmigala V dva Korena. Prvi, namreč Kristjan iz Budanj, je suvereno zmagal v zadnji etapi kolesarke dirke po Sloveniji in sicer v vožnji na čas (kronometru) ter se tako povzpel na tretje mesto v skupni uvrstitvi, kar predstavlja dober obet za francosko pentljo, na kateri letos nastopa tretjič. S povsem drugačnim športom pa se ubada drugi Koren, namreč David s Cola, ki je postal državni prvak v fitnesu. In čeprav sta športa različna, je pot do uspehov vedno podobna ali enaka - delo, delo in še enkrat delo! rl,foto Niko Goršek orsek^ A, Konec sprenevedanja Zakaj ljudje zapiramo ptice pevke v kletke? Zato da jih lažje ustrežljivo hranimo in menjamo svežo vodo. Da opazimo, kako se da brez rok z jezikom in kljunom olupiti seme. Tudi se da, če si ptica, s kljunom osvežiti s kapljo vode pod pazduho. No ja, pod krilom. Zato, da jih ob nevihtah spravljamo z balkonov v varno zavetje dnevne sobe ali veže, od koder zatem zjutraj kličejo svoje sošolce in mi rečemo, da so bile zjutraj glasne. Zato, da jih občudujemo, ko si brusijo kljune ob ribjo kost in ko skačejo po prečkah, kjer se vedno znova, s cirkusantsko spretnostjo, ulovijo na svojih krhkih, krem-pljastih pecljih. Tudi so verjetno zapahnjene z vratci zato, da nam žvrgolijo. Dopadljive višave in kajpak brezstra-šna moč njih petja, nam po kapljicah lajšajo jutra in lepšajo dneve. Da je življenje samo po sebi najlepša melodija, nas prepriča prav ujeta ptica pevka. Tudi v taki drobni majhnosti se lahko skrije glasna in nežna veličina, nam pravi. In nam ta lepa skrivnost, samovšečno godi. Iz dneva v dan. Da so ptice pevke zaprte v kletkah, ni najbolj prav. A če razumemo povedano, si del krivde lahko oprostimo. Popolnoma ne. Najslabše je sprenevedanje. Tako sem zadnjič 'ulovil' na televiziji, da ima nek strašni ljubitelj ptic zaprtih kar nekaj deset pevk v kletkah. Vse zato, ker da se boji, da če bi jih spustil, revice ne bi znale leteti in da je zato bolje, da so zaprte v kletki. Nekaj podobnega kot ameriški, ruski in še turški strateški partner, ki so hoteli vlagati v izmikajočo se stečajno maso Primorja. Za 'programiran rubež' do včeraj še nisem slišal. Za ujetega ptiča tožbo pač! Mitja Tripkovič Sprememba na čelu Agroinda Pogum velja Tehnološki park se (le) polni T "V a bi izvedeli, ali bo 13. ju-Inij 2012, torej dan, ko je *■ S Boris Jež nastopil službo "K "T ajosnovnejša in na trgu naj-j več časa prisotna skupina A. opečnih zidakov so klasični bloki. Njihova značilnost je kvadrasta oblika z linijsko razporejenim satovjem, ki omogoča zidanje dveh debelin zidu (možnost obračanja zidaka). Z vidika kvalitete so to zidaki, ki ustrezajo vsem standardom, vendar jih v zadnjem času močno izpodriva novejši tip opeke imenovan Go Max. Ta sklop zidakov odlikuje enotna dolžina 50 cm in pero - utor ujemanje, kar pripomore k veliko hitrejšemu zidanju in znatno manjši porabi malte. S pero - utor ujemanjem smo na tem mestu dodatno ojačali vertikalni spoj in preprečili toplotni most. Na voljo so zidaki debeline 29, 25, 19, 1T5, 10 in 8 cm. Za slednje tri Go maxe velja da se pri zidavi dodaja malta samo na horizontalne fuge, medtem, ko so vertikalne izvedene po suhem sistemu brez uporabe dodatnega veziva. Najkvalitetnejši izmed vseh zidakov podjetja Goriške opekarne pa so zagotovo tisti, ki spadajo v skupino Go term. Na voljo imamo Go terme za zid debeline 39, 29 in 25 cm. Njihova skupna značilnost je zamaknjeno satovje in povečana masa gline v volumski enoti glede na klasične in Go max tipe zidakov. Kaj pomeni zamaknjeno satovje? Predvsem pripomo- direktorja Agroinda d.d. v Vipavi, za vipavsko vinogradništvo in vinogradnike srečen dan, bomo morali re k daljšemu potovanju tako hladu, kot tudi toplote v notranjost objekta, sama masa opeke pa pripomore k znatno večji akumulaciji energije in s tem boljšemu uravnavanju temperature v prostoru. Pri odločitvi o izboru opeke naj velja, da je naložba v opeko naložba v prihodnost naše stavbe. Opečno grajene stavbe s časom veliko bolj ohranjajo svojo vrednost in funkcijo, kot pa razne montažne gradnje. Opeka zaščitena z ometom trajno ohranja tudi svojo funkcijo in predvsem varuje objekt pred raznimi naravnimi ujmami kot so poplave, potresi in podobno. Zavedati se moramo, da so objekti grajeni iz opeke namenjeni uporabi več in ne le eni generaciji, zatorej velja dobro razmisliti, kaj bomo vgradili. V razmislek naj omenimo sledeče. Razlika med gradnjo s termo ali pa klasičnimi zidaki je zanemarljiva, saj pri klasičnih blokih porabimo neprimerno več malte, verjetno počakati še nekaj časa. Težave osrednjega vinarja in mlekarja so znane in dolgoletne. Novi direktor (uradno predsednik uprave) po štirinajstih dneh strne prve vtise: »S situacijo v podjetju se intenzivno spoznavam. Ne bo lahko. Nekaj vlakov smo že zamudili, a tisto, kar mi daje upanje, je kolektiv podjetja. So delavci, v katerih čutim strašno željo po sodelovanju in trdemu delu. Da znamo narediti vino, je znano, bolje ga bomo morali tržiti. Za mlekarno iščemo partnerja. Naš glavna naloga je torej postaviti vinsko klet na trdne temelje. Za to bomo morali, kakor vsi, trdo delati. Sem optimist.« Pogumnemu direktorju želimo vse dobro! foto in tekst mt ter obenem tudi več časa, dobimo pa zid, ki bo akumuliral dosti manj energije kot tisti iz termo zidakov. Temu sledi, da bodo bivalni pogoji v naši hiši ob uporabi termo zidakov konstantnejši (manj izraziti prehodi ob zimskih izklopih peči in poletnih izklopih klimatskih naprav). Kateri tip zidaka uporabiti, prepuščamo vaši presoji, lahko pa Vam pri tem pomagamo in olajšamo odločitev, saj je zadovoljstvo uporabnikov naših opečnih materialov na prvem mestu. Vsem ki ste pred pričetkom obnove ali gradnje nudimo brezplačen popis opečnega materiala in svetovanje. Skupaj s popisom boste prejeli nagradni kupon, s katerim lahko ob kančku sreče prejmete povrnjeno vrednost opeke. Pokličite na tel. 051 638 761 ali obiščite našo spletno stran www.go-opekarne.si, kjer boste našli vse potrebne kontakte in podatke. PR A jdovščina, 21. junija - Teh-nološki park IN PRIME, ki A. jL so ga pred leti ustanovili Primorje, Iskra Avtoelektrika, Hidria in Salonit, je mrežno zasnovan; vključuje štiri enote na različnih lokacijah v regiji in obsega 10.000 m2 površin, skupna vrednost pa znaša skoraj 25 milijonov evrov. Ajdovska enota, ki je dolgo časa povsem samevala (zlobneži so jo tedaj celo proglasili za največjo vratarnico na svetu!), se sedaj A jdovščina, 21. junija - »Va- J \ rovanje vodnega vira Mrzlek JL X.in celovita oskrba prebivalstva s pitno vodo na območju Trnovsko - Banjške planote, Goriških brd in Vipavske doline - oskrba prebivalcev s pitno vodo na območju občine Ajdovščina,« se glasi celotni naziv medobčinskega projekta, ki je bil vreden 25 milijonov evrov in je tekel več let. Za ajdovsko občino je največja pridobitev nova vodarna Hubelj, z najsodobnejšo opremo, ki čisti s pomočjo ultrafiltracije. Primopredaja objekta je bila opravljena decembra lani, maja letos je bila na novo vodarno priklopljena linija proti Novi Gorici, do konca maja so bile opra- počasi polni. Tako so slavnostno odprli tudi prostore Bioinstrumenta-cijskega laboratorija (BILAB) Centra odličnosti za biosenzoriko, instru-mentacijo in procesno kontrolo. Odprtje so obeležili še s poljudno -znanstvenim predavanjem dr. Jana Mavrija o biosenzoriki. To je tudi osrednje področje raziskovalcev skupine BILAB, ki bo delovala v Ajdovščini. vljene vse pomanjkljivosti, odtlej deluje s polno zmogljivostjo. Sočasno je potekala rekonstrukcija vodovodnega sistema Hubelj - vsega skupaj je bilo obnovljenih 14 km vodovodnih cevi v občini Ajdovščina, pa še vrsto manjših pomanjkljivosti in drugih posegov po krajih, kjer so stroji že sicer brneli. S tem so se zmanjšale tudi ogromne izgube vode, do katerih je prihajalo zaradi dotrajanosti sistema. Vrednost ajdovskega projekta je okoli 6 milijonov evrov, večidel sredstev sta zagotovila Evropski kohezijski sklad in država Slovenija, le 8 % celotne vrednosti je bilo poplačanih iz občinskega proračuna. rl Tb"a^u ^"zračSi trak _ slemenstop •iEUR/tT' ' svetovalca, & vaš0 streho m Akcija traja od 20. 5. do 15. 7. 2012. . ^c' l Izberite prezračevano streho za prijetno in udobno bivanje. Goriške ■ opekarne Korec Opeka, vredna zaupanja V podjetju Goriške opekarne d.d. danes ponujamo kupcem tri osnovne sklope zidakov, ki nam omogočajo pestro, kvalitetno in predvsem kupcu prilagojeno izbiro tipa opeke. Vodarna pri izviru Hublja Ločeno zbiranje embalaže v rumenem zabojniku Vrnimo naravi nasmeh. Ločujmo odpadke! Ločeno zbiranje odpadkov in s tem varovanje okolja ni samo zakonska obveznost, ampak je način življenja in slog posameznika, ki želi v okolje prispevati svoj pozitiven okoljski odtis. Imamo namreč možnost, da kot posamezniki veliko naredimo za okolje prav z ločevanjem odpadkov. Ločevanje odpadkov je zelo enostavno, če odpadke ločimo že na izvoru nastanka, to je v naših gospodinjstvih. V začetku morda zamudno sortiranje sčasoma preide v rutinsko opravilo, ki se ga niti ne zavedamo. AJDOVŠČINA 'V a postaja ločevanje odpad-1 kov eden od vzorcev našega A, S vedenja, pričajo vse bolj napolnjeni zabojniki za ločeno zbiranje embalaže v ekoloških otokih. Najbolj so obremenjeni rumeni zabojniki, ki so namenjeni ločenemu zbiranju plastične, kovinske in sestavljene embalaže (tetrapak). Tovrstne embalaže nastaja v gospodinjstvih največ, saj zajema vso embalažo od plastenk, pločevink in tetrapakov od pijač in živil, plastičnih lončkov (npr. od jogurta, skute ...) in posodic (npr. od margarine, sirnih namazov ...), plastičnih vrečk in mrežic (npr. od sadja in zelenjave), aluminijaste folije, malih stiropornih platojčkov, plastičnih ovitkov testenin, piškotov ipd., plastičnih in kovinskih pokrovčkov in zamaškov, konzerv, plastičnih folij (vrečke in ovojne folije) plastičnih in kovinskih tub (od gorčic, majonez •••) pa vse do embalaže pudingov ipd., malih ovitkov sirčkov za mazanje ali bonbonov... Dejansko nastaja v naših kuhinjah največ embalaže, ki jo je potrebno odložiti v rumen zabojnik, v manjši količini nastaja Papirna embalaža (skupaj s karton-sko), najmanj pa volumsko nastaja steklene embalaže. Veliko embalaže nastaja tudi v kopalnici: plastenke šamponov, tekočih mil, čistil in pralnih sredstev, plastične in kovinske tube od zobne paste, plastični ovitki higienskih in kozmetičnih sredstev, spreji... Ko ste v dilemi,.kam odložiti določeno odpadno embalažo nenevarnih odpadkov, naj vam bo vodilo to, da v kolikor ni embalaža papirna ali steklena, po vsej verjetnosti sodi v rumen zabojnik. Pogoj pri odložitvi embalaže v zabojnik je le, daje ta izpraznjena (brez vsebine), očiščena ali splaknjena (da je brez ostankov hrane) in razstavljena oziroma stisnjena, da zavzame čim manjši volumen (razen seveda steklena embalaža). Embalažo, npr. konzervo od rib ali jogurtov lonček, splaknite oziroma enostavno obrišite s papirnato brisačo ali servieto, ki jo nato kot odpadek odložite v rjav zabojnik ali v vaš kompostnik. Uporabite lahko že rabljene serviete, ki jih shranite, saj so ponavadi po uporabi skoraj čiste in jih lahko ponovno uporabite za čiščenje embalaže. Prosimo, da ste pri odlaganju embalaže v zabojnike v ekološkem otoku pozorni na napolnjenost za- bojnikov in preverite, v katerem ustreznem zabojniku je še prostor za vaš odpadek, preden ga odložite na tla. Opažamo namreč, da občani ne preverijo napolnjenosti zabojnikov in odpadke prehitro odložijo na tla že na vhodu zbiralnice, kar seveda kvari videz in urejenost ekološkega otoka. Pomembno je tudi vedeti, da je potrebno povečane količine oziroma viške odpadkov in velike kose embalaže (npr. velike kartone in stiropor, velike plastične posode) odpeljati v Zbirni center pod Dolgo Poljano, kjer brezplačno prevzemamo vse komunalne odpadke občanov. Zaradi povečevanja količin ločeno zbrane embalaže, spreminjamo število posameznih vrst zabojnikov v ekoloških otokih - zmanjšuje se število zabojnikov za ostanek odpadkov, povečuje pa se število rumenih zabojnikov za ločeno zbiranje plastične, kovinske in sestavljene embalaže. Te spremembe opažate občani v Ajdovščini in v Vipavi, kjer smo pričeli nameščati rumene zabojnike na kolesih, z možnostjo odpiranja pokrovov, zaradi česar je ločeno zbiranje embalaže še bolj enostavno. S postavitvijo takšnih zabojnikov bomo postopoma nadaljevali tudi v ostalih krajevnih skupnostih. Prosimo, da ste pozorni tudi na posamezna zbirna mesta z več zabojniki za ostanek odpadkov, ker bomo višek zabojnikov nadomeščali z rumenimi zabojniki. V takšnih primerih je potrebno ostale ločene frakcije (papirno in stekleno embalažo) odnašati do najbližjega ekološkega otoka. Z malo truda in dobre volje, ki ju vložimo v ločevanje odpadkov, se aktivno vključujemo v varovanje narave in okolja, zato: Vrnimo naravi nasmeh. Ločujmo odpadke! Komunalno stanovanjska družba d.o.o. Ajdovščina HOTEL GOLD CLUB ]® NOVILI LETNI VRT HOTEL GOLD CLUB Pigal d.o.o. Goriška cesta 25č 5270 Ajdovščina, Slo' tel: OO 386/5 36 44 700 wwwJiote Igolddub.eu * rVSAK petek živa glasba Vipavska FAMA je praznovala 22. rojstni dan! n to kot se spodobi! Skupaj z zvoja. Farna si želi še dodatno pove-I svojimi zvestimi kupci, za kate- čati število marketov v sekundarnih JL re v Farni pravijo, da so največji oskrbnih središčih na Primorskem kapital podjetja in temelj preživetja in tako postati Primorsko trgovsko v sedanjih kriznih razmerah. Skupaj podjetje, ki je prepoznavno po svoji s Pecivom so pripravili tudi preše- prisotnosti in skrbi za podeželje. V nečenje, višnjevo pito velikanko, ki zadnjem letu so tako odprli markete je navdušila vse, ki so jo poskusili, v Ozeljanu in v Knežaku. Prav tako Še posebno pa goste iz pobratenega želi podjetje postati največji distribu-frančoskega mesta Lumbin. ter - oskrbovalec gostinstva na Pri- V podjetju Farna Vipava so oce- morskem, nili, da bo gospodarska in finančna Premišljena strategija, skromnost kriza v Sloveniji trajala več let. Tako in trdo delo stočlanskega kolektiva je so že jeseni leta 2009 ob sprejema- obrodilo sadove, nju razvojnega načrta podjetja za V letu 2011 so tako zabeležili kar obdobje 2010 - 2015 v načrt vgradili 11 % rast prometa. V petih mesecih vrsto protikriznih ukrepov in pripra- letošnjega leta pa je rast prometa še vili strategijo poslovanja v kriznih dodatnih'10.54 %. Očitno je, da je razmerah. Še dodatno so zmanjšali prisotnost na podeželju nagrajena, poslovno tveganje s tem, da so raz- saj beležijo rast na vseh lokacijah, kropili vse tri osnovne dejavnosti. Kupci so počasi spoznali, da je obisk Močno pa so okrepili sodelovanje z večjih centrov povezan z dodatnimi vsemi manjšimi primorskimi proi- stroški za gorivo, izgubo časa in tudi zvajalci in kmeti. nepotrebnimi nakupi. Postavili so tudi zelo jasno vizijo ra- rl ysaKdan^4ur na dari zdravimo vse vase najljubse živali Grof je bil radodaren, Janez (Svetokriški) poučen Semanji dan in telovo v Vipavskem Križu Turistično društvo in Krajevna skupnost Vipavski Križ sta v sodelovanju s krajani Križa in okoliških vasi organizirala srednjeveški semanji dan in praznovanje telovega. V soboto, 9. junija, seje na glavnem 'placu' v Križu odvijal sejem, ki nas je popeljal tristo let v preteklost. Pred vhodom v Križ so dekleta v belih oblačilih izrekala obiskovalcem dobrodošlico in delila nageljčke s pšeničnim klasjem. V "% oleg stojnic z domačimi do- Med vrvežem sejma je ob sprem-1—^ brotami in izdelki smo imeli stvu harmonike zaplesala tudi fol-X. na sejmu tudi domače živali, klorna skupina v čudovitih narodnih Te so bile zanimive predvsem otro- nošah. kom. Med prodajo na 'štantih', ki so Zatem smo se ob zvoku bobnov in bili pestri in avtentični, tako kot tudi v spremstvu garde začeli pomikati v njihovi prodajalci v nošah, smo lah- grajsko obzidje, ko prisluhnili posnetkom stare ljud- Tam pa je sledila pestra predstava ske glasbe skupine Dednina. artistov iz Laškega. Na odru so si jo Slovesni prihod grofovske družine v spremstvu kriške garde in bratov kapucinov sta naznanjala dva bob-narčka. Grofje slovesno odprl sejem, brat kapucin pa ga blagoslovil. S tem se je začel ogled in nakupovanje domačih dobrot. Grofica si je zaželela novo kobilo, pokušala sir ... Spletične pa so poskrbele za sočno komentiranje. Na sejmu je bilo veliko kmetov in kmetic, grajske gospode in vaških veljakov. Vsi so uživali v sejemskem vrvežu. od blizu ogledali kapucini in grofovska družina. V ozadju so mitološki pridih pričarala dekleta v belem, ki so raztresala cvetove vrtnic. Grajski pisarje skrbel za napovedovanje. Videli smo otroške igre in rajanje. Prisluhnili smo skupini dvanajstih mož in županu - sosednji (med obiskovalci pa smo gostili tudi pravega župana naše občine), kako so reševali težave s preskrbo vode, premalo prostora za vse kriške vozove in organizacijo procesije za telovo. Veleumni možje Na trati pod cedro so se igrali otroci so s pridihom humorja in pristnosti igrice, ki jih danes skoraj ne pozna- predlagali kar nekaj izvirnih rešitev mo več. Zatem je na sejem prišel sam Janez Slišali smo ubrano petje fantov, Svetokriški, ki se je pridružil bratom ogledali ljudske plese domačinov, kapucinom. Vsi veseli so ga pričakali in prisluhnili težavam kmetov, ki so se hvalih po uspešnih pridigah v Vipavi. jezili na gospodo. Garda je prikaza- la, kako so skrbeli za red v gasah in po naključju naleteli na zaljubljeni parček, ki ... Svetokriški pa nam je pridigal o spoštovanju božjih naukov in molitvi rožnega venca. Nastop artistov pa so spremljali komentarji spletičen, ki jim ni ušel noben prikrit nasmeh ali pogled postavnih gardistov. Po končani predstavi so ob zvokih treh frajtonaric zaplesali vsi nastopajoči ter tako obiskovalce povabili na ples. Grofje z vabilom na zabavo vse, ne glede na stan, hkrati povabil tudi k maši in procesiji, ki je sledila naslednji dan v župnijski cerkvi. Rajanje je sledilo še dolgo v noč. V nedeljo zjutraj je v Križu zadonela godba na pihala. V povorki je pospremila vse udeležence sejma skozi gase do župnijske cerkve. V srednjeveških oblekah smo vstopili v cerkev, kjer smo obhajali sveto mašo. Maševali so štirje bratje kapucini. Po pridigi, ki nas je bogato nagovorila, in po lepem petju, smo se odpravili k procesiji. Hodili smo po Križu, ki je bil okrašen z vejami gabra. Vonj zelenja je dal procesiji poseben čar. Spremljalo nas je zvonjenje in pritrkovanje v domačem zvoniku. Ustavili smo se pri štirih kapelicah, ki so simbolično obrnjene na vse štiri strani neba: Možje so slovesno nosili nebo in bandere, za njimi so hodili otroci in dekleta v belih oblačilih, ki so posipali cvetje. Za grajsko gospodo in gardo pa se je vila kolona kmečkega prebivalstva naših okoliških vasi. Po končani procesiji smo se vrnili v cerkev po blagoslov. Nato smo se ob zvokih godbe vrnili na glavni 'plač', kjer je sledilo veselo druženje in zabava. Vsi obiskovalci so bili deležni brezplačnega kosila s pijačo, ki ga je podarila grajska gospoda. Ob zvokih harmonik in godbe na pihala smo se v sproščenem vzdušju veselili praznika svetega telesa in krvi in uspešnega sejma. V Koroščevi hiši na kriškem 'placu' pod župnijsko cerkvijo je razstava starih predmetov. Predmeti so sporočila, ki nam kažejo preprostost in lepoto življenja naših prednikov Poleg dežja, ki je prenehal takoj po otvoritvi sejma in nam dovolil v celoti izpeljati prireditev, nas je v nedeljo spremljalo čudovito sonce. Pripomoglo je k veselju in dobri volji vseh udeležencev praznika. Druženje, sodelovanje, stik s preteklostjo, obhajanje praznikov na pristen slovenski način, preseganje razlik med ljudmi, vživljanje v vloge, ki nas za trenutek popeljejo iz vsakdana, prisluhniti glasbi naših prednikov, povezati preteklost s sedanjostjo in v tem biti zadovoljni. Kako malo ali pa veliko potrebujemo, da se lahko kot ljudje in kot Slovenci premaknemo drug k drugemu, k prednikom in naravi, k domovini in veri, ki ob takih trenutkih zaživi v vsakem človeku na svojstven način. In to veselje se je čutilo v našem Križu v soboto in nedeljo. Verjamemo pa, da bo še trajalo ... I.S., foto Bogomir Tomažič Izvor in razširjenost marelic Marelica, sadež večne mladosti Marelica, z latinskim imenom Prunus armeniaca spada v družino rožnic in izvira iz severovzhodne Kitajske. Od tam, kjer so jo gojili že pred 5000 leti, so jo v Evropo prinesli Rimljani. EK RP ‘▼'Sloveniji imamo posajenih \ / približno 32 ha mareličnih V nasadov, od tega jih je največ, približno 15 ha, v Vipavski dolini. Tu pridelamo tudi do 200 ton tega sadja. Z intenzivnejšim sajenjem marelic v Vipavski dolini smo pričeli v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Na pobudo služb Kmetijsko gozdarskega zavoda v Novi Gorici, zlasti kmetijske svetovalne službe, sadjarskega centra ter drevesnice iz Bilj, so bili prvi nasadi posajeni v Šmarjah, v Podragi, na Planini in v Vrhpolju. Ti nasadi so posajeni dokaj gosto, na razdalje 4 x 3 m in z deblom višine 40 do 50 cm. Pri tehnikah gojenja se uporablja v prvem in drugem letu: razpiranje vej, prikrajševanje vej, mandanje brstov in zažagovanje. S tem dosežemo primerno obrašče-nost in primerne kote vej ter zgodnejši začetek rodnosti Marelica ima kratko obdobje fiziološkega mirovanja, ki se konča že okrog novega leta, zato lahko, posebno na Primorskem, povišane temperature že v januarju sprožijo kroženje sokov in pripravo na brstenje. Da se izognemo spomladanski pozebi, jo sadimo na dvignjene zračne severovzhodne, severne in severozahodne lege na zračna, globoka, ilovnato peščena tla, ki so bogata s humusom. Prezgodnejše kroženje sokov in velike temperaturne razlike med osončenim in senčnim delom debla, ki vodijo v pokanje luba, lahko delno preprečimo tudi z beljenjem debel z aPnenim beležem. Marelica je zelo občutljiva sadna ^sta, saj v nasadih vsako leto odmre veliko dreves zaradi kapi in okužb z mikoplazmami. Za zagotovitev stal- nega pridelka in da preprečimo širjenje okužb, je potrebno vsako leto odstraniti obolela drevesa in prazna mesta podsaditi. Priporoča se tudi jesenska in zgodnjespomladanska škropljenja z bakrenimi pripravki. Sorte V slovenskem sadnem izboru so na listi A tri sorte marelic, ki so najbolj preizkušene in so bile na degustacijah sort ocenjene kot najbolj okusne, to so: aurora, goldrich in san castre-se. Prvi dve sta bili na degustacijah sort ocenjeni kot najbolj okusni. Na listi B pa je še pet sort:- orange red, perla, harcot, hargrand in ogrska marelica. Vse sorte so srednje do dobro rodne in dobrega okusa. Hranilna vrednost marelic Marelice so prava zakladnica vitaminov in rudninskih snovi. Z 200 g marelic zadostimo potrebam po betakarotenu, ki se v telesu počasi pretvori v vitamin A, ki je potreben za dober vid, zavira procese staranja in preprečuje nenadzorovano rast celic. Betakaroten je topen v maščobah, zato je priporočeno, da marelice v prehrani dopolnimo z jedmi, ki vsebujejo nekaj maščobe (polnomastno mleko, sir, skuta, maslo, lešniki, orehi) in s tem zagotovimo boljšo absorpcijo. Vsebujejo tudi veliko vitaminov BI, B2, B3 ter vitamin C in rudninskih snovi kot so: kalij, kalcij, fosfor in železo. Vitamin B3 (niancin) zmanšuje nevarnost srčnega infarkta in preprečuje, da bi v krvni obtok prišlo preveč maščobnih kislin. Bogate so tudi s sadnimi kislinami. Marelice zavirajo procese staranja, pomagajo pri utrujenosti, slabi koncentraciji, krepijo celice in pospešujejo nastanek novih. Program razstave marelic Kraj dogodka: Planina pri Ajdovščini, stara šola Petek, 13. julij 2012 16.00 - odprtje razstave in voden ogled z degustacijo različnih sort marelic 18.00 - predavanje o hranilni vrednosti marelic 19.00 - nastop Dekliškega pevskega zbora Plejade Sobota, 14. julija 2012 - ogled razstave in degustacija različnih sort marelic med 13.00 in 16.00 uro Nedelja, 15. julij 2012 - ogled razstave in degustacija različnih sort marelic med 10.00 in 13.00 uro Razstava marelic z degustacijo, pre- sklada za razvoj podeželja: LEADER dava nje o hranilni vrednosti marelic preko LAS Zgornje Vipavske doline in prispevek 'Marelica, sadež večne in komenskega Krasa. Za strokovno mladosti' je sestavni del aktivnosti vsebino prispevka je izključno odgo-Projekta 'Pridelajmo in predelajmo vorna Kmetijsko gozdarska zbornica na kmetiji', ki je sofinanciran s sred- Slovenije - Kmetijsko gozdarski za-stvi 4. osi Evropskega kmetijskega vod Nova Gorica. Organ upravljanja Ambrozija že cveti "T"a Kmetijski svetovalni služ-I j bi smo že sedaj opazili cve-'l tenje ambrozije (močno alergene rastline), ki je razširjena tako na poljih kot ob poljskih poteh Pa tudi ob drugih cestah in jarkih, predvsem pa na slabše obdelanih površinah. Letos je že v tem zgodnjem času pričela cveteti, zato je prav, da po svojih močeh ukrepamo tako pri opozarjanju lastnikov zemljišč, kmetov in ostalih skrbnikov javnih površin, da je potrebno to rastlino uničevati in odstranjati, še preden odcveti. Vsak naj skuša na svoj način pomagati pri odstranjevanju te rastline, ki povzroča veliko škode, predvsem za zdravje ljudi. Zato je vsako opozorilo še kako nujno in potrebno! Razstava marelic z degustacijo Med 13. in 15. julijem bo v prostorih stare šole na Planini pri Ajdovščini potekala razstava različnih sort marelic, ki jih bo mogoče tudi poskusiti. Namen razstave je dvigniti prepoznavnost sort marelic in uporabnost sadežev za različne namene, dvigniti stopnjo informiranosti in usposobljenosti tako kmetov, kakor potrošnikov ter s širjenjem sortimenta dolgoročno podaljšati čas ponudbe marelic. Želimo tudi povečat pestrost ponudbe sadja predvsem na lokalnem trgu. Z degustacijo marelic bodo obiskovalci razstave imeli možnost se seznaniti tudi s kakovostjo (polnost okusa in arome) 'naših' marelic. Društvo gospodinj s Planine bo predstavilo uporabnost aromatičnega sadeža skozi različne dobrote. Za kulturni del programa na prireditvi pa bo poskrbel Dekliški pevski zbor Plejade iz Ajdovščine. Po odprtju bo sledilo strokovno predavanje o hranilni vrednosti marelic. Razstava bo priložnost za prijetno druženje, izmenjavo izkušenj med sadjarji, navezovanje novih poznanstev ter predstavitev ostale domače ponudbe. Razstavo organizira Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica, Kmetijska svetovalna služba Ajdovščina in je sestavni del projekta 'Pridelajmo in predelajmo na kmetiji', ki poteka v letošnjem letu na območju Zgornje Vipavske doline in komenskega Krasa. Vabljeni, da se nam pridružite na Planini pri ogledu in okušanju različnih sort marelic. za Program razvoja po'deželja RS za obdobje 2007 - 2013 je Ministrstvo za kmetijstvo in okolje. Darja Marc, univ. dipl. ing. kmet., KGZS - Zavod Nova Gorica Zbadek (Arctium lappa) "V ‘▼'enem od člankov tokrat Papirnici, a kaj ko je dostop do njega \ / podrobno pišemo o loče- bolj čuden, pravi bralec, ki je poslal V vanju odpadkov, predvsem tudi fotografijo. Roki za dokončanje o rumenih zabojnikih teče beseda, del na tej ulici so že zdavnaj mimo, saj gre vanje večina embalaže, ki jo kot kaže pa bodo čisto na koncu pri-dandanes uporabljamo v gospodinj- šli na vrsto tudi smetnjaki, stvih. Ekološki otoček so pred časom rl postavili tudi ob Vilharjevi ulici pri POLETNI KMEČKI TRŽNIC! V AJDOVŠČINI Z DODATNO PONUDBO IN ANIMACIJO ZA OTROKE [OJ m Razvojna agencija ROD Gregorčičeva 20 5270 Ajdovščina Občina Ajdovščina bo tudi v poletnem času organizirala sobotno tržnico z namenom spodbujanja lokalne samooskrbe. Trg 1. slovenske vlade v Ajdovščini bo drugo soboto v juliju (14.7.) in v avgustu (11.8.) od 7.30 pa vse do 12. ure zopet poln mamljivih dobrot z naših kmetij, v juliju bo poseben poudarek na ponudbi sezonskega sadja (breskev in marelic), v avgustu pa na ponudbi (eko) sezonske zelenjave, medu in sirov. Poleti bodo na svoj račun prišli tudi najmlajši, ki bodo lahko v avli dvorane 1. slovenske vlade ustvarjali ob pomoči animatorjev, v »gospodinjski svetovalnici« bodo obiskovalci tržnice zvedeli, kako skuhati najboljšo marmelado, kakšna naj bo hramba sezonskega sadja in zelenjave, da čim dlje ohrani svežino, kako pripravimo ozimnico, pa še kakšen odgovor se bo našel. S polno košarico kmečkih dobrot pa bo odšel domov nekdo, ki bo pravilno odgovoril na vprašanje in imel srečo pri žrebu. Obiskovalci in kmetovalci bodo lahko iz prve roke izvedeli, kakšna nova pridobitev se obeta Ajdovščini v okviru projekta »SOLUM«.Vabljeni k obisku ajdovskih poletnih tržnic! Vabilo ponudnikom k sodelovanju na kmečki tržnici. Vabimo vse kmetovalce in rokodelce, da svoje pridelke in izdelke ponudite na prodaj na poletnih kmečkih tržnicah na Trgu 1. slovenske vlade v Ajdovščini v soboto, 14. julija in soboto 11. avgusta. Cena najema stojnice je 6 € z DDV-jem, stojni- co pa si čim prej rezervirajte pri Sonji ali Eriki, 05/36 59 140, tic.ajdovscina@siol.net ali se oglasite na TIC Ajdovščina v pritličju Mladinskega centra in hotela Ajdovščina v Palah. Prijave zbiramo do 10. julija oziroma 7. avgusta 2012. Število stojnic je omejeno! © REPUBLIKA SLOVENIJA J \ MINISTRSTVO ZA GOSPODARSKI RAZVOJ IN TEHNOLOGIJO Mlnistero delCEconomia e delle Finanze t cooperazkvt« terntoml« curope* projramma per la cooperaztone »amfronutiera Italia-Slovenla Šlovenija-ltalrja Investiamo net vostro futurol Naložba v vašo prihodnost! www.ita-Slo.eU 4*1 toivV! mvftjvn 'I PO UGODNI C[NI OHLADIMO VAŠ DOM! ctumno osimiiit / raoio« immoit/miimkimm/osnovi kom« Dve plaketi za dve Nadji OBČINA VIPAVA »Povezali smo se v verigo, ki ni imela šibkega člena.« Podnanos, 22. junija - Občina Vipava si jeza svoj praznik izbrala dogodek iz letal 991, ko je skupina občanov v Vrhpolju spontano sedla pred tankovsko kolono Jugoarmade, ki se je z Nanosa skozi dolino Bele prebijala do Vipave (Dan prej!). Običajno potekajo slavnostne seje ob prazniku na dvorcu Zemono, letos pa je bila v Podnanosu. S tem je želela tudi občina Vipava počastiti tridnevni šembijski dogodek, namreč 50 let od snemanja slovenskega kultnega filma Tistega lepega dne. »Tistega lepega dne smo se odločili, da bomo praznik tega lepega dne praznovali tu v Podnanosu, Šembidu, kjer so se rodili oziroma delovali Slovenci, duhovnik Stanko Premrl - skladatelj slovenske himne, Zdravljice, Matija Vrtovec, osebnosti na katere je ponosna vsa Slovenija,« je svoj nagovor v Vojkovem domu v Podnanosu začel župan mag. Ivan Princes. »Podarimo si ta dan, vzemimo si čas, da se v trenutku zaustavimo in se osredotočimo na stvari, ki so dobre; postojmo z mislijo ob uspehih - ognimo se naglici, še posebno pa človeški lastnosti, da kritiziramo, da raje gledamo za tistim, česar ni, namesto, da bi videli, kar že imamo. Slovenci, Primorci, smo ljudje z narodno zavednostjo, malce zaprti za 'kolone' svojih dvorišč, včasih preveč skriti za visoke žive meje, ki mimoidočim branijo poglede. Ni nas strah pokazati, kaj imamo, v čem smo uspešni, ker radi vidi- mo, če nam je kdo 'fouš' - mogoče nam je le nelagodno, da bi nam kdo videl v srce. Kajti, kadar odpremo svoje srce, je ranljivo in človek, ki nas ni vreden, nam bo znal to srce razklati, brezobzirno razmesariti kot sovražnik v vojnem času. Naša mlada država - Slovenija je že ob svojem rojstvu stavila na enotnost državljank in državljanov, ki so želeli nove temelje za nove čase. Zbali se nismo niti tankov nad Vrhpoljem, povezali smo se v verigo, ki ni imela šibkega člena. Ko sovražnika ni več bilo, smo se, žal, začeli razhajati med sabo. V gospodarski krizi, v kateri smo se znašli, bomo morali obuditi to složnost, da bo zopet zasijalo sonce. V občini Vipava smo tako občinski svet, sveti krajevnih skupnosti, občinska uprava in občani složni v tem, da je treba območje razvijati v kulturnem in gospodarskem ter kmetijskem pogledu; odpreti ga za turizem in nove ideje, ki nas bodo obogatile. Uspešni smo pri črpanju evropskih sredstev, sredstev iz kohezijskih skladov. Letos bomo izjemno ponosni na obnovo Lanthierijeve-ga gradu sredi Vipave; še nadalje bomo obnavljali in dograjevali komunalno infrastrukturo, vaška jedra, skrbeli za razvoj turizma in šolstva. Borili se bomo za ohra- nitev Agroinda in Vipavske hranilnice, delovnih mest za domače ljudi. Zavedamo se, da nas varčevalni ukrepi ne bodo obšli; morali se jim bomo prilagoditi, a to ne pomeni, da zaradi skromnejših sredstev ne bomo imeli velikih idej,« je svoj govor sklenil župan Princes. Tudi osrednji govorec na prazniku, minister za infrastrukturo in prostor Zvonko Černač, je dejal, da je tudi njegov naj film Tistega lepega dne, še posebej ker rojstvo filma sovpada z njegovim rojstvom. Sicer je Černač ponovil tezo, da sedaj ni čas za delitve in da se lahko zgledujemo po enotnosti v procesu osamosvajanja. In je našteval pridobitve mlade države, a tudi zajeten spisek stranpoti. Med častnimi gosti je bila seveda tudi vipavska poslanka Eva Irgl, pa tudi predstavniki pobratene občine Lumbin iz Franci- ; je na čelu z županom Albertom Andrevonom. Za glasbeni del so skrbeli domači pevci iz okteta Vi-dus in mlajši orkester Vipavskih tamburjašev, povezovalka je bila Nataša Nardin. Podelili so tudi občinski plaketi, prejeli sta ju dve Nadji, Bratina in Premrl. rl, foto Marjan Krpan PLAKETA OBČINE VIPAVA za leto 2012 se podeli gospe PLAKETA OBČINE VIPAVA za leto 2012 se podeli gospe Nadji Bratina iz Podrage "Tk "T"adja Bratina deluje na področju pou- | I stvarjanja zborovske glasbe že od leta Jl 1989. Svojo glasbeno pot je začela kot gojenka Glasbene šole Vinka Vodopivca Ajdovščina. Znanje je pridobivala tudi na orglarski šoli v Novi Gorici; kasneje se je odločila za študij muzikologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Njena pot zborovodje se je začela v cerkvenem pevskem zboru v Podragi pred 22 leti. Od takrat je neprestano povezana s petjem in predvsem s poučevanjem različnih znanih in nadvse uspešnih odraslih pevskih sestavov, ki žanjejo vrhunske rezultate in priznanja. Mnogo let je nepogrešljiva članica mednarodno uveljavljenega in v Sloveniji zelo priznanega zbora KUD Ipavska iz Vipave; je tudi njegova prva korepetitorka. Nadja Bratina z veseljem sodeluje tudi na prireditvah lokalnega pomena, niso pa redka niti gostovanja pri slovenskih izseljencih širom po Evropi in v Avstraliji. Za svoj osebni največji uspeh si šteje dvakrat srebrno priznanje na največjem Slovenskem zborovskem tekmovanju z zborom MePZ Stanko Premrl iz Podnanosa ter številna priznanja KUD Ipavska. Za dolgoletno požrtvovalno delo je prejela tudi pohvalo Koprske škofije. Zaposlena je kot glasbena pedagoginja v OŠ Dutovlje, kjer poleg poučevanja glasbene vzgoje vodi še dva otroška in mladinski pevski zbor. Popolnoma sem pri stvari, ki jo počnem. Zavedam se tega, kar delam. Pri tem sodelujejo vsi moji čuti. Telo in duh sta enako dejavna, Biti pozoren pomeni, da sem v vsakem trenutku popolnoma navzoč. Občutim skrivnost trenutka, skrivnost časa, skrivnost svojega življenja. In s popolno vednostjo ter z jasnim preudarkom sem pri tem, kar počnem, česar se dotaknem, s čimer delam. (Anselm Grun) Nadji Premrl iz Vipave "V 'T' adja Premrl je oseba že prirojenih lepih J človeških lastnosti. Izbrala si je pravi JL ^1 poklic; krasijo jo humanost, čustvena zrelost, moralnost in visoka stopnja odgovornosti. Pri svojem delu v Urgentni službi Zdravstvenega doma Ajdovščina zna vzpostaviti zelo profesionalen odnos, hkrati pa s človeško toplino in tankočutnostjo blagodejno in vzpodbudno vplivati na ljudi tudi v najtežjih stanjih bolezni in poškodb. Skrb za bolnika, sokrajana, soseda, znanca, prijatelja ali pa popolnega neznanca postavlja pred svoj interes, je namreč medicinska sestra takore-koč 24 ur na dan. Vrsto let je spremljala otroke v Šoli v naravi na Debelem Rtiču, sodelovala in še občasno sodeluje v planinskih taborih; starši in pedagogi ji povsem zaupajo, saj vedo, da so otroci v dobrih rokah. S svojimi karakternimi lastnostmi in delovanjem predstavlja ga. Nadja zgled mladim, ki se odločajo za poklic medicinske sestre oz. zdra- vstvenega tehnika. Tak človek je v ponos instituciji, v kateri dela in ’ j kraju ter širšemu območju. Plaketa, ki jo podeljujemo gospe Nadji je isto-; I časno priznanje tudi njenim sodelavcem in sode-; j lavkam, medicinskemu osebju s srcem in dušo. ; Pri podarjanju izražamo, da smo obdarjeni tudi sami. Nemška beseda schenken (slovensko pogo- ' * vorno šenkati=podariti, pokloniti) pomeni prvo- ; ; tno dati nekomu piti. Drugemu, kije žejen, torej nekaj natočimo, da se odžeja. Kdor ne čuti žeje, mu pač ne bomo ničesar natočili. Danes mnoge ' ljudi ne žeja več po sladkarijah ali po vinu, po I; oblekah ali po gospodinjskih napravah, da bi si ' želeli takih daril. Kajti tega ima večina že dovolj. . Vsakogar od nas pa žeja po ljubezni, po pozor-1, nosti, po naklonjenosti, po spoštovanju. Tako si 1 danes pač večina želi darila, ki je izraz ljubezni. Kadar položim v darilo svoje srce, tedaj se bo do- ’ taknilo drugega in potešilo njegovo žejo. (Anselm Grun) OBČINA VIPAVA Ideja, kije gledališče na prostem postala Tistega fantastičnega dne Podnanos, od 22. do 24. junija - Film Tistega lepega dne je bil pred 50 leti posnet v Podnanosu, jubilej pa so obeležili ta konec tedna, ko so domačini obiskovalcem v živo odigrali ključne prizore iz filma na povsem istih krajih, zvečer pa so si na prostem skupaj ogledali film. Organizatorji ocenjujejo, daje Podnanos v treh dneh obiskalo več kot 2000 ljudi od blizu in daleč. za iste like, denimo Štefiica, po dva župnika, Hedvike, Žane, Pečanke in Pečane, kopico črnosrajčnikov, opravljivk in Štefucevih hčera ... in vse ustrezno kostumirane! Gledalci so namreč krožili od prizorišča do prizorišča, igralci pa so že čez nekaj minut prizor ponovili za novo skupino obiskovalcev, okrog 80 jih je bilo v skupini. Zaradi velikega povpraševanja so obhode začenjali na vsakih 15 minut namesto na pol ure in tudi podaljšali predstave v večer. Samo kolikokrat je bil moker prvi Moj Jejzus (Mitja Štokelj)! Ja, in prizori, ki jih je izbrala in dramaturško priredila Mara Bratož, so iz srca na- Pobratenje Vipave s hrvaškim llokom llok, 1. junija - Podžupan Občine Vipava Bogdan Godnič in župan Občine llok Miroslav Janič sta v prostorih mestnega muzeja v lloku slovesno podpisala Listino o pobratenju. S podpisom listine sta se za čas trajanja projekta VINCULT tudi zavezala k sodelovanju med območjema, zlasti na področju vinarstva in vinskega turizma. »S to predstavo smo se ponovno vpisali na turistični zemljevid Slovenije,« ni mogel skriti zadovoljstva Predsednik Turističnega društva Podnanos Stojan Vitežnik. Potrebna je bila pač prava ideja »... in tako kot večina dobrih idej v Šembidu, se ja tudi ta rodila v enem od hramov,« malce za šalo malce zares pojasnjuje predsednik krajevne skupnosti Podnanos Darko Rosa: »Po letošnjem praznovanju kulturnega praznika, če sem natančen. Ampak še kar nekaj hramov je bilo potrebnih, da je dozorela. Združili smo vse razpoložljive sile v vasi, krajevno skupnost, turistično društvo, gasilce, planince, pa je še vse ostalo - skratka krepko Pevce, igralce - kar ni bil prav pogost čez sto ljudi je garalo dva meseca ...« slučaj doslej. Samo v igranih prizorih In res ni mačji kašelj v eni vasi zbra-Je sodelovalo skoraj 60 ljudi, vsaj še ti več kot 50 igralcev, saj so morali 40 jih je skrbelo za vso logistiko, kje imeti po pa dva, tri, celo štiri igralce smejali obiskovalce, marsikateremu, posebno domačinom, pa so izvabili tudi kakšno nostalgično solzico v oči. Nasploh so bili igralci dovolj suvereni v svojih vlogah, nekatere kreacije pa so bile tudi pravi biseri, kot denimo Lučka Žgur v vlogi Pečanke. Posebej svečan trenutek seje zgodil pred nedeljskim ogledom filma na prostem, ko so se predstavili nekateri še živeči igralci legendarnega filma leta (Aleksander Valič, Anton Petje, Marija Baričevič, Olga Jagodič). Skratka, dogodek je povezal praktično celo vas, tako kot je s filmom živela pred pol stoletja. In ker je bilo vreme lepo oziroma celo vroče, so se obiskovalci radi osvežili in tako je gladina kapljice po šembijskih hramih za spoznanje nižja ... rl GEODELA ■ UGODNE geodetske storitve jTlj YOUi>tlifl | geodela| * GEODETSKI NAČRT za ADAPTACIJO, NOVOGRADNJO * MEJNIKI NA PARCELI r 15% POPUST * DELITEV PARCELE \ NA VSE STORITVE J * ZAKOLIČBA * VRIS OBJEKTA V KATASTER HIŠNA ŠTEVILKA... URNIK: PON,SRE,PET kontakt: Marko Breščak tel. (041) 28-38-29 pisarna: Goriška c. 25a, 5270 Ajdovščina e-mail: info(q)geodela.si internet: www.geodela.si f" M letošnjim letom se je v okvi-ru programa Evropa za drža-M. .j/vljane, znotraj ukrepa Mreže partnerskih lokalnih skupnosti začel izvajati dvoletni projekt VINCULT, v katerem sodeluje sedem partnerjev iz sedmih različnih držav. Vodilni partner prihaja iz Avstrije iz kraja Eberau, ostali partnerji so iz Madžarske (Szombathely), Španije (Bullas), Nizozemske (Groesbeek), Hrvaške (llok), Italije (Bosa) ter Slovenije (Vipavska dolina). Slovenski projektni partner je Razvojna agencija ROD, skupaj z ROD - om pa kot ena izmed občin ustanoviteljic v projektu sodeluje Občina Vipava. Namen projekta VINCULT je omogočiti pobratenja občin, da okrepijo izmenjavo znanj in izkušenj in skupaj najdejo praktične rešitve za varovanje in ohranjanje vinorodnih kulturnih krajin. Pričakovani rezultati projekta so prenos dobrih praks varovanja in ohranjanja kulturne krajine ter inovativne rešitve za valorizacijo kulturne krajine, ki so opredeljene in pripravljene za praktično izvajanje, na lokalni ravni kot tudi v sodelovanju med vsemi partnerskimi regijami. V času izvajanja projekta je predvidenih sedem mednarodnih srečanj - tri konference in štiri delavnice, vsakokrat v drugi partnerski regiji. Vipavska dolina bo naslednje poletje gostila zadnjo izmed delavnic. Srečanja so namenjena odkrivanju različnih možnosti sodelovanja med udeleženci. Letos sta bili izvedeni že dve konferenci, in sicer na Nizozemskem in na Hrvaškem, obe območji sta se pred kratkim pridružili evropski mreži VINEST, ki združuje majhna vinorodna območja. Občino Vipava je na obeh srečanjih zastopal podžupan Bogdan Godnič. Osrednja tema prvega partnerske- ga srečanja, ki je potekalo marca v Groesbeeku na Nizozemskem, je bila analiza vpliva politike Evropske skupnosti in klimatskih sprememb na majhna vinorodna območja in njihovo kulturno krajino. Udeleženci so imeli tudi možnost spoznati značilnosti vinorodnega območja Groesbeek, ki je mlado vinorodno območje, poznano pa je po svežih vinih, seznanili pa so se tudi z domačo vinsko ponudbo ter najstarejšim nizozemskim mestom Nijmegen. Na drugem srečanju partnerjev v lloku v sosednji Hrvaški je bil poudarek na nastopanju na mednarodnih vinskih trgih. Srečanje je bilo namenjeno tudi podpisu listine o pobratenju med gostitelji, Občino llok ter Občino Vipava. Udeleženci srečanja so spoznali značilnosti vinorodnega območja llok ter prisostvovali odprtju novega objekta Srijem Visi-tor Center, v katerem se nahaja tudi vinoteka. Gostitelji so organizirali tudi ogled mesta Vukovar in prisotne seznanili z polpreteklo zgodovino območja. Poleg Davida Bratoža iz Razvojne agencije ROD in vipavskega podžupana Bogdana Godniča sta na srečanju sodelovali tudi aktualna Vipavska vinska kraljica Lea Mlečnik in Špela Štokelj iz Posestva Štokelj. Več informacij o projektu VINCULT in mreži VINEST je dosegljivih tudi na spletni strani www.vinest. net. Silvana Peljhan, Razvojna agencija ROD Europe for Citizens Programme 'C3& Tudi Japoncem tekne vipavska kapljica OBČINA VIPAVA Finalni košarkarski turnir za mlajše deklice Vipavska dolina na Ljubljanski vinski poti V soboto, 16. junija 2012, je v centru naše prestolnice potekala prireditev Ljubljanska vinska pot, kjer so se predstavljale slovenske vinorodne dežele. Številni obiskovalci so na naših stojnicah spoznavali okuse Vipavske doline. valci prireditve pa so lahko okušali tudi Nanoški sir in dobrote iz Gostilne Rahela s Preserij. Domači kruh in ostale pekovske izdelke je ponudila domačija Pipan s Planine. Posebna gostja prireditve je bila Vipavska vinska kraljica Lea Mlečnik, katera je obiskovalce povabila na vipavske stojnice ter jih podučila o kulturi pitja vina. Za turistično promocijo Vipavske doline sta poskrbela TIC Vipava in TIC Ajdovščina. Gostje so se zanimali za pohodništvo in kolesarjenje, možnosti nočitve, enodnevne izlete ipd. Velik poudarek je bil na promo- "V Thpavski vinarji so obisko- \ / valce razvajali z izvrstnimi ▼ vipavskimi vini, med katerimi sta posebno pozornost pritegnila'zelen in pinela, ostala vina po se le potrdila, da je Vipavska dolina vinorodni okoliš z vrhunsko vinsko ponudbo. Na Ljubljanski vinski poti so se predstavljali Vinska klet Man-sus iz Brji, Peter Ferjančič s Planine, Vino Žorž in Vina Petrič s Slapa, Branko Furlan iz Zavina, Vinska klet Miška z Erzelja, Pasji rep iz Orehovice, vinski kleti Tomažič in Krapež iz Vrhpolja ter vinska klet Vipava 1894 iz Vipave. Sredi Ljubljane je zadišalo po pravi vipavski joti in domačih mesninah iz osmice Černigoj iz Lokavca, obisko- ciji prihajajočih poletnih in jesenskih prireditev. Dogajanje na vipavskih stojnicah sta popestrila harmonikaša David Koren in Martin Kompara, ki sta v Ljubljano ponesla pravi vipavski utrip. Da je bila Vipavska dolina dobro zastopana in odlično predstavljena, je poskrbel Matej Lavrenčič iz podjetja Vinosa d.o.o. V Ljubljani smo lahko našteli tudi številne tuje turiste med katerimi je bilo veliko Američanov in Japoncev ter iz ostalih bližnjih evropskih držav. Poletna vinska razvajanja smo zaključili uspešno, zato se že veselimo naslednje Ljubljanske vinske poti, ki bo potekala na martinovo soboto. MH, TIC Vipava Zelen letnika 2011 pod drobnogledom TTvinoteki Vipava je bilo 11. \/ junija vsakoletno ocenjeva-V nje vin članov Konzorcija zelen Vipava. Komisija pod vodstvom dr. Mirana Vodopivca je ocenila 18 vzorcev zelena in 7 vzorcev pinele letnika 2011. Vina so bila predhodno že ocenjena na vinarski komisiji KGZ Nova Gorica, tako da je konzorcijska komisija ocenjevala predvsem sortnost. Po mnenju komisije je bil letnik 2011 zahteven za kletarjenje, vidi pa se trud članov konzorcija za ohranitev prepoznavnega stila vina kljub zelo različnim mikrolegam v dolini. Potrjeni vzorci so pokazali zelo lepe aro-matske značilnosti sorte in polnost okusa. Pri zelenih se je kot odraz letnika poznala nekoliko nižja vsebnost kislin in pa za to sorto izjemni alkoholi, tudi čez 14 %. Pri pinelah je bilo razvidno, da so vinarji trgali grozdje v polni tehnološki zrelosti ^ Konzorcij Zelen Vipava in so vina ohranila značilno svežino in sortnost. Zelena in pinele letnika 2011 bomo pod okriljem Konzorcija napolnili od 20 - 25.000 steklenic. Zahvaljujem se Vinoteki Vipava za pomoč pri izvedbi letošnjega ocenjevanja. Franc Premrn Vipavke državne šolske prvakinje TT 7r'onec maja v Vipavi potekal finalni košarkarski turnir za -A. ^.mlajše deklice (igralke rojene leta 1999 in mlajše). V pravem košarkarskem vzdušju so vse štiri dekliške ekipe pokazale odlično igro. V prvi polfinalni tekmi so igralke OŠ Draga Bajca iz Vipave povedle proti vrstnicam z OŠ Tabor I Maribor. Le - te so se v končnici približale in celo povedle. Srčne in borbene Vipavke pa so na koncu izvlekle zmago z rezultatom 42 : 40 in se zasluženo uvrstile v finale. V drugi polfinalni tekmi so igralke OŠ Grm iz Novega mesta premagale nasprotnice z OŠ II Murska Sobota (48 : 39). V dvoboju poraženk za 3. mesto so več želje prikazale Mariborčanke in visoko (51 : 33) premagale ekipo iz Murske Sobote. Kljub temu so se odličij za 4. mesto, ki smo jih pripravili organizatorji, razveselile tudi igralke četrtouvrščene ekipe. Finalni obračun je bil prava košarkarska poslastica. Boj za vsako žogo in vsak dosežen koš. Po izenačeni prvi tretjini so si mlade vipavske igralke priigrale lepo prednost enaj- stih točk (31 : 20). Novomeščanke se niso predale in so tri minute pred koncem tekme prišle do vodstva treh točk (35 : 38). Domačinke so na krilih navijačev ustavile vse nalete gostij, ki do konca tekme niso zmogle niti točke več! Vipavke so jih dosegle šest in zmagale z rezultatom 41 : 38. V prvo peterko turnirja sta bili izbrani tudi Eva Premrn in Meta Kočevar z vipavske šole, najboljša strelka turnirja je bila s 50 - imi točkami Satja Škobalj (OŠ Tabor I), najbolj borbena igralka pa je bila domača igralka Nika Kodelja. OŠ Draga Bajca Vipava so zastopale: Eva Premrn (kapetanka ekipe), ■ Maja Ipavec, Nicol Gec, Mateja Vi- 7 težnik, Greta Fabjan, Nina Drinič, Nika Kodelja, Meta Kočevar, Nika Mislej, Ana Pervanja, Terezija Krečič, Tjaša Kuzmin, Zala Ferjančič in Špela Fajdiga. Ekipo je po poškodbi I trenerja Ivana Ivanova z odliko vo- ^ dila Andreja Likar Ivanov, asistirala ' pa sta ji Aleks Kuzmin in Tanita To- j ( mažič. 1 Ivan Ivanov I Valentina 'prihodila1 do srebra 'W—'V ržavno veteransko prven-I stvo v teku in hitri hoji na JL-S 10.000 metrov (in to na cesti) se je letos odvijalo v Tržiču. Iz naših krajev sta se tekmovanja udeležila Valentina in Damijan Čufer. Valentina je izbrala hitro hojo in v cilj 'prihodila' kot absolutno druga, bila pa je zmagovalka v svoji kategoriji, Damijan pa je tekel in pritekel do 6. mesta v kategoriji. rl ITT" Kamnoseštvo Bele Simon s.p. ' Spoštovani! HvaCa za sodelovanje in zaupanje. V skupno veseCje se bomo trudifi tudi vnaprej! Kopriva 40/d, 6221 Dutovlje tel.: +386 (0)5 764 06 34 gsm: +386 (0)31 330 203 E-mail: beles@siol.net če ol Rl OBČINA VIPAVA Prvi festival vina zelen v Vipavi Zelen nas je prepričal »Nežna duša, morda občutljivež? Prijajo mu najboljše lege: prisojne, zavetne; povrh še bogata tla. In tekih prostorov pod Soncem ni mnogo. Morda prav zato ga najdemo pri nas, v tem kotu Vipavske dolile. V vinogradu krhek, nežen kakor steklo, a v rasti prvi, precej pred ostalimi, pogumnež, iskalec ... Kot vino ostaja isti: po telesu ni možak, da bi gore premikal; govori malo, a vseeno pove vse: od kje, kam, tekaj!« poetičnimi besedami vinarja Primoža o vinu zelen je Karo-lina Kobal odprla prvi festival vtea zelen; pod imenom »Zelen - z v°njem te zapeljem, z okusom te Prepričam. Festival se je zgodil v Vi-Pavi, 9. junija 2012. Po pozdravnih besedah predsednika Konzorcija ze-kn Franca Premrna in Vipavske vin-ske kraljice Lee Mlečnik je s svojim recitalom vipavske vinarje počastila Alenka Skupek. V Kulturnem domu v Vipavi je 25 Vilarjev, pridelovalcev vina zelen, Predstavilo 53 zelenov. Degustirati je Pilo moč zelene iz naslednjih vinskih kleti: Vipava 1894, Pasji rep, Burja, ^idus, Darko Rosa, Jamšek, Miška, Brečko Marc, Žorž, Petrič, Rouna, Samo Poljšak, Avin, Žvokelj, Krapež, H°jan Uhelj, Štemberger, Guerila, Ferjančič, Pipo, Branko Furlan, Bla-8°nja, Ussai, Rikot in De Adami. Po-*eg zelenov so obiskovalci degustirali Nanoški sir iz Mlekarne Vipava, ov-či> sir Kandus, ter zeliščni sir iz Cej-kotove domačije. Za prijetno vzdušje I ffi g. / , " I ^ f ' f ob kozarčku zelena je skrbel godalni kvartet Nova. V času festivala je v Vinoteki Vipava pod strokovnim vodstvom dr. Mirana Vodopivca potekala degustacija 10 zelenov starejših letnikov; od letnika 2009 pa vse tja do letnika 1996. Malce izzivalna delavnica o tem, kaj zmore zelen, je pokazala, da lahko tudi zelen starejšega letnika pozitivno preseneti, če je le vino pripravljeno na zorenje. Dogodek je pripravil Center za razvoj podeželja TRG Vipava v sodelovanju s Konzorcijem zelen. Pri organizaciji dogodka so aktivno sodelovali tudi Turistično društvo Lanthieri Vipava, Krajevna skupnost Vipava, Kmetijsko svetovalna služba Ajdovščina in posamezniki. Vsem sodelujočim se zahvaljujemo za pomoč. Festival je bil uspešen, saj so bili zadovoljni tako vinarji kot obiskovalci, ki že pričakujejo naslednji festival, posvečen vinu zelen. Urška Grmek, TRG Vipava, foto Marko Dolinar inU.G. folklorno društvo vipava Povabilo na Folklorni večer X T"okviru poletnih kulturnih \/ večerov v Vipavi vabimo , * vse ljudi dobre volje na Ve- Cer folklore, ki bo v soboto 7. julija pol devetih zvečer, na Trgu Pavla Hušta. Tokratni večer bo še posebej za-temiv, ker bodo poleg domačih fol-oristov nastopili člani Kulturnega društva Folklora iz Cerkelj na Go-renjskem. Folkloristi nas bodo s svo- jimi nastopi popeljali nekaj stoletij nazaj v zgodovino. Domačini nam bodo prikazali, kako so nekoč plesali Pod skalco ob izviru Vipave. Starejši se bodo morda še spomnili mazurke, zibenšrita, dencinga in oberštajerja. Posebno zanimiv je bil nekoč ples, s katerim so 'Črve ven s poda zbivali'. Gostujoča skupina pa nam bo prikazala, kako je bila včasih gostilna zbirališče ljudi v vasi, kjer so se na ra- zne načine zabavali. Splet sestavljajo včasih zelo popularen, danes že pozabljen ples mazurka, na klinčku visi kikelca, grabčev ples ter družabno igro zeseltanc. Splet prikazuje kako seje nekoč plesalo v okolici Kamnika in v Tuhinjski dolini. V drugem spletu pa nas bodo gostje popeljali na Štajersko, na 'Onkraj Dravce' (ime spleta), ker ga sestavljajo plesi vzhodne Štajerske: trojka, cvajšrit, mašerjanka, cegleščec in bušulenka. Za zaključek večera pa bomo prisluhnili veselemu skeču, ki nas bo nasmejal in razveselil. Obeta se nam res zanimiv prikaz iz življenja ljudi s Štajerske, Gorenjske in Vipavskega. Zato naj velja naše iskreno povabilo: pridite v soboto 7. julija v Vipavo, kjer vam bomo popestrili večer gorenjski in vipavski folkloristi. sg Aktivno poletje 2012 v Občini Vipava ✓'—'V snovna šola Draga Bajca I 1 Vipava v sodelovanju z Ob-čino Vipava organizira med poletnimi počitnicami aktivno preživljanje prostega časa. Osnovnošolci se bodo tako lahko udeležili različnih delavnic: športne (nogomet, rokomet, košarka, odbojka na mivki, tenis, plezanje, rolanje, kolesarjenje, pohodništvo, balinanje, kopanje ...), likovne in plesne delavnice. Program se bo odvijal v dopoldanskem času od 9.00 do 13.00. v športnem objektu na Gradišču pri Vipavi (Kamp Tura). V primeru slabega vremena pa v telovadnici OŠ Vipava in sicer v naslednjih terminih: 9. 7.-13. 7.; 6. 8. - 10. 8. in 27. 8 - 31. 8. Otroci se lahko udeležijo vseh terminov. Za malico poskrbijo otroci rami. Dodatne informacije: Mitja (041 228 288) in Andreja (040 626 468). Urniki odvozov otrok bodo objavljeni na spletni strani. Enkrat na teden bomo otroke odpeljali na bazen v Ajdovščino. Cena vstopnice je 2 evra, ki jo otroci poravnajo na dan obiska bazena. Andrejka Trošt Pižent TTda Bajec z Gradišča pri Vi-\ J pavi, bivša predsednica Dru-V štva upokojencev Vipava, je pred sedemnajstimi leti začela organizirati popoldansko kopanje in letovanje v hotelu 'Delfin' v Izoli. Po njeni zaslugi je to redno potekalo vsako prvo soboto v mesecu, prav tako tudi letovanja niso bila nikoli odpovedana. V njeni družbi smo se vedno prijetno počutili, saj je znala našo pozornost preusmeriti od vsakdanjih težav v dobro razpoloženje. Njen humor in topla beseda je bila namenjena vsem. Vsakemu posebej je prisluhnila,upoštevala njegove želje in našla rešitve pri morebitnih zapletih; po domače povedano: »Vse je teklo kot po maslu«. Obenem nas je seznanjala z dogajanjem v DU Vipava - tako smo poznali vso bogato vsebino programa in vsak je lahko v njem nekaj našel zase. Tisti, ki jo bo zamenjal, se bo moral zelo potruditi, da bo uspešno tekla začrtana pot dejavnosti, ki jo je Vida vodila z veliko zagnanostjo in srčnostjo. Vendar upamo, da nas ne bo kar zapustila in se nam večkrat priključila v hotelu 'Delfin' ter sproščeno uživala brez obveznosti in napetosti. Kaj naj rečemo na koncu?« Tisočkrat hvala za vse, kar si nam dala«! Tvoji zvesti, dolgoletni prijatelji -upokojenci Vipavske doline. A. V. TRG CENTER ZA RAZVOJ PODEŽELJA VIPAVA Zahvala Vidi Bajec Sedemnajst (et si nas v Delfin' vodita, za nas sardela in se z nami veselita. (Da 6il6i vsa^dobre volje, se zabaval in naptaval, se spre bajal in nap tesal, to uspelo tebi je najbolje. OBČINA VIPAVA V Vrhpolju zaživel obnovljen dom krajevne skupnosti Za šagro društva pod eno streho Na dan letošnje vrhpoljske šagre, 10. junija 2012, sta potekala uradna otvoritev in blagoslov prenovljenega Doma krajevne skupnosti Vrhpolje. Z velikim zadovoljstvom gaje v uporabo vsem številnim vrhpoljskim društvom in koristnikom, ki bodo v njem dobili svoj kotiček za ustvarjanje in druženje, predal Danilo Krečič, predsednik KS Vrhpolje. N3 prireditvi so sodelovali vabljeni gostje in sicer poslanka državnega zbora Eva Irgl, župan občine Vipava mag. Ivan Princes, msgr. Metod Pirih in vrhpoljski župnik Jožko Berce Pri izvedbi prireditve so sodelovala tudi vsa vrhpoljska društva in številni domačini. 'l~% ogato zgodovino objekta je številnim navzočim predsta-A. J vil vrhpoljski župan' Danilo Krečič: »Ime zgradbe se je skozi čas spreminjalo - prvotno so zgradbi rekli po domače 'Pri Stršinovih', v času fašizma 'Dopolavoro', pod bivšo Jugoslavijo pa 'Na tečaju'. Nastanek te hiše sega v drugo polovico 17. stoletja. Pred glavnim vhodom v stavbo stoji 111 let stara lipa. Prvotni lastnik tega objekta je bila znamenita družina Lavrenčič, po domače Strši-nova. Družina je bila slovensko zelo zavedna. Iz te družine izhaja deželni poslanec katoliške stranke v deželnem zboru Kranjske Matej Lavrenčič (1836 - 1897), ki je s svojimi naprednimi idejami, kot deželni poslanec, zapustil pečat do današnjih dni. Rodbina Lavrenčič je dala več duhovniških in redovniških poklicev, zaradi svojega slovenstva in pokončne drže ter kljubovanja fašizmu, pa so morali v začetku 30. letih prejšnjega stoletja prodati posestvo in svojo domačijo ter oditi v tujino, v takratno kraljevi- no SHS. Imetje Stršinovih je kupil Janez Lavrenčič, ki je tu kasneje odprl pekarno in gostilno, tako imenovano 'Dopolavoro'. Pekarna in gostilna sta služili do konca 2. svetovne vojne. Po 2. svetovni vojni je bilo imetje in domačija Stršinovih, v lasti Janeza Lavrenčiča, nacionalizirano ter je tako prešlo v državno last. Za kratek čas so tu dobili domovanje prebežni-ki iz cone A v cono B. Proti koncu 40. let prejšnjega stoletja je tu dobila domovanje Krojaško - šiviljska šola, katera je delovala do sredine 60. let. Leta 1965 je bila tu ustanovljena šola za otroke s posebnimi potrebami, ki je tu delovala do leta 1981. Leta 1994 je takratno vodstvo izvršnega sveta občine Ajdovščina na prošnje in lobiranje takratnih posameznih vplivnih krajanov iz Vrhpolja od- ločilo prenesti zgradbo v lastništvo KS Vrhpolje. V severni polovici tega objekta je PGD Vrhpolje zgradilo gasilski dom. Druga polovica zgradbe in kompleksa je ostala v uporabi KS Vrhpolje. Takoj je vzklila želja po skupnih prostorih medgeneracijskega druženja in porodila se je ideja o popolni obnovi kompleksa zgradbe KS Vrhpolje.« Predstavil je tudi potek prenove objekta, ki je potekala več let ter se zahvalil vsem, ki so pri tem projektu sodelovali: »Prva resna adaptacija sega v leto 1999 in je vključevala celotno adaptacijo strehe. Nadaljnja rekonstrukcija je bila odvisna od načrtovanih finančnih sredstev občinskega proračuna občine Vipava. Zadnja faza procesa prenove je bila prijava na razpis za nepovratna sredstva Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja v letu 2010. Januarja 2011 smo dobili pozitiven odgovor in s tem so bila odprta vrata za dokončanje večnamenskega objekta KS Vrhpolje št. 47. Vrednost celotne investicije zadnje faze, ki je v celoti pokrita iz proračuna Občine Vipava, je slabih 243.000 €, od tega je nepovratnih sredstev približno 123.000 €.« Vsi prisotni so si lahko ogledali prenovljeno zgradbo, ki je vrhpoljskim društvom lahko v spodbudo za nadaljnje projekte. Prenovljena stavba je zaživela v popolnoma drugačni luči in slika zgradbe izpred dveh let prikazuje njen takraten izgled. Celoten objekt ima tlorisne neto površine 745 m2. Ta vključuje mansardo v izmeri 140 m2, prvo nadstropje v velikosti 303 m2 in pritličje v velikosti 302 m2. Predstavniki društev so prejeli ključe novih prostorov in jih pokazali prvim obiskovalcem. V zgradbi so prostore dobili Pihalni orkester Vrhpolje, Kulturno izobraževalno društvo Teodozij, Športno društvo, Vinarsko - turistično društvo Vrhpolje, svet KS Vrhpolje in mladina. Y tem kompleksu je tudi večnamenska dvorana, ki je predvidena za razne izobraževalne ali kulturne dejavnosti oziroma prireditve, tokrat pa je v njej potekala razstava učencev OŠ Vipava - podružnica Vrhpolje in otrok, ki obiskujejo vrtec v Vrhpolju. Prav tako je v prostorih KID Teodozij potekala kamnoseška razstava Danijela Rovana ter razstava slik, ki sta jih predstavila Dragica Tomažič in Rado Kobal. Na prireditvi je župan mag. Ivan Princes Pihalnemu orkestru Vrhpolje ob 10. letnici delovanja podelil plaketo Občine Vipava. Cesar Teodozij pa je skupaj s člani elitne vojske počastil Danila Krečiča ter mu v zahvalo za ves njegov trud omogočil častni krog na plečih rim' j skih vojakov, ki so ga ponesli med I ljudstvo. Ob izročitvi teh prostorov posa-j meznim društvom je Danilo Krečič j poudaril, da so prostori namenjeni J medgeneracijskemu druženju ter da j verjame, da smo Vrhpoljci, Dupeljcf Sanaborci toliko močni in duhovno zreli, da bomo ohranili našo idejo tudi za naše zanamce. Tekst Iris Skočaj, foto Matej Božič, Danijel Skočaj -"'I Medobčinsko društvo prijateljev mladine Ajdovščina vabi otroke na ustvarjalne delavnice, ki bodo v Vipavi od 9. do 13. julija od 10. do 13. ure v prostorih OŠ Draga Bajca ter v Vrhpolju, v prostorih OŠ od 2. do 6. julija, prav tako od 10. do 13. ure. Delavnice so brezplačne, obvezne prijave na 05 368 91 40 ali 041 490 360. 22., 23.. 24.6.2012 - Podnanos od 17.00 do 19.30 - Tistega lepega dne. nietniiuka uprizonicv 23.. 24.6.2012 - Podnanos ob 21.00 - Tistega lepega dne. projekcija nima 23.6.2012-GoCe ob 21.00 - Vse O Ženskah, komedija. TD Brce 07.07.2012 - Vipava. Trg Pavla Rušta ob 20.30 - Večer folklore. Vipavski folkloristi in Folklora Cerklje na Gorenjskem 28.07.2012 -Slap ob 20.00 - Koncert: Lovski pevski zbor Zlatorog - Odlikovanje, komedija. GD Kontrada 11.08.2012 - Vipava, Trg Pavla Rušta ob 20.00 - Koncert: Julija Kramar 18.08.2012 - Vipava, Trg Pavla Rušta ob 20.00 - Večer šansonov: Alenka Vidrih, Mitja Jeršič, Lado Jakša. Dani Gančev 25.08.2012 - Lozice ob 20.00 - Poti ljubezni, končen najiepših ljubezenskih arij. samospevov in duetov iz baroka, klasike in romantike 01.09.2012 - Vipava. Trg Pavla Rušta ob 20.00 - Koncert: Vmavski tamburaši z eosti x/r.Ti/-u » . V ur—_ i' s'" 'a^0/?//,-S'04 ?iBd.»l 051-'883-103 VS& M OBRTNIŠKA BELA DOVOLJV MURO, KVALITETNO IN CENOVNO UGODN« Novo društvo v Ajdovščini Medobčinsko društvo prijateljev mladine Ajdovščina Forum za arhitekturo V Ajdovščini smo ustanovili novo društvo, ki sliši na ime Arhitekturno društvo FORUM. Zavzema se za osveščanje svojih članov in prebivalcev Ajdovščine o kulturi bivanja, dobri arhitekturi, trendih v urbanizmu in zanimivih krajinskih rešitvah v njihovi okolici. 'T'astal je na pobudo dveh ab- I j solventk arhitekture in ab-Jl. solventke krajinske arhitekture. Potrudili se bomo, in poskušali za prebivalce Ajdovščine pripraviti številne zanimive aktivnosti. Organizirali bomo arhitekturne izlete in ekskurzije ter obiske razstav, kot je bienale v Benetkah. Enkrat letno vas bomo povabili na urbani sprehod po Ajdovščini, kjer bomo skupaj kritizirali, kar je slabega, in hvalili, kar je dobrega. Če boste naleteli na kakršenkoli oblikovalski problem in poiskali našo pomoč, vam bomo pomagali pri preureditvah vaših stanovanj in oblikovanju vrtov. Nameravamo tudi organizirati kakšno okroglo mizo, kjer boste lahko spoznali bodoče projekte, ki se bodo izvajali v okolici. Povabili bomo tudi študente in profesorje, ki se aktivno ukvarjajo z oblikovanjem prostora in v sodelovanju z njimi pripravili delavnico s problematiko našega mesta. Izsledke delavnice bomo skupaj z vami pregledali na prijetnem arhitekturnem večeru ter vam tako omogočili aktivno sodelovanje pri oblikovanju okolja. Predstavili vam bomo tudi diplomske naloge naših nadobudnih študentov arhitekture in krajinske arhitekture, ki se nanašajo na območje Ajdovščine. Vsake toliko se bomo poigrali z našim mestom, v obliki zanimivih in začasnih inštalaciji, ter vas tako opozorili na kakšne skrite kotičke ali problematična območja, ki jih sicer ne opazimo. Za vas bomo pripravili široko paleto delavnic in tečajev. Eden od teh je tečaj arhitekturnega risanja in je še posebej primeren za dijake, ki nameravajo svoje šolanje nadaljevati na arhitekturi. Pričel se bo z začetkom novega šolskega leta. Že v juliju pa se obeta naša prva delavnica, ki bo namenjena najmlajšim. V svojo sredo bomo povabili nadobudne raziskovalce prostora in male umetnike v starosti od 7 do 10 let. Skupaj z njimi bomo cel teden raziskovali naše mesto. Ob prvem srečanju bomo opravili poučni sprehod in si ogledali prvine, ki sestavljajo Ajdovščino. Ob pogovoru, kaj so elementi dobrega mesta, bomo v skupinah narisali vsak svoj tloris mesta, ki ga bomo tekom tedna izpopolnjevali. Ustvarjali bomo hišice iz gline, se naučili, kaj je fasada in jo poskušali oblikovati, pogovarjali so bomo o tem, kaj je prostor, kako ga dojemamo in se na to temo igrali forumi družabne igrice, naslikali vsak svoje mesto iz prihodnosti, pa še kaj se bo našlo! Prijave sprejemamo na e -mail naslovu društvo.forum@gmail. com in telefonskih številkah 031 551 278 (Maja) ter 041 638 097 (Tea). V soboto, 7. julija bomo dopoldan v Hiši mladih z otroki pripravili razstavo njihovih umetnin in prikaz znanja, ki so ga tekom tedna pridobili. Na predstavitev in pogostitev ste lepo vabljeni prav vsi! Arhitekturno društvo FORUM ENOTEDENSKA ARHITEKTURNA DELAVNICA KDO tv. VSI OTROCI, STARI OD 7 DO 10 LET, KI RADOVEDNO OPAZUJEJO URBANO OKOLICO IN SE RADI LIKOVNO IZRAŽAJO KJE SREČEVALI SE BOMO V HIŠI MLADIH V PALAH, V AJDOVŠČINI KDAJts. DELAVNICA BO POTEKALA V TEDNU OD 2.7.2012 DO 6.7.2012, VSAK DAN OD 9:00 DO 12:00. 7.7.2012 PA BOMO PRIPRAVILI PREDSTAVITEV ZA STARSE. OPIS OB PRVEM SREČANJU BOMO OPRAVILI POUČNI SPREHOD IN Sl OGLEDALI ČRVINE, KI SESTAVLJAJO AJDOVŠČINO. OB POGOVORU KAJ SO ELEMENTI DOBREGA MESTA, BOMO V SKUPINAH NARISALI VSAK SVOJ TLORIS MESTA, KI GA BOMO TEKOM TEDNA IZPOPOLNJEVALI. USTVARJALI BOMO HIŠICE IZ GLINE, SE NAUČILI KAJ JE FASADA IN JO POSKUŠALI NAREDITI, POGOVARJALI SO BOMO 0 TEM KAJ JE PROSTOR, KAKO GA DOJEMAMO IN SE NA TO TEMO IGRALI DRUŽABNE IGRICE, NASLIKALI VSAK SVOJE MESTO IZ PRIHODNOSTI,. PA SE KAJ SE BO NAŠLO! DRUŠTVO FORUM@GMAIL COM Rdeči križ Ajdovščina Osnovnošolci z znanjem prve pomoči "'C Trsi poznamo rek, da nesreča \ / nikoli ne počiva. Nesreče, T kot so razni padci, zlomi, zvini, nesreče z električnim tokom. zastrupitve, hude krvavitve, motnje dihanja, zastoj srca in druge, so pogoste in nas lahko doletijo med delom, igro, vožnjo ali počitkom. Zelo pomembno je, da smo nanje pripravljeni ter da znamo v takih primerih pravilno ukrepati in poškodovanemu nuditi prvo pomoč. Rdeči križ Ajdovščina si prizadeva, da bi znanje o prvi pomoči osvojila čim širša populacija, pri tem pa se zaveda, da je pomembno s prvo pomočjo seznanjati že osnovnošolce. V juniju so strokovna delavka Irena Fajdiga, ki je licencirana predavateljica prve pomoči pri RKS, ter člani ekip prve pomoči RK Ajdovščina Monika Fajdiga, Špela Ambrožič in Uroš Batič učence osmega in devetega razreda Osnovne šole Dobravlje poučili o temeljnih postopkih prve pomoči ter kako naj oskrbijo krvavitve in različne poškodbe. Na Osnovni šoli Otlica pa je učence za- dnje triade z osnovami prve pomoči seznanil Boris Šega, licencirani predavatelj prve pomoči pri RKS (na fotografiji). Rdeči križ sicer osnove prve pomoči predstavlja tudi učencem Osnovne šole Danila Lokarja Ajdovščina in namerava v prihodnje svojo dejavnost še razširiti. Verjamemo, da je učencem znanje dobrodošlo in koristno, saj je to znanje za življenje. Irena Žgavc, sekretarka Na krilih razigranega poletja "TW ^"edtem ko prebirate te vr- I \/1 stice, so aktivnosti v po-JL ▼ Ačitniškem programu za otroke in mlade »Na krilih razigranega poletja 2012« na Medobčinskem društvu prijateljev mladine Ajdovščina v polnem teku. Aktivnosti pripravljajo naši marljivi prostovoljci in so del programa 'Prostovoljno mladinsko delo', ki ga je tudi letos finančno podprl Urad RS za mladino. Mladi prostovoljci so se tekom leta pridno izobraževali in usposabljali za delo z otroki in mladimi. Trenutno na sedežu društva v Palah in v Vrhpolju potekajo ustvarjalne delavnice, skupina 30 otrok uživa na letovanju v Piranu, 9 otrok iz obeh občin pa smo popeljali na humanitarne počitnice na Pokljuko. V društvu promoviramo pomen prostovoljskega dela, zato smo se tudi letos prijavili na natečaj 'Naj prostovoljec leta 2011, Naj prostovoljski projekt 201 T, projekt pripravlja Mladinski svet Slovenije. V četrtek, 14. junija smo se udeležili slavnostne podelitve priznanj, ki je potekala v dvorani Grandis v Kongresnem centru Brdo v Brdu pri Kranju. Vse prostovoljce in zbrane je nagovoril častni pokrovitelj projekta predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Turk. Priznanja so prejeli naši marljivi prostovoljci: Mitja Lavrenčič, dolgoletni prostovoljec našega društva, pedagoški vodja na letovanjih in športnih kolonijah, mentor športnih in prostočasnih aktivnosti, organizator dogodkov ter spremljevalec in animator na izletih in ekskurzijah. Mateja Kavčič, vzgojiteljica in pedagoški vodja na letovanjih, animatorka in mentorica ustvarjalnih delavnic in športnih aktivnosti. Priznanje za prostovoljsko delo je prejela tudi gospa Marta Trebižan, prav tako dolgoletna prostovoljka, mentorica ustvarjalnih delavnic, animatorka, v društvu pa pomaga tudi z dragocenimi nasveti pri učni in psihosocialni pomoči pri delu z otroki s posebnimi potrebami. Priznanje smo prejeli tudi v kategoriji 'Naj prostovoljski projekt' za humanitarni projekt 'Pomežik soncu', s katerim vsako leto omogočimo otrokom iz socialno ogroženih družin iz občine Ajdovščina in Vipava brezplačno letovanje na morju. Iskrene čestitke vsem prostovoljcem in hvala za vsa vaša prizadevanja. V teh dneh smo zaključili s študijskimi krožki za odrasle. V šolskem letu 2011/12 je dogajanje na društvu popestrilo kar šest študijskih krožkov; čare tujih jezikov smo odkrivali v ŠK 'Zabavna španščina' in ŠK 'Angleščina za vsak dan', v ŠK 'Poti do zdravja' smo spoznavali, kako ostati čil in zdrav s telovadbo in zdravim prehranjevanjem. Krožkarji v ŠK 'Potujmo in se izobražujmo' pa so oprtali nahrbtnike in spoznavali bližnjo in daljno okolico - podali so se na Lisco, se potepali po Krasu, udeležili so se pohodov v lokalnem okolju, najbolj pa jim je ostalo v spominu tridnevno planinarjenje in pohajkovanje po otoku Lošinju. Odrasli so svojo ustvarjalnost odtisnili v glino v ŠK 'Kerami - čar - ke', v ŠK 'Od kulturne ter naravne dediščine - k nam ... tukaj in zdaj', ki je potekal v Malo-všah, pa so spoznavali ljudsko ustno izročilo, gostili pa so tudi predavatelja prof. Marka Uršiča iz ljubljanske 1 Filozofske fakultete, spregovoril jim je o simbolih v naravi. Dogajanje v študijskem krožku je popestril tudi Darko Peršin, ki je krožkarje nasme- i jal s svojim stand - up nastopom. Idej za nove študijske krožke nam ne manjka, bodite del tega zanimivega dogajanja tudi vi - pridružite se nam v jeseni. Na sončni torek v zadnjem tednu! šolskega pouka smo prostovoljci' društva in učenci OŠ Danila Lokarja Ajdovščina obiskali varovance (Doma starejših občanov v našem kraju in jim popestrili dan z izdelavo punčk iz cunj. Starejši so se spomnili na svoje otroštvo, mlajši pa ugotovi- H li, da se z malce dobre volje in veli- F ko domišljije, da pričarati čudovite igrače. Prijetno ustvarjalno druženje je kmalu minilo, obljubili smo si, da se zopet srečamo jeseni. Aktivnost je del projekta 'Igrivo skozi mladost in starost', ki ga v Evropskem letu aktivnega staranja in medgeneracijskega sodelovanja, sofinancira Urad RS za komuniciranje in Občina Ajdovščina. Vse otroke in mlade vabimo, da se nam v teh počitniških dneh pridružijo pri številnih prostočasnih aktivnostih - več informacij na: www.md-pm-ajdovscina.si ali na telefon 368 91 40 ali 041 490 360, dobite nas tudi na Facebooku. Prijetne poletne dni vam kličemo z MDPM Ajdovščina. Urška Brežnjak Latnik 128, 29. junij 2012 Portreti tabornikov DRUŠTVA Tjaša Brataševec Na naša vprašanja v portretu tabornikov je tokrat odgovarjala Tjaša Brataševec, podjetnica in stara ter še vedno aktivna tabornica. Pa jo spoznajmo. A ktivna tabornica si bila več kot 42 let. Kako si doži--4. \.vljala taborništvo, kaj ti je Pravzaprav pomenilo? Kako je taborništvo vplivalo na tvojo kariero in kje ti danes osvojena taborniška znanja in veščine pridejo prav in kako ti lajšajo vsakdanje življenje? Aktivna tabornica sem postala slučajno pri petih letih. Taborništvo me je povsem okupiralo. Postalo je moj način življenja. Taborniško življenje je spremljalo mojo rast in razvoj, rastla sem v taborniški družini, brat in sestra sta mi bila velika vzornika. Taborništvo je oblikovalo moj pogled na življenje, oblikovalo mojo osebnost. Mislim, da sem večino Pomembnih osebnostnih lastnosti pridobila skozi taborniško življenje. Organizacijske sposobnosti, reševanje problemov, reagiranje ob kritičnih situacijah, komuniciranje, nasto-Panje pred večjo skupino ljudi,... vse io in še marsikaj mi v vsakdanjem življenju in pri poslu zelo prav pride. Kako se spominjaš svojih dni, ki si jih preživela pri tabornikih? Se ti je kateri od dogodkov posebej vtisnil v spomin? V vseh teh letih se je nabralo toliko doživetij, da bi lahko napisala knjigo. Pravzaprav ne vem, kateri mi je bolj pri srcu. Poseben status v mojem srcu imajo predhodnice, eden lepših dogodkov pa je moja prisega ob nastopu starešinstva. Še vedno jo hranim. Posebna so tudi doživetja z najmlajšimi taborniki. Njihovi pogledi in nasmehi ob posebnih doživetjih kot je spanje na senu, so neprecenljivi. Posebno mesto pa bo v mojem srcu imelo odprtje našega doma na Kovku. Kaj je po tvojem mnenju bistvo taborništva? Zaradi česa je taborništvo preživelo navkljub velikim družbenim spremembam v zadnjem obdobju? Taborništvo je poseben način življenja, je povezava z narave, je druženje. Mladi se tu srečajo s stvarmi, ki niso več same po sebi umevne. Taborništvo zato živi in bo živelo. Mogoče se tudi hitro prilagajamo družbenim spremembam in zato smo še vedno 'in'. Ali si še vedno oziroma si bila aktivna tudi na katerih drugih področjih družbenega življenja? Kot srednješolka sem bila aktivna v mladinski organizaciji, kasneje pa sem ves svoj prosti čas namenila tabornikom. V letih, ko sem postala mama, je bilo taborništvo na stranskem tiru, sem pa preko svojih otrok bila vedno povezana s taborniki. Kako si taborništvo združevala s privatnim življenjem (šolo, družino, prijatelji), glede na to, da si ves svoj prosti čas posvečala tabornikom? Kot sem že omenila, sem rojena v taborniški družini. Brat in sestra sta bila vodnika, jaz pa sem ju seveda posnemala. Bila sem vodnica, kasneje načelnica, potem sem postala mama in taborniki nekaj let niso bili na saznamu mojih dejavnosti. Seveda sem otroke vklopila, ko so bili dovolj stari. Preko njih sem počasi sledila dogajanju. Ko je najmlajši sin postal vodnik, me je takratni starešina Blaž prosil, da se ponovno aktiviram. Odločitev sem sprejemala cel mesec. Želja je bila neizmerna, strah pa še večji, saj sem bila kar nekaj časa neaktivna. Danes vem, da je bila odločitev na mestu. Imela sem veliko srečo, da sem sinovo odraščanje spremljala preko dela v rodu. Usklajevanje s službo je postalo zelo naporno, zato sem po nekaj letih starešinstvo opustila, sem pa še vedno aktivna in poskušam čim več pomagati. Kaj bi za konec kot še vedno aktivna tabornica svetovala mladim? Moj nasvet je bolj namenjen staršem mladih. Kot mama treh odraslih otrok jim svetujem, naj otroke vključijo v aktivnosti, kakršni so taborniki. Življenje in navade pri tabornikih jim dajo marsikaj, kar jim v družini nikoli ne moreš dati. Tjaša Brataševec, najlepša hvala za te odgovore ter veliko uspeha pri vseh stvareh, ki jih počneš in ki jih v živjenju še boš počela. Mi pa se vidimo v naslednjih številkah Latnika, ko bomo objavili še več portretov tabornikov, bolj ali manj znanih Ajdovcev, ki so kdaj bili taborniki ali pa taborništvo še vedno združujejo s svojim privatnim življenjem. Društvo tabornikov Rod Mladi bori Ajdovščina Poletje je tu. Naj vas naši sladoledi prijetno ohladijo! Leone Našim cenjenim strankam nudimo široko paleto sladoledov in ostalih zamrznjenih dobrot po neverjetnih AKCIJSKIH CENAH. www.leone.si Ajdovščina/center O ^ Ce4 /ldd>3 INCOM d.o.o. Tovarniška cesta 6a‘ 5270 Ajdovščina T: 05 364 3928 E: trgovinaffflleone.si Delovni čas TOVARNIŠKE TRGOVINE: PON.-PET.: 8.00-19.00 SOB.: 8.00-12.00 NED. in PRAZNIKI: zaprto Kje nas najdete? Tekmovanje za zdrav in reden zajtrk ~Jrzdravi prehrani ima poraz-\ / delitev obrokov hrane preko ▼ celega dneva velik pomen za zdravje. Pri tem ima zajtrk posebno mesto, saj nam da energijo za delo, izboljša počutje ter razpoloženje. Zajtrk je torej najboljša vstopnica v novi dan. Kljub vsem tem dobrim priporočilom, vsi otroci, ki v obdobju intezivne rasti in razvoja najbolj potrebujejo zajtrk, še vedno ne zajtrkujejo. V Zdravstvenem domu Ajdovščina se tega še predobro zavedamo, zato smo ponovno izvedli projekt 'Za zdrav in reden zajtrk'. Vključeni so bili vsi učenci 3. razredov osnovnih šol občine Ajdovščina in Vipava (okrog 150 otrok). Namen projekta je, da bi vsi redno in tudi zdravo zajtrkovali. V uvodni predstavitvi smo se pogovarjali o zdravem zajtrku. Nato so otroci dobili navodila za pisanje dnevnika zdravega zajtrka. Nastali so krasni dnevniki z risbami in slikami, pesmicami, članki in zdravimi zajtrki. Tiste, ki se še posebno trudijo in redno uživajo v zdravem zajtrku, smo nagradili s posebnim priznanjem. Čebelarsko društvo Ajdovščina nam je s pomočjo predsednika Aleša Turka za najbolj pridne otroke prispevalo med. Tako kot do sedaj nas je pri izvedbi projekta podprl Mlinotest d.d. z zloženko o zdravem zajtrku na kateri lepo piše: »Dober zajtrk je dober. Brez dobrega zajtrka ne pojdi od doma. Dobremu zajtrku nameni več pozornosti. Dober zajtrk daš na mizo. Pri dobrem zajtrku je Vsega ravno prav. Z dobrim zajtrkom naj se dober dan začne«. Torej, začnimo vsi vsak dan z zajtrkom! Damjana Marc Ob zaključku tekmovanja za čiste zobe Izlet v Lipico ■W" etos smo v Zdravstvenem domu Ajdovščina organizi-JL-^rali že 29. tekmovanje za čiste zobe ob zdravi prehrani. Namen tekmovanja je vzgajati otroke, da bi čim bolje skrbeli za ustno zdravje. V letošnjem tekmovanju je sodelovalo okrog 1500 udeležencev iz vseh osnovnih šol občine Ajdovščine in Vipave ter CIRIUS Vipava. Ob zaključku tekmovanja Zdravstveni dom Ajdovščina najbolj prizadevne otroke povabi na izlet ali jim pripravi slovesno prireditev. Otroke, ki so imeli ob vsaki nenapovedani kori-troli vedno čiste zobe, nagradimo s simbolično nagrado. Stomotološka sekcija Slovenije pa zmagovalnim razredom podeli posebna priznanja. Ob letošnjem zaključku, smo se odločili, da obiščemo Lipico, saj imajo otroci zelo radi konje. Navkljub slabi napovedi nas je pozdravil zelo lep dan. V Lipici so nas lepo sprejeli in popeljali skozi poučen muzej Li-pikum. Otroci so lahko uživali v jahanju ponijev in igranju minigolfa. Vsekakor pa so bili najbolj vredni ogleda lipicanci, tako v hlevih kot na prostem. Vsi skupaj smo se naužili tudi dobre družbe, krasnega vremena in zelenih lipiških parkov. Vsi nagrajenci so obljubili, da bodo še naprej tako odlično skrbeli za čistočo zob, saj dobro vedo, da je zdravje zob povezano z zdravjem celega telesa. Damjana Marc MLINOTEST POLETNA PONUDBA od 9. julija do 31. avgusta 2012 sq nolfiip cmoliov Diviki Priporočamo: »Sveže iz Mlinotesta« Divita BIO polnozrnati špageti 500 9 ml" €? ^ Divita zelenjavna omaka 350 gl 1,09 € r Ob nakupu dveh nepolnjenih svežih testenin Mlinotest (Orecchiette in Strozzapreti) prejmete - Penovko! Divita polnozrnati rezar 250 g Divita-polnozrnati /v/nazr/idir t&k 0,92 € zeleni 250 gl l Akcija ugodnosti poteka od 1.7. do 31.8. 2012. Število nagrad je omejeno. Račun kot dokazilo o nakupu pošljite na: Mlinotest d.d.. Tovarniška cesta 14, 5270 Ajdovščina s pripisom: "Sveže iz Mlinotesta". Pripišite osebne podatke. Več Informacij o pravilih AKCUE UGODNOSTI na www.mlinotest.si ali www.facebook.com/mllnotest 1 i O (N 3 J2 i (2 T3 < l D Q < d ■N S | O s Izjemne predstave Davida Korena Tudi dekleta igrajo nogomet Prvi v Sloveniji, drugi na svetu David Koren, doma s Cola, je uspešen tekmovalec v fitnesu in bodybuildingu in je pod vodstvom trenerja Boštjana Čebrona v spomladanskem delu dosegel izjemne rezultate. ' | lako se je najprej udeležil avstrijskega prvenstva fede-racije WFF in v močni konkurenci v kategoriji 'atletik' do 35 jet osvojil 3. mesto. Nato je formo stopnjeval in na svetovnem pr-Venstvu federacije WFF v kategori-F Performance' do 35 let osvojil 2. Ulesto. Takoj naslednji dan po svetovnem prvenstvu se je v Kopru odvijalo državno prvenstvo federacije IBFF, kjer se je David pokazal v najboljši formi na vseh tekmah in suvereno postal državni prvak v fitnes kategoriji. Sam pravi, da so bile letošnje priprave izjemno naporne, saj je bilo treningov veliko, na prehrano pa je še bolj pazil kot kdajkoli prej. Brez strokovnega znanja in spodbude njegovega trenerja Boštjana Čebro-na (na fotografiji), ki trenirata skupaj v Healthy life fitnes v Ajdovščini, ne bi dosegel takih rezultatov. Veliko pa mu daje spodbude in podpore tudi družina (na fotografiji), za kar ji je iskreno hvaležen. Vendar David ne počiva in se že pripravlja na jesenski del sezone. Tako ima v načrtu udeležbo na dveh svetovnih prvenstvih in želi ponovno poseči po visokih uvrstitvah. rl, foto Tina Žvanut 24 - umi balinarski maraton 2012 r\ alinarski klub Cesta tudi letos prireja 24 - urni balinarski maraton, ki se bo odvijal 6. ’n 7. julija na balinišču na Cesti. 24 -Urno neprekinjeno tekmovanje v bahanju se bo začelo v petek ob 20 uri. finalni obračun si boste predvido-ura lahko ogledali v soboto ob 18. uri. balinarskem maratonu bo sode-t°Valo 8 ekip. Udeležbo je potrdila ‘udi ženska ekipa Krima in lanska ■Unagovalna ekipa iz Dragomerja. Krimovkam, ki so aktualne evropske Prvakinje, bo na tekmovanju poma-Bal tudi svetovni prvak v štafetnem jdnjanju Anže Petrič. Vse ljubitelje alinanja in dobre družbe vabimo, si spektakel ogledate. BK Cesta Oznojeni in od dežja premočeni Deseta obletnica teniškega kluba v Palah ; \ T" reme nam resda ni bilo na-klonjeno, saj nas je dež mo-I ▼ čil cel dan. Ampak kot pravi sPortniki in športnice smo vztrajali jn izpeljali turnir do konca. In to, več '<;ot uspešno! Za pokale in nagrade se je borilo Več kot trideset tekmovalk in tek-1 U^valcev iz Ajdovščine, Sežane, olmina in Borovnice. Dvoboji, ne-ateri bolj izenačeni drugi manj, so Uas prepričali, da je pri vseh nas želja P° zmagi še vedno velika. Preznojeni in od dežja premočeni, a predaje ni bilo. In tako je tudi prav! Zmagovalec turnirja je po pričakovanju Jurij Vidrih iz 'Pudrage', ki mu v finalu ni bil kos večni rival iz Tolmina Zorko Zlatoper. Tretji je bil Uroš Petrič iz Borovnice. V tolažilni skupini so si prva tri mesta razdelili Denis Črnilogar, Tomaž Nagode in Matej Brilj. Pri dekletih bi lahko dejali, da so Vrhpolje osvojile Wajdušno, saj so bile na prvih treh mestih vrhpoljske punce: Kristina Kobal, Ana Durn in Urška Vidmar. Kot eden prvih in najzvestejših članov kluba je posebno nagrado prejel Zdenko Ostrouška. Seveda je lepo zmagati, a v naših ne - več - tako - mladih - letih je mogoče še bolj pomembno sodelovati. Sodelovati na turnirju in sodelovati na druženju po koncu turnirja, kjer smo bili seveda zmagovalci - vsi! Vsem skupaj - na svidenje 2013! mž Lokavec v znamenju v iger z žogo T anskega oktobra smo v Lokav-cu v okviru prireditve Lokavški kulturni dnevi uresničili dolgoletno željo in svojemu namenu predali zunanje asfaltno igrišče. Po letu dni lahko rečemo, da je investicija več kot upravičila svoj namen; ne samo da se je s tem povečala možnost športnih aktivnosti lokavški osnovni šoli, ampak o zasedenosti igrišča vse pogosteje priča tudi glasen vrvež v popoldanskih in večernih urah. Izzivom, ki jih igrišče ponuja, se je v zadnjih dneh pomladi z dvema turnirjema odzvalo tudi Športno društvo Slano blato Lokavec. Fantje, ki svoj prosti čas najpogosteje izkoriščajo z igranjem nogome- Edmunda Čibeja. Gostiteljici turnirja sta bili ekipi mlajših in starejših deklic ŽRK Ajdovščina, v katerih igra tudi kar nekaj Lokavčank, nad organizacijo turnirja pa je bedel Jurko Pergar. Med seboj so se v vsaki kategoriji pomerile po tri ekipe ir Kopra, Šempetra - Vrtojbe in Ajdovščine, ob koncu dneva pa so se v obeh najbolj veselile domačinke pod vodstvom Mateje Kavčič. Med mlajšimi deklicami je največkrat zatresla mrežo Lien Vidmar, najbolje je vrata varovala Lea Elena Vidmar, najboljša igralka pa je bila po mnenju trenerjev in sodnika Lokavčanka Manca Pergar. Pri starejših deklicah je bila najučinkovitejša Zala Batagelj, najboljša vratarka Po- ta, so 25. in 26. maja pripravili prvi malonogometni turnir na prostem v Lokavcu. Turnirja se je udeležilo 13 ekip, med njimi tudi domača, ki so se med sabo pomerile v dveh turnirskih dneh. Zmago je slavila ekipa Montažne hiše Junior, druga je bila Cascada, tretji pa fantje pod okriljem Montažne hiše Gec, največ golov je zabil Sadmir Sukanovič, za najboljšega vratarja je bil izbran Dejan Kojič, za najboljšega igralca pa Anže Širok. Pohvaliti velja, da je turnir v celoti izpeljal društveni podmladek, na čelu s predsednikom društva Blažem Lokarjem. V nedeljo, 17. junija, pa je v Lokavcu potekal rokometni turnir za mlajše in starejše deklice, ki naj bi se po prvotnem načrtu odvijal zunaj, vendar so nenadne izjemno visoke temperature dogajanje preselile v Dvorano Iona Komelj in najboljša igralka Maja Bitiči. Zelo dobro obiskana turnirja sta pokazala, da je tovrstnega dogajanja v Lokavcu gotovo premalo, hkrati pa spodbuda organizatorjem, da prireditvi postaneta vsakoletni. Prav mogoče je, da se jima bo že v naslednjem letu pridružil še en turnir, saj od letošnjega februarja v Lokavcu v okviru Slanega blata nogomet trenirajo tudi dekleta. Trenutno treninge obiskuje okrog 20 deklet iz Lokavca in okolice, starih od 13 let dalje. Konec maja so se tudi one podale na svoj prvi turnir v Gorjansko na Krasu in poskrbele za veliko zabave sebi, trenerju in navijačem. Predvsem pa so prebile led in verjamemo, da bo šlo od tu dalje samo še navzgor. Bojana P. Kompara PRIM/^ORSKI AVI PCENTER PRIMORSKI AVTOCENTER d.o.o. Pooblaščeni prodajalec in serviser Fiat PE Nova Gorica, Industrijska cesta 2a, telefon: 05 335 10 87 Se eno priznanje « 'V r. Evgen Bavčar iz Lokav-1 ca pri Ajdovščini, filozof, *- S esejist, umetniški fotograf, aktivist za pravice slepih in častni občan ajdovske občine, je dobil letošnjo Pretnarjevo nagrado, ki jo podeljujejo tistim, ki svet seznanjajo s slovensko kulturo. Zato prinaša Pretnarjeva nagrada še častni naslov - ambasador slovenske književnosti in jezika. Iz obrazložitve nagrade izhaja, da je Bavčar, ki je po študiju na Sorboni ostal v Parizu, eden najbolj dejavnih zaslužnih Slovencev, ki v tujini veliko pripomorejo k uveljavljanju slovenske kulture. rl Kako to počnejo Avstrijci Svetniki na ekskurziji - drugič no, elektrarno na biomaso (travo) | ter vsaj za ajdovce najzanimivejšo tehnologijo: toplarno in elektrarno | na lesni plin. Prav taka bi prišla prav; tudi v bivši tovarni Lipa, saj bi lahko s; svojo surovino (lesni sekanci) daljin- ’ sko ogrevali telovadnico, bazen, dijaški dom, srednjo in osnovno šolo. P° ogledu politične volje ni manjkalo ' j sedaj manjkajo še kalkulacije, prava j pravna oblika in kajpak lov za EU in državna sredstva. Kaj reči - za enkrat pohvalno! mt t I...lakole so se postavili pred ku- pom lesnih sekancev svetnice .A. in svetniki OS Ajdovščina, ki so skupaj z delom občinske uprave, nekaterimi direktorji javnih zavodov ter gosti, 15. junija 2012 obiskali avstrijsko mestece Gussing na Gradiščanskem. Tam jih je za take obiske ustanovljen Tehnološki center na predavanjih podučil o obnovljivih virih energije ter zatem popeljal še na poučen ogled različnih oblik proizvodnje obnovljivih virov. Tako so si ogledali sončno elektrar- 400 umetnikov v 20-letih na Sinjem vrhu Srečanje krajev, ki nosijo ime po gabru inji vrh, 25. junija - Mednaro-dna likovna delavnica Slovenija odprta za umetnost, ki poteka ta teden na Sinjem vrhu nad Ajdovščino, letos praznuje 20 - letnico delovanja. Zato so ob jubileju na Sinji vrh povabili likovne ustvarjalce, ki so v teh letih ključno oblikovali podobo delavnice. Ob tej priložnosti so pripravili obširno publikacijo, ki predstavlja pregled dvajsetletnega dogajanja ter poudarja njegovo vlogo v domačem in mednarodnem prostoru. S skrbnim izborom avtorjev iz mednarodnega prostora, ki jih vabijo na priporočilo selektorjev iz različnih držav, skrbijo za kvaliteto in pestrost same delavnice. Na vsaki delavnici sodeluje okoli 25 umetnikov in v vseh teh letih se je zvrstilo že več kot 400 različnih imen. Udeleženci se lahko v ateljejskih prostorih in v idili narave prepuščajo ustvarjalnemu miru in novim inspiracijam. Svoje likovne pripovedi in izpovedi izražajo v akrilnih, oljnih in mešanih tehnikah, kot tudi v kiparstvu, instalaciji, fotografiji oz. v različnih mul-timedialnih pristopih. Kot je običaj, se bo delavnica sklenila z dnevom odprtih vrat, v petek, 29. junija. rl Čarobna muzejska noč A jdovščina, 22. junija - Vipa- j \ vska dolina slovi po svoji skriti A. A. lepoti in edinstvenih zakladih, ki čakajo, da jih kdo odkrije. Delo študentov arhitekture podiplomskega programa Univerze uporabnih znanosti iz Ziiricha predstavlja, kako bi se lahko ti speči potenciali doline, v povezani z visoko vrednostjo kmečke tradicije in obrti uporabili kot temelj razvoja trajnostnega turizma. Vse to so združili v razstavo, ki so jo naslovili Oživljanje zakladov Vipavske doline in jo odprli v Pilonovi galeriji. Dogodek so uvrstili v Poletno muzejsko noč (ki so jo po mnogih krajih po Sloveniji sicer praznovali en teden prej), saj so se obiskovalci po odprtju razstave družili na skrivnostnem Kri-žajevem vrtu za Pilonovo galerijo. rl aberje na Vipavskem so v f -—.soboto, 16. junija, gosti-le srečanje vasi z imenom Gab(e)rje. Na 7. srečanju vasi se je zbralo več kot 550 Gab(e)rcev. Srečanja so se udeležile Gabrje pri Tolminu, Gabrje pri Dobrovi, Gabrje pri Jančah, Gabrje pod Špilkom, Gabrje pod Gorjanci, Mestna četrt Gabrje pri Celju, Gabrje pri Dobovi, Gaberje pri Lendavi. Gab(e)rce so domačini pričakali z vaško kapljico, sledil je kulturni program, obisk zna' menitosti v okolici, v popoldanskit1 urah so potekale vaške igre v kateri!1 so se morali tekmovalci preizkušat* v prenašanju 'oren' (posod za grozi!' je ), v katerih so bila dekleta, in < še v nekaterih drugih igrah. Vsak0 leto poteka srečanje v zelo veselei" vzdušju in prenekateri obiskovalec s* želi, da bi srečanja potekala večkrat v letu. Latnik • Zgornjevipavski časnik izdaja: NOVA NOVA d.o.o., Goriška cesta 64, 5270 Ajdovščina: • Glavni in odgovorni urednik: Mitja Tripkovič Trženje INFONOVA s.p. • Oblikovanje: Vitja Tripkovič • Tisk: Styria • Tel. uredništva: 05 36 71 503 • e-mail: info.latnik@gmail.com