Nekoliko o barvah. (Spisal J. B.) Barve so različne, in veliko jih je, toda tri so glavne, namreč: rudeča, višnjeva (modra) in rumena. Vsc druge pa so mešane barve, ker se dajo narediti iz teh treh. Takeso: vijolična (violett), zelena, pomarančna (žolta, orange), kostanjasto rujava (russet), cimetno rujava (citrin), temnovišnjevo rujava (olive) i. t. d. Bela in črna v resnici nisti barvi. Bela je namreč svetloba, torej vse barve skupaj, črna pa je temna, torej pomanjkanje barv. Vse druge barve se tudi v fiziki razlagajo po naukih svetlobe. Ako namreč kako telo od sedmih mavričnih barv samo rudeče žarke na sebi obdrži (absorbira), vsi drugi pa odlete (refiektirajo), potem je truplo rudeče. Na euaki način postanejo telesa višnjeva, rumena i. t. d. Cudno je tudi, da žarki dveh barv se združijo v belo, tako n. pr. rudeča in zelenovišnjeva, višnjeva in pomarančna, vijolična in zelenorumena. Te barve imenujejo se dopolnilne (komplementerne). Včasih pa se bela izpremeni, ako ob enem naše oko še kako drugo barvo zagleda, tako n. pr. vpliva rudeča na belo, da postane zelena, rumena naredi iz bele vijolično, pomarančna pa višnjevo. Take barve imenujejo se sobarve (kontrastne barve). 0 mešanji barv. Iz rudeče in višnjeve se naredi karmezin, bager (purpur) in vijolična. Iz rudeče in rumene se napravijo škrlatna (Scharlach) in pomarančna. Iz višnjeve in rumene naredi se različna zelena. Iz zelene in vijolične naredi se temno višnjevo-rujava, iz zelene in pomarančne cimetno-rujava, iz vijolične in pomarančne kostanjasto-rujava. Iz rudeče, rumene in višnjeve naredi se siva, kakor tudi iz zelene, vijolične in pomarančae. Za tako mešanje rabijo se navadno sledeče: karmin (češnjevo rudeča), Pariška višnjava (Pariserblau) in gumiguti, katere Anreiter na Dunaji in Giinther & Wagner v Hanovri po 3 kr. prodajajo. Večkrat se tudi imenujejo sledeče barve: cinober je rumenkasto-rudeča, roza je svetlorudeee-vijolična, lila je svetlo vijolična, ultramarin je svetlo višDJeva. Oizbiri barv. Vsak naris dobi obarvan več življenja. Ni pa vse eno, kako se barve ena zraven druge postavijo. Za odzadje (Hintergrund) rabi se navadno bledi tuš, črnilo z vodo, kavina voda ali tobakov sok. Primerne zveze raziičnih barv so: (rudeča in višnjeva), (pomarančna in ultramarin), (rudeča, višnjeva in rumcna je najlepša in najvažnejša zveza, ki se nahaja v vseh slogih), (rudeča, zelena in rumena, posebno zlatorumena), (višnjeva, rudeča, zlata in bela je prav lepa zveza, ki se nahaja posebno v alhambrinih ornamentih). Paziti pa je treba pri slikanji, da se nc jemljo višnjeve in zelene barve v usta, kajti hud strup so! Treba je torej imeti pred soboj kozarec vode za snaženje čopičev; dobro je tudi papir z gumijem prilepniti, da pri slikanji ne dela robov. — To velja za slikaDJe z vodenimi barvami; kako pa naj se ravna z oljnatimi, vediti morajo umetniki, slikarji natanko. 0 pomeni barv. V človeškem življcnji imajo tudi barve različen pomen; tako pomeni črna žalost, bela nedolžnost, rumena ljubosumnost, rudeča srčnost in ljubezen, škrlatna srd, vijolična otožnost, višnjeva zvestobo, zelena upanje. 0 porabi barv. Barve se ne rabijo samo pri slikanji različnih podob; potrebujejo se tudi pri tehničnem risanji, pri izdelovanji različnih črtežev. In sicer se s kartninora prevleče zidovje, les z gumiguti ali žgano sieno, pota s sepijo, železo z berlinsko višnjevo, vrti in travniki s zelenim volkom (Grunspan), gozd s zeleno in rujavim tušom, voda z višnjevo. Barve izbrali so si tudi narodi, države, dežele in mesta za ločitev. Tako ima Avstrija črno in rumeno na svoji zastavi. Francoska, ruska in Kranjska je rudeča, modra in bela. Nemčija ima rudečo, črno in belo (rumeno), Italija in Ogerska rudečo, zeleno in belo, Štajerska in Ljubljana belo in zeleno. Celo pri obleki je barva važna. Crna je bolj za zimo, ker solnčne žarke zelo obdrži; bela za poletje, ker žarke naj bolj odbiva. Barvo pa naj bolj obdrži siva obleka. Krasotice belolaske izvolijo naj si zeleno in višnjevo obleko, črnolaskaua pa se bolj poda rudeča in rumena obleka.