Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 15. julija 2021 - Leto XXXI, št. 28 stran 2 Če je odjen, če je voda Mokri so bili kak müši stran 3 »Hura, počitnice so tu!« - po res nenavadnem šolskem letu stran 6 Prvin kak sem na tören išo... stran 8 2 110 lejt PGD Gorenji Senik Če je odjen, če je voda Pred političnimi spremembami na začetki 1990-i lejt je na Gorenjom Seniki nej bilau samostojnoga prostovoljnoga gasilskoga pisali z Martinjom, sledik pa so s Slovenije dobili eden nücani auto in opremo tö. Tau dobro sodelovanje se je poka- Svetešnjo mešo so darüvali plebanoši Tibor Tóth, Vili Hribernik in Dejan Horvat drüštva, vej je pa vesnica tö k vküpnoj občini Dolenji Senik slišala. Domanji gasilci so meli samo eden mali tovornjak, v šteroga so leko spravili en par lüdi in bzekanco (brizgalno). Po ustanovitvi lokalni samouprav pa so leta 1992 leko blagoslovili nauvi prapor PGD Gorenji Senik. Tau vse smo zvödali od Martina Ropoša, šteri je biu dvej desetletji predsednik gasilskoga drüštva. Kak je tapravo, v začetki so tö nej bili cejlak odvisni od občine. »Držali smo tradicionalne veselice na števanovo za božič, kak majo šegau eške gnes v Sloveniji. Inda svejta je puna krčma bila, zalo 27. juniuša pred podnevom ranč tak, gda je od gorenjesenčarske baute do parka pred cerkvov – Na jubilejnom svetki so bili Andrea Kovács, Valerija Rogan, Martin Ropoš, Erika Köleš Kiss, Metka Lajnšček in Karel Holec tö navzauči Pod veukim šatorom pred cerkvov se je zvün gasilcov zbralo dosta domanji lüdi več kak stau lüdi je vküpprišlo. Pa eške članarine smo nika pobrali.« Gda se je grajnca oprla, so se senčarski gasilci začnili povezüvati s slovenskimi partnerskimi drüštvi. Prvo pogodbo so pod- je je že čakalo dosta domanjoga lüstva. Sveto mešo so darüvali trgé plebanoši – porabski Tibor Tóth, markovski Dejan Horvat in dolenski Vili Hribernik – največ v slovenskom geziki, spejvo je domanji cerkveni pevski zbor. V svojoj predgi se je župnik Horvat radüvo toma, ka so vörniki po dugoj karanteni pá leko vküperprišli. Lepau je prej, ka gasilci materialno in dühovno pomagajo eden drügoma, na priliko z ednim nauvim-starim autonom. Gasilci žmetno delajo v povaudni, odnji ali drügoj katastrofi, rešavajo živlenje lidi kak Jezoš – je tomačo dühovnik, šteri je v svojoj predgi eške dosta pripovejdo o farnom patronuši Ivani Krstiteli. Letos sveti PGD Gorenji Senik svoj 110. jubilej, zatok so tisto nedelo na program pozvali dosta gostov. pauleg članov PGD Gorenji Senik, Dolenji Senik in Sakalauvci – v povorki stapala delegacija pet gasilski drüštev s Slovenije. Na ritme monoštrske godbe na pihala so mašerali do veukoga šatora, gde Predsednik drüštva Richárd Bajzek je pozdravo slovensko zagovornico Eriko Köleš Kiss, predsednika DSS Karela Holeca, predsednico ZSM Andreo Kovács, visike predstavnike železnožupanijski gasilcov, porabske župane in generalno konzulko RS Metko Lajnšček – štera je dosta pomagala pri küpüvanji nauvoga autona. Predsednik Bajzek – šteri opravla tau funkcijo slejdnja štiri lejta – je tapravo, ka so bile njegve senje, ka bi napravo drüštvo z mladimi in starejšimi gasilci. Gnes šteje PGD dvakrat telko članov kak prva, vsi pomagajo svojoj skupnosti. Odijo na tekmovanja, dobro sodelujejo z madžarskimi pa slovenskimi drüštvi. Prejk razpisov so napravili modernizacijo, za en malo pa je grato njini stari auto premali. Dosta so delali – vküppoberali staro železo – za tau, ka bi za 12 gezero euronov leko küpili svoj nauvi gasilski auto slovenske znamke predsednik Gasilske zveze Železne županije Lajos Bozzai je goršto z indašnji spominanj na gasilce, med njimi s tistoga, gda se je parlamentarni poslanec dr. Gábor Vargha na začetki 1930-i lejt čüdivo, kak je senčarsko gasilsko drüštvo leko gorostalo cejli dvajsti lejt. Predstavniki navzauči drüštev so privezali svoje trakove na prapor PGD Gorenji Senik, šteroga člani skoro vsikši mejsec organizerajo edno vajo. »Mi se probamo tak držati, ka smo vsikdar pripravleni, če bi se kakša koli katastrofa zgaudila,« nam je raztoma»Naše veuke senje so istina gratale« - je o nauvom čo dugolejtni poveljnik gasilskom autoni povödo predsednik PGD Gorenji drüštva Jožef Vogrinčič. »Vaje mamo na Senik Richárd Bajzek gausti vküper s SakaTAM. Pri tejm jim je ljubljanski lauvci pa Dolenjim Senikom, Urad za Slovence v zamejstvu in dostakrat pa pridejo s Slovenije po svetu pomago s 3 gezero euro- pa Avstrije tö. Če bi veuka nevola nami, nücani auto v sploj dobrom bila, bi leko vküpsegnili.« stanji so küpili od PGD Rakitna Na konci programa je županja Sa(Občina Brezovica). Na vozilo so kalauvec Valerija Rogan domana svetki Boži blagoslov prosili vsi njim gasilcom želejla, aj za veutrgé plebanoši. ki nauvi auto eden zavolé veuki 110 lejt staro drüštvo je pozdravo gasilski dom tö najdejo. Prejk je glavni županijski gasilski nad- dala eden kip svetoga Florjana, zornik László Pajor in tapravo, šteri de aucigamau skrb emo na ka je v Železnoj županiji največ senčarske gasilce – med šterimi TAM 190 T 15 – gasilski auto je vöprišo z mariborske fabrike in je idealen za senčarske bregé pa dolé prostovoljni gasilski drüštev v cejlom rosagi. Povödo je tau tö, ka bi takšoma gasilskoma autoni radi bili v Somboteli tö, potom toga pa prejkdau priznanja voditelom PGD Gorenji Senik. Pod- Porabje, 15. julija 2021 najdemo trnok dosta mladi pojbov in dejkeu. (Kejp na 1. strani: V središči Gorenjoga Senika so za zastalami stapale delegacije osem prostovoljni gasilski drüštev.) -dm- 3 Slovenska bakla je gorziskala tüdi Porabje Mokri so bili kak müši Olimpijske igre na Japonskon so pred dverami. Kak smo že preminaučo paut napisali, si je Olimpijski nola pa je tüdi v vse štiri slovenske zamejske skupnosti. 30. junijuša zadvečarka je bila v Porabji. Andrea Kovács in Karel Holec v drüžbi mlajšov na mejnom prehodi MartinjeGornji Senik (Kejp: Silva Eöry) komite Slovenije - Združenje športnih zvez pred dobrimi tremi leti pred zimskimi igrami v Pjongčan- Baklo je iz nerjavnega jekla (acél) in bukovoga lesa napravila firma SIJ – Slovenska industrija jekla Skupinski kejp, napravleni v gorenjeseničkom parki; na nebi se vidi tüdi peterlaug (Kejp: Silva Eöry) gi prvo paut vözbrodo, ka pripravi paut olimpijske bakle (olimpiai láng) po Sloveniji. Letos so té pro- in ma na vreji plamenico s krauno v silhueti Triglava. Prejloč iz bukovoga lesa pa obina pet olim- Slovensko baklo je noso tüdi Imre Trajbar (Kejp: Jure Banfi/Olimpijski komite Slovenije) jekt ške razširili, tak ka de slovenska bakla do 23. julijuša gorziskala vsej 212 slovenskih občin, pogled- pijskih kraugov, simbolov povezovanja. In tau baklo je na mejnom prehodi Martinje-Gornji Senik iz rauk župana občine Kuzma Jožefa Škaliča v imeni Porabskih Slovencov prejkvzela predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovács. V tom cajti je z goričke smeri že trnok fejst grmelo in pripravlalo se je na viher, zatau sam, tak ške malo v špajsi pravla, dajmo se brž pokejpati, ka nete na vsakšom kejpi mokri kak müši. Tau nam je ške glij gratalo, vej pa je malo po tistom že začnilo leteti z neba, nej samo dež, ške toča, stera je začnila kučti po mojom autoni glij te, gda sam se sparkejrala pri gorenjesenički cerkvi. Lidge, steri so čakali v parki, so se notpotegnoli pod dvej malivi streji, ge sam pa samo tau brodila, kak je li tistim, steri zdaj nesejo baklo. Ali Porabski Slovenci ste pokazali, pa nej prvo paut, ka ste batrivni in ka ste nej napravleni iz cukra. In tak je bakla, mokra tak kak tisti, steri so bežali z njauv, srečno prišla na prireditveni plac. Vala Baugi, je dež enjo in leko se ja začnila prireditev, na steroj sta pauleg Andreje Kovács in generalne konzulke RS v Monoštri Metke Lajnšček zbrano lüstvo pozdravila ške domanji župan Gábor Ropoš, steri je tüdi noso baklo, in podpredsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Janez Sodržnik. »Veseli sem, ka je ta bakla prišla tüdi k nam. Morem prajti, ka je tau neka zgodovinskoga, vej pa se je kaj takšoga pri nas ške nej zgaudilo. Veseli smo, ka ste organizatori brodili tüdi na nas Slovence, steri živemo na Vogrskom,« je povedo Ropoš, Sodržnik pa je raztolmačo, ka je tau eden najbole fontoških projektov v zgodovini slovenskoga olimpijskoga komiteja: »Najbole srečen sem, gda vidim tau energijo, vej pa kamakoli pridemo, nas čaka topeu sprejem, tak maljših kak vsej drügih, steri pridejo in v roke vzemejo tau baklo, stera ne prinaša samo sporočilo olimpizma v smisli zdrav düj v zdravom tejli. Ta bakla prinaša tüdi eno nauvo pozitivno energijo, stero sploj v tej cajtaj pandemije vsi nücamo.« Po tistom ka so zaplesali mladi, steri so bili na etičnom tabori, se je bakla podala prauti Ritkarovcam in Verici. En tau se je pelala s piciklinom, en tau pa so jo nosili športniki, med drügim tüdi Szabolcs Andrejek, steri je na moje pitanje, stere slovenske športnike najbole pozna, prva malo brodo, pa pravo, ka fotbalere, ovak pa košarkara Luko Dončića, steri je glij par dni po tistom z zmago na že skor v kmici, pravo Karel Holec, predsednik Državne slovenske samouprave, gda je na mejnom prehodi Verica-Čepinci baklo prejkdau šalovskomi župani Iztoki Farteki. Ške prva jo je na Verici domanji župan Andraš Dončec, vküper z drügimi domačini, med sterimi je biu tüdi Imre Trajbar, odneso tüdi na njihov razgledni tören. »V čast nam je, ka so brodili tüdi na nas, vej pa se tak leko tüdi mi čütimo, ka smo en tau slovenstva,« mi je povedo Trajbar, ške te, gda smo čakali, ka slovenska bakla pride do Verice. In brodim, ka je tak brodo vsakši, tak tisJanez Sodržnik, podpredsednik Olimpijskega ti, steri so bežali pa tüdi komiteja Slovenije (Kejp: Silva Eöry) Nej dež in nej toča sta nej mogla staviti batrivnih porabskih tekačov (Kejp: Jure Banfi/Olimpijski komite Slovenije) kvalifikacijskom turniri v Litvi slovenske košarkare prvo paut odpelo na olimpijske igre. In za koga de tisti, steri so, čiglij je bilau lagvo vreme, baklo prišli samo pozdravit. (Kejp na 1. strani: Med pautjov Bakla je en tau pauti prepotovala na biciklini (Kejp: Jure Banfi/Olimpijski komite Slovenije) navijo, vogrske ali slovenske športnike ali za obauje? »Za obauje,« je povedo Andrejek, podobno pa je, te Porabje, 15. julija 2021 je tekače zgrabila toča, če rejsan samo črčevka) Silva Eöry 4 Svečanost v Budimpešti 25. obletnica Ustanove dr. Šiftarjeve fundacije PREKMURJE Kuzma je slavila Prvi julijski dnevi so bili v Sloveniji, pa tüdi v Pomurji, ške furt v znamenji proslavlanja 30. obletnice slovenske samostojnosti. V Gornji Radgoni, gé je bilau leta 1991 v cajti desetdnevne bojne nabole »vrauče«, so v spominskom parki pauleg znamenja, stero ma ime Nikoli več pripravili slavje v spomin na odhod zadnjoga jugoslavanskoga sodaka iz toga obmejnoga varaša. Prireditve se je udeležo tüdi predsednik Državnega sveta RS Alojz Kovšca. Slavili so tüdi v občini Kuzma, in tau 22. občinski svetek, steroga slavijo 2. julijuša v spomin na den, gda je Teritorialna obramba, se pravi slovenska sodačija, po vojüvanji s sodaki Jugoslovanske ljudske armade prejkvzela kasarno v Kuzmi. Na té dogodke se je v svojom slavnostnom guči na prireditvi, stera je bila na dvauri Ciline iže na Gornjih Slavečaj, spaumno tüdi župan Jožef Škalič. Ob toj priliki je tüdi pravo, ka ma občina velke plane, vej pa naj bi osem milijaunov evrov ponücali za vlaganja v infrastrukturo, med drügim tüdi v nauvi vrtec pa v projekte, s sterimi do podpejrali zeleni in sonaravni turizem pa dopolnilne dejavnosti. Tak kak je ob takši priliki navada, so raztalali tüdi občinska priznanja. Daubili so jih: Majda Žohar, Marjan Benko, Ivanka Celec in Dom Kuzma. Priznanje za uspeh ali izjemen dosežek sta daubila Manuel Časar, diplomant gostinstva in turizma, in Gašper Časar, diplomirani inženir mehatronike. Priznanja so daubili ške nauvopečeni magistrice in magistri: Anja Santl, Simon Pavel, Katja Škalič in Jasna Benko Jakupčić. Zbrane je ške nagučo in jim ob občinskom svetki tüdi čestito državnozborski poslanec Jožef Horvat. Silva Eöry Skrbijo za vrt, v katerem je več kot 500 drevesnin Na Vrtu spominov in tovarištva na Petanjcih so slavnostno obeležili 25. obletnico Ustanove dr. Šiftarjeve fundacije (UŠF). Zbrali so se zaslužni posamezniki, ki so v četrt stoletja soustvarili eno najbolj pomembnih družbeno znanstvenih ustanov v Sloveniji, ki ohranja sporočila in vrednote, 400 različnih dogodkov, v katerih so se prepletale kulturne, znanstvene, strokovne in izobraževalne vsebine. »Mnogo je tega, kar je povezano z življenjem lokalnega in širšega okolja ter s tokovi povezovanja in sodelovanja v slovenskem kulturnem prostoru ter z zamejstvom in Predsedstvo Sveta EU se med državami članicami menja po načelu rotacije vsakih 6 mesecev. Predsedstvo v tem 6-mesečnem obdobju vodi sestanke na vseh ravneh Sveta in tako pomaga zagotoviti neprekinjenost dela EU v Svetu. S 1. julijem je predsedovanje Svetu EU prevzela Slovenija. Prednostne naloge slovenskega predsedstva usmerja slogan: »Skupaj. Odporna. Evropa«. Veleposlanik Marjan Cencen s predsednikom DSS Karlom Holcem in seniškim županom Gaborjem Ropošem Marjan Šiftar: »Mnogo je tega, kar je povezano z življenjem lokalnega in širšega okolja ter s tokovi povezovanja in sodelovanja v slovenskem kulturnem prostoru ter z zamejstvom in čezmejnim okoljem.« ki jih je v svojem bogatem življenjskem opusu širil dr. Vanek Šiftar. Po pozdravnih besedah predsednika uprave UŠF Ernesta Ebenšpangerja in župana občine Tišina Franca Horvata se je na prehojeno pot ozrl Marjan čezmejnim okoljem,« je poudaril Šiftar in spomnil, da so v 25. letih organizirali 12 mednarodnih simpozijev, 73 predavanj o aktualnih, tako ekoloških, naravovarstvenih kot tudi zgodovinskih in drugih aktualnih temah. »Skupaj, sami ali s partnerji, V središču programa predsedstva so štiri glavna področja: okrevanje, odpornost in strateška avtonomija EU, razmislek o prihodnosti Evrope, evropski način življenja, vladavina prava in evropske vrednote ter povečanje varnosti in stabilnosti v evropski soseščini. Slovensko veleposlaništvo v Budimpešti je ob tej priliki in ob nastopu novega slovenskega veleposlanika Marjana Cencena pripravilo svečanost in sprejem na vrtu Muzeja vojaške zgodovine na budimskem gradu. F. Sütő Pogovori zagovornice V kulturnem programu se je predstavila pevska skupina Prekmurci s Tišine Šiftar. »Uspeli smo ohraniti Vrt spominov in tovarištva. Presegli smo bojazni, negotovosti o usodi vrta, ki so utemeljeno obremenjevale njegovega ustanovitelja,« je dejal Vanekov sin, podpredsednik uprave UŠF, in spomnil, da ustanova že vse od ustanovitve opravlja svoje temeljno poslanstvo, se pravi, da skrbi za vrt, v katerem je več kot 500 drevesnin. Na vrtu, ki si ga je v zadnjih desetih letih ogledalo več kot 15 tisoč obiskovalcev, so v tem obdobju pripravili več kot smo izdali 37 knjig in drugih tiskov. Kot zadnja je bila, vemo, knjiga Ernesta Ružiča, ki smo jo skupaj z Zvezo Slovencev na Madžarskem letos izdali posthumno,« je še spomnil Marjan Šiftar. Spregovoril je še prvi predsednik uprave UŠF Oto Luthar, za kulturni program pa je poskrbela pevska skupina Prekmurci. Po prireditvi je bil še koncert skupine Prašnati. Tekst in fotografiji: Silva Eöry Slovenska zagovornica v madžarskem Parlamentu Erika Köleš Kiss se je 6. julija sestala s Ferencem Kalmárjem, ministrskim komisarjem za razvoj sosednjih politik, madžarskega ministrstva za zunanje zadeve in trgovino. Na pogovorih sta se osredotočila na zadeve seje Madžarsko-slovenske manjšinske mešane komisije, ki je v pripravi ter na zasnovanje skupnega Madžarsko-slovenskega sklada. Izpostavila sta potrebo po razvijanju cestnega omrežja v Slovenskem Porabju oziroma poudarila nadlajnji razvoj dobrososedskih odnosov. F. Sütő Porabje, 15. julija 2021 5 Dobrodošli doma 2021 – Sloveniji za 30 let Slovenci iz zamejstva, sveta in domovine so se v soboto, 3. julija, zbrali v Ribnici na tradicionalni prireditvi Dobrodošli doma, ki se je letos odvijala v znamenju 30. obletnice samostojnosti Slovenije z naslovom Sloveniji za 30 let. Program se je pričel ob 15. uri v Rokodelskem centru z okroglo mizo z naslovom Prispevek slovenskih izseljencev k osamosvojitvi Slovenije. Udeleženci so se spominjali dogajanj in prispevka Slovencev v svetu pri osamosvojitvi leta 1991. Popoldne se je program nadal- odvisna država. Brez vaše zvestobe, ljubezni do slovenskega jezika bi danes osrednjem, kulturnem programu so nastopile – verjetno po dolgem premoru FS Sakalovci z letakom »Bog živi Slovenijo!« morda ne sedeli tu in se veselili naše samostojnosti in neodvisnosti.« Svoj govor je ministrica ganjeno zaključila z besedami nedavno preminulega Slovenca iz Argentine, Marka Kremžarja, ki jih zaradi pandemije – slovenske skupine iz zamejstva in sveta. Najprej so obiskovalci lahko prisluhnili Godbi na pihala Šmihel z avstrijske Koroške. Nato je oder prevzela skupina iz Porabja, in sicer Folklorna skupina ZSM Sakalovci. Mladi, navdušeni plesalci so pod mentorstvom Dragice Kolarič V nadaljevanju programa so še nastopili Danni Stražar s Švedske, Folklorna skupina KPS Bazovica z Reke na Hrvaškem, maturanti Slovenskega srednješolskega tečaja ravnatelja Marka Bajuka RAST 50 iz Argentine in Aleksi Jercog & prijatelji, ki so zastopali Slovence v Italiji. Občinstvo, med katerimi je bilo mnogo rojakov, ki so prišli na oddih v matično domovino z različnih koncev sveta, pa tudi iz zamejstva, je vse nastope nagradilo z bučnim aplavzom. Obiskovalci so si lahko ves čas v grajskem parku kot tudi v Rokodelskem centru ogledali priložnostne in jubilejne razstave o Slovencih po svetu. Okoli ribniškega gradu si je bilo možno ogledati tudi prikaz domače obrti in z mojstri suhe robe ter lončarstva izmenjati kakšno besedo. Na stojnicah so se predstavljali in svoje dobrote ponujali Folkloristi in folkloristke so zaplesali porabske in prekmurske plese jeval na odru pri gradu. Kot prvi so se predstavili mladi lutkarji z avstrijske Koroške, Mladi Celovčani z zanimivo in poučno lutkovno predstavo »Prijatelji«. Osrednja prireditev se je začela ob 17. uri. Zdravljico je zapel Lucas Somoza Osterc, Slovenec iz Argentine. Zbrane je uvodoma pozdravila ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Helena Jaklitsch. »Letos se še bolj srčno in z veseljem spominjamo vaših naporov, vašega truda, da bi pred 30. leti Slovenija postala samostojna in ne- je napisal kot himno svojim rojakom, ki so domovino morali zapustiti iz takšnih ali drugačnih razlogov. Glasi se tako: »Slovenija moj dom, brez mej, ker nosim te s seboj. Kjer rod je moj, kjer sin je tvoj, tam je Slovenija. - Naj bo resnično Slovenija v vseh naših srcih, ne glede kje smo, kje živimo,« – je še povzela. Obiskovalce sta še nagovorila predsednik Svetovnega slovenskega kongresa Boris Pleskovič in župan občine Ribnica, ki je dogodek gostila, Samo Pogorelc. V Ministrica Helena Jaklitsch in Vladimir Čeigoj (sekretar direktorata za hrano in ribištvo pri MKGP) pri stojnici RA Slovenska krajina s sodelavcema Tomažem Grebenarjem in Viktorijo Hanžek predstavili goričke in porabske plese. Svoj srčni nastop so zaključili in se z odra in od publike poslovili z napisom »Bog živi Slovenijo! Slovenci iz Porabja«. Letak so si sposodili od Karla Holca, predsednika Porabskega kulturnega in turističnega društva Andovci, ki se je z njim že konec junija povzpel na Triglav v počastitev 30. obletnice samostojne Slovenije. tudi predstavniki slovenskih kmečkih organizacij, ki delujejo v vseh štirih zamejstvih in se združujejo v koordinacijo Agraslomak, ter lokalni ponudniki. Prijeten dan je s svojim nastopom okronal Ansambel Saša Avsenika in s koncertom »Vse najboljše, Slovenija«, v čast 30 let samostojne Slovenije vsem obiskovalcem pričaral čudovito glasbeno doživetje. Nikoletta Vajda-Nagy Porabje, 15. julija 2021 ŽELEZNA ŽUPANIJA Roler Po varašaj, sploj pa v velki varašaj, z biciklinom se leko najbole lekej pa najbola brž pelamo pa pridemo do cilja. Nej trbej parkirišča iskati, nej trbej čakati, če je velki promet, leko se pelamo po pauti, po kolesarski pauti pa če je sila, te še tam tö, gde pešci odijo. Prvin je biciklin velko vrejdnost emo, nej samo zato, ka dosta košto, zato tö, ka lüstvo iz vesi je se z njim vozilo delat. Po devetdeseti lejtaj, gda je vsigdar več avtonov bilau pri ramaj po vasaj, sploj pa gde so brgauvge billi, se je vsigdar menje biciklinov vozilo po pauti. V Varaši, v Slovenskoj vesi, tam, gde je raven pa je vse bola skrak, tam do gnesden dosta biciklinov gonijo. Prvin, gda so se prtije (izmene) menjavale kak v židani fabriki tak v kosavno fabriki, se je telko lüstva vozilo z biciklinom, ka gda so vrata fabrike odprli, so se sipali kak mrvle. Gnesden se že pa znauva začna lüstvo z biciklinom voziti, edni zato, ka neškejo več vör v avtoni sejdeti zavolo prometa, drügi pa zavolo zdravja gonijo biciklin. Tau tö istina, ka zdaj je že taši biciklin tö, steri je na elektriko, steri že skur sam od sebe leti. Z biciklinom se pelati je dobro, depa samo te, če je lejpo vrejmen. Če že z biciklinom demo z daumi pa med putjauv ali gda bi nazajšli, se vleje dež, te drügo nega, ali počakamo ali tam njamo biciklin pa na avtobus ali v avto sedemo. Depa če stoj roler (kotalke) ma, te se tašoga nej trbej bojati. Če je slabo vrejmen, te ga vküpzapremo pa ga pod pazge dejamo pa se leko pelamo z metrojem, z avtobusom ali pa v osebni avto sedemo. Nej samo zavolo toga je najbola samo po varašaj praktičen, zato tö, ka male kole ma pa samo tam se leko pela z njim, gde je gnako. Po vasaj bi dosta haska nej meli, več bi ga nosili kak bi se pelali. Ranč tak je v Somboteli na glavnem trgi tö, če mamo roler na elektriko. Tam vala en predpis, steri pravi, ka se tisti tam ne smejo nücati. Karči Holec 6 OD SLOVENIJE... Slovenija bo do konca leta predsedovala Svetu Evropske unije Evropski komisarji s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Layen na čelu so ob začetku slovenskega predsedovanja Svetu EU na srečanju s slovensko vlado potrdili prioritete predsedovanja. Po delovnih pogovorih sta predsednica komisije in slovenski premier pripravila skupno novinarsko konferenco, na kateri je Janez Janša naštel nekaj ključnih prednostnih nalog za naslednjih šest mesecev: odpornost, okrevanje, strateška avtonomija. Eden izmed pomembnih prebojev je bil načrt za okrevanje po epidemiji. Drugi pomembni preboj je bila pravilna odločitev Evropske komisije za razvoj in proizvodnjo cepiva. Pravi čudež je bil, da je bilo izdelano tako hitro, kar brez evropskega denarja ne bi bilo mogoče, in v teh potezah vidimo prav razloge, zakaj je bila Evropska unija sploh ustanovljena, je poudaril Janša in spomnil, da Slovenija prav te dni praznuje 30 let svoje samostojnosti in državnosti. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je zatrdila, da bo čas slovenskega predsedstva točka preobrata za Evropsko unijo. EU se namreč zdaj previdno odpira, upravljanje krize se počasi levi v upravljanje dolgoročnega okrevanja. Imamo za 900 milijard evrov vlaganj, neke vrste evropski zeleni »new deal«, ki bo ustvaril nova, »zelena«, dolgoročno vzdržna delovna mesta, ohranjal naravo in omogočil, da Evropa doseže svoje podnebne cilje, je dejala von der Leynova, ki podpira Janševe načrte za vrh o Zahodnem Balkanu. Predsednica Evropske komisije je tudi poudarila, da se bo moralo slovensko predsedstvo ukvarjati z vprašanjem vladavine prava. Vrhunec začetka predsedovanja je bila 1. julija zvečer slovesnost na Blejskem jezeru in krstna uprizoritev baleta Povodni mož na Blejskem otoku, pod katerega se podpisuje mednarodno uveljavljeni koreograf in umetniški direktor mariborskega Baleta Edward Clug. »Hura, počitnice so tu!« po res nenavadnem šolskem letu Šolsko leto 2020/2021 je bilo res nenavadno. Bilo je nekaj takega, česar nikoli nismo imeli prej in niti v svojih sanjah ne bi verjeli, da se bo zgodilo kaj takega. Minulo šolsko leto je bilo posebno Od šolskega leta 2020/2021 ima- kroga Državnega tekmovanja iz kem. Tudi njim smo za to zelo mo fakultativni pouk slovens- slovenskega jezika za srednješol- hvaležni. Na debatnem tekmokega jezika za 11. in 12. letnik. ce, trem je uspelo priti v drugi vanju je zmagala skupina »FüstFakultativni pouk so obiskovali krog, kjer so dosegli zelo lepe be ment terv« (Áron Jakab Soós, štirje dijaki. Eden od njih, Zalán rezultate. Zalán Lang (12.g) je Levente Tóth in Trisztán Kozó iz Lang, je postal prvi dijak monoš- že drugič dosegel prvo mesto na 10.g razreda), ki bo prestavljala trske gimnazije, ki je našo gimnazijo na naredil maturitetni mednarodnem tekmoizpit iz slovenščine na vanju, ki bo jeseni. višji ravni in je dosegel Poročali smo že o sokrasen rezultat (dobil delovanju Pišk Murska je petko). Zelo smo Sobota in naše gimponosni nanj, do sedaj nazije. Klaudija Sedar, so na Madžarskem le avtorica publikacije enkrat organizirali Gimnazija v Monoštru maturitetni izpit iz in njen pomen za Sloslovenskega jezika na vence v Slovenski kravišji ravni (kandidat jini, je v sredini junija ni bil dijak naše šole). na Generalnem konOb fakultativnem pozulatu RS v Monoštru uku se je izvajal tudi predstavila rezultate krožek slovenskega svojih raziskav. jezika za višje razrede Pomemben dogodek (5.-8.) za populari- Zora Kiss, nagrajenka na Državnem tekmovanju za je bil tudi predstavitev Zbirka vaj za jezikovni izpit zacijo slovenščine na zbirke vaj z naslovom osnovnošolce gimnaziji. Krožek sta Szlovén nyelvvizsga tudi za monoštrske gimnazijce, obiskovala dva učenca, ki sta bila tem tekmovanju, Dóra Doszpot ábécé B2. Zbirko je s pomočjo in to iz več razlogov. Po eni stra- tako pridna, da sta se vključevala (11.g) je dosegla drugo, Loránd parlamentarne zagovornice ni smo imeli »normalni« pouk v tudi v digitalni pouk in se učila Császár (12.g) pa tretje mesto. Slovencev na Madžarskem Erike živo, hibridni pouk, ko so se ne- slovenščino. Tudi dijaki drugih razredov niso Köleš Kiss in finančno pomočjo kateri letniki vključevali v pouk Državnega sekretariata za cerkpreko spleta, ostali pa so bili v vene in narodnostne zadeve razredu v živo, potem digitalni pri Uradu predsednika vlade pouk za vso šolo in nazadnje sestavil profesor slovenščine na spet »normalni« pouk. monoštrski gimnaziji Norbert Po drugi strani je monoštrska Gerencsér (avtor tega članka). gimnazija v zdajšnji obliki v tem To še ni vse. Naši dijaki so pridni šolskem letu delovala zadnjič. Od in dejavni tudi poleti. Dva dijaka septembra naprej bo upravljanje se udeležujeta Mladinske poletustanove prevzela sombotelska ne šole, ki se, žal, izvaja preko škofija in bo gimnazija skupaj z spleta, ampak tudi na tak način osnovno šolo Istvána Széchenyiponuja veliko koristnega za dija delovala kot Osnovna šola in jake. Tri dijakinje pa so dobile gimnazija svetega Gotthárda. štipendije in se bodo udeležile Zmagovalci Državnega tekmovanja za srednješolce; (z leve) Zalán Lang, Dóra Kar se tiče pouka slovenskega 28. Poletnega tečaja slovenskega Doszpot in Loránd Császár jezika, ne bo veliko sprememb. jezika na slovenski Obali v KopEdina sprememba bo, da se Februarja so trije dijaki uspeš- lenarili. Zóra Kiss (7.g) se je ude- ru, v organizaciji Univerze na bodo v isti izobraževalni ustano- no naredili jezikovni izpit iz ležila Državnega tekmovanja za Primorskem. vi (čeprav v dveh stavbah) lahko slovenskega jezika na srednji osnovnošolce iz slovenskega je- Iskreno si želimo, da naslednje učenci in dijaki učili slovenščino ravni (B2). Želimo se zahvaliti zika in književnosti, na katerem šolsko leto ne bo tako posebno in od 1. razreda do mature. Državni slovenski samoupravi, je dosegla zelo lep rezultat. nenavadno. V imenu dijakov in Čeprav so bile razmere posebne, da nam je pomagala pri tem in Pouk slovenščine na gimnaziji profesorjev Gimnazije Monošter se je na gimnaziji v iztekajočem nam zagotovila prenočišče, ko nam je pomagal tudi pri tem, da želimo vsem lepe in mirne počitse šolskem letu na področju pou- smo potovali v Budimpešto na je nas je TV AS iz Murske Sobote nice, lepo poletje in vse dobro! ka slovenskega jezika zvrstilo ustni del izpita. DSS smo hvalež- vključila v projekt Evropskega (Slika na 1. strani: Debatno tekveliko dogodkov. Tudi dijaki, ki ni tudi za interaktivno tablo in parlamenta, v okviru katerega movanje na monoštrski gimse učijo slovenščino, so bili zelo prenosni računalnik, ki smo ju smo lahko organizirali debatno naziji) dejavni in so dosegali lepe re- dobili za slovensko učilnico na tekmovanje na temo okoljevarstNorbert Gerencsér zultate ter se udeleževali veliko gimnaziji. va. Projekt je sofinancirala tudi profesor slovenščine, projektov. Pet dijakov se je udeležilo prvega Zveza Slovencev na MadžarsGimnazija Monošter Porabje, 15. julija 2021 7 Kolonija za prevajanje v Lakitelku Ljudska univerza v Lakitelku skupaj s Skladom za usposabljanje in raziskovanje Sre- Pod Srebrnim brejgom … madžarskega Parlamenta Sándorja Lezsáka je ljudsko univerzo 7. julija obiskala Slovenska in ukrajinska zagovornica s podpredsednikom parlamenta, Sándorjem Lezsákom, ustanoviteljem ljudske univerze v Lakitelku dnje Evrope ter Zvezo mad- slovenska zagovornica Erika žarskih pisateljev je že šestič Köleš Kiss, ki se je udeležila organizirala kolonijo za pre- pogovora z vodji delavnic vajanje umetnostnih besedil. in prisluhnila predstavitvi Na razpis so se lahko prijavi- »Gaja Hungarikumov«. Teli mladi (mlajši od 35 let), ki si želijo prevajati sodobna literarna besedila iz hrvaškega, srbskega, slovenskega,romunskega, slovaškega in ukrajinskega jezika v madžarski jezik. Udeleženci so lahko prisluhnili predavanjem o literaturi in kulturi srednjeevropskih narodov ter o povezovanju le-teh. Na seminarjih, na katerih so bili razdeljeni v manjše Erika Köleš Kiss z vodjo slovenske delavnice, skupine po jezikih, profesorjem Andorjem Mészárosem so se spoznavali s teoretičnimi in praktičnimi kom dneva se je pogovarjala vidiki prevajanja iz danega je- tudi z vodjo slovenske delavzika. V programu je bila razpi- nice, profesorjem Andorjem sana tudi slovensko-madžars- Mészárosem, zgodovinarjem ka delavnica. Zaradi tega in na univerzi ELTE. na povabilo podpredsednika F. Sütő … se vse bole žuta farba gleda. Zakoj? Zatoga volo, ka Tadej Pogačar na Tour de France že cejli teden v žutom pedale klači. Na dirki po Franciji je že vsa lejta šega, ka najbaukši, steri najbole brž svoj potač pela, mora v žuti biti vözravnani. Potejm, gda je Primož Roglič grdau spadno, je zdaj Pogačar prvi favorit grato pa tau zagnauk eške kak vala. Svoje krepke noge tak brž vej sükati, ka se novinarge pa eške sto spitava, če kakši doping gemle. Vejmo, nej malo najbaukši na svejti je na dopingi bilau pa tak tö Lance Armstrong (6-krat je na Tour de France najbaukši biu), steri je po dugi lejtaj vöovado, ka se je dopingejro. Vse, ka je gvino, so njemi vkraj vzeli pa velke miljonke je plačati mogo. Depa naš Tadej Pogačar cejli čas guči: »Ka naj eške naredim, ka te mi vörvali, ka pri meni nikšnoga dopinga nega. Trikrat na den mi cükalino pa krv gemlejo, dun bi že kaj najšli, če bi takše delo. Depa ge takše rejsan ne delam!« So pa svoje maturanti iz Novoga mesta naredili. Za maturo so za eden teden v Španijo na maurdje odišli. Prejk 300 ji je šlau, domau so prišli tak, ka 58 ji je na covid pozitivni bilau. Zavolo nji je statistika znuava vüška skaučila. Prejšnje dneve so v Sloveniji na testaj od 3 do 5 lüjdi z betegom najšli, zdaj je nagnauk prejk 60 takšni betežni. Ja, turizem je eno leto nazaj velke nevaule prineso, v taum leti se je skur gnako že začnilo goditi pa se je turistična sezona eške kuman začnila. Pa tau je eške nej vse. Tej mladi betežniki aj bi vsi té nauvi beteg meli, ka se zdaj delta zove pa že delta plus tö. Za njimi se čaka, ka ranč tak iz Španjie eške nin 300 maturantov pride. Kak de tau vögledalo, baukše nej broditi. Kuman se je normalno živeti začnilo, pa se znauva kaže, ka leko nazaj na staro pride. Eške tau trbej prajti, ka ranč mladi so zvekšoga tisti, ka se cepiti neškejo. Prejgnji že neka brodijo, ka bi mujs trbelo rokau za iglo tapodržati, če de se takše eške tadale godilo. Najvejkši pesimisti že prognoze delajo, ka septembra znauva de se vse zapejralo. Takši Nostradamusov je vse več pa več, ka že tanaprej vijdijo, ka se ma zgoditi. Nej pa trbej Nostradamus biti, ka človel vpamet vzeme, ka mladi v Sloveniji vse bole politično aktivni škejo biti. Nej ranč, ka bi nut v politiko šli. Njiva aktivnost se v tejm kaže, ka ne dovolijo, ka se nji ne čüje, se nji ne poslüša. Zavolo nji, njive pozitivne energije se je najbole nauvi referendum na pragi najšo. Za vodau dé. Vlada šké, aj vode kak pacin ali gesti v bauti grata. Na kratko povejdano, slovenske vode pod zemlov, na zmelej, aj bi tak gratale, kak bi je na borzo dau. Steri več pejnez ponüdi, tisti de z njimi leko ravno. Kak povejdano, mladi so prajli, tau pa nede šlau. Tak zdaj od toga lidge na referndumi svojo rejč povejo. Kak zagnauk vögleda, lidge so nji poslüšali. Zato, ka na referendumi eške vsefele drugi ekološki pijtanj naprej prinesejo. Svoje brsanje so naprej nogometaši Mure prinesli. Aktualni šampioni so oprvin kvalifikacije za Champions leaugue brsali. Pa nej samo tau, baukši so za 1:0 tam v Makedinji bili. S tejm že pejnezi v njivoj buksi se nabejrajo. Srebrni brejg je trno vesejli gé. Če bi se leko s svojoga mesta geno, bi v Mursko Soboto na štadion odišo pa tam na velke na revanši za Muro navijo pa za nji pesnice stiskavo. Depa bole aj ostane na svojom mesti, vej pa skur je tak viski, ka ta od granice s Porabjom vse do Murske Sobote vidi. Miki Roš Porabje, 15. julija 2021 ... DO MADŽARSKE Novi predpisi za nošenje mask Potem ko smo na Madžarskem pred tednom in pol dosegli »magično« številko, saj je bilo cepljenih 5,5 milijona ljudi, so se spremenila pravila nošenja mask. Maske so obvezne le v zdravstvenih in socialnih institucijah, toda tudi v teh so oproščeni nošenja mask bolniki v bolnišničnih sobah, otroci, mlajši od 6 let, in nekateri bolniki z mentalnimi boleznimi. Prav tako niso obvezne maske za zdravnike in zdravstveno osebje v zdravniških ordinacijah, v pisarnah in skupnih prostorih za zdravstveno osebje. Obvezno je nošenje mask za obiskovalce v bolnicah in domovih za starejše občane. Ob primeru obiskovalcev tudi bolnikom in starostnikom svetujejo, da si nadenejo masko. Viktor Orbán se je v pismu zahvalil domačim zdravnikom Predsednik vlade Viktor Orbán je prejšnji teden poslal pismo domačim zdravnikom, v katerem se je zahvalil za njihovo požrtvovalno delo v času epidemije. Kot je zapisal: »Madžarska vlada bo tudi v prihodnje naredila vse za zdravstveno oskrbo Madžarov in pri tem računa na delo in izkušnje domačih zdravnikov.« Probleme v osnovni oskrbi bolnikov kaže tudi podatek, da je v zadnjem letu 233 domačih zdravnikov vrnilo koncesijo (prakso). Predsednik njihovega strokovnega združenja trdi, da je pri tem glavni vzrok starost. Drugi vzrok je strokovnega značaja, predsednik meni, da bi se morali strogo ločiti osnovna in travmatološka oskrba. Da je v madžarskem zdravstvu precejšnje pomanjkanje splošnih zdravnikov, kaže tudi najnovejša odredba ministra za zdravstvo, ki dopušča, da v zdravstvenih domovih dežurajo tudi zdravstveni delavci brez zdravniške diplome, recimo diplomirane medicinske sestre ali diplomirani reševalci. 8 Prvin kak sem na tören išo, sem dva deci ruma spijo Kak šegau ma biti, gda člo- štirdje vekši so tü doma ostavek kaj išče, te gvüšno ka li, samo menšo hčer so s seuv ne najde, sledkar, gda že nej odnesli, mali se je pa tak tam trbej, te naprejpride. Tak je vanej naraudo.« tau, gda odim po vasaj pa - Mate eden mali kejp, gde stare kejpe gledam pa slikam ste vsi dolavzeti, cejla vaša za novine. Te kejpe rejdko gledajo, največkrat so nin ozark v omari ali še bola skrito je majo. Zavolo toga, gda se tak naglo tapostavim pa prosim, aj naprej vzemejo stare kejpe, dosta lidi je sploj ne najde ali samo en tau. Tak je tau bilau v Sakalovci tö pri Ledinani, pri gospaudi Ferini Šömeneki, steri se redno Djauži (Jožef) zovejo, depa tau je Feri Šömenek, steroga vsi Bene zovéjo edna drüga zgodba. Gnauk sem že odo pri njij, depa te je samo en družina. tau kejpov naprejprišlo, zdaj, »Nej samo slika je mala, mi prejšnji keden, smo pa drügi smo tö mali bili, mi, steri tam tau poglednili. naprej stojimo. Najbola se na - Feri, te stare kejpe smo tisti sliki vidimo, stero na stepred tejm nej vidli, stere ste nau mam vödjano, oča, mati zdaj naprejvzeli, sto so na pa mi, šest mlajšov.« tej stari kejpaj? - Na malom kejpi je vas več »Na prvom tjejpi je moja kak šest, ka je bilau, ka telbaba sama dolavzeta, na ko vas je vküperprišlo? Na dvauri Ledinane iže: velka držina, vej so pa na bučo vsi domau prišli drüdjom tjejpi pa baba, njeni mauž, materna sestra pa mali brat, Zoli, steri se je že v Avstriji naraudo, zato ka sta baba pa mauž nikak 48. leta vöodskočila.« - Drügi mlajši so tü ostali? »Vsevküp nji je šest bilau, »Vejn buča bila kak zdaj, te so vsi bratje furt domau prišli. Gda je pau sedmi bus zazranka prišo, te smo že gledali, če na busi sedijo. Pa nej samo pri nas je bilau tak, k sikšoj družini so domau prišli. Prvin, gda je buča bila, je velko bilau, tašoga reda smo še pred ramom cesto meli. Na bučo je v vesi telko naroda bilau, ka si se nej mogo djeniti.« - Na ednom kejpi so vaša mati dolazeta, tak na samom, te oča posaba, pa je gde sta vküper, sto je bejo fotograf, ne vejte? »Vejš, sto je prvin dosta sliko? Feri Makoš, on je vsepovsedik tam bijo pa tjejpe redo, zato ka te je še rejdko bilau, ka bi stoj doma emo fotoaparat.« - Mate taši kejp tö, gde so vaša mati pa dvej sestre z raužami dolazete, gde pa ka je tau bilau? »Ne vejm, depa če bola skrjej poglednam, te vejn ballagás (valeta) mogo biti, zato ka edna sestra batju ma na saba.« - Oča so se radi doladjemali s kravami? »Rad je emo krave pa rad se je spravlo z njimi, depa njega so baugale, name tak nej. Gda so name pamet vzele, ka prauto njim dem, te so že vužigale, dja sem je nej mogo zgrabti. Zavolo toga sem dja dosta krave ranč nej paso.« - Sto je na taum tjejpi, gde so regruti dolavzeti? »Moja sestra, Petrešova pa ledjeni s Sakalovec, zato ka te je taša šega bila, ka so tašoga reda ledjene dekle sprvajale. Na tjejpi je še Ödön Trajber, tanácselnök (predsednik krajevnoga sveta) pa policaj zato, ka tašoga reda sta tejva dva vsigdar paulak bila.« - Na ednom kejpi na travi ležite pa se sončate, gde je tau bilau? »Tau je leta 1969-70 pri Duni bilau, gda sem sodak bijo. Gda so me pistili, ka sem leko vö s kasarnje üšo, te sem k tetici üšo pa te z njimi sem üšo se kaupat.« - Mate eden taši kejp tö, gde gvant vse zamazanoga mate, ka ste tü delali? »Tau že ne vejm, gde je bilau, depa dja sem malar bijo, zato mam zamazani gvant. Štirdesetštiri lejt sem delo pa za malara biti je zaslüženi krajcar bijo. V Varaši, kak je zdaj glasbena šaula, tam smo na törmi delali, tak ka samo eden fauslin bijo pod menov, vejš, ka je tau. Depa tau tö vöovadim, ka samo te smo šli tagora, gda smo že dva deci ruma spili, dočas nej. fejst radi pili, tau so prajli, ka je fejst zdrava. Dja sem njim pa noso, aj pidjejo, pa nej leko bilau, zato ka od nas je skur pet kilomejtrov daleč tista vretina. Dja sem ta dosta odo pa odim zato, ka tam mam gauštjo.« - Kak tau, ka tak daleč kraj mate grünt od dauma? Družinski kejp Ledinane držine, steroga Feri ma na stejni. V prvom redej z lejve: brat Zoli, mati sestri Erži pa Marika, oče pa sestra Anuška; v drugom redej Feri pa brat Vili Pa ranč tak so delali Talani, zimermange tö, gda so na varaškoj cerkvi tören redli, dočas so en stopaj nej naredli, ka so dva deci ruma nej spili. Istina, ka potistim so oni že tö samo na ednom fauslini stali, sedemdeset mejterov visiko tak, ka nej bilau ograje.« »Zato, ka moja mati je od tistec valaun bila, je eden taši tjejp, ka je sestra dolavzeta tam na Prlongaj, kak je Pipi Roza bila doma.« - Tü pri poštiji je zato baukše, kak če bi zdaj tam na Prlongaj bili doma, nej? »Baukše zato, ka je vse skrak, Pri Duni (Donavi) s tetico, stera je v Pešti živala - Najšo sem taši kejp, da ste po vodau šli k sakalovski vretini. »Tau je tam niže na Prlongaj bilau, kak je vretina, od tistec sem neso domau vodau v demižoni, gda so naši Pešterge doma bili. Zato ka oni so tau Porabje, 15. julija 2021 samo če kaj dje, te pa ne moreš spati, zato ka drügo ne čüješ samo „bum, bum”.« (Kejp na 1. strani: Mati pa dvej mlajši sesrti Erži pa Marika.) Karči Holec 9 Od Gorenjoga Senika do Garbolca - 45. Gde se je eške Mati Boža skuzila Vzemimo zdaj edno veuko sapo in podajmo se na slejdjen tau naše duge-duge poti po Vogrski! Klantivali mo po krajinaj Szatmár in Bereg – svoje drlanckanje začnemo malo vö z županijskoga središča Nyíregyháze. Če se napautimo prauti Tisi, za en malo pridemo v vesnico Tiszabercel, gde se je v ednoj kuriji naraudo veuki madžarski mislec in pisatel z 18. vi grad so začnili zidati v 15. stoletji, tistoga ipa je dobila zidina svojo formo litere »U« in štiri törme na kiklaj. Gnes majo v gradi kaupanco, na njegvom dvoriški pa nutpokažejo gledališke igre. Od madžarsko-ukrajinsko-slovaške tromeje se zdaj po Tisi spüstimo nazaj do Nyíregyháze, od tistec pa se napautimo dale po avtocesti »M3«. Za en malo pridemo do najviši- Blajžena Devica Marija v Máriapócsi se je oprvim skuzila leta 1696 – gnes je tam kopija kejpa, de je pa tista tö djaukala (1715, 1905) stoletja György Bessenyei. O njem moremo znati, ka je biu telesni čuvaj (testőr) cesarice Marije Terezije, njegva iža pa je tipična nemešnjaška zidina s tisti cajtov. S cugom na vausko štrejko se od tistec leko odpelamo do varaša Dombrád, gde v muzeji nutpokažejo zgodovino železnice v tajoj krajini. Dale prauti Záhonyi, gde z avtonom ali cugom leko prejkstaupimo grajnco prauti Ukrajini, oprvim pridemo v varaš Ajak. Tam so vsikdar sploj dober dvan (tobak) pauvali pavri, šteri so do 1960-i lejt gordržali svojo tradicionalno ljudsko nošo. Domanji – od detet do babic – so meli naprejspisane gvante, ženske so se mogle ovak ravnati v vsakšom letom časi, depa za petke ali svetke ranč tak. Na pauti od alföldske ravéni prauti bregam Karpatov pridemo do varaša Kisvárda, šteri je gordržo strukturo ulic iz srejdnjoga vöka. Njeg- šoga punkta krajine Nyírség – na »visino« 183 mejterov. V Nyírbátori se pred našimi očami prikaže kalvinistična cerkev, štera má petstau lejt staro strejo, pauleg njé pa stogi 30 mejterov visiki leseni zvonik. V 15. stoletji go je dau zozidati erdeljski vojvoda István Báthory, od šteroga dvorec si ranč tak leko poglednemo v varaši. Samo deset kilomejterov morejo vö z Nyírbátora titi tisti prauškarge, šteri škéjo priti v Máriapócs. Tau je najvekše božepautno mesto grčkokatoličanjcov k Marijinoma kejpi, na šterom se je Blajžena Devica že večkrat skuzila. (V istini je tam samo kopija podobe, original držijo v Stephansdomi v Beči). Cerkev na leto gorpoiške več stau gezero prauškarov, leta 1991 je taprišo pápa Janoš Pavel II. tö. Stara pripovejst guči, ka je prej pavra Andrása Bangóna trnok bolejla nauga, zatok se je napauto k Mariji v Pócs. Odlaučo se je, če ozdravi, cerkvi podari eden koš fčel. Gda je po molitvi čüto, ka že baukšo naugo má, se je na pauti nazaj spozabo svoje oblübe. Čüdivo pa se je, gda so doma njegve fčele vse vözletele prauti Pócsi, gde eške gnes živejo v ednoj lüknji v stenej cerkve. Če se napautimo nazaj prauti Nyírbátori in malo dale, pridemo do vési Bátorliget, gde ležijo najvekše indašnje müzge v rosagi. Kauli 53-hektarske zemlé ležijo gauške, zavolo šteri topeu luft ne more nutpriti. Tak ostane tam megla, v šteroj turisti leko blaudijo samo z dopüščenjom – vej pa morejo skrb meti, ka bi nej prejk na romanarsko stran staupili. En par kilomejterov kraj leži vesnica Vállaj, v štero so v 18. stoletji prišli švabski kolonisti. Gnes je vés najbole erična po svoji »pisani škedjnaj«, na šteraj so prejdnjo stenau s vsefelé farbami vönamalali. Vandraške pa morejo mujs kauštati njine sölknivane klobase in »štrudle« – tau je testau, šteroga mejsijo z vrnjim mlejkom, v njega pa dejvajo slatek ali solani nadejv. Na bregej reke Kraszna, v malom varaši Nagyecsed so že leta 1915 oprli elektrarno, štera je s pomočjauv pare davala elektriko 15 vesnicam in mestom – tau je 30 gezero lidam. V muzeji bližanje Mátészalke si leko poglednemo zbirko kaul in kočüjov, nut pa nam pokažejo škéri kolarski in kovaški majstrov tö. V varaši Fehérgyarmat nas s törma gotske kalavinske cerkve zové glas zvona, šteroga je mesti v dar dau erdeljski vojvoda István Báthory. Če že klantivamo po szatmárskoj krajini, se nam splača gorpoiskati vesnico Panyola. Po cejlom rosagi je erična njena žganjarna, v šteroj trnok dobro palinko küjajo. S sliv pa se ne rédi samo žganjé - v bližanoj vési Penyige so oprli prvi muzej marmelade (lek- vár) v ednom več kak stau lejt starom rami. Tam leko spoznamo, s kakšimi škérmi rédijo tau slivovo dobrauto brezi cukra. Če smo si kaj küpili od té kulinarični specialitet, je leko koštavamo v Cégénydányádi pod veukov platanov, štera kaulivrat sedem mejterov mejri, stara pa je više dvejstau lejt. »Vilinski otok« (Tündérsziget) – tak je v svoji knijgaj svojo semleti tö – na tau spominata dva mlina. Prvi stogi v vési Túristvándi, njegva posabnost je, ka voda žené celau tri njegva veuka lesena kaula. V bližanjoj vesnici Tarpi pa gnes najdemo edini mlin z ov kraj Tise, šteri je »süji«, tau znamenüje, ka ga ne žené voda. V dalečnji rosagaj je erična cerkev v središči Tákosa, Leseni spomeniki na cintori v vési Szatmárcseke so visiki kak eden človek – simbolizerajo človečo glavau ali čun rojstno vés Tiszacsécse zvau Zsigmond Móricz. Njegva spominska tabla visi na ednom malom, z ritonjami pokritom paverskom rami, gnes pa smo že gvüšni, ka se je pisatel nej v tistoj iži naraudo. Krajina je erična po svoji orejovi drejvaj tö, njine trde sade z bližanje vesnice Milota so inda svejta dobro poznali eške na borzaj v New Yorki in Londoni ranč tak. Dosta lüdi pravi, ka prej takšoga v cejloj Evropi nega kak liki v vesi Szatmárcseke: na kalavinskom cintori stogi več kak šeststau leseni nagrobnikov v formi čuna. Na srejdi graubišča se zdigava bejli, marmornatni nagrobni spomenik pesnika Ferenca Kölcseyna, šteri je v tajoj vesnici napiso reči madžarske himne. Na den vogrske kulture (22. januara) vsikšo leto položijo tam vence in držijo spominsko konferenco. Pšenico, štero so pavri pripauvali v tajoj krajini, je trbölo Porabje, 15. julija 2021 štero zovéjo »Notre-Dame na bausi nogaj« tö. Tau pa zatok, ka má srteu od tučene ilojce, turisti pa se leko čüdivajo njenoma plafoni s pofarbanimi lesenimi kazetami ranč tak. Pauleg reke Túr smo tak prišli do najbole vzhodne vési našoga rosaga Garbolca, šteri leži 525 kilomejterov kraj od Gorenjoga Senika (tak daleč je od tistec srbski varaš Niš tö). V preminauči edenajset mejsecaj smo plezdili na bregé in na ravénaj gledali v daljino, nut smo poklonckali v cerkve po mali vesnicaj in blaudili po ulicaj veuki varašov. Lepau se zavalim vsejm, šteri ste z menov držali od vogrsko-slovensko-avstrijske do vogrsko-ukrajinsko-romanarske tromeje. Vüpam, ka vam je bilau šteti tau serijo takšo veseldje, kak go je bilau meni pisati … Dušan Mukič foto: mtu.gov.hu in pixabay.com 10 »Sveti se ime tvoje« - 45. Merkanarski in rusoški apoštol Gvüšno ste že čüli za Mohor- duni (gnešnjom Beogradi), jevo družbo, najstarejšoga kisnej pa ga je zavolo njegve slovenskoga izdajatela knig, vöre vküper s Fortunatom na šteroga so po ideji Antona smrt osaudila edna pogansMartina Slomška stvauri- ka birovija. li leta 1852. Za patronuša Varaš Oglej je nüco apoštolsnauve založbe je blajženi ko legendo, vej je pa biu püšpek zatok odebro svetoga drügo najvekše mesto v ItaliMohora in Fortunata (Szent ji. Leta 452 so ga gorvužgali Hermagoras és Fortunatus), ka sta prej z Ogleja (Aquileie) njiva dva Slovencom prinesla posvejt svete krščanjske vöre. Varaš Oglej je biu središče misijonskoga dela med starimi Slovencami niže Drave. Mantrnika Mohor in Fortunat sta bila djenau petstau lejt – od 1461 Vladimir Kijevski se je mogo v prvi lejtaj do 1961 – prviva svojoga vladanja furt vojskovati – svoja lüstva je vküpdržo s pomočjauv patronuša ljubkrščanjstva ljanske püšpekije, na Slovenskom so jima posvetili sedem Huni, po tistom pa so varaš farni cerkva. znauvič gorzozidali. Tam Po staroj legendi je v Ogle- so napravili nadpüšpekijo, ji krščanjsko vöro oznanjo štera je vodila misijone na sam sveti Mark, šteri je prej Vzhod – med stare Slovence svoj evangelij tö tam napiso. tö. Pelanje püšpekije je prejkdau Mohori, šteroga je prej po- Sveti Frančišek Solan (Solasveto sam sveti Peter. Pripo- no Szent Ferenc) je biu franvejdajo, ka je püšpek svoj ži- čiškanski misijonar v 16. stotek za Kristoša dau vküper z letji, šteri je zavolo svojoga diakonom Fortunatom kauli gorečoga oznanjanja evanleta 67 pod cesarom Nero- gelija daubo ime »apoštol nom. Njija den so v oglejskoj Djužne Merike«. Že za cajta Cerkvi svetili 12. juliuša, na njegvoga žitka so ga zvali šteri datum so taprinesli njija »čüdodelnik Nauvoga sveta« in »sunce Peruna« tö. relikvije. Indrik pa je dojspisano, ka Frančišek se je naraudo leta sta Mohor in Fortunat man- 1546 blüzi Kordobe, njegvi trništvo pretrpela dosta kis- stariške so bili španjolski nej, na začetki 4. stoletja. nemešnjaki. V šaule je odo Zgodovinari bole tajoj pripo- k ježuitom, vsi dijaki in škovejsti vörjejo, štera guči, ka je nicke so ga poštüvali zavolo biu Mohor dühovnik v Singi- njegve pameti. V svojom dvajstom leti je nutstaupo v frančiškanski klaušter svoje rodne vesnice, gde je živo v sigurnoj pokauri. Frančišek je kak dühovnik grato preveč popularen, zatok je proso, aj ga pošlejo v Afriko - mesto toga pa je mogo oditi na misijon v Djužno Meriko. V argentinskoj krajini Tucuman so falili dühovniki, zatok je Frančišek taodišo in se navčo gezik Indijancov. Več gezero od nji je okrsto, jim predgo, betežnike pa vözvračo. Misijonar je petnajset lejt vandrivo gor pa doj po toj zemlej, domanji eške gnesneden čéstijo iže, v šteraj je živo. Leta 1595 je Frančišek odišo prejk v Limo v Peruni, gde je v slejdnji lejtaj svojoga žitka napravo dosta čüd. Mrau je 14. juliuša 1610 med svetov mešov, gnes ga držijo rosagaj Argentina, Urugvaj, Čile in Peru za svojoga apoštola in priprošnjika. Rusoški zgodovinari zovéjo svetoga Vladimira (Szent Vlagyimir) »nauvoga Konstantina«, njina Cerkev pa pravi, ka je »gnaki apoštolom«. Té knez je pripelo krščanjsko vöro v Kijevsko Rusijo, s svojimi bojnami pa je povekšo té prvi rusoški rosag. Vladimir se je naraudo leta 960, v svojom devetnajsetom leti je grato prejdjen lüstva med rekov Dnjeper in Baltiškom maurdjom. Vüdo je, ka so med sausadnimi rosagi najbole močni tisti, šteri so gorvzeli krščanjsko vöro, zatok se je odlaučo, ka k tejm narodom pridrüži svoje lidi tö. Kneza Vladimira so okrstili že v začetki leta 988, edno leto kisnej pa se je oženo z Anov, sestrov bizantinskoga cesara. Pred zdavanjom je Vladimir proso svojo snejo, aj s sebov pripela »zavolé püšpekov in dühovnikov«, ka bi lidam zraučali krst v rosagi kauli Kijeva. Rusoški prejdjen se je trnok trüdo, ka bi biu vören krščenik in s svojov peldov pelo Leta 1301 je vömrla moška veja vogrske kraleske držine Arpadovičov, s smrtjov svete Hedvige (Szent Hedvig) pa se je leta 1399 tau zgaudilo z ženskov linijov familije ranč tak. Hedviga je bila najmlajša či madžarskoga krala Lajoša Veukoga, po smrti šteroga je leta 1384 erbala polski tronuš. V njeni nauvi rosag so z vzhoda nutvdardjali poganski Litvani, štere je stejla Hedviga spreobrniti na krščanjsko vöro. Njeni mauž Vladislav je tau delo na silo, una pa jim je raj pripovejdala o zveličanji in miFrančiška Solana so v Djužnoj Meriki vsi losti. V Pragi je držali za Božega odposlanca – Indijance je od stvaurila kolegij totemistične vöre obrno k krščanjstvi za litvanske teologe, v Krakovi lüstvo k Kristoši. Njema se teološko fakulteto, v Bieczi leko Rusi in Ukrajinci zava- pa špitale. lijo, ka so prišli v krivlo Ma- Njena či Elizabeta je od vročitere Cerkve, krščanjstvo pa je ne mrla včasik po narodjenji, postavilo fundamente njinoj mati Hedviga pa je v smrt literaturi in kulturi. üšla za njauv štiri dni kisnej. Knez Vladimir je dau v Kijevi Polaki so že računali na tau, zozidati edno lejpo Mariji- ka go za en malo za svetnico no cerkev, v šteroj so Boga zglasijo, zatok so go pokopali čéstili po bizantinskoj šegi. pod oltarom stolnice v KraGrčki bogoslüžni gezik pa je kovi. Tam so Jadvigo – kak nej sto prejkvzeti, raj je vpelo go v polskom geziki zovéjo slavske knige vučenikov sve- – dugo čéstili, če resjan so toga Cirila in Metoda. mogli do njene beatifikacije Gda ma je leta 1011 mrla počakati do leta 1997. žena Ana – njegva najbauk- Sveta Hedviga je od leta 2006 ša pomočnica – je Vladimir patronuškinja vogrske krajitrnok žalosten grato. Za en ne Dunakanyar, njeni svetek par lejt, 15. juliuša 1015 je v držimo 18. juliuša. svojom 55. leti un tö zapüsto té svejt, za časa njegvoga -dmsina Jaroslava Maudroga pa ilustraciji: je krščanjstvo na Rusoškom Szilveszter Bartkó spüstilo eške krepše korenjé. Porabje, 15. julija 2021 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 16.07.2021, I. spored TVS 6.15 Kultura, Odmevi, 7.00 Poletno jutro, 9.00 Prišla je sreča ( II.), italijanska nadaljevanka, 10.20 Ginovo potepanje po zahodni italijanski obali, Kalabrija, kulinarično-popotniška oddaja, 10.45 Izzivi srebrne generacije, Osamljenost, dokumentarno-izobraževalna oddaja, 11.10 Danes dol, jutri gor, slovenska nanizanka, 11.40 Narejeno v Kjotu, japonska dokumentarna serija, 12.00 Mesto, ki se ozira v nebo, igrano-dokumentarni film, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 Severna obzorja (VI.), Italijanska četrt, ameriška nadaljevanka, 14.15 TV-izložba, 14.30 Prisluhnimo tišini, izobraževalno-svetovalna oddaja, 15.00 Mostovi – Hidak, magazinska informativna oddaja, 15.35 Otroški program, 16.40 Infodrom, poletje 2021, Kultura, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Alpe-Donava-Jadran, 17.50 Duhovni utrip, 18.05 Bacek Jon, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Poletni pozdrav, 21.00 Slovo od zelenice, zgodba Francesca Tottija, italijanska nadaljevanka, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.55 Skupaj, slovenski TV-film, 0.25 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.50 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.45 Napovedujemo PETEK, 16.07.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 9.30 Videotrak, 10.30 Poletno jutro, 12.35 O živalih in ljudeh, izobraževalno-svetovalna oddaja, 13.15 Na vrtu, izobraževalno-svetovalna oddaja, 14.00 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek, Tereza Kesovija, 15.00 Kolesarstvo dirka po Franciji, 19. etapa, 17.20 Po etapi, analiza dirke po Franciji, 18.00 Mit o prvem filmu, dokumentarni film, 20.00 Divja salsa, angleški film, 21.40 Meso in kri, britanska nadaljevanka, 22.30 Jane, ameriški dokumentarni film, 0.05 Videotrak, 1.05 Info kanal SOBOTA, 17.07.2021, I. spored TVS 6.10 Kultura, Odmevi, 7.00 Otroški program, 10.30 Infodrom, poletje 2021, Kultura, 10.45 Osvežilna fronta, oddaja za mladostnike, 11.15 TV-izložba, 11.30 Koncerti za mlade, Kaj je klasična glasba?, glasbeno-izobraževalna serija L. Bernsteina, 12.40 Kaj govoriš? So vakeres? 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 O živalih in ljudeh, izobraževalno-svetovalna oddaja, 13.50 TV-izložba, 14.05 Sledi, dr. Manica Špendal, dokumentarna oddaja, 14.45 Prisluhnimo tišini, izobraževalno-svetovalna oddaja, 15.00 Amsterdam, London, New York – trije veličastni, Zlata doba (1585–1650), francoska dokumentarna serija, 16.00 Naš vsakdanji kruhek, slovenska nanizanka, 16.30 Na vrtu, izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Spoznajmo Gruzijo, gruzijska dokumentarna oddaja, 18.00 Na sončni strani, dokumentarno informativna oddaja, 18.35 Ozare, 18.40 Vrtne prigode, risanka, 18.57 Dnevnik, Sobotni Dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme, 20.00 Abba za vedno, britansko-švedska dokumentarna oddaja, 21.00 Festival Europa Cantat 2021, 22.10 Poročila, Šport, Vreme, 22.35 Dvojček, norveška nadaljevanka, 23.30 Dnevnik Slovencev v Italiji, 23.55 Dnevnik, Sobotni Dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme, 0.50 Napovedujemo SOBOTA, 17.07.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 7.00 Najboljše jutro, 9.00 Pričevalci, Srečko Lisjak, 10.40 Danes dol, jutri gor, slovenska nanizanka, 11.50 Naš Triglav, dokumentarni film, 13.00 Circom Regional, Ubijmo tišino, koprodukcijska dokumentarna oddaja, 13.50 Predstavitev slovenskih olimpijcev, 15.00 Kolesarstvo - dirka po Franciji, 20. etapa, 17.55 Po etapi, analiza dirke po Franciji, 18.30 Avtomobilnost, 19.00 Videotrak, 20.00 Čudoviti mladi um, angleški film, 21.55 Zvezdana, To ni opravičilo, 22.40 Laibach - Spectre, koncert, 0.25 Videotrak, 1.25 Info kanal NEDELJA, 18.07.2021, I. spored TVS 7.00 Otroški program, 10.55 TV-izložba, 11.15 Ozare, 11.20 Obzorja duha, 11.55 Ljudje in zemlja, 12.45 Zelena generacija/Young Village Folk, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 Poletni pozdrav, 14.25 Čez planke, S Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija v Južni Ameriki, 15.15 Umrika, indijski film, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Joker, kviz, 18.15 Ginovo potepanje po zahodni italijanski obali, Eolski otoki, kulinarično-popotniška oddaja, 18.40 Šola za pošasti, risanka, 18.50 Frfra in Cufek, risanka, 18.57 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 20.00 Midva, britanska nadaljevanka, 20.50 Intervju, 21.35 Poročila, Šport, Vreme, 22.00 Sanjska mašina, dokumentarni film, 22.55 Za lahko noč: Operne arije, 23.10 Dnevnik Slovencev v Italiji, 23.35 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 0.30 Napovedujemo NEDELJA, 18.07.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Videotrak, 7.00 Duhovni utrip, 7.15 Izzivi srebrne generacije, Osamljenost, dokumentarno-izobraževalna oddaja, 7.40 Potujoča muzika 2019, koncert združenih mladinskih zborov Slovenije, 9.00 M. Dekleva - J. Pucihar: Zmaj v Postojnski jami, muzikal za otroški zbor in pevca – raperja, 9.45 Danes dol, jutri gor, slovenska nanizanka, 11.05 So najlepše pesmi že napisane, koncert Alenke Godec, 13.05 Jane, ameriški dokumentarni film, 14.50 Ambienti, 15.45 Slovensko olimpijsko stoletje, dokumentarna serija, 17.00 Kolesarstvo - dirka po Franciji, 21. etapa, 19.15 Po etapi, analiza dirke po Franciji, 20.05 Skrivnost Savdske Arabije, nemška dokumentarna oddaja, 21.00 Žrebanje Lota, 21.10 Predstava se nadaljuje, Queen in Adam Lambert, glasbeni dokumentarni film, 22.40 Zvezdana, To ni opravičilo, 23.25 Videotrak, 0.25 Info kanal PONEDELJEK, 19.07.2021, I. spored TVS 6.30 Utrip, Zrcalo tedna, 7.00 Poletno jutro, 9.00 Prišla je sreča (II.), italijanska nadaljevanka, 10.15 Obzorja duha, 11.10 Danes dol, jutri gor, slovenska nanizanka, 11.35 Narejeno v Kjotu, japonska dokumentarna serija, 12.00 Intervju, dr. Danilo Türk, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 Severna obzorja (VI.), ameriška nadaljevanka, 15.05 Dober dan, Koroška, 15.55 Timi gre, risanka, 16.05 Žanov svet, risanka, 16.25 Kozmo (III.), belgijska otroška nanizanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Sledi, Janko Pislak (1934–2013), dokumentarna oddaja, 17.55 Pujsa Pepa, risanka, 18.00 Simon, risanka, 18.05 Nejko, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tednik, 21.00 Dediščina Evrope: Letovišče, britanska nadaljevanka, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.55 Wisting, koprodukcijska nadaljevanka, 23.45 Glasbeni večer, 0.40 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.05 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.00 Napovedujemo PONEDELJEK, 19.07.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 11.10 Poletno jutro, 13.20 Prisluhnimo tišini, izobraževalno-svetovalna oddaja, 13.55 Čap - trenutki odločitev, dokumentarni film, 15.00 Čuki legende, koncert ob 30-letnici skupine, 16.40 Ljudje in zemlja, 17.30 Zelena generacija/Young Village Folk, 18.00 Baška grapa, živi spomenik filma, dokumentarni film, 20.00 Nepal blizu neba, Od Manánga do Bhimdátte, nemška dokumentarna serija, 20.45 Mačje zgodbe, ameriška dokumentarna oddaja, 21.40 Meso in kri, britanska nadaljevanka, 22.30 Circom Regional, Trgovanje z vestjo, koprodukcijska dokumentarna oddaja, 23.25 Kopanje, kratki igrani film AGRFT, 0.45 Info kanal TOREK, 20.07.2021, I. spored TVS 6.15 Kultura, Odmevi, 7.00 Poletno jutro, 9.00 Prišla je sreča (II.), italijanska nadaljevanka, 10.15 Umetnost igre, Korona gledališko leto 2020, 10.50 Danes dol, jutri gor, slovenska nanizanka, 11.20 Narejeno v Kjotu, japonska dokumentarna serija, 11.50 Tednik, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 Severna obzorja (VI.), ameriška nadaljevanka, 14.30 Duhovni utrip, 15.00 Potepanja – Barangolások, Bortúra és Csongrád/Vinska tura in Csongrád, 15.45 Otroški program, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Free spirits – Samosvoji Shalini, Terry, Moušumi, dokumentarna oddaja, 17.55 Tib in Tamtam, risanka, 18.05 Bacek Jon, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Ločitve (I.), britanska nadaljevanka, 21.00 Zapuščina arabske pomladi – med preporodom in kaosom, nemška dokumentarna serija, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.00 Pričevalci, dr. Ernest Petrič, 1.50 Dnevnik Slovencev v Italiji, 2.15 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 3.10 Napovedujemo TOREK, 20.07.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 10.15 Videotrak, 11.35 Poletno jutro, 13.45 Alpe- Porabje, 15. julija 2021 OD 16. julija DO 22. julija -Donava-Jadran, 14.10 Paragraf številka 1, 150 let neodvisnega odvetništva na Slovenskem, dokumentarna oddaja, 15.20 Melodije morja in sonca 2021, 17.55 Pluti je treba! (Navigare Necesse Est), dokumentarni film, 20.00 Cunamiji, grozeče svarilo planetu, francoska dokumentarna oddaja, 20.55 Naj muzika igra, Elda Viler, 21.25 Meso in kri, britanska nadaljevanka, 22.15 Kaj govoriš? So vakeres? 22.30 Mahatma Gandi - velika duša, francoska dokumentarna oddaja, 23.30 Videotrak, 0.35 Info kanal SREDA, 21.07.2021, I. spored TVS 6.15 Kultura, Odmevi, 7.00 Poletno jutro, 9.00 Prišla je sreča (II.), italijanska nadaljevanka, 10.20 Free spirits – Samosvoji Shalini, Terry, Moušumi, dokumentarna oddaja, 11.00 Danes dol, jutri gor, slovenska nanizanka, 11.30 Narejeno v Kjotu, japonska dokumentarna serija, 12.00 Globus, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 Severna obzorja (VI.), ameriška nadaljevanka, 14.30 Obrazi naših rojakov, 14.55 Rojaki, oddaja o zamejcih, 15.10 Pod drobnogledom – Nagyító alatt, Távoktatás/Pouk na daljavo, 15.55 Otroški program, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Izgorelost: program za samouničenje, dokumentarni film, 17.50 50 knjig, ki so nas napisale, Dominik Smole: Antigona, 18.00 Kalimero, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Obvladaj se, ameriški film, 21.30 Moderne kunst, kratki igrani film, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.55 Profil, Igor Vidmar, 23.40 Izgorelost: program za samouničenje, dokumentarni film, 0.10 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.35 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.30 Napovedujemo SREDA, 21.07.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 10.50 Poletno jutro, 13.00 Ginovo potepanje po zahodni italijanski obali, Eolski otoki, kulinarično-popotniška oddaja, 13.40 Festival Arsana Ptuj, Tango Story, 15.15 Abba za vedno, britansko-švedska dokumentarna oddaja, 16.20 Vikend paket, 18.00 Vse je enkrat 1.: portret Iva Svetine, dokumentarni film, 20.00 Na utrip srca: Beethovnova Deveta simfonija za ves svet, glasbena dokumentarna oddaja, 21.05 Žrebanje Lota, 21.15 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek, Jure Košir, 22.05 Meso in kri, britanska nadaljevanka, 22.55 Hči Camorre, dokumentarni film, 0.20 Videotrak, 1.25 Info kanal ČETRTEK, 22.07.2021, I. spored TVS 6.15 Kultura, Odmevi, 7.00 Poletno jutro, 9.00 Prišla je sreča (II.), italijanska nadaljevanka, 10.20 Izgorelost: program za samouničenje, dokumentarni film, 11.00 Danes dol, jutri gor, slovenska nanizanka, 11.30 Narejeno v Kjotu, japonska dokumentarna serija, 12.00 Moje mnenje, Med kladivom in nakovalom, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 Severna obzorja (VI.), ameriška nadaljevanka, 14.30 Slovenci v Italiji, Božo Zuanella, portret, 15.00 Moj gost/Moja gostja – Vendégem, portretna oddaja, 15.30 TV-izložba, 15.45 Timi gre, risanka, 15.55 Simon, risanka, 16.00 Žanov svet, risanka, 16.10 Tib in Tamtam, risanka, 16.30 Mulčki, risanka, 16.35 Zombi Lars, norveška otroška nadaljevanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Izzivi srebrne generacije, dokumentarno-izobraževalna oddaja, 17.50 Na kratko, Mobing, 18.00 V Goščavi, lutkovna nanizanka, 18.25 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Ujet (I.), britanska nadaljevanka, 20.45 Antična velemesta, Rim, francoska dokumentarna serija, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.55 Bauhaus - nova doba, nemška nadaljevanka, 23.45 Izzivi srebrne generacije, dokumentarno-izobraževalna oddaja, 0.15 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.40 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.35 Napovedujemo ČETRTEK, 22.07.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 9.00 Videotrak, 10.00 Poletno jutro, 12.10 Profil, Igor Vidmar, 13.20 Olimpijske igre, Nogomet - Brazilija : Nemčija, 15.30 Poletni pozdrav, 17.00 Olimpijske igre, Nogomet - Brazilija : Nemčija, 19.00 Videotrak, 20.00 Šest mojstrov v viktorijanski hiši, britanska dokumentarna serija, 21.10 Slovensko olimpijsko stoletje, dokumentarna serija, 22.10 Genialna prijateljica (I.), italijanska nadaljevanka, 23.15 Slovenska jazz scena: Imago Sloveniae: Big band RTV Slovenija s solisti, 0.10 Videotrak, 1.05 Info kanal Radio Monošter razpisuje prosto delovno mesto slovenskega radijskega novinarja za nedoločen čas Trajanje delovnega razmerja: zaposlitev za nedoločen čas na osnovi Zakona o delovnih razmerjih Vrsta zaposlitve: polni delovni čas (40 ur na teden) Kraj opravljanja dela: Železna županija, 9970 Monošter, Gárdonyi u.1. Opis del in nalog: urejanje novic, pisanje poročil, priprava intervjujev na terenu oziroma izvajanje vseh aktivnosti za Radio Monošter, ki so povezane z oddajanjem radijskih programov, samostojno urejanje pripravljenega gradiva za objavo, poznavanje osnov studijske tehnike ter vklopa in izklopa oddajniške opreme, vključitev v program in nadzor nad izvajanjem programa. Razpisni pogoji: - sposobnost navezovanja stikov - razgledanost - novinarske-reporterske veščine - samostojno delo (iskanje tematik, oseb za intervjuje) - odlično poznavanje porabskega in/ali goričkega (prekmurskega) slovenskega narečja - vsaj srednješolska izobrazba - vozniški izpit B-kategorije - osnovne računalniške spretnosti - pripravljenost sodelovati na občasnih strokovnih izpopolnjevanjih. Pri ocenjevanju vloge pomeni prednost: - poznavanje slovenskega knjižnega jezika - strokovna kvalifikacija. Svoji vlogi priložite naslednje dokumente, potrdila: - kratek življenjepis in strokovna zasnova - potrdilo o nekaznovanosti, ki ni starejše od 3 mesecev. Primerno zdravstveno stanje – udeležba na pregledu na medicini dela v času zaposlitve. DRŽAVNA SLOVENSKA SAMOUPRAVA POZIV Državne slovenske samouprave Na osnovi uradno prečiščenega besedila Pravilnika 89/2016. (VIII.25), ki ga je s sklepom potrdila Skupščina Državne slovenske samouprave, imajo pravico kandidate za »NAGRADO ZA SLOVENCE NA MADŽARSKEM« predlagati: - člani Skupščine - lokalne Slovenske narodnostne samouprave - civilne organizacije, ki so povezane s slovensko skupnostjo - ustanove Državne slovenske samouprave - fizične osebe. Na podlagi prvega odstavka 3. člena omenjenega Pravilnika: Nagrado Za Slovence na Madžarskem lahko prejme organizacija (skupnost) ali posameznik, - čigar delo vpliva na vso slovensko narodno skupnost na Madžarskem ali - ki ima posebne zasluge v posa- mezni regiji ali naselju ali - ki tvori živo vez med Slovenci na Madžarskem in Slovenci v matični državi ali - ki je aktivno prispeval/-a k ohranjanju slovenskega izobraževanja, kulture in tradicije med Slovenci ali - ki je aktivno sodeloval/-a pri ustanavljanju, razvoju in uveljavljanju raznih slovenskih organizacij (samoupravne ali civilne organizacije ipd.) na Madžarskem, - ki je v preteklem obdobju imela veliko kakovostnih narodnostnih prireditev in srečanj - ki ima zelo aktivno članstvo ali - ki uspešno sodeluje z drugimi slovenskimi ali madžarskimi organizacijami ali - ki prispeva k prepoznavnosti slovenske kulture v družbi ali - ki je vzpostavila in ohranja dobre stike z lokalnimi skupnostmi in organizacijo, - ki ima posebne zasluge in je nesebično deloval pri ohranja- nju stvarne dediščine, vezane na slovensko narodno skupnost na Madžarskem, - ki ima posebne zasluge na področju verskega življenja v materinščini. Prosimo, da predloge v zvezi s predlaganimi osebami/organizacijami (skupnostmi) ter podroben opis njihovih dejavnosti in dosežkov, ki so osnova za podelitev nagrad, pošljete pisno na priloženem obrazcu Priloga št. 1 najkasneje do 10. avgusta 2021, na naslov predsednika Državne slovenske samouprave. (9985 Felsőszölnök, Templom út 8./Gornji Senik, Cerkvena pot 8.) Epidemiološke razmere lahko vplivajo na postopek presoje predlogov za nagrajence in dodelitev nagrad ter na protokol podelitve nagrad. Gornji Senik, 12. julija 2021 Karel Holec - predsednik Plača, nadomestila: - plača v skladu z odobrenimi sredstvi v proračunu ustanove in sistemom drugih nadomestil oz. dodatkov k plači. Kompetence, ki pomenijo prednosti: delo v skupini, vztrajnost, mobilnost. Dokumenti, potrdila, ki jih je treba priložiti k vlogi: fotokopija potrdila o šolski izobrazbi, pridobljenih kompetencah in znanjih, potrdilo o nekaznovanosti. Datum nastopa dela: delovno mesto je možno zapolniti ne prej kot 9. avgusta 2021. Delodajalec odreja 3-mesečno poskusno delo. Rok za oddajo prijave: 26. julij 2021. Nadaljnje informacije v zvezi z razpisom delovnega mesta: Attila Bartakovics po telefonu 06-94-554-125 ali 06-30-338-9338. Način oddaje vloge: po pošti na naslov Radio Monošter (9970 Szentgotthárd, Gárdonyi u.1.). Na ovojnici, prosimo, navedite »RAZPIS«. Način ocenjevanja prispelih vlog na razpis: delodajalec. Rok za odločanje o vlogah: 2. avgust 2021. TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Andrea Kovács Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Časopis podpirajo: Državna slovenska samouprava, Urad predsednika vlade, oddelek za narodnosti, Zveza Slovencev na Madžarskem in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali Tisk: 52 USD. Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Številka bančnega računa: HU75 Lendavska 1; 9000 Murska 11747068 20019127 00000000, Sobota; Slovenija SWIFT koda: OTPVHUHB