GOSPODARSKI VESTNIK S°ocxxxx30ooooooooqoooooooooocxxxxxxx>ooo«oooooooocxxxj30oooqcx)ooooooooooocxxxx;oooocxxx)cx)OOOOOooooooooo XXXXXXX)0000000000000000000 § Š». 7. V Gorici, dne t. Julija 1927. teto V 900030000000000000000000000000000^00000000000000000000000000^000000000000000300000000000000000000000000000000000000000000000000 § Izhaja enlcral na mesec. Stane letno »8 UredlnlSt-vo In uprava v Gorici, Via S. to lir. — Posamezna številka 1 Uro. 88 Glovannl štev. 6., I. nadstr. Ponatis je dovoljen le s popolno navedbo vira. uooooooooooocxx>o(xxxxxxx3oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo xxxx>ooooooooooooooooooooooooooc ooooooooooooooooo t ANTON MOŽINA. V soboto dne 28. maja 1927 je legel k večnemu počitku velik prijatelj ^ našega kmečkega ljudstva. Na Brjah pri Rihenberku je ta dan za večno zatisnil oči nadučitelj g. Anton Možina, kjer je skozi devetintrideset let neumorno deloval v prospeh mladine v šoli, zunaj šole pa na zadružno-gospo-darskem polju v prospeh celokupnosti svoje vasi in svojega naroda sploh. Pokojni Anton Možina ni bil mož, ki bi mirno stal ob strani, ko je bilo treba prijeti za delo. Tudi se ni nikdar ustrašil težav in zaprek, ki so se stavile na pot njegovemu delu. Delal je za dva in za tri, nn dosegal u-speh za uspehom. Potreba kmečkega ljudstva ga je gnala, ko je zastavil lopato in poklical v življenje celo Vrsto organizacij, ki so bile posveče-ne napredku našega kmeta. A ne le na ^fjah tudi drugod je bodril in vzpodbujal svoje manj živahne prijatelje, naj zavihajo rokave in pomagajo s svojim umom našemu kmetu, da opusti stare in škodljive načine gospodarstva, in naj se oprime umnega kmetovanja, ki ga zahtevajo nove razmere, novi časi, ako hoče vzdržati in napredovati v težkem boju za obstanek. Njegova bodrilna beseda in predvsem njegovo smotreno delo, sta mnogo pripomogla, da je naš kmet-vinogradnik v okolišu njegovega delovanja marsikatero hudo gospodarsko krizo v predvojni dobi srečno prestal. Ne bomo tukaj podrobno naštevali, katere gospodarske organizacije je pokojni Možina sam ustanovil ali sodeloval pri njih ustanovljanju in vodil do svoje smrti. Spremstvo, ki se je zbralo na njegovo zadnjo pot, je o tem točno govorilo. Poudarimo pa naj, da pokojni Možina svojih bogatih izkušenj na gospodarskem polju ni držal za se. Poročal je redno o njih v listih. Predvojni »Primorski Gospodar« in naš list sta imela v njem svojega stalnega in uvaževanega so-trudnika. Anton Možina! Končal si pravdo svojega življenja: dobil si jo! Naj ti Vsemo- gočni podeli zasluženo plačilo. Slava Tvojemu spominu! Janko Furlan: TEBI, NAŠA ŽENA! Ne moremo si predstavljali doma, ne da bi mislili nate, žena. Saj je v tebi osredotočena družina, saj si ti njena klica. In ko nam je vsem posvečati tolike skrbi naši mladini — svojim otrokom —, ne moremo mimo tebe — stanice družine in naroda. Visoko je tvoje poslanstvo, težke, da celo najtežje so tvoje naloge. Bolj ko krojimo javno življenje v niegove sestavine, bolj vstaja tvoj pomen v družabnem življenju, bolj odločilen se nam kaže tvoj vpliv. Vedno bolj nam je umljiva resnica, da se tvoje udejstvovanje oči-tuje v 5tiri smeri, ki izročajo človeški družbi značilne poteze: si mati, vzgojiteljica, učiteljica, gospodinja. Ne trdimo, da si edina, ki — po svojih otrocih — izoblikuješ narod in mu ustvarjaš predstave in pojme, a najkrepkejši je tvoj vpliv. Ti polagaš prva semenčka poko-lenjam (zopet po otrocih); kar imaš ročnih in duševnih zmožnosti, kar hraniš dobrega in slabega, lepega in grdega, vse se prelije v daljno bodočnost. Družina, narod in zgodovina, vsi govore, kakšne so bile, oziroma so še matere. Prvo seme — mislimo s tem telesno in duševno vzgojo — si osvoji v otroški duši prvo, temeljno mesto in izkleše neizbrisna znamenja. Ne more biti drugače, ker tvoja misel, mati, tvoja beseda in dejanja so otroku najdražja. Posoda si, ki iz nje otrok neprestano zajema zavestno in podzavestno. Zato pa je otrok ves tvoj in si ti vsa niegova. Mi to vemo, a vidva to občutita, doživljata. In v tem je veličina, nedosegljiva tajna lepota, ki jo označamo le z eno in največjo besedo; ki vre iz naših prs v najlepših in najtežjih trenutkih; neizmerno bogastvo je v njej, v besedi — mali. A ti, slovenska žena — mati, ne kažeš tega notranjega doživljanja z zunanjimi znaki in tudi tvoj otrok ne. Prev-zvišeno vama je, da bi temu skritemu valovanju dajala izraza. V svoji skromnosti vse prikrijeta, vse potajita. Ko pa uda- rijo težke ure, ko morata narazen, en vzdih, morda en sam pogled, in vemo, kaj sta si bila. — Taka je naša kri. Pač pa se češče zgodi, da s svojo mehkobo zaideš, mati, predaleč — v slepo ljubezen, ki se prejalislej maščuje. Tukaj ti kličemo: previdnost, pre- mišljenost! Tu naj odločajo tvoji zdravi nagibi. Ne omalovažuj svojega poslanstva, izročenega ti z božjim in naravnim zakonom! Ker ti si mati, vzgojiteljica, učiteljica, gospodinja; ti prva izročaš narodu in vsemu človeštvu nravstvene, umske in ročne sposobnosti; ti kuješ velik del zgodovine narodov. Tvoje snovanje ni sicer tako vidno, ne uveljavljaš se na očiten način, a je močno. Dokler bodo stale hiše in bodo obstojale družine, dotlej bo odločala tvoja sila. In v najtežjih časih je in tudi mora biti tvoja moč najjačja. Ravnokar nosimo težko breme bolestnih ur, danes se tedaj oziroma v te. Preskušaj svoje moči! Dobro se zavedamo tvojih težkih poti, vidimo tvoje muke. Tvoje delo je ena sama moreča skrb, ki te pritiska k tlom in ti krade nočni mir. Tvoje lice je upadlo. Že omahuješ, a ne boš omagala, ker si rojena v trpljenju, posebno pa ti, kmetsko-delavska žena; ti- ki moraš danes združiti vse svoje sile za rešitev le enega vprašanja: kako preskrbeti družino s kruhom. Tvoje tožbe kažejo več življenja ko hiranja. Da nisi svojim nalogam primerno vzgojena, da ne moreš vršiti svojih dolžnosti. Kako britka resnica, ki velja predvsem ženi iz nižih plasti naroda, tebi, kmetska žena! Nebo ti je, žena, naklonilo prožnost in prisotnost duha, zdrav nagon in visoko razvit smisel za dobro in lepo-Tudi v teh težkih časih ni zamrl ta či>t. Te zbegana si in utrujena. In zopet te opozorimo: v težkih časih bodi naj' jačja! Veruj in s tabo pojde vera nas vseh! Nihče izmed nas ne sme omagati in tudi ti ne. Če se že moraš omejiti le na gospodinjstvo, rešuješ dosti, a le tedaj, če se posvetiš umnemu gospodinjstvu, kjer si zmožna čudežev. Hiša govori dovolj jasno, kakšna žena gospodinji; hiša je slika tvojih rečnih spretnosti, tvojega uma, je celo ogledalo tvo- je duše. Tukaj nas gospodinja ne more varati, ker semkaj izliva, kar ima. Naša žena, sedaj ko stojiš pred težko preskušnjo, pokaži svojo voljo in vero v svojo hišo. Ti si najbolj poklicana in'imaš največ moči ohraniti našim domovom zdravo, čvrsto in življenja polno mladino. Q5®9°0000txxxxx)00000000000000000000000000cxxx30000000000c0000000000cxxxx)000000000000000000000cxxxj000000000000000000b00000000000000000 f\ ♦ /T ZADRUŽNIŠTVO f\ ♦ /1 0oOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOO»^OOOOOOOoOOOCX)JOOOCXXXX:OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCXXXX)OC OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO VI. REDNI OBČNI ZBOR ZADRUŽNE ZVEZE V TRSTU. V četrtek, dne 2'5. junija 1927 se je vršil v Trstu v lastnih prostorih VI. redni občni zbor naše Zadružne zveze. Zastopanih je bilo na njem preko 100 včlanjenih članic iz vseh krajev naše pokrajine, ki so z zanimanjem poslušali poročila, ki so bila dana občnemu zboru od Žvezimh organov. V imenu načelništva je poročal Predsednik g. dr. Josip Agneletto, ki je \ 'žvajal približno sledeče: 1. V začetku svojega poročila spo-rninjati se moram smrti blagoipokojnega Antona Čoka, ki je v februarju 1.1. nenadoma zapustil naše vrste. Bil je vnet zadružnik in marljiv delavec, v našem ožjem odboru. Prosim Vas, da vstanete in z rponoj zakličete: »Slava njegovemu spominu!« 2. Leto, kii ga imamo za seboj je po-sogl0 globoko v gospodarske razmere naše Julijske krajine, ki je že sama po sebi ena izmed najbolj siromašnih pokrajin države. Slaba letina, padec cen ži-yine, vinska kriza na Goriškem in v Istri m končno pomanjkanje denarnih sredstev so pognali dosti kmečkih posestev Pa boben, druga pa so se občutno zadolžila. Iz nekaterih bolj siromašnih delov dežele išče ljudstvo izhoda iz te gospo.-darske krize v izseljevanju, ne vedoč, da 'rPi tudi inozemstvo, in celo Amerika, rPvn° tako na pomanjkanju dela in zaslužka vsled sedanje krize, ki ni krajev-Pcga ampak svetovnega značaja. Zgodovina gospodarske vede je pol-na gospodarskih kriz, večjih in manjših; človeštvo pa je vse prestalo in zmagalo. Vedeti moramo, da so bili v ne baš daljni preteklosti hujši dnevi za naše ljudstvo nego dandanes in da ni minulo niti tri-četrt stoletja, odkar je ljudstvo po Istri in Krasu umiralo gladu! Človek se lahko prilagodi najrazličnejšim razmeram. Treba nam je le je-k ene volje in samozavesti in zmagali bomo tudi slednjo gospodarsko krizo kakor so naši pradedje zmagali toliko še hujših kriz. To pa tem bolj, ker se že; opažajo vidna znamenja, ki obetajo boljšo bodočnost, k čemur je dosti pripomogla sedanja gospodarska politika državne vlade. Pri tem naj omenimo zlasti ureditev državnih financ in zboljšanje lire. 3. Take gospodarske razmere niso mogle ostali lanskega leta brez posledic za zadružništvo v Julijski krajini. Denarno pomanjkanje je imelo za posledico skrčenje novih vlog skoro na nič in dviganje denarja, ki se je potem deloma po-sojeval proti dosti višji obrestni meri zasebnim potom med znance in sosede, ne meneč se za ugodnosti in varnost, ki jih nudijo zadruge za vloženi denar. Drugod se je zopet opažalo dviganje za kritje vsakdanjih potreb, za izseljevanje in ponekod celo zato, da se je potem denar založil v nepremičnine. Zadružna zveza je bila tudi v teh težkih časih kos svoji nalogi. Imela je vedno na razpolago potrebna denarna sredstva in priskočila je povsod članicam na pomoč, kjer je bilo treba pomoči. Dajala je vkljub gospodarski krizi potrebna posojila. k Sedaj je opažati lahek oddih glede dviganja vlog in upali je, za bližnjo bodočnost, da se razmere ne bodo poslabšale. Vsled revalutacije in stabilizacije lire se bodo razmere na denarnem trgu tudi zboljšale. 4. Gospodarska panoga, ki je vsega uvaževanja vredna in katera bo edino v stanu konsolidirati našega kmeta, je živinoreja. Za poljedelstvo v ožjem pomenu besede niso pri nas taka tla, da bi nam mogla obetati poseben napredek kmečkega stanu. In zato moramo po*-svečati vso pažnjo živinoreji, mlekarstvu in mlečnim izdelkom. Že lani sem na tem mestu poročal o osrednji mlekarni, ki se je mislila osnovati pod okriljem Federa-zione Agraria Giuliana v Trstu. Prvotni načrt je bil spojen z velikimi stroški in zato se ni uresničil. Do osrednje mlekarne pa mora priti, ako hočemo, da bo mogoče oddajati v Trst ono količino mleka, ki ga Julijska krajina proizvaja. Je tu mleko z drugih pbkrajin, ki se niti zda-leka ne more kosati glede kakovosti z našim mlekom, dela nam pa ogromno konkurenco, ravno zato, ker je njegova razprodaja boljše organizirana. Do o-srednje mlekarne s sodelovanjem domačih mlekarn pa mora priti, ker le tako bo mogoče zagotoviti trg domačim pridelkom in razvoju naše živinoreje. Tu omenjam, da bo morala Zadružna zveza zopet vpeljati mesto strokovnega učitelja, ki je potrebna ustanova. Prišel je tudi čas za snovanje vnov-čevalnih zadrug, zlasti za vnovčevanje goveje živine. Ali sedanja kriza in ne baš povoljni poizkusi v tej panogi silijo k skrajni opreznosti. 5. Pri svojem delovanju se je Zveza opirala na Istituto Nazionale detla Coo-perazione, ki je res pokazal največ umevanja za naše zadružništvo. Zvezin denarni promet s tem zavodom je izkazal skoro 10 milijonov lir (9,266.400.—). Ta T''vod je dalje podpiral tudi druge naše zadruge; z vso upravičenostjo pričakujemo, da bo sedaj, ko se spremeni v državno »Banko ža delo in zadružništvo« še bolj podpiral zadružno gospodarstvo. Drugi zavod, s katerim smo bili v zvezi, je bil »Istituto Eederale per il Risorgi-mento delte Venezie« v Benetkah. Pri tem zavodu smo povišali svoj delež od 20.000.— na 40.000.— lir, da smo bili tako tem bolj deležni agrarnega kredita, ki ga ta zavod daje. Posebno v zadnjem času se je pričel zanimati prav posebno za naše kraje. Kot zadružniki in prijatelji kmeta in malega človeka pozdravljamo z veseljem vsakogar, ki pride v naše kraje z odkritosrčnim namenom, da povzdigne gospodarsko stanje tukajšnjega kmetskega ljudstva. Delali smo dalje precej tudi z »Banca Nazionale di Cre-diito«, zlasti v prometu s eirkularnimi čeki. Pri liktorskem posojilu je naša Zveza sodelovala in potom naših zadrug in Zadružne zveze je bilo v Julijski krajini podpisanega čez 400.000.— lir liktorske-ga posojila, kar je za naše gospodarske razmere — razmere kmetov, malih obrtnikov in malih trgovcev — zelo velik uspeh. Tudi s tem je naše ljudstvo po>-kazalo, kako se zna ono odzivati pozivom vlade in države. Ustanovila se je v Rimu »Associa-zione Nazionale fra Casse Rurali, Agra-rie ed Enti *Ausiliari« za vse kreditne zadruge države, in naša zveza je tja pristopila z vsemi svojimi kreditnimi zadrugami, tako da smo sedaj včlanjeni ori »Ente Nazionale per la Cooperazio-ne« glede nekreditnih in pri »Associa-zione nazionale« glede kreditnih zadrug. 6. Zadružni in gospodarski izobrazbi posveča naša zveza kolikor mogoče več pozornosti. Tudi leta 1926 smo prire-diili 6 tedenski zadružni tečaj, ki se ga je udeležilo 30 obiskovalcev iz cele pokrajine. Tečaj je končal s prav dobrim uspehom. Tako deluje in širi pouk o praktičnem gospodarstvu in zadružništvu tudi naše glasilo »Gospodarski vestnik«, ki ne bi smel zlasti v teh težkih časih, ko se zdi, kakor bi se tudi narava s svojimi mnogovrstnimi škodljivci borila proti kmetu, manjkati v nobeni kmečki hiši. 7. Lani sem s tega mesta govoril o načrtu za osnovanje Zadružne banke v sVrho kolikor mogoče večjega izkori- ščanja zadružnega denarja in podpira-' nja zadružništva. Nameravali smo ustanoviti banko s 5 milijoni glavnice. Ali v septembru 1926. leta je izdala država Posebne odredbe glede snovanja novih denarnih zavodov in varstva vl&gateljev;. in tu je bilo določeno, da je treba za snovanje nove banke, ki bi imela svoj delokrog čez več pokrajin, vsaj 10 milijonov kapitala. S lem je bil naš načrt za osnovanje 7.adružne banke prekrižan. 8. Leta 1926 je imelo širše načelni-stvo 3 seje in ožje načelništvo pa 43 sej. Udeležba pri sejah in sodelovanje načel-ništva je bilo redno. Sejam sta prisostvovala vedno tudi po eden ali dva člana nadzorništva. Delo pri »Zvezi« se je zvišalo, kar Priča tudi promet. Letos je bilo 53.000 blagajniških postavk nasproti 49.000 v lanskem letu. Poštnih postavk pa je bilo letos 30.000 in lani 28.000. Uredništvo je ostalo isto, le ing. Podgornik je koncem leta 1926 odšel od nas. Uradništvo je Vedno vršilo svojo nalogo točno in vestno in zaslužilo zato tudi priznanje in polivalo. Letni obračun, ki ga imate pred seboj priča o napredku zveze s finančnega gledišča. Ni treba, da se ž njim posebej pečam, ker tvori njegova odobritev posebno točko dnevnega reda. 9. Letos poteče triletna doba, za katero ste nas bili izvolili in postavili leta 1924 na čelo. Zadružni zvezi. V teh treh letih se je Zveza močno razvila in oostala najmočnejši zavod, ki ga je moglo naše zadružništvo pri teh razmerah poklicati k življenju. Res je, da ni Zveza rešila vseh vprašanj, ki spadajo v njen delokrog, ali vedeti morate, da je morala porabiti velik del svojih sil za konsolidacijo našega zadružništva, ki je bilo ob nastopu zveze na kosih. Naloge, ki jih mi nismo mogli izvršiti, čakajo novi odbor, ki se bo moral zavedati, da mora bili zadružništvo naš gospodarski evangelij, in da le v njem je gospodarska rešitev ljudsiva Kakor je zadružništvo rešilo pred 50 leti malo posestvo, malega obrtnika pred pogubo, tako bo rešilo malega človeka sploh tudi iz spon sedanje gospodarske krze.« I ŽIVINOREJA 1 ZNIŽANJE SKOČNINE ZA BIKE. Ko se je začel zakon o spuščevalni-cah bikov izvajati v naši pokrajini, so Kaši živinorejci po veliki večini takoj sPoznali, da je tak zakon potreben za Paše kraje, ker stremi za tem, da se dvfl-9ne kakovost živine s puščanjem le dobrih, zdravih, čistokrvnih b'kov, ki jih JPorajo brez izjeme odobriti prlistojne živinorejske komisije. Poudarjamo, da je Paš živinorejec dobroto zakona takoj Uvidel. A nekaj je bfilo, kar je rodilo hud °dpor in ojstro kritiko, dasi nista bila ne Qdpor ne kritika na mestu. Iznos skoč-P>ne, ki jo je moral fcfkorejec terjati in 'Pstnik krave plačati, se je smatral na sPlošno previsok. Zato godrnjanje, prečkanje in celo pozdravljanje s pestmi. A odgovorni krogi niso popustili, in polagoma se je vse pomirilo in skoro tudi sprijaznilo z novim položajem. Uvlidev-nost je končno le zmagala. Kakor smo poučeni, pa se pripravljajo sedaj ravno oni, ki so določili prvi liznos skočnine, da znižajo spričo splošnega padanja cen tudi ta iznos. In sicer se znižanje izvrši v sledečih mejah: a) za bike simodclske pasme od 40 L na 30 L; b) za bike rjave švicarske pasme cd 25 L na 20 L; c) za bike belanske pasme od 25 L na 15 L. Vse ostale določbe pravilnika o spuščevalnicah bikov, o katerem smo v listu ponovno poročali, pa ostanejo še nadalje v polni veljavi. Dr. I. G.: VNETJE KRAVJEGA VIMENA. Vnetje kravjega vimena prizadeva včasih našim gospodarjem veliko škodo. Ce krava , ki daje v zdravem stanju po 15 litrov mleka na dan, ne molze 3^-4 ,edne nič, če ni morebiti nikoli več za molžo dobra, si pač lahko izračunamo gospodarsko škodo. Vnetica vimena (naši kmetovalci imenujejo to bolezen «volčič» ali »sajevec na vimenu«) se pojavlja pri vseh plemenih naše domače živine, toda najrajši pri kravi. Navadno se vname vime kmalu po porodu ali po odstavi teleta; vendar utegne nastopiti tudi vsak drug čas. Vnetje kravjega vimena je dvojno: 1. zunanje (površno) in 2. notranje vnetje v vimenu alli v žlezi sami. Zunanje vnetje. Pri zunanji vnetici oteče površno in naenkrat celo vime (samo koža); oteklina se razprostira včasih od vimena tudi pod irebuh. Koža je nekoliko napeta, vroča, rdeča in se sveti. Oteklina je vodenična, to je, če jo pritisnemo s prstom, nastane jamica, ki ne izgine tako hitro. Poleg tega je oteklina mehka, nikoli trda, kakor pri notranjem vnetju vimena. Mleko vnetega vimena se sicer nekoliko pomanjša, vendar pa ni nikdar spremenjeno in pokvarjeno, kakor pri drugi vrsti vnetice. Krava ne kaže nič bolezenskih znakov, rada žre in prežvekuje kakor navadno. Površno vnetje izgine kmalu in ga navadno ni treba zdraviti. Kvečjemu damo kravi nekoliko Glavberjeve grenke soli, da gre lažje blato od nje. Vime pa namažemo s surovim, neosodjenim maslom ali devljemo nanj obkladke od okisane vode ali Burove raztopine. Notranje vnetje. Notranje vnetje pa je nevarnejše. Tu oboli le ena četrt, kvečjemu pol vimena, le v prav redkih slučajih celo vime. Navadno oboli zadnji del večkrat kakor •'prednji. Vzroki so: Vsakovrstna poškodovanja in nalezfjivost (kužnina). Vime se lahko vname, ako se suje, rani, stiska, udari, ako tele. preveč z glavo buta, ako se prehladi na prepihu ali na mrzlih lleh, ako ga razje soalnica in blato in ako se vime po odstavi teleta popolnoma ne izmolze. Ako je kužnina vzrok vnetja, prenese lahko dekla, ki je prej molzla bolno kravo, strupeno snov na zdravo vime. Kako se vnetje prepreči? Kužno vnetje vimena se prepreči, če se pred porodom izmiva vime, posebno pa seski, vsak dan z lizollovo vodo. Vneto vime je močno oteklo, jako boleče, trdo, precej toplo ali ne prevroče. 2e v pričetku je mleko izpremenjeno, pokvarjeno, belkasto-vodeno, rjavkasto, rjav-kasto-krvavo; kasneje pride iz seskov pri molži samo nekoliko kalne, gnojne, grde in smrdeče tekočine. Krava z bolnim vimenom dobi malo vročino, slabo žre, ne prežvekuje, mnogo leži in stoji široko z zadnjima nogama. Pri zdravljenju je glavno pravilo, da se seski vnetega vimena vsako uro do zadnje kaplje izmolzejo. Napačna je misel, kaj bom molzla, saj ni nič mleka. Ako zaostajajo te rjavkastordeče kapljice v vimenu, tedaj ga dražijo, da se vnetje vedno bolj širi. Molsti se mora previdno in seske samo stiskati, ne pa za nje vleči; da preveč ne bolijo, jih namaži z mastjo. Nikdar se ne smo izmolžavati na tla, ampak v posodo. Na tla izmolžena tekočina bi se namreč lahko zanesla z nasteljo k dnigi kravi in bi nji povzročila vnetico vimena. Sredstva proti vnetju. Dalje moramo skrbeti, da se tekočina v vimenu čimprej posuši. V ta namen kravo slabeje krmimo in ji dajemo večkrat po Vs—% Glavberjeve soli. Prvih 6 do 12 ur ob pričetku vnetice napravljamo na vime obkladke z okisano vodo ali z Burovo razstopino; te obkladke izpre-minjamo vsake pol ure ali še večkrat-Pozneje začnemo vime mazati z mazilom 1 dela kreolina (ali karbclne kisline) in 15 delov glicerina. Še boljša pa je za mazanje mast, ki se dobi v lekarni po sledečem receptu: Acid. boric., Ol Hvosc, anna 10.0, Camph. trit. 15.0, Adip-suill. 140.0. Zasilna sredstva. V sili namažemo vime z oljem, z ne-osoljenim surovim maslom ali z neosolje-no mastjo. Zraven mazanja se pričvrsti na vime toplo, kuhano laneno seme, ki se vselej obnovi, ko se začne hladiti. Mesto 1 lega izmivamo vime z gorko ječmenovo ali s popeljnovo vodo, po vsakem izmi-Vanju ga moramo obrisali, da se ne prehladi. Dobra in koristna je tudi soparica, ki vleče na vime. V to svrho denemo v škaf senapirja, različnih rož in polijemo z vrelo vodo, postavimo pod vime in pokrijemo kravo z odejo, ki sega na obeh straneh skoraj do tal. Na vsak način je umestno podvezati oteklo vime z rjuho, a med rjuho in vime naložitj prediva. Ko Začne zopet pravo mleko teči iz seskov, Pustimo zdravila ter vime samo še mečkajmo, pritiskajmo in gladimo (masirajmo). Pri tako natačnem in točno izvrše-nenem zdravljenju se smemo nadejati, da ozdravi vime v dveh do treh tednih. Če se j Pa vse to ne izvrši natanko, ali če se zač-| ne prepozno zdraviti, pa se vime ne 1 ozdravi popolnoma, utegne sesek oglušiti ter začne mleko dajati šele po prihodnji storitvi, semtertja pa za vedno ogluši. Včasih se tudi vime (žleza) strdi, da ne more prav nič mleka izločevati. Vnetje pri ovci. Tudi pri ovci opažamo zunanje in notranje vnetje vimena, ki ima iste znake in se zdravi enako kakor vnetica kravje-9a vimena. Razen tega pa dobijo ovoe včasih neko nalezljivo snetivo vnetico vimena. Na vimenu se prikažejo višnjeve m temnovišnjeve pege; ta del vimena bostane neobčutljiv. Vodenične otekline ' Se razprostre od vimena pod trebuh. Zdravljenje je brezuspešno, vse obolele ovce poginejo v 3 do 5 dneh. Kjer se ne more zdraviti, naj se vsaj skrbi, da te kužne vnetice ne dobilo, vse ovce. V to svrho naj se premestijo zdrave ovce v drug hlev. Vnetje pri koblilah. Pri kobilah, ki se dobro krmijo, a malo gibljejo, lahko oteče vime nekoliko | dni po skotitvi, a včasih tudi po odstavi žrebet. Vnetje pa je čisto nedolžno. Kobila naj se nekoliko dni bolj pičlo hrani, v pitno vodo naj dobiva grenke ali Glav-berjeve soli, giblje naj se in vime namaže z oljem, pa je kmalu zopet vse v redu. PRAVILNIK RAZSTAVE ŽIVINE V IDRIJI. Čl. 1. — Dne 21. avgusta se bo vršila v Idriji razstava goveje živine rdeče ci-kaste hribovske (belanske) pasme ter plemenskih prašičev in ovc. Čl. 2. — Kdor namerava razstavili, mora predložiti na koleka prostem papirju spisano prošnjo pristojnemu županstvu, katero sprejema prijave do 31. julija 1927. Čl. 3. — Živali bodo morale^ biti na razstavišču najkasneje ob 8. uri. ČL 4. — Živali bodo morale ostati na razstavišču od 8. ure do preteka ene ure po razglasitvi obdarovancev - razstav-Ijalcev. Čl. 5. — Vsako obdarovatno sodišče bo sestavljeno iz treh članov. Število Tolrebnih obdarovalnih sodišč bo odvisno od števila razstavljenih živali. Čl. 6. — Razsodba obdarovalnih sodišč je nepreklicna. Čl. 7. — Podeljevala se bodo darila v denarju, svetinje in diplome. Posamezna darila v denarju bodo znašala največ po 200 lir. Čl. 8. — Razstavljene živali bodo morali čuvati lastniki ali njih zaupniki. Čl. 9. — Do dokončane porazdelitve daril ne bodo smele imeti živali nobenega okraska ali znamenja, katero bi utegnilo označiti lastnika živali. Čl. 10. — Obdarovalna sodišča bodo zaznamovala s posebnimi znamkami vse one živali, ki jih je smatrati radi pasemskih znakov in njih telesnega razvoja za izboljševatelje. Čl. 11. — Ne bodo pripuščene na razstavo bolne, bolezni sumljive, zamazane in nezadostno čuvane živali. Čl. 12. — Živali, ki se priženejo na razstavo, so podvržene obstoječim predpisom živinozdravstvenega reda. Čl. 13. — Obdarovalna komisija se ravna pri ocenjevanju pregledane živine strogo po pravilniku. Ona more predlagati glede porazdelitve daril one izpre-membe, ki se ji bodo zdele primerne. Nakazati more večje število daril za vrste in razrede, v katerih je število razstavljene in obdarovanja vredne živine večje, ter jih odtegniti od onih, v katerih primanjkuje darila vrednih živali. Čl. 14. — Darila v denarju in svetinje se porazdelijo takoj po zaključku razstave. Diplome dobe obdarovane! na dom. Čl. 15. — Živinorejcem, ki priženejo živali iz nad 15 km oddaljenih krajev že dan pred razstavo v Idrijo, se more izplačati za vsako prignano žival po 15 do 20 lir dnine. Obširnejše naznanilo c razstavi smo priobčili že v prejšnji številki »Gospodarskega vestnika«. OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOC 00000000QOOOOOCK?CXX)O0000000O0OO00OCXXXXX3000O0000000O00O0000C0O00000000O0O0O00O00oo o OOOOOOOOOOOOOK Soooooooo H ■ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooocoooooooooooooooooooooooooooooooc 000000000000 rS- 00000000o 00000000» L 8 2 0000000000000000 5 5 V_y JLJJ JL^ -L JL JUL ^ # 5 5 ooooooooOog^ kxx>oooo OOOOOOOC OOOOOOOO SSoooc-o OOOOOOOC OOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOC OOOO OOOOovj^ OOOOOOOO OOOO0OO0 ČEBELARSTVO. 000000000 č o0000ooOooooog France Gorkič: PRAVILNIK ZA IZVRŠEVANJE ZAKONA V ZAŠČITO CEBELOREJE. V 1. in 2. številki Gospodarskega vestnika v letu 1926 smo objaviti posnetek glavnih določit novega čebelarskega zakona. Ker je bilo v zakonu rečeno, da se mora izdati še poseben pravilnik za izvrševanje iega zakona, je ostal zakon sam mrtva črka do sedaj, ko je tudi pravilnik izdan. Koliko in v kateri smeri se bo čutil vpliv novega zakona na naše čebelarstvo, ne moremo tukaj prerokovati, ker < je to v prvi vrsti odvisno od okoliščin in razmer, ki nastajajo popolnoma neodvisno od nas. Čujemo pa, da se od nekaterih strani že pripravljajo koraki za ustanovitev pokrajinske čebelarske zadruge za Goriško. Ker dobivamo od raznih strani številna vprašanja v tem pogledu, priobčimo v današnji in prihodnji številki kolikor mogoče natančen Prevod kr. ukaza z dne 17, marca 1927 št. 614, s katerim se je izdal pravilnik za izvrševanje prej navedenega čebelarskega zakona. Kdor prečita v lanskem Gospodarskem vestniku priobčen posnetek in ta Pravilnik, si bo lahko sam ustvaril sliko, ali in kakšnega pomena so ti novi ukrepi Za naše čebelarstvo. V sledečem naj sledi pravilnik v kolikor mogoče dobesednem prevodu: Člen 1. — Vsi lastniki panjev vseh vrst in kateregakoli števila brez izjeme so dolžni prijaviti prefektu ali onemu oblastvu, ki ga določi prefekt v svoji odredbi za štetje panjev, število panjev in označiti kraj, kjer se panji nahajajo. Prijava se mora izvršiti, kakor hitro bo odrejeno štetje v smislu člena 18. ukaznega zakona z dne 23. oktobra 1925 št. 2079, ki je bit spremenjen v zakon z zakonom z dne 18. marca 1926 št. 562. Kdorkoli bi se branit dati, ali ne bi dal, odnosno bi na katerikoli način po- tvoril podatke glede na prej omenjeno štetje panjev, zapade globam v smislu člena 10. zakona z dne 9. julija 1926 št. 1162.* *) Panji se bodo šteli na ta način, da se bodo točiti oni s premičnim od onih z nepremičnim satovjem. Štetje se bo vršilo v vsaki pokrajini posebej. Ko se podatki zberejo, jih prefekti predložijo pristojnim pokrajinskim gospodarskim svetom in ministrstvu narodnega gospodarstva. Člen 2. — V pokrajinah, kjer se je ustanovila čebelarska zadruga po § 1,**) ukaznega zakona, je zadruga dolžna, skrbeti za redno letno štetje panjev. V to svrho morajo čebelarji javiti zadrugi do 31. marca vsakega leta število svojih panjev, ločene one s premičnim od onih z nepremičnim satovjem. Številke takega poznejšega štetja sporočijo zadruge do 30. aprila vsakega leta pokrajinskemu gospodarskemu svetu in ministrstvu narodnega gospodar -stva. *) Opomba: Clcn 10. zakona z dne 9. julija 1926 št. 1162 slove: Vsakdo je dolžan bodisi pri splošnem štetju kakor tudi pri drugačnem podrobnem poizvedo* vanju podati vsa pojasnila, ki se od njega za« htevajo. Kdor ne bi za se, ali kot zastopnik koga drugega dal zahtevanih pojasnil, ali bi dal ve* doma potvorjene ali nepopolne podatke, zapade globi dio L. 1000, * *) Opomba: Omenjeni člen 1. določa v glav* nem sledeče: Za vsako pokrajino se ustanovi po ena za* druga, in sicer na pobudo čebelarjev samih ali pa n;i pobudo pokrajinskega kmetijskega sveta ali pokrajinskega upravnega odbora potom kr. prefek* ture, če je ustanovitev zadruge koristna za razvoj čebelarstva. Prefekt lahko odredi ustanovitev za* druge, če ima čebelarstvo v deželi znatno gospo* darsko važnost ali če bi pomanjkanje zadruge bilo v škode ali v nevarnost čebelarstvu. Tako imamo torej 1 ■ 1 vrsti zadrug, obvezne ali neobvezne. Ko je v zadruga, taka ali taka, ustanovljena, se mora včlaniti vsi čebelarji dotične pokrajine, najsibo da čebclarijo v panjih s premičnim ali nepremičnim satjem, najsibo da so mali ali veliki čebelarji. Člen 3. — Zadruge imajo svoj sedež v glavnem meslu pokrajine. Člen 4. — Čebelarske organizacije naj se imenujejo sploh kakorkoli, o katerih govori 2. odstavek člena 1. ukaznega zakona, morajo vložiti posebno prošnjo na ministrstvo narodnega gospodarstva, ako hočejo prevzeti posle pokrajinske čebelarske zadruge. Prošnja mora biti opremljena s sledečim; prilogami: aJ overovljen prepis zapisnika onega občnega zbora ki je sklenil predložiti zadevno prošnjo. Ta sklep sme napraviti le občni zbor, na katerem sta navzoči vsaj dve tretiini članov, ako je zanj gla-sovala absolutna večina navzočih članov, loda le ako ta večina poseduje tudi večino panjev s premičnim satovjem v pokrajini Ministrstvo narodnega gospodarstva pooblasti potem, ako smatra to za umestno, dotično čebelarsko organ iz a -ti,o. da sme poslovati kot čebelarska zadruga, in izda po potrebi v zadevnem odloku navodila za to poslovanje. Člen 5. — Ako je v pokrajini ustanovljena čebelarska zadruga, ki tudi posluje, niso dopuščene prošnje drugih čebelarskih organizacij za prevzetje poslov zadruge. Člen 6. — Za ustanovitev neobveznih pokrajinskih čebelarskih zadrug v smislu prvega odstavka 2. člena ukaznega zakona mora pokrajinski gospodarski svet predložiti ministrstvu narodnega gospodarstva razen prošnje za ustanovitev zadruge'tudi izvirne prošnje čebelarjev pokrajine,, ki zahtevajo ustanovitev take zadruge. V svoji prošnji mora vsak čebelar označiti svoje ime in priimek, svoje bivališče ter število svojih panjev. Neobvezne zadruge se ustanovijo z odlokom ministrstva narodnega gospodarstva. Zadevni odlok pošlje ministrstvo pristojnemu prefektu v izvršitev. Člen 7. — Ministerijalni odlok, ki proglašo zadrugo za ustanovljeno, se objavi v pokrajinskem uradnem listu ter ostane nabit skozi petnajst dni na občin skih deskah vseh občin pokrajine. Na enak način se mora objaviti in nabiti tudi prefekturi odlok o ustanovitvi obveznih zadrug. Člen 8. — Vsaka zadruga si izvoli predsednika istočasno z volitvijo zadru-ginega načelništva, o katerem govori naslednji člen 9. Predsednik zadruge je vedno tudi predsednik zadruginega načelništva. Predsednik, podpredsednik in člani načelništva opravljajo svojo službo brezplačno. (Dalje pnhodnjič.1 cxxxx)0000000000000000000cx)000noc00000000cxx)0000000000000000cxxxx3000000000cxxxxxx.0000000r OOOOoorv^coor ooooooooOOOOOOOO XXXDOOOCOOOOOOOO | m | očgIsn® | n j KLETARSTVO, f H j f nf OCXXXX>OOOOO0 OOOO OOOOOOOO0000cž)0000000000cx500cxxxxxx)000cx>0000cxxxxxxx>00txxxxx)00000000000000005 Jusi Ušaj: NAJVAŽNEJŠA POLETNA OPRAVILA V KLETI. Ker vinu vročina škodi, moramo v vročem poletnem času v prvi vrsti skrbeti za hlad v kleli. To storimo najlažje s tem, da držimo po dnevu kletna okna in vrata dobro zaprta. Če niso okna opremljena s poltniki, zamašimo okna z deskami, vrečami, ali s slamo. Če so vrata obrnjena proti solncu, opremimo klet z dvojnimi vratami. Če tega ne moremo, obijemo vrata na znotranji strani s pla- stjo slame ali z vrečami. V tem slučaju je tudi priporočljivo, napraviti nad vhodom v klet latnik iz trt ali iz murve. Vse morebitne špranje zataknemo z vrečami in slamo. V svrho zračenja je odpirati okna in vrata samo v ponočnem hladu. Če mora kdo v klet, naj vrata za seboj takoj zapre. Vsa dela v kleti naj se vršijo pri zaprtih vratih, in če je v kleti tema, naj se prižge v nji luč. Najboljša luč v kleti je električna in sveča, petrolejke iz previdnosti ne nosi v klet. Kljub vsem previdnim in skrbljivim zapiranjem vrat in oken vlada v večini naših kleti po leti previsoka toplota. Temu je kriva tehnično zelo priprosta in Pomanjkljiva gradnja naših kleti, pa bodisi stai ih ali novih, ki so bila zgrajena Po vojni. Zato pa moramo poleg pažnje za zdrževanje hladne kleti, posvetiti tudi vinu v sodih posebno skrb, in izvrševati redno sledeča opraviila: 1. Zalivanje vina v sodih moramo izvrševati redno vsak drug teden po enkrat. Za zalivanje je rabiti vedno samo zdravo, dobro im č sto vino. 2. Vsi sodi morajo biti nepredušno zamašeni brez uporabe kake cunje, ki je največje zlo v naših kleteh. 3. Vse sode moramo večkrat obrisati in zlasti ne smemo dopustiti, da bi se nabiralo skisano vino na čepih, vehah, v oturjih im na tleh pod sodmi. 4. Iz previdnosti, da bi se vino ne Pokvarilo, mioiramo deti vsak drug mesec v vsa vina, im sicer v bela po 10 gr v črna po 5 gr kalcijevega sulfita na vsak ht vina. Ta množina zadostuje, da vino °brani pred vsakb boleznijo, ne da bi okusu vina škodilla. 5. Poleti ne smemo nikakor držati vina dolgo časa v nenapolnjenih sodih. Če je le mogoče, moramo v takih slučajih vino pretočiti v manjše posode. 6. Vse prazne sode v kleti je vsak drugi mesec zakaditi z žveplom. 7. V klel nikakor ne smemo spravljati krompirja in druge zelenjave, ker si vino rado od teh pridelkov navzame slab duh. 8. Tla v kleti je držati čista in pometena, a smeti ne smemo puščati na kupu v kakšnem kotu v kleti, kar se večkrat dogaja. Smeti in nesnaga v takih kotih gnije in okužuje zrak v kleti. Zato z nesnago ven iz kleti! 9. Pokušaj večkrat vsa vina v kleti in če opaziš, da se je vino začelo kvariti, dodaj mu nemudoma 10 do 15 gr kalcijevega sullfita na vsak hi. Zato imej vedno nekaj te snovi v zalogi. 10. Gumijeve cevi, pipe im posoda, ki je prišla v dotiko s pokvarjenim vinom, se mora takoj dobro oprati, da ne zanesemo kali bolezni v drugo vino. S0°00c)c>0cxyxx)000xxx>xxx500000000000030000000c>000000000000000cxxx)00cxxxx>0c)c>00c>000 000000cxjcxxxxxx30p00cxxxx>0000<3000000000cx> > prflltrj VINOGRADNIŠTVO, tri Ooooooooooooooooc* OOOOOOOOOOOCXXXXX) xxx30000a00000000000000cxxx»ou000000000000000000000030000000 XXXXXXX)OOOOOCXX) OOOCXXXX> JOOOOOOO Just Ušaj: KRIŽANJE TRT. (Dalje.) Iz navedenih lastnosti dosedaj opisanih v treh glavnih in nekrižanih trt je razvidno, da niti ena in niti druga niso brez napak. Zato so se začeli razni strokovnjaki pečati s križanjem teh trt jUedseboj in z dtugi.mi celo evropskimi ‘rtami, želeč s tem križanjem doseči raz-nim zemljiškim legam in podnebju odgo-varjajoče podlage. To trudapolno delo ni ostalo brezuspešno, ker do zdaj imamo veliko število teh križank, od katerih So za naše razmere najglavnejše te-le križanke: A) Križanka med riparijo in rupestrisom. S križanjem teh dveh trt se je želela Dovečati rodovitnost rupestrisa im poboljšati riparija glede na njeno občutlji- vost proti apnencu. Tudi se je mislilo tako trto, katere les bi bolje in preje dozorel, kakor od samo rupestris. Najvažnejše trte te vrste so: Riparia Rupestris 101.14 Riparia Rupestris 3509 Riparia Rupestris 3306. Prva ni mnogo boljša od dobre ri-parije, druga se odlikuje, ker prenaša dobro sušo in ne trpi od bledice, zadnja pa dobro uspeva v ilovnatih tleh in se večinoma približuje lastnosti rupestrisa. 13) Križanka med evropejskimi trtami in rupestrisom. S križanjem rupestrisa z evropejskimi trtami se ždi zboljšati rupestris glede na svojo kasnost v dozorevanju lesa in preveliko bujnost v zvezi z manjšo rodovitnostjo. Najvažnejše trte te vrste so: Mourvedre (izgovori murveder) ru-pesiris 1202 in aranion rupesiris št. 1. Prva je sicer dobra, ali zahteva preveč gnoja, druga pa je dobra podlaga za uporabo v kamenitih, prodnih in pusiih tleh; le glede na odporno silo obeh trt proti trtni uši še nismo popolnoma na jasnem. C) Križanka med berlandieri in riparijo. Kakor že omenjeno imajo le križanke veliko bodočnost, za obnovo vinogradov na apnenih tleh, ker izhajajo iz rodu dveh trt, pripoznanih dobrih lastnosti. 2e berlandieri sama bi bila izborna podlaga, ako se ne bi tako težko ukore-ničila in njene cepljenke ne bi začele tako kasno roditi. i Najvažnejše trie te vrste so: Berlandieri Riparia 420 A in B Berlandieri Riparia 34 E M Listi prvih dveh trt so' trozobati, široki, mehurnati, debeli, temnozeleni in svetli; vršički kosmati in rdečkasti; poganjki zeleni, oglati, rdeče rižasti in v členu vijoletne barve; dozoreti les je ru~ jave barve, kakor lešnik in nekoliko lem-noprogast. Obe trti sta si torej podobni, le 420 A se približuje s svojimi lastnostmi k berlandieri, dočim 420 B pa bolj k ripariji. Obeh trt ne napada bledica in so zelo uporabne za globoka rahla apnena tla; le njih les nekaj bolj kasno dozori in zato niso za mrzle kraje. V ugodnem podnebju in dobri zemlji prekašajo v rod ovit noisti samo. riparijo in tudi pridelek je odlične kakovosti. Berlandieri riparija 34 E M se razločuje od prejšniih po svojem pepelasto-sivim in kosmatim zrelim lesom, ki nekoliko prej dozori, kakor pri prvih dveh trtah. Drugače ima pa iste dobre lastnosti, kakor prve tri. Vsled slabe rasti v mrzlejšem podnebju in že omenjenega kasnega dozorevanja lesu teh križank, vzgojenih na Francoskem, je skušal ogrski trtničar Teleki iz teh francoskih vrst z odbiranjem vzgojiti novo trto, ki bi bila ugodna tudi za mrzlejše kraje. Tako je vzgojil več trt, katere so se pa zelo razlikovate medseboj. Najboljše je smatrati Berlandieri Riparia štev. 5 in 8. Ker pa tudi te dve trti ne kažeti stalnih lastnosti, jih je začel ponovno z odbiranjem izboljševati inž. Franc Kober, nadzornik za vinogradništvo na Dunaju. Od njega vzgojenih trt je smatrati najboljšo Berlandieri Ripario 5 B B. Od te trte je naša deželna uprava prijela v letu 1922 nekaj tisoč bili, katere je zasadila v poseben matičnjak. (O tem glej članek »Divjak za cepljenje trt »B B 5« v letošnji drugi številki »Gospodarskega vestnika«). Iz navedenih lastnosti vseh imenovanih križank je razvidno, da imajo te v glavnem boljše lastnosti, kakor čista riparija in montikola. Vinogradi na Goriškem so skoro izključno, obnovljeni na teh dveh trtah in to raditega, ker niso takrat, ko so se obnavljali pri nas vinogradi, uničeni po trtni uši, še poznali teh križank. Vsled pomanjkanja amerikan-skih kolči, se je uporabljala še celo zelo mailovredna »riparia sauvage«. Dandanes pa, ko imamo toliko število raznih podlag, je zelo pogrešeno povzdigniti nove vinograde, ne alede na izbero prave podlage, ki bi bolje odgovarjala zemljišču, podnebju in drugim zahtevam, kakor pa riparija ali montikola. T0000^00000000C00po00000000000T'XXXXyXX3CXX)00OO0000O0Oor0000000000000000rwvwvv CKJOOOOOOOOOOOOrooOTVOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOO^OOO^ j | SADJARSTVO f | f f WOOOOOOOOOOOOOOOOOtlCXXXJOOOOOOOOOOOO'XXJCOOOOCXX)OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOJOOOOOOOOOOOOOO< OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO® Just Ušaj: KALIFORNISKA 2VEPLENO-APNENA BROZGA. Ta brozga se napravi tako-le: 85 dkg zdrobljenega živega apna pomešamo med 45 dkg žvepla. To mešanico stre- semo potem v železen kotel, ali pa tudi v vrč od petroleja in zlijemo vrhu 10 litrov vode. Nato pristavimo to k ognju, in med neprestanim mešanjem kuhamo 3/1 ure. Tako zgotovljeno brozgo zlijemo pletenico, kjer jo dobro zaprto hranimo. Ta brozga se rabi z odličnim uspehom proti vsem šciitastim ušem in listnim pršicam, kakor tudi proti krastavosti in pe~ gavosti hrušk in hruškovega listja ter Proti kržljavosti breskovega listja. Rabi se poleti, ko je drevo zeleno, 1 liter te brozge na 35 litrov vode, v jeseni pa, ko je listje že odpadlo pa 1 liter te brozge na 5 litrov vode. jesensko škropljenje je bolj uspešno od poletnega. Škropi se s škropilnico. KAKO SE KONSERV1RAJO ČEŠPLJE V KISU? Češplje v kisu so zelo okusne. Napraviš jih tako-le: Dozorele češplje se operejo in se nato na 4 do 6 mestih nabodejo z iglo. Tako pripravljene češplje denemo v kipečo raztopino sladkorja v vinskem kisu, kjer ostanejo samo toliko časa, dokler, ne začnejo prve češplje pokati. Potem vložimo češplje v kozarec in jih nato zalijemo z oslajenim kisom, v katerem so se prej parile. Na vsak kilogram češpelj se računa pol litra najfinejšega vinskega kisa in 33 dkg sladkorja. Za duh in boljši okus je prideti malo sladke škorje in par nageljčkov. Dobro je tudi raztopino prej, kakor ž njo zalijemo češplje, ponovno pokuhati, da se nekoliko zgosti. Konečno zapremo kozarce s pergamentnim papirjem. KAJ LAHKO STORIMO ZDAJ PROTI ČRVIVOSTI SADJA, ZLASTI JABOLK? Kmalu bo začeto odpadati črvivo sadje. Odpadlega sadja ne smemo puščati pod drevjem, ampak ga moramo večkrat im sproti pobrati. Pobrano sadje, ako je še preveč nezrelo, skuhajmo za prašiče; če je pa že precej zrelo, ga lahko uporabimo za pridelovanje kisa in tudi sadjevca. S tem zatremo črve v odpadlem sadju, ki bi drugače izlezti iz sadja in se skrili v zemlji, ali pa na deblu, kjer bi zabubljeni čakali prihodnje spomladi. Zato ne puščajte odpadlega sadja pod drevjem! Kdor pa hoče biti še bolj napreden im oprezen, naj okoli debel ovije iz slame spleten pas. Golazen, ki bo hotela lezli na drevo, bo našla pod pasom ugodno skrivališče za čez zimo. Ta namen ijiirn pa sadjar prepreči, ko v jeseni sežge pasove z golaznijo vred. ooooooooooooooocoocxxxxx:cxxxxxxxDoooooooooooooooooooooooocxx)Ooooooooooooocxxx)ooooc)ooooc>ooooooooooooooooooooooooooc>c)ooo(xxx)oooooooooog LAfnpAj POLJEDELSTVO. UV?AJ OOOOOOOOCXXXXXXX) OOOOOOOOOOOOOCXVj ocxX>OOCK) OOOOCXXX> OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOCK. CXXXXXXXJ0OOC>OOO0 OOOO JOOCXXXX-OOOOOOOC CK>OOCXXX) ©CXXXXX30- AGRARNI KREDIT. Kmetijski urad v Gorici nam je glede na agrarni kredit poslal sledeče sporočilo: Ministrstvo za narodno gospodarstvo je pooblastilo s svojim odlokom z dne 14. januarja 1927 Podružnico Zveznega kreditnega zavoda pri goriškem Montu, da sme sama neposredno dovoljevati posojila brez vknjižbe in z ugodnostjo, da država plača del obresti za male izboljšave na kmetijskih posestvih. Ta posojila se dovoljujejo pod sledečimi Pogoji: a) Prispevek države za plačevanje obresti je: 2%, b) najvišja izmera obresti v breme Posojilojemalca je: 4.50%, c) posojila se dovoljuje največ za dobo petih let. Upravni odbor oddelka za agrarni kredit je v svoji zadnji seji sklenil, da prične podeljevati toka posojila z omejitvijo, da bo sedaj reševal le prošnje, ki se nanašajo na gradnjo umnih gnojni-kov; določil je v ta namen znesek a milijonov lir za vse beneške pokrajine. Prošnja, ki mora biti napravljena na običajnih tiskovinah za kmetijske izboljšave, mora biti opremljena: z načrtom in stroškovnikom za dela, ki se mislijo izvršiti ter s kratkim opisom, iz katerega sledijo vsi podalki glede na, pravilno ocenitev dela in njegovega pomena za kmetijo. Prošnji je treba priložiti tudi izvleček iz zemljiške knjige in posestno polo. Posojila, 'ana v ta namen, ne smejo prekoračiti zneska 30.000 L in se morajo povrniti v naknadno plačljivih petih <3etnih obrokih. V vsak obrok je vštet del glavnice in pa enoletne obresti po 4.50%, računane na podlagi posebne tabele, ki jo je odobrilo ministrstvo za narodno gospodarstvo. Vsa nadaljna pojasnila v tem pogledu daje omenjena podružnica pri Montu in pa Kmetijski urad v Gorici (Cattedra -ambulante di Agricoltura). PRAŠNATA SNET NA JEČMENU. Sedaj se tu in tam lahko vidi, kakšno škodo nam prizadeva prašnata snet pri ječmenu. Na raznih njivah vidimo tudi letos mnogo klasja na ta način uničenega. Namesto zdravega klasu prileze iz bilke črn klas, kakor bi bil požgan, poln črnega prahu, ki ni nič druzega kakor nevidno majhno seme (trosi) te glivične bolezni. Ker nam prašnata snet povzroča vsako leto več ali manj škode, ne samo pri ječmenu, ampak tudi pri drugem žitu, zlasti pri ovsu, je potrebno, da jo zatiramo. Bolezen se prenaša po 2rnju, na katerem obvise kali Uroši) te glivice. S kalenjem ječmenovega zrnja požene svojo kal tudi prašnata snet in raste znotraj mlade ječmenove rastline, ne da bi bilo na zunaj kaj poznati. Šele ko gre ječmen v klasje, se pokaže bolna rastlina z uničenim klasom. Danes, ko imamo škodo pred očmi, zdi se nam potrebno, vnovič opozarjati na to ječmenovo bolezen in na njeno odvračanje. Četudi nastopa le na posameznih rastlinah, je njena skupna škoda vendarle tako velika, da jo moramo preganjati. Predvsem je važno, da jemljemo seme le z zdravih njiv. Priporoča se v la namen, da odstranjujemo iz ječmena vse bolne rastline. S tem preprečimo, da bi se zdravo seme okužilo. Na semenu samem pa uničujemo trose (Glivično seme) najbolj uspešno z namakaniem ječmeno-veoa semena v vroči vodi. Kako je v tem slučaju Dostopati, povedati hočem v sledečem članku. Ker nam prašnata snet povzročuje tudi pri ovsu veliko škodo, se je treba tudi pri ovsu podobno bojevati proti razširjenju te bolezni kakor pri ječmenu. Sredstvo proti snetljivoslli ječmena. Najboljše sredstvo, da se ubranimo snetljavosti, je po dosedanjih izkušnjah vroča voda. Če potopimo semenski ječmen za pet minut v vodo, vročo od 52 do 54 stopinj po Celziju, pomorimo vse kali te glivične bolezni. Za namakanje semena je treba tedaj vroče vode, ki jo vzdržujemo pri toploti 52 do 54 stopinj po Celziju. To toplino uravnamo s toplomerom v roki. Ker se vroča voda z namakanjem semena hladi, zlasti če se to ponovno in v manjših količinah godi, kakor je v tem slučaju potrebno, se mora s. prilivanjem vrele vode skrbeti, da držimo vodo stalno pri navedeni toplini. Seme potapljamo v vročo vPdo v manjših količinah v pripravljenih košarah. Zaradi tega je potrebno, da imamo dva čebra (kadi) pripravljena, ki ju napolnimo do tri četrtine prostora z vročo vodo. V prvem čebru naj bo voda 40 do 50 stopinj Celzija vroča. Tukaj seme najprej pomočimo, da se segreje in pripravi za namakanje v drugem čebru, kjer znaša toplina 52 do 54 stopinj po Celziju. To dvakratno namakanje je zaradi tega potrebno, da se v drugem čebru voda laže vzdržuje pn točno določpni toploti in da se z namakanjem hladnega semena prehitro ne hladi. Seme potapljamo v pripravni košari le za pet minut, toliko da ga vroča voda popolnoma zmoči. Košaro napolnimo le do polovice. Ko je seme zadosti zmočeno, ga razgrnemo po snažnih tleh, da se posuši. Potrebno vročo- vodo si pripravimo v kotlu. Z vrelo vodo zalivamo vodo v čebrih, da jo vzdržujemo ves čas namakanja pri določeni toploti Preden začnemo namakati semenski ječmen v vroči vodi, je prav, da ga namakamo najprej v navadni vodi, in sicer po 4 do 6 ur. S tem ga pripravimo za popolnejše učinkovanje vroče vode na f' i I ‘I v bolezenske kaili. Kar splava zrnja pri lem namakanju na vrh, ga odstranimo. Preostanek semenskega ječmena, ki se na ra način namaka in pripravlja za setev, je seveda za vsako poraba dober; to je ravno velika prednost tega namakanja, ne glede na to, da nas tako namakanje primeroma najmanj stane. Treba je le točnosti, da ga ne namakamo v prevroči vodi, ker bi s tem lahko trpela njegova kailjivost. Na vsak način moramo delati s toplomerom, ki je več ali manj Pri vsaki hiši potreben. SPRAVLJANJE TURŠIČE IN N!EN PRIDELEK. Zgodnja turšica zori kmalu po Malem Šmarnu, navadno po dobrih štirinajst dni pozneje. Turšiča naj se potrga, kadar se krovno listje posuši in kadar postane zrnje tako trdo, da se ne da zlahka opraskati z nohtom. V tem času se zrnje lepo sveti in ima svojo značilno barvo. Ako trgamo turšico prezgodaj, nam zrnje rado splesni; plesen se rada prime tudi take turšice, katero smo spravljali ob vlažnem vremenu. Zaradi tega se mora trgati turšica ob suhem vremenu. Ker ne dozori vse klasje hkrati, je prav, če potrgamo najprej popolnoma zrelo klasje in Pustimo drugo klasje še dozoreti. Priporoča se, da odbiramo semensko turšico že na njivi, ker so po razvoju cele rastli- ne laže sodi na dobre lastnosti semena-Klasje za seme je treba jemati od takib rastlin, ki so najbolj dozorele in katere imajo največ in najlepšega klasja. Potrgane storže moramo še tisti dan zličkati, ker se nam sicer ugrejejo, ako leže na kupu. Pri ličkanju jim potrgamo vse krovno listje ali pa puščamo na vsakem klasu po tri liste, da povezujemo po dva in dva klasa skupaj in jih obešamo potem na zračne kraje. Za seme odbrane klase je treba vselej povezati in obesiti-Turšico obešamo v podstrešju na vodoravnih drogih ati pa v takozvanih kitah- Turšična stebla porežemo ob suhem vremenu in jih spravljamo v kozolce, da se tam sušijo. Če nimamo kozol cev, jih je treba sušiti na njivi, najbolje v snopih, ki se postavijo v pokončne raz-stavke. Ko je klasje popolnoma suho, ga je treba zružiti. Naši gospodarji sušijo turšico po malem tudi na peči, da jo prej zružijo. Turšico ružimo z rokami ali s strojem, nalašč za to pripravljenim. Na 1 ha se pridela po 20 do 70 hi zrnja, povprek 30 hi, in 30 do 50 metrskih stotov slame. 1 hi turšice tehta 70 do 80>* kg, drobne pa 80 do 88 kg. Po naših krajih pridelujemo med turšico tudi fižol in buče; na ta način dobimo lepe postranske pridelke. Na 1 ha se lahko pridela do 5 hi fižola in več voz buč. OOOOOOOOCOOCX 00cxxx300000cxxx>00c>0cxxxx)000cxx>000000cxx)00000000000000000cxxxxx300000000000000000000000000000000000000000000000000 vam GOSPODARSKI KOLEDAR f f oo6oooooooooooooooocX>ooooooooooooooooouooocxx30oooooocoooooooooocxxxxx)oooooooooooooooooocx30oooooooooooooocx>oooogooocx>o AVGUST. Poljedelsivo: V tem mesecu se mlati žito, grah in drugo. Kdor ni že ob času žetve odbral najlepšega klasja za dobavo semena, naj to stori ob mlatvi. Odbrano najlepše klasje omlati posebej, sčisti zrnje in shrani seme zase. Le od Zdravega, zrelega, klenega, polnega in težkega zrnja je pričakovati tudi dober Pridelek. Podobno kakor žito, odbiraj tudi drugovrstna semena. Kdor ni še Vsejal repe in ajde, naj se požuri, da ne bo prepozno. Za sajenje kapusa in drugih zeljnatih rastlin je sedaj zadnji čas-Za setev rdeče detelje je najprimernejši čas mesec avgust. Najbolj temeljito zatiraš turšično snet, ako po njej napadena stebla izruješ in sežgeš. Živinoreja: Upoštevaj glede krm- ljenja in oskrbe goveje živine in prašičev vse za julij navedeno. O zelo vročem dnevnem času ne puščaj živine na paši. Ne vozi in ne delaj z vprežno živino v prehudi vročini. Močno vroče živali’ !3o snapajaj šele potem, ko so se popolnoma .shladile. Rdečica pri prašičih je po več krajih ludi letos že zahtevala svoje žrtve. Ne odlašaj s cepljenjem! To velja za vse kraje, posebno pa za one, kjer so že bili slučaji bolezni. Čebelarsivo: Kdor ni peljal svojih čebel na gozdno ali močvirnato pašo, mu bodo čebele v tem mesecu lenarile in trosile svojo zalogoi. Ce je po prvem iztresanju meda medišče zopet nastavil in ako so čebele nanesle vanj kaj meda, ga bodo začele nositi v vališče. V krajih, kjer ni paše, se število čebel krči. Ce-■belar dobro stori, da odstrani medišče, če tega še ni storil. Če pusti medišče še nadalje v panju, se naselijo v nezasedene satnike molji in drugi škodljivci. V krajih, kjer je pričakovati paše na ajdi, žepku itd. je skrbeti, da se število čebel ohrani. Če imaš slabiča v čebelnjaku, pa ga misliš ojačiti, ali pa porabiti pozneje za pojačanje drugih družin, zmanjšaj mu žrelo, da ne bodo hodile vanj ose in sršeni. Če imaš kaj z medom opraviti, ne razstresaj ga, da ne privabiš roparic, ki so v tem času jako nadležne. — Zdaj je zadnji čas za priskrbiiev dobrih matic. Vinogradništvo: Oddahne se vi- nogradnik, ko odloži za letos v tem mesecu škropilnico. Škropilnico je hraniti najbolje v kleli, če ni preveč vlažna. Hraniti jo v suhem prostoru, ni pravilno, ker v močno suhem prostoru popokajo gumijasti deli. Grozdje z&čne sedaj zoreti; v vinogradu ni posebnega dela, razven pletja plevela. To se pa mora v tem mesecu izvršiti, ker pozneje ni priporočljivo delati v vinogradu, zlasti ne ob vlažnem vremenu. Kjer je opaziti na grozdih črva-kiseljaka, poškropite ga z raztopino tobačnega izvlečka v vodi. Nekateri vinogradniki privzdigujejo rozge in izstavljajo grozdje na solnce, češ, da bo boljše dozorelo. To ddlo ni potrčbno, ker grozd ravno tako v senci dozori, kakor na soln-ču. Samo trtno listje mara biti izločeno solncu. Kletarstvo: Velika vročina je zelo škodljiva vinu. Klet naj bo po dnevu do-t>ro zaprta, a v hladnih urah jo odpiraj, da se prezrači. V vino ne pozabi deti kakih 5 do 10 g, kalicijevega sulfita in morda tudi 40 do 100 g citronske kisline. Obe sredstvi 'sti odlični proti vsakemu kvarenju vina. Klet dobro pometemo in pobelimo, pokvarjeno posodo popravimo. Splošno mora vsak pameten gospodar že v tem mesecu misliti na trgatev in pripraviti potrebno, da ne bo v zadnjem hipu letal od kovača do sodarja, če tudi ni še gotovo, kakšen bo letošnji pridelek. Sadjarstvo: Še je čas cepiti sadno drevje v oko. V avgustu dozori poletno sadje. Deri ga ob pravem času, previdno in skrbno, da ne .poškoduješ drevja. Odpadlo in črvivo sadje pridno in večkrat pobiraj, da iz njega ne izležejo molji, ki se podajo na drevo, da tam ~zimijo. Na deblo priveži zvitek slame. V ta zvitek se bodo zatekli molji, ki jih potem jeseni z zvitkom vred sežgeš. Ako se je na breskvah, češpljah in črešnjah pojavila smolika, okoplji okoli takih dreves in pognoji jim z apnom ali z tomaževo žlindro, ki vsebuje apno. Smolo obriši s cunjo in rano operi s kisom (octom). Nato napravi čez rano par podolgastih zarez, globokih doiilesu. Vrtnarstvo: Nadaljuj z deli meseca julija. Sej jesensko korenje, motovilec, zimsko špinačo, navadno solato. Proti koncu meseca lahko seješ zgodnjo zimsko zelje. Odberi za špinačo bolj zavetne lege in pripravi lehe tako, da bo proti jugu obrnjena stran lehe nekoliko nižja od severne slrani. Pred setvijo pognoji zemljo dobro. Presaja se še vedno lahko navadna solata, zimska endivija in zimska redkev. Za jesensko setev in saditev se priporočajo takšne vrste zgodnjega kapusa, ki dobro prenašajo zimo in ne gredo spomladi tako v cvetje. Vzgoji si za prihodnjo leto čebulice. Iz tega namena sej čebulno seme začetkom avgusta precej gosto v dobro zemljo. Zeleno odgrni, ji odstrani gornje korenine in zalij jo ob deževnem vremenu z gnojnico. Zatiraj ^osenice na zeljnatih rastlinah in repi. Rastline pridno okopavaj, posebno če pritisne vročina im suša. Tudi na vrtu velja: brez dela ni jela. Cvetličarslvo: Na cvetličnih gredah so poletne cvetlice v najbujnejšem cvetju. Prve in najlepše cvete prihraniirno za seme. — Vrtnice požlahtnujemo na speče oko. Pazimo pri vrtnicah na rjo in na rožno plesen. Proti prvi škropimo z P/2 do 2% galično raztopino, proti drugi po-' Prašimo ob lepem vremenu rožne grmiče ? žveplenim prahom. Pognojimo vrtnice 2 gnojnico. — Odcvetele trajnice razmnožujemo z delitvijo. Presajajmo soč-ke, lilije, narcise in drugo. Ako imamo Prazne tople grede, sejmo vanje potoč- nice in mačehe, sicer pa na gredice na prostem. Razmnožujmo nageljne z gre-benicami. — Odcvetelo lepotično grmičevje obrežimo, da bo nastaviloi čim več cvetnih popkov za prihodnje leto. Enako velja za vrtnice plezalke. — Oleandre in druge rastline, ki jih gojimo v posodah, zalijmo večkrat z gnojnico. — Sobne rastline moramo redno' zalivati tu in tam z razredčeno gnojnico in jih varovati pred vročim popoldanskim sotncem. Zatirajmo listne uši. IgOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO ^XXXXXXX)OOOOOOOC OOCXXXXXDOOOCXXXX) cxxxxxxx> oooooooocxxxx>ooo c>ooocxx>ooooooooo3000000000000000OOOO30000000oooooooo l>< VPRAŠANJA IN ODGOVORI. 1>< Pooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo 90000000 oooooooock3oooooooooooooooooooooooooooooocxxkx)ooooooooooooooooooooooooooo Sl. 45. — Na razna vprašanja odgovarjamo, da delokrog in pristojnost podružnic od »Banca d’ltalia« se ne vjema vedno z ozemljem ene pokrajine, temveč se ravna po daljavi in prometnih zvezah. N. pr. v področje podružnico »Ban-Ca dMtalia« v Trstu spada: £ela tržaška Pokrajina izvzemši sodni okraj tržiški, ki spada pod podružnico v Gorico, iz istrske pokrajine občine Koper, tierpelje-Koz.ina, Marezige, Pomnjan, Šmarje, Dekani, Podgrad, Materija. — Radi tega hiorajo naše zadruge paziti, da pošljejo svoje bilance tisti podružnici, v katere Področje spadajo. Št. 46. — S. -H. L. — Vi ste nam poslali par stebel fižola, napadenega od bolezni, ki je, kakor pišete, pri Vas letaš zelo razširjena. Dali smo preiskati ta stebla po kmetijsko-kemičnem poskuše-Vališču v Gorici, ki nam je dalo potom I Kmetijskega urada v Gorici sledeča pola snila: Fižolova stebla, ki ste nam jih doli v Preiskavo so napadena po »bakteriozi«, ki jo povzroča poseben bacili imenovan ‘bacillus phaesoli«. Ne da bi poznali natančno drugih okolnosti o napadenih nasadih, menimo, da povzroča to bolezen v Prvi vrsti prevelika vlaga dotičnega kraja, od koder je otežkočen odtok vo-ae, kjer se fižol sadi leto za leto na istem iPestu in kjer se fižolu gnoji le s hlevskim 9nojem. Da odpomorete tej nadlogi, pri- poročamo, da poskrbite za lahek odtok vode z dotičnega prostora, tako vlažnost zgine, potem pa par let ne sadite fižola na tistem mestu ter gnojite fižolu tudi s superfosfatom. Št. 47. — A. B. v Š. — Vi prašaie: Jaz imam vsako leto veliko turšice snetljive. Kaj naj storim proti tej bolezni? Odgovor: Za letos lahko storite samo toliko, da čim prej porežete vse one turšice,-ki imajo snetljive klase. Za drugo leto Vam priporočamo, da lužite tur-šično seme pred setvijo s sredstvom, ki se prodaja pod imenom «Uspulun». Kako se to sredstvo rabi,, bomo v kratkem pisati, ker isto sredstvo se rabi tudi za lu-ženje pšenice. Št. 48. — A. B. v Š. — Vi prašater Pri nas imamo to navado, da čim turšični klasi nekoliko porumenijo in se na njih začnejo »lasje« sušiti, prerežemo steblo nad najvišjim klasom. Ali delamo prav ali ne? Odgovor: Prerezanje turšičnega de-Ma nad najvišjim klasom je opravilo, ki bi ga morali opustiti. S tem opravilom sc sicer pospešuje dozorenje zrnja, ki pa postane radi tega bolj prazno in manj hranivo, ker s prerezanjem preneha dotok hranivih snovi iz listja v zrnje. Ta dotok bi prenehal druaače še-le tedaj, ko bi se listje posušilo. V Banatu in v Srbiji, kjer pridelujejo največ turšice, ne poznajo tega opravila. Si. 49. — V. Z. v R. — Vi pišete: Ali je potrebno in koristno, odščipniii liste v bližini grozdja, da bo isto bolj izpostavljeno solncu ali ne? Odgovor: To odstranjevanje listov v bližini grozdja je koristno le tedaj, če vsled velike vlage grozdje v senci listja gnije. Če pa je grozdje zdravo, zori ravno tako v senci, kakor na solncu. Seveda ne velja to za celo trto, ker tako listje mora biti izpostavljeno solncu, da grozdje lahko dozori. Če pa je listja na trti malo, je odšeipanje listov naravnost škodljivo. St. 50. — Z. M. St. — Vi prašate: Kaj naj letos storim s fižotom, da mi ga žužki ne bodo vsega prevrtali in pokvarili, kakor lani, ko sem utrpel veliko škodo? Odgovor: Proti žužku je. težko kaj storiti. Neka oseba, se je zglasila v našem uredništvu in nas prosila, naj obrazložimo našim čitateljem, kako ona obvaruje vsako leto svoj fižol vsake škode od teh žužkov. Ona pravi, da čim obere fižol, ga spravi dobro posušenega v vreče in med fižol pomeša nekoliko svežega orehovega listja. Poskusite in poročajte nam o uspehu, ker smo tudi mi radovedni. Če bo kaj pomagalo, bi bil ta nasvet zlata vreden, ker ti žužki delajo vsako leto po vojni ogromno škodo v naši deželi. ooocxxxx}ocx)oocoooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooocxxxxxx>ooooooooooooooooooooooooooooooooooooocxxx)ooooooo^ tWo®| PRAKTIČNE DROBTINICE #000000000000000 oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo >0000000 oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooO Saje kot gnojilo. — Saje vsebujejo dušičnate in razne rudninske snovi, ki jih potrebujejo rastline za se. Zato je napačno metati saje proč kot neporabno tvarino. Skrbimo, da tudi saje izrabimo v svojem gospodarstvu. Saje lahko posipamo kot gnojilo kar na grede okrog rastlin. Še bolje pa je, ako jih raztopimo v 15 do 20 litrov vode ki smo ji pridali na 1 kg vsaj 20 do 25 gramov sode. Tako dosežemo, da se redilne snovi iz saj raje izločijo. Raztopino je treba večkrat zaporedoma, enkrat ati dvakrat na dan, premešati, na kar jo lahko uporabimo za zalivanje ze-lenjadi in cvetlic. Kompost ali mešanec iz žagovine je jako primeren za težko zemljo, ker jo zrahlja in napravi bolj dostopno zraku. Proti ušem po listju vrtnih rož lin drugih rastlin. — Da je ta mrčes silno škodljiv rastlinam, ker jim pije sok in se strašno hitro množi, je dobro znano vrtna: em in prijateljem cvetlic, ki pa tudi vedo, da se priporoča proti temu mrčesu mnogo pripomočkov, ki nič ne pomagajo Sledeče sredstvo je zanesljivo: Mrtva riba naj se pusti v skledi vode toliko časa, da voda prav zelo smrdi. S to vodo naj se poškropi ušiva rastlina. Če se to par dni zaporedoma stori, se pomori mr- čes brez škode rastlini. Treba pa je seveda nesti tako poškropljeno rastlino ven na zrak, da smrad izgine. Kakšno apno se mora rabiti za škropljenje trt? — Vsako leto se zgodi, da požge ta ali oni posestnik, posebno rri prvem škropljenju, mnogo trtnega mladja. Večinoma prihaja to odtod, ker e rabil pri raztopini modre galice staro, deloma posušeno apno, ki ni moglo dovolj ublažiti moči galice. Zato se priporoča, naj rabijo posestniki pri škropljeni dovolj mastno apno, ki se je hranilo pod vodo. Kako preženeš živini uši? — Dobro sredstvo, pregnati živini uši, je zmes petroleja in vode, v kateri je raztopljeno milo. 125 gramov navadnega mita raztopi v 2V> litra dežnice in pusti na ognju zavreti. Vrelo vodo zlij v posodo, v kateri je že 5 litrov petroleja. Zmes mešaj 4 do 5 minut ter jo pusti, da se ohladi-Kadar hočeš tekočino uporabljati, jo zmešaj 1 del z 9 deli vode ter peri s krpo ati krtačino dotični del živine. Motne vino. — Po pretakanju postane vsako vino motno, posebno Pa mlada vina, ker imajo v sebi še mnogo beljakovine. Ta beljakovina se je namreč spojila pri pretakanju z zrakom in se je radi tega strdila. Strjena beljakovina Pa I se začne kmalu v vinu polegali in povleče s seboj tudi nesnago na dno posode. Kadi tega lahko rečemo, da moremo s Pomočjo pretakanja čistiti vino. Ako se Pa noče vino po pretakanju dolgo časa čistiti, je to znamenje, da se nahaja v fijem še sladkor, ki se z vrenjem še ni Razkrojil. Tako vino se učisti v kratkem samo, ako ga denemo v bolj gorko klet, ; kjer se vrenje pospeši. Duh po žveplenem vodiku v vinu. — Takemu vinu pravimo, da diši po gnilih \ lajcih. Navadno prihaja ta duh od žvepla, s katerim se žveplajo trte v vinogra-, dih, dostikrat pa tudi od močno z. žveplom zakajenih sodov. Celo iz drožja, ki se Začne v vinu razkrajati, se dostikrat razvije. Tako vino je treba pretočiti skozi kotlovinast lij ali pa se mora dati v lesen lij nekaj kotlovinastih pokrivač. Kotlovi-Pa se zveže z žveplenim vodikom in s tem se vzame vinu neprijeten duh. Med Pretakanjem se mora lij ali pokrivača večkrat obrisati. • Kdor hoče imeti poleti šumeče vino. — Kdor hoče imeti poleti šumeče vino, haj ga dene pozimi v steklenice. Tako vino bo seveda napravljalo v steklenici goščo. Ogljenčeva kislina pa napravi vi-no poleti jako okusno in osvežujoče. Neškodljivo barvilo za bela vina. — Neškodljivo barvilo za bela vina se na-avlja iz navadnega sladkorja. Sladkor se stopi in se potem tako dolgo previdno meša, dokler se ne ugreje in ne postane bolj temen. Sladkorja pa ne smeš prehi-tro razgreti, da ne postane preveč grenak. Mešati ga moraš tako dolgo, dokler ne postane ves temnorjav. Košček le temnorjave tvarine deni v belo vino, ki dobi kmalu ono lepo zlatorumeno barvo. Kako spoznaš, da je črno vino umetno barvano? — V vino pomoči mrvico kruha, vzemi jo ven ter je vrzi v kozarca, v katerem je na dnu nekaj čiste vode. Če je vino umetno barvano, postane voda takoj vijoličasta, če pa ima vino naravno barvo, traja četrt ure, preden se voda pobarva. Kako se poizkusi voda, če je dobra ali ne? — Vodo, katero hočeš preizkusiti, deni v stekleničico, dodaj ji košček sladkorja ter nato zamaši steklenico1. Pusti jo nekaj dni na svetlem. Ako dobi prej čista voda mlečnato barvo, potem gotovo ni dobra. i |QOOOOOOOOOOOOOOOOOCXXXX>OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCXlOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO XXXXXXX>OOOOOOOnooOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOg ® ® I GOSPODARSKI DROBIŽ f Si II lij ' >ooooooooooooooooooooooot)oooocxx)oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo«ooocxxx}Ooooooooooooooooooooooooooocooocx?oocoooooooo Za poglobitev kmetijskega pouka. — Da se osredoči organizacija kmetijskega Pouka in dvigne število kmetijsko nadaljevalnih šol, je prefektura v Gorici imenovala posebno komisijo, pod predsedstvom prefekta. Tajnik te in gonilna sila Oa je g. Dr. Tonizzo Datelmo, ugledni Voditelj kmeti^kega urada v Gorici. Uredilev skupnih užitkov. — Komisarji za ijo skupnih užitkov so se Tri tožili pri ministrstvu, da jim razna županstva nasprotujejo pri njih delu, ker °virajo, da bi komisarji uveljavili one sd-oijalne ukrepe, ki jih zakon o ureditvi skupnih užitkov zasleduje. Goriška prefektura je pozvala vse poteštate, naj nehajo s svojim protivnim stališčem in naj bodpiraio tržaškeoa komisarja za likvidacijo skupnih užitkov. Znižanje cen umetnim gnojilom. — Vsled ministrskega naloga se morajo znižati cene umetnim gnojilom od 20% do 25%. Cena fosfatnim gnojilom se lahko zniža za približno 15%, cena kalijevim gnojilom pa povprečno za 12%. — Tudi kmetijskim strojem, posebno onim, ki se uvažajo, se bodo cene znižale v razmerju zvišane vrednosti Ture. Rok za zamenjavo 25 lirskih bankovcev, ki so že davno vzeti iz prometa, je podaljšan do 31. decembra 1927. Zamenjava se mora izvršiti le pri državnih zakladnicah in računskih uradih. Bankovci, ki zgubijo veljavo. — S 30. junija 1927 so bili vzeti iz prometa vsi oni bankovci, ki jih je tiskal »Banao di Nanoli« in »Banco di Sicilia«, veljavni pa so še do 31. decembra 1930. Po tej od- redbi ni od sedaj naprej nihče obvezan, da sprejema te bankovce kot plačilno sredstvo, vsakdo pa jih more zamenjati do 31. decembra 1930 pri državnih računskih uradih in državnih zakladnicah. Še le po tem dnevu izgubijo vsako veljavo. Žrebanje benečijskih vojnoodškod-plinskih obveznic se je za letos že vršilo. Nagrado 1,000.000 lir je dobila obveznica I. serije št. 624.567, nagrado 100.000 hr obveznica I. serije št. 895.153, pet nagrad po 10.000 lir so dobille obveznice št. 179.837, 406.696, 602.681, 776.942, 1,855.135. Ker nam prostor ne dopušča, da bi navedli še druge nagrade in številke izžrebanih obveznic, za katere plača država nominalno vrednost, opozarjamo svoje naročnike, da so prinesli naši politični časopisi te dni natančen tozadeven seznam. > Nižanje najemnin. — Vlada je izdala poseben odlok, ki določa, da se morajo najemnine za stanovanja in obrate primerno znižati spričo dejstva, da je vred- nost lire znatno zrastta. Oblasti pritiskajo z vso strogostjo, da se zakon tudi izvaja. V Turinu so obsodili na dve leti konfinaoije nekega uglednega hišnega posestnika, ki ni hotel nižati najemnine za svoje hiše. Užliinina na med. — Opozarjamo čebelarje, ki prodajajo med na drobno, da morajo plačati užitnino od tega medu. Dobili smo od več strani poročila, da so bili nekateri kaznovani, ker so prodajali med na drobno, ne da bi ga prijavili užitninski izterjevalnici za obda-čenje. Uvoz kuretine iz naše države v Švico je vsled prepovedi švicarske vlade ustavljen, češ, da razsajajo med kure-tino pri nas hude kužne bolezni. Po tej prepovedi so nekateri kraji prav hudo zadeti. Šievilo tujcev v državi. — V letu 1925 je prišlo v Italijo 1,104.000 tujcev, ki so izdali krog 3 milijarde 665 milijonov lir. Število tujcev v letu 1926 je nižje. Odlikovano tisk. podjetje L. Lukežič, Gorica. — Odgovorni urednik: Ravnatelj Viljem Dominko. Zavarovalnici „LE NORD" in „ROYAL EXCHANGE“ sla najgotovejši zavarovalnici proti požaru,, streli, in vsem drugim nezgodam. ------ Zastopstvo za GORIŠKO In bivšo KRANJSKO ima HROVATIN K S 1 S T v GORICI, Viale XXIV Alapgfio Št- 11 - prej ul. Treh kraljev. Zavarovanje proti nezgodam delavcev na delu. M1R0DIZ.NICH (drogerija) Gorica - Via Ro steli o N. 27 Na droono in debelo! Zaloga raznovrstnih kemičnih proizvodov - medicinalnih zelišč - suhih in oljnatih barv - firnežev - čopičev - ščeti - toaletnega in navadnega mila - čistil in pripomočkov za vino - sirišča, tekočega in v prahu — bakrene in železne galice -žvepla - čilskega solitra - zamaškov - cevi in drugih izdelkov iz kavčuka itd. Blago prvovrstno, cene zmerne, postrežba točna in solidna, za kar jamči in se priporoča Anton Mervič, lastnik.