Političen list za slovenski narod. V* polti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 16 gld., za pol leta 8 gld., ia četrt leta 4 fld., za en mesec 1 gld. 40 kr ▼ administraciji prejema, velja: Za oelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta • gld-. za en mesec 1 gld. T Ljubljani m dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Štev. 94. Naročnino in oznanila (inserate) prejema upravniMvo in ekspedieija v „Katol. Tiskarni" Vodnikove ulice št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VrednlStvo je v 8emeniških ulicah h. št. 2, I„ 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob l/,6. uri popoludne. Letnik XXI. Deželni zbor kranjski imel je danes ob 10. uri dopoldne svojo sedmo sejo, kateri je predsedoval deželni glavar D e t e 1 a. V imenu vlade Bta se udeleževala dvorni svetnik baron Hein in vladni komisar pl. L ase h a n. » Prečita! in potrdil se je zapisnik zadnje seje ter odsekom razdelile na novo došle vloge. Najvaž-neja mej njimi bilo je pismo bivšega deželnega predsednika gosp. barona W i n k 1 e r j a , ki ga je prečita! gosp. deželni glavar in se glasi: »Preblago-rodni gosp. deželni glavar! Cenjeni Vaš dopis z dne 21. aprila 1893. 1., št. 38., s katerim ste mi naznanili, kako dobrohotno je visoki deželni zastop vojvodine Kranjske v svoji seji dne 20. t. m., in to, kakor sem izvedel, po prijaznem Vašem nasvetu blagovolil soditi o mojem delovanju kot bivši deželni predsednik na Kranjskem, me je jako raz-veselilo. Za to laskavo priznanje od tako odlične strani me v«že prijetna dolžnost, izreči prisrčuo zahvalo. Če ee mi je posrečilo kakor-koli koristiti deželi Kranjski, bilo je to le skromno prizadevanje skrbnega uradnika, kateri kot zvest služabnik presvetlega cesarja radovoljno izpolnjuje svojo dolžnost. (Nemški nadaljujoč :) Dovolj mi je povoda, da gojim najtoplejše simpatije za deželo Kranjsko: še vedno sem član stolnega mesta Ljubljaue in častni član mnogih mest, trgov in kmetiških občin na Kranjskem ter gojim čute udane hvaležnosti za tolike izkaze zaupanja in naklonjenosti prebivalstva. Iskreno želim, da bi visoki deželni zbor, s katerim sem imel čast v trinajstih zasedanjih prijazno občevati, imel vedno najboljše vspehe — na blagor Kranjske in njenih lojalnih in vrlo domoljubnih prebivalcev. (Končujoč slovenski:) Sprejmite, preblagorodni gosp. deželni glavar, tudi pri tej priliki zagotovilo mojega posebnega spoštovanja. V Gorici, dne 23. aprila 1893. Andrej baron W i n k 1 e r. o. kr. dež. predsednik v p. Potem je bilo poročilo dež. odbora glede nakupa prirodoslovue zbirke g. Robiča, farnega oskrbnika na Senturški gori pri Cerkljah, za deželni muzej v prvem branju v pretres izročeno finančnemu odseku. Ta zbirka ima tri oddelke, izmed katerih obsegajo: I. t i val s k i: a) hroščev 6000 vrst (3000 domačih), b) ravnokrilcev 85 vrat, domačih, e) polžev in školjk 2000 vrst, domačih, d) mikroskopičnih pripravkov (večinoma polževih jezikov) 7 škatljic, e) ogrodij 44 komadov, f) prazgodovinskega medveda glavo. II. r a s 11 i n s k i: a) glivic 3780 vrst, domačih, b) alg 108 vrst, jadranskega morja in domačih, c) lišajev 250 vrst, domačih, d) mahov 790 vrst (360 domačih), e) praprotja 90 vrst, domačih. III. oddelek okamenin: 420 komadov. Profesor V o s s priporočal je samo nakup I. a) hroščev in I. b) ravnokrilcev pa II. rastlinske zbirke brez izjeme ter je vse cenil na 764 gld., profesor H u b a d v Ljubljani in naravoslovec V. Dolenec, demonštrator petrografičnega zavoda na Dunaju, cenila sta celo zbirko na 2777 gld. in priporočala njen nakup. Deželni odbror je za njo ponudil 1500 gld. Na dotično obvestilo odgovoril je župnik Robič z dopisom z dne 12. januvarija 1893. leta, da je pripravljen prodati svojo zbirko v celoti deželnemu muzeju, oziroma deželi Kranjski za 1500 gld., katere je splačati v letnih obrokih po 200 gld. s 4% obrestmi. Na to je deželni odbor župniku Robiču naznanil, da njegovo ponudbo sprejme pod pogojem, da temu pritrdi visoki deželni zbor. Potem je poročal poslanec K lun o podporah za šolske zgradbe in omenjal, da so načrti, ki jih gospodske delajo za nove šolske stavbe, veliko predragi in v nobeni razmeri z uboštvom nekaterih občin, dasi se leto za letom v deželnem zboru priporoča, da naj bodo v tem oziru skromni in varčni. V Kočevju je novo šolsko poslopje za štirirazredno deško in trirazredno dekliško šolo proračunjeno na 49.538 gld., v Smihelu pri Novem Mestu dvoraz-rednica na 16.307 gld., v Grahovem na 11.000 gld., na Breznici na 11.166 gld., v Mošnjah na 11.000 gld., v Igavasi na 9500 gld. itd. Pri splošuji razpravi govoril je obširneje in jako zanimivo g. poslanec Pfeifer. Povdarjal je, da bi se stroški za šolske stavbe jako zmanjšali, ako bi se vpeljal poldnevni poduk. Tudi bi otroci, ki imajo daleč v šolo, med poldnem ne postopali in stradali, čakajoi popoldanskega pouka. Govor objavimo prihodnjič. Poročevalec KI u n mu je odgovarjal, da se s tem vprašanjem bavijo školniki po drugih deželah, kjer se pogosto nahaja poldnevni poduk. Pri nas se zdaj šole razširjajo, ne ve se pa, kako dolgo bode to trajalo; kadar nam začne voda v grlo teči in se bodo narastli stroški za šole tako, da jih dežela ne bode mogla več zmagovati, bomo morali tudi pri nas krčiti šole in vpeljati poldnevni poduk. Ali neka druga reč je govorniku na srcu; prej je za šolske stavbe dajala hranilnica po 6000 gld. na leto, ki jih je pa odrekla, ko se je vstanovila šola nemškega »Schulvereina". Želeti bi bilo, da bi hranilnica pri svojih ogromnih dohodkih zopet v svoj proračun sprejela to podporo. Podpor je bilo dovoljenih 6000 gld., od katerih dobš: 1. Kočevje (prvi obrok)'...... 1000 gld. 2 Predvor .......... 300 . LISTEK IV. Na studencu. »Šest pripovestij", srbski napisal Lazar Lazarevie, poslovenil Ivan Novoselc. (Dalje.) On vzdigne nategačo nad glavo, udari ž njo ob tla, razbije jo in začne se smejati. Tudi Velinka ee je smejala: .Zakaj, dragi? Kaj ti je naredil Vilin?" .Ej, rad bi vzel Anoko!" »Pa? Naj jo vzame!" »Ej, ali jaz ne dam!" On poskoči malo naprej in hoče vstati, ali ple-čam je bilo čisto milo sosedstvo svačkovo, in one se n«hot6 povrnejo v svoj prejšnji položaj poleg sodčka. Velinka se je davila od smeha: »A kaj, dragi? Ali jo bodeš ti vzel?" »Jaz, da!" Ali ko to izgovori, zasrami se, obrne se od kadi, začne jokati in skoti jok govoriti. Velinka se je vedno bolj sladko smejala: .0 joj, siromak! Vsaj jo bodeš vzel, diagi, ne boj se i Jaz bom noeoj govorila z očetom, a oče s strina, a strina bo že z dedcem naredila, kako mora biti. Hajd, bom te odpeljala v sobo, da te ne vidi dedee takega! Pojdi spat! Ne boj se — zasnubili bodemo tebi deklico ... pa ako hečeš tudi Anoko!" .Hočem, pri Bogu!" In snaha zgornje strani hiše odpelja pijanega šurjaka po mraku do postelje. Pokrije ga z gunjem in odide v kuhinjo, praviti jetrvam, kaj se je pri-godilo. Ali razveselila se ni nobena tega glasu. Smejale so se res, ali jim smeh ne gre od srca. »Ni ona za našo hišo!" .Koketa!" »Da bi samo to bilo, ali je razvajena, da te Bog obvari!" »Vse nas bi sprla!" * ♦ * Matija Dženadič je jako star mož. Na čelu mu se vidi znamenje od rane, katero je dobil v Hajduk-Veljkovem klancu. Bazven njegove družine zove ga cela vas: »Dedea". 2ena mu je že zdavnej umrla v begu pred sovražnikom. Od starejšega brata ostala mu je snaha, katera zdaj ž njim deli starešinstvo, — ime jej je Badojka. Ona sedi pri mizi, dedcu na Jesni, in v hiši se nič važnega ne započne, dokler ona ne d& svojega glasu, ali jo vsaj dedec ne povpraša. Ona dobro razume svoj položaj, in ga ne zlorabi. N. pr. vpraša: Kaj praviš, snaha, za Maričičev gaj? — Bi ga vzeli? — Kako boš ti naredil, brate? Ti si moška glava ! Ona ljubi dedeu roko, a vsi drugi, kar drugače ni običaj v naši vasi, ženske in moški ljubijo njej roko. Za Matijo in Badojko je še član hišnega sveta najstarejši sin dedeov, Blagoj, oče Arseuov. Mimo njih trojice se v hiši nihče več ne vpraša, ampak vsi slepo slušajo. Ako je Matija odnesel davek, Badojka odišla v cerkev, a Blagoj polagat živini, — v hiši je, kakor v šoli, iz katere je učitelj izišel. Vse je složno, veselo in prijazno, in vsak gleda, da se pri tej priliki pošteno našali ali nasmeje. Kakor se pa kateri od njih trojice pokaže na vratih, nastane takoj red, resnost in poslušnost. Njih troje se včasih nalašč skrije, da se deca razveselijo in možje brez brige nakadijo tobaka. Dedec je bil ... . je bil ... . kako bi vam rekel? Veste: star mož, celo dete! Raztogoti se včasih za najmanjšo stvar, zmerja, psuje, grdi, pa bogme hoče tudi udariti. A včasih je zopet mehak kakor bombaž, ljubka samo deco, daje jim po groš, in za nič se razjoka. N. pr. pravi: „Glej, ostal sem kakor suho drevo v planini!" Pa še bolj joka. Mladost, — nespamet, starost, — slabost! V jutro po pijanstvu Arsenovem pride Blagoj k Badojki, čisto resnega lica: »Strina! Ta naš Arsen, odpusti mi, priljubil si je ono Burmazovičevo zijalko." »Arsen? To je oni, katerega smo letos naredili mladeniča?" .Ta!" 3. Kovor .......... 200 gld. 4. Seat Lenart .........400 f 5. Predaslje.........800 . 6. Reteče....................800 , 7. Grahovo........ . 400 , 8. Igavas ...........300 , 9. Zasp ...........?00 , 10. Breznica.........?00 11. Lesce......... . 100 „ 12. Mošnje ..................400 . 13. Rateče....................200 . 14. Smihel pri Novemmestu .... 700 » 15. Sv. Trojica . . . . »JQ0 Ameo šole, ako mor* g?rm# Učitelj otrokom f j*»ku, Mm «* UP«jo? £ato 1« Jtlžnost vsake«« Juhov**«, vr du- feovuiji w tako osnovaof |ple, na to paziti, |# sta-piši ^e podpirajo učnegi Mda, ki šolsko |olžno$ (pjtrfik v nameni, Ji nisp j nobeni zvezi s pravim gfcmenom šole. f# svoje {oltnosti okoličan- dubpfščini «i izpolnjevala, i« fiieer 1« jpradi miru «*. Jijeno prijaznost ji vračajo. Spadoni in tovariši jo s tras t ne je napadaj« kakor kdaj; kar pa oni trdi v zavesti, da je neresnično in neopravičeno, rjkznašajo tisoče v velik kvar duhu ljudstva. Skupno s temi nespravljivimi našim nasprotniki postopa mestna gosposka, ko bi morala poravnavati stroške za cerkvene potrebe, dolžna poplači la z ničevih razlogov odreka, ali pa navezuje na take pogoje, ki jasno kažejo, kaj je njen pravi namen. Tudi potem bi bilo odveč naštevati take istinite slučaje, ako bi ne pričale že o tem pritožbe pri prečastitem škofijskem ordinarijatn. Zakaj italijansko-narodno časnikarstvo z izrednim veseljem prinaša r javnost take izjave narodnega sovraštva kot čine, radi katerih mestne gosposke ni mogoče dovolj slaviti. Iz tega je razvidno, da nimajo udano podpisani neprav, ako trdi, da je vedno žalostneje stanje, v katero so spravili nasprotniki slovensko duhovščino in njih duhovnemu vodstvu izročeno ljudstvo. Bes, skrajna sila je, da se^branita. Nikdo se ne bi torej mogel čuditi, ako bi se sedaj b»ezobzirno postavili v obrambo svojih interesov. Tembolj jej je to dolžnost, ker so časi vedno resnejši. Povsod se upirajo sovražniki družbenega reda, da bi izpodkopali njegovi glavni opori: eerkveno in državno veljavo. Le tedaj bodo brezvspešni njih pogubni nauki, ako gojimo ljubezen do Boga in ljudij. Ako se pa le ne-dostatno vtisne ta ljubezen v srce otroka, izgubi mož vsako zaslombo v boju za življenje in propade v izkušujavah proti veri in domoljubju. Vaša ekscelenca! Tako misli in čuti slovenska duhovščina tržaška in okoličanska, ko se neprestano godi krivice njej in slovenskemu ljudstvu. Odkritosrčno so udano podpisani izpovedali svoje mišljenje, ker želi, da ne bi se mislilo na odločilnem mestu, češ, da se ne zmenijo za opisano počenjanje. Hkrati pa ponižno prosijo, naj Vaša ekscelenea najblagost-neje vpliva na to, da preneha nesrečno hujskanje in da slovenska duhovščina v najodličnejšem zastopstvu tržaškega meščanstva v bodoče ne bode izpostavljena tako sramotnemu obrekovanju, kakor se je to že pogosto zgodilo in nazadnje v seji dne 24. novembra 1892, ne da bi se bilo najodločneje zavrnilo z odločilnega mesta onih, ki so sumničili. Politični pregled. V Ljubljani, 25. aprila. Razpor mej čeSkimi Nemci se ne bode dal poravnati. Liberalci bi sicer radi še nemške na-cijonalce obdržali v klubu, ali dr. Jantscha vendar nočejo žrtvovati jim na ljubo, ker bi potem na severnem Češkem se nikdo dosti ne maral poganjati za liberalce, misleč si, pri kaki ugodni priliki nas pa puste na cedilu. Dr. Jantscha so liberalci pregovorili, da je oddal izjavo, da protestujoč proti volilni pravici bivšega liberškega župma in podžupana nikakor ni dvomil na njiju poštenje, temveč je le porabil svojo pravico. S to izjavo pa nemški na-cijonalci niso zadovoljni. Njih listi pišejo, da prav sedaj ne morejo nemški naeijonalci ostati v klubu, ko se je pokazalo, da je klubu denuncijant ljubši, nego nemško - narodni zastopniki. Bazpor je torej dovršen in iz praške kazine se ne bodo več vodili vsi Nemci. Nemški nacijonalci pa ne ostanejo pri tem, temveč začno agitauije proti liberalcem, po vseh nemških okrajih. Tudi v deželnem zboru ne bodo mogli dolgo složno delovati Nemei, in to bi si lahko Cehi izkoristili, da so jedini. Hrvatski poslanci v ogerskem državnem zboru. Hrvatski državni poslanci so le redkokdaj v Budimpešti. Zbero se le, kadar jih vlada potrebuje. Zaradi tega jih nekateri imenujejo državne štipendiste, ker zastonj dobivajo plačo. Tako postopanje pa nikakor ni v interesu Hrvatske. Večkrat pridejo v državnem zboru za Hrvatsko važne stvari na vrsto, pa ni nobenega njenih zastopnikov v Budimpešti. Zadnji čas so imeli hrvatski pos.anci posvetovanje in so sklenili, da bi jih vsa| deset vedno bilo v Budimpešti, kadar državui zbor zboruje. Želeti bi bilo, da pe to uresniči. l)a pa tako malomarno opravljajo svoj posel, prihaja odtod, da Hr- vatje smejo biti t državnem t boru le tedaj, kadar se obravnavajo stvari, katere so skupne Ogerski in Hrvatski. Taka pa morajo čakati, kdaj pride kaka stvar na vrsto, ki se tiče tudi Hrvatske. Ker Madjari Hrvatov ne silijo v odseke, morajo včasih po eele tedne čakati, predno se povabijo k zborovanju, in marsikateremu se zdi ugodnejSe domi, nego pa brez dela dolgočasiti se v Budimpešti. Dve interpelaciji v ogerski zbornici poslancev. Ogri so jako občutljivi za vse, kar je količkaj v zvezi z ogerskim državnim pravom ali kar spominja na skupnost Ogerske z Avstrijo. V soboto je v zbornici interpeloval Koloman Thaly, zakaj so se na ogerskih prodajalnicah avstrijske loterije razobesili nezakoniti plakati, kateri imajo dvoglavega orla z ogerskim grbom. Avstrijska obla-stva, od katerih izhaja loterijsko podjetje, nimajo pravieo, rabiti ogerskega grba. Thaly je pozval mini-sterskega predsednika, naj proti temu kaj stori. — Ugron je pa interpeloval nenavzočega ministra deželne brambe, barona Fejervary-ja, kako da se učencem kološke trgovske akldemije ne priznava praviea za jednoletno prostovoljno službovanje. — To interpelacijo je pa Ugron stavil le zaradi tega, da je utemeljujoč jo mogel napadati ministra, ki ga ni v zborniei, temveč komanduje na dunajskem vežbališču Scbmelzu. To ne gre, da ogerski minister opravlja kako službo v avstrijski vojski. Ogerski minister se ne sme podrediti nobenemu drugemu ministru. Nikakor ne gre, da se ogerski minister udeležuje take parade. Zato naj se Fejervary odloči, hoče li biti avstrijski feldcajgmajster ali pa ogerski minister. Bolgarija in Turčija. Bolgarski knez je sedaj odpotoval v Carigrad, kjer ga vsprejme tudi sultan. Ce se to zgodi, bode to velik vspeh bolgarske politike, ker bode nekak dokaz, da ga Turčija priznava kot kneza bolgarskega. Že lani se j« govorilo o tem, da sultan vsprejme kneza, ali je ruska diplomacija prepreči a ta vsprejem. Sicer je pa za Bolgare že to veselo znamenje, da je k poroki kneževi čestital tudi sultan, kar pač dokazuje, da se Turkom ne zdi potrebno več, ozirati se na Rusijo. V Sofijo povrne se knez sredi maja. Poprej bode pa še veliko sobranje premenilo ustavo tako, da se bodo kneževi otroci mogli odgajati v katoliški veri. Da vlada v velikem sobranju za tako premembo ustave dobi večino, ni več dvomiti, ker se opozicija niti ne upa postaviti svojih kandidatov. Sicer pa zmerna opozicija, kateri vodja je Radosla-vovov, ni nasprotna knezu. Najglavnejši nasprotniki sedanje vlade in kneza so itak v inozemstvu. Irska avtonomija. Nasprotniki irske avtonomije bi vsekako radi napravili kako vstajo v Ulstru, ko bi se hotela za Irsko uvesti deželna samouprava. O Veliki noči so že nameravali priti konservativni vodje v Belfast, kjer bi na velikem shodu govorili proti irski samoupravi. Ker je pa bil lord Sali8bnrry nekoliko obolel, so ta shod odložili in bode o Binkoštih. Tedaj pojdejo v Belfast lerd Sali8burry, Balfour in še nekateri drugi konservativni vodje. Shodi bodo pa tudi še v druzih ulster-skih mestih. Konservativci hočejo do skrajnosti razburiti protestantsko prebivalstvo, ker s tem mislijo doseči, da se pri novi volitvi narod izreče proti irski avtonomi|i. V gospodski zbornici baje nameravajo irsko predlogo ravreči in tako prisiliti vlado, 6», gg. Mathiana st. in ml. i. t. d. — Kmalu po 6. uri se je začel razpored. Pevski zbor je pod spretnim vodstvom g. A. Sacbsa v občno zadovolj-nost rešil svojo nalogo. Zlasti P. Angelik Hribarjev: .81 o venec in katoličan" se je pel prav točno ter je zbranemu občinstvu posebno ugajal. — Zadnja točka je bil igrokaz v treh dejanjih: Nameravani strajk, spisal P. S. Finigar. j Lahko rečemo, da si za oder katoliških društev ro- | kodelskih pomočnikov sedaj ne moremo misliti j primernejše igre kakor je ta, in prepričani sme, da i se bode še večkrat igrala. Prav dobro je g. pisatelj i načrtal židovskega agenta Samuela Congala, kateri je i je prišel v neki trg na Gorenjskem, da tudi sloven- ! ske delavce seznani b socialističnimi nazori in da jih pripravi na štrajk. Ze je imel večino delavcev i za seboj in vse je navdušeno med njimi ia novo 1 socijalistično državo. Toda Igo Bel a n, star bolehen delavee, katerega je Samuel Cjngel na Dunaju ogoljufal za vse prihranjene novce in ga po nedolžnem v ječo spravil, ga delaveem pokaže v pravi podobi kot navadnega goljufa in spravi v luknjo. — Gosp. ! Iv. Rebek in g. M. Kosmač sta izvrstno pogodila glavni vlogi. Prvi, Samuel Oongel, je bil res pravcati židovski agent, zgovoren in pretkan, da se kar nič ni bilo čuditi, da je tako hitro premotil dobrosrčne slovenske delavce, katerim je zlasti znal tudi govoriti 8 kozarcem v roki. Drugi, Igo Belan, je z globoko premišljenostjo in mirnostjo prav dobro izvajal svojo vlogo. Njima in vsem drugim izrekamo hvaležne prizoanje. — Ločili smo se iz prijaznega rokodelskega doma z nado, da nam g. predsednik s svojimi vrlimi društveniki prav kmalu zopet priredi enak vesel večer. Društvu pa, ki v pravem verskem duhu vzgaja svoje člane, želimo mnogobrojnih prijateljev, da bi kmalu moglo imeti svoj ljubi dom — brez dolgov. Dnevne novice. V Ljubljani, 25. aprila. (Prezentaeija.) Za župnijo Snhur je predlagan č. g. Peter Ogrin, župnik pri Sv. Duhu pri Krškem. (Iz Selc) se nam piše: Nekaj prav sramotilnega za našo dolino se je zopet sinoči, nedeljo zvečer, zgodilo. Mladeniči so se zopet stepli in jednega do smrti pobili. Okoli pol enajste ure me pridejo klicat, da neki človek na cesti pred Adamom leži. Bil je dimnikar iz Železnikov Franc Hobjan. Spoznal sem precej, da ni nobene pomoči, podelil mu še sv. poslednje olje, in zjutraj je umrl. Težko poleno mu je črepinjo ubilo. Ko je neki možak (župan) pri-hitel pretepalce mirit, se je vsula toča kamenja nanj, da je moral bežati. (Radovljiška obrtno - nadaljevalna šola) konča svoje letošnje šolsko leto, kauor se nam poroča iz Radovljice, z razstavo šolskih učil in šolarskih izdelkov v prostorih ljudske šole. Razstava se otvori v nedeljo, dn6 30. aprila t. 1., ob 8. uri zjutraj. Vsakdo si zamore razstavo ogledati v nedeljo od 8.—12. ure dopoldne in od 1.—5. ure popoldne, in ravno iste ure tudi v ponedeljek, dnč 1. maja. Vse prijatelje šole uajuljudneje vabi k obilni udeležbi šolski odbor. (Nove orgije na Mirni.) V praznik sv. Jožefa spolnile bo se Miruičanom že dolgo pričakovane želje. Ta dan nam je blagoslovil g. Janez Nagode, dekanijski upravnik v Trebnjem, nove orglie, katere sta brata Zupana v Kamnigorici v popolno zado-voljnost izvršila. Orgije imajo lep, prijeten glas in tudi v ceni niso pretirane. Prelepo zahvalo izrekamo blagim dobrotnikom domačim in tujim; med vna-njimi gospej Josipini Hočevarjevi, gosp. glavarju Kolencu in g. Fr. Pevcu, voj. oskrbniku. Zalibog, da nam je organist g. Martin Grčar na očeh obolel. Bog mu dodeli zopetno zdravje. (V zadnji osnovni seji okrajne bolniške blagajne v Ljubljani) dne 24. t. m. so bili voljeni naslednji gospodje: v upravni odbor: Klein Anton, načelnikom, Breskvar Luka, podnačelnikom. V nad-zorovaloi odsek: Skof Franc načelnikom, Klun Lu- j dovik podnačelnikom. V razsodišče: Zagorjan Anton načelnikom. (Ogenj v Ihanu.) h Ihana se nam piše dne 22. aprila. Tudi v tuka|šnji fari je bil zelo ljudi preplašil plat zvona pretečem petek popoldne. Pogorela je ena hiša v vasi „Gončica", in sicer tako naglo, da ni bilo mogoče ničesar rešiti. Kar je pa pri tem pogorišču največjega obžalovanja vredno, je to, da sta zgorela tudi dva otroka, eden star 4, drugi pa 3 leta, ena krava in trije prašički. Vzrok; ognja sta bila otroka, katera sta žrtva ognja. Splazila sta se po lestvi v gornji del hiše, in kar na enkrat je bilo vse v plamenu. Pogorelec ni druzega imel kakor samo hišo, katere pa še zavarovale ni imel. — Iz te nesreče se pa zopet posname že često-krat ponovljeni opomin vsem starišem: Pazite na svoje otroke, ne pustite jih nikoli brez nadzorstva, ter skrivajte in zapirajte jim nžigalne klinčke. (Pečar v Stobn) Iz Goričice se nam poroča: Sicer je našo veliko nesrečo z uljudno prošnjo do usmiljenih src že objavil naš gospod nadžupnik; a jaz bi rad še nekoliko dostavil. Vas srečen vrnil sem se iz rimskega potovanja na večer dne 20. t. m. Kako bi tudi na bil vesel, ker sem bil tako srečen, da so me sv. Oče nagovorili s prijazno besedo, nadalje maševal sem v Loreti v Marijini hišici in v Padovi na grobu sv. Antona. Vrnivši se v Ljubljano, še-le izvem, da je vas Stob, ležeča ravno pod Go-ričico, pogorela med mojim potovanjem. To je moje veliko veselje spremenilo v globoko žalost; ker mislil sem si: Jaz tako srečen in vesel, moji ljudje pa doma zdihujejo. Dospevši na domžalski kolodvor, podam se precej na pogorišče in prepričam se, da ja res trinajst hiš z vsemi gospodarskimi poslopji — zginilo. Od lesenih hiš je pač dosti neprijetnega duha, a nobenega sluha; pri drugih štrli le umazano in razkopano zidovje kvišku. Vse je uničeno! A nekaj mi je pa vendar-le vtolažilo srce. V več takih, v kvišku strlečih zidovjih, za silo pokritih z deskami, molila je žalostna družina zaupljivo svojo večerno molitev, sv. rožni venec. Od vežnih vrat ni bilo druzega, kakor železje nataknjeno na tečajih, okna vsa strta in osmojena, hišni strop v več krajih pregorel in vdrt, okoli ožgane mize pa kleči družina s povzdignjenimi rokami v svoji nepopisni žalosti, hvali svojega Boga in ga moli. — Začelo je goreti dne 16. t. m. proti večeru nekako v sredi vasi. Sploh se misli, da se je ogenj zanetil po otrocih. Bilo je ravno veliko ljudij zbranih pri možu, kateremu so se konji splaŠili in ga močno poškodovali, a v tistem trenutku se zasliši žalostni glas: Gori, gori! Vsi ljudje planejo hitro iz te biše in poste moža samega in on si pomaga sam, kar si more, da se izplazi iz hiše. Komaj je na prostem, že je bila tudi njegova hiša kmalu vsa v ognju, ki se je zaradi silnega vetra hitro širil. Na drugem koncu vasi umirala je ravno neka gospodinja, ljudje so jej svetili in pri njej molili. Ogenj nekaj hiš preskoči in vname se sosedova hiša. Zdaj ni kazalo druzega, kakor zgrabiti posteljo, na kateri je ležala umirajoča žena in nesli so jo v vežo pred vrata, da bi jo lažje rešili. A hvala Bogu! Hiša se ni vnela, iu tako je žena vendar v svoji hiši umrla. Na pomoč je prihitelo silno veliko ljudstva in brizgalnico od vseh krajev, še celo iz Kamnika. Vode je sicer zelo pomaujkovalo, a vendar so veliko rešili. Bog vsem stoterno poplačaj! Srčno zahvalo izrekamo tudi g. Jul. Staretu iz Mengeša, ki je po-gorelcem precej drugi dan pritekel na pomoč s krmo in obleko. Vsi pogorelci so bili sicer zavarovani, a najmanj so zopet zadovoljni oni, ki so bili zavarovani pri „Slavijiu. Naj bi vendar g. Hribar imel vsai malo več usmiljenja do pogorelcev, vsaj toliko, kakor ga imajo drugi zastopniki. V dobrem poldrugem letu je v Stobu že v tretjič gorelo. Pri drugem požaru sem v .Slovencu" samo od strani malo poprosil svoje rojake, a odmev je bil kaj neznaten. Pa, vsaj ni čuda, ker kar naprej prosimo in trkamo. Danes se pa tudi jaz gosp. nadžupniku pridružim in stopim naravnost pred usmiljena srca svojih rojakov in lepo prosim milodarov za svoje nesrečne pogorelce, da jim ne vpeša zaupanje v Boga v teh pogostnih nesrečah. Milodare sprejema gospod nadžupnik Ivan Zoreč, če je treba tudi podpisani Jakob Strupi, beneficijat. (Potovanje v Chicago.) Nižjeavstrijsko obrtno društvo na Dunaju (I. Eschenbachgasse, 11) javlja tukajšnji trgovinski in obrtniški zbornici, da je več društvenih udov izrazilo željo, da bi se priredilo skupno potovanje v Ohicago. Društvo bo v slučaju, če se oglasi zadostno število udeležencev po posredovanju c. in kr. zastopov v Zjedinjenih državah in razstavne komisije v Chicagi izposlovalo udeležencem tega potovanja vse dosegljive predprav.ee. Posebno bi se društvo prizadejalo, da bi udeležencem po možnosti preskrbelo strokovne voduike, tako, da bi udeleženci ne imeli samo te ugodnosti, da bi bili ves čas svojega bivanja na daljnem zahodu v družbi svojih stfojakov, temveč bi hživali tudi drug« predpravice, katere bi posameznim potnikom ne bt bile lahko pristopne. — Vspored ta potovanje je v glavnih potezah določen naslednje: Dne 1. jnnija sveder odbod z Dunaja, prihod v London dne 3. jnnija, odtod odhod še istega dne in prihod v j Novi York dne 10. jnnija. Ogledata se Philadelphia ' in Wasbington. Bivanje v Chicagi določeno je za dni od 13. do 19. jnnija. Dne 20. junija je odkod k niagarskim slapom in od tod izleti preko Onta-rijskega jezera k tisočerim otokom in k brzim tokom reke St. Lorenzo; odtod odbod v Albanj, v glavno mesto novojorške države in prihod v Novi York po reki Hudson dne 24. junija, kjer se potem ostane do 30. junija. Dne 1. julija se družba po-vrne domov. Gena za potovanje je določena za osebo na 846 gld. av. v. in nimajo potniki nobenih postranskih stroškov, razven za pijačo in če si kdo | kaj nakupi. Kdor bi ne maral iti k niagarskim i slapom, ta ostane lahko ali dlje časa v Chicagi, ali j pa odpotuje prej v Novi York. — Ker bi nižje- 1 avstrijsko obrtno društvo imena udeležencev rado izvedelo že do konca aprila, blagovolijo naj oni, ki se žele adeležiti potovanja, to naznaniti trgovski i n o b r t n i š k i z b o r n i e i v Ljubljanido 29. aprila t. I. Društva. — (Sola »Glasbene Matice".) Vedno rastoče število gojencev Matičine glasbene šole je i dalo podpisanemu odboru povod, kupiti za društvo lastno hišo, kjer bode moči, trajno nastaniti šolo. Kupnina za to hišo znaša 15.500 gld., katero je treba poravnati do 1. maja t. 1. Ker pa društvo nima dovolj denarja, usoja si podpisani odbor, obrniti se do rodoljubov z uljudno prošnjo, da bi iz- > volili, v ta namen podariti .Glasbeni Matici" primeren prispevek. Imena darovalcev se bodo objavila po časopisih. Odbor. (Gasilno društ k slavnosti blagoslov nega društva na Cvenu v pri kapeli sv. Florijana v 1. Zbirališče gasilcev pri Kukovca. 2. Odhod ob 3. Ob 9. uri sv. maša 4. Odhod v restavracijo K obifhi udeležbi vabi vo na Cvenu.) Vabilo ljenja zastave gasil-četrtek, doe 4. maja t. 1., Ljutomeru. — Vspored: parnem mlinu gosp. Ivana polu 9. uri v Ljutomer, in blagoslovljenje zastave. .Pri parnem mlinu". — ODBOB. strogo po zakonih, torej tudi ni povoda za korake, katere govornik omenja v interpelaciji svoji, Budimpeita, 24. aprila. Ministerski predsednik je naznanil zbornici poslancev, da v kratkem predloži nekatere cerkveno-politične predloge. V svojem govoru je We-kerle naglašal veliki napredek Ogerske in njeno državno samostojnost. Rim, 24. aprila. Papež je podaril nemški cesarici prekrasno mozaično umetno delo, predstavljajoč baziliko na Sv. Petra trgu. Cesar je podaril papežu barvano fotografijo, predstavljajočo cesarsko rodbino. Tujci. 23. aprila Pri Maliču: Griinfeld; Zak; Grunhnt, Schweinburger, Kiischbauer, trgovci; Goldstein, potovaleo, z Dunaja. — Rosen-thal, trgovec, iz Gradca. — Marinovich, trgovec, iz Trsta. — Sonnenfeld, trgovec, iz Prage. — Schuldes, trgovec, iz Brna. — dr. Blaschke, štabni nadzdravnik, iz Beljaka. — Šimac, zasebnik, iz Tržiča. — Honigman iz Nove Vasi — Milgevii, pek, iz Zagreba. Pri Monm: pl. Zhuber, komisarijatni pristav; dr. Stoessler, odvetnik; Konig, Bontadi, trgovca, z Dunaja. — Loffler, Karress, trgovci, iz Brna. — Ebeling, trgovec, iz Crefelda. — dr. Jeglič, kanonik, iz Sarajeva. — Lesjak, kapelan, z Dobrove. — Mikloschiz, posestnica, iz Maribora. — Bruckner, poročnik, iz Ljubljane. — Wallner z Reke. — Sartorelli iz Zagreba. Pri Juinem kolodvoru: Wibbman, potovalee, iz Raba. — Freund, potovaleo, iz Prage. — Ingerl, brzojavni opravitelj, iz Lesc. — Tinacher iz Luž. Pri avstrijskem caru : Cernenšel, duhovnik, iz Tržiča. Pri bavarskem dvnru: Hafner, not. Kandidat, iz Škofje Loke. — Tolazzi, zidarski polir, iz Bleda. — Pus60, zidarski polir, iz Trsta. — Vivoda trgovec, s soprogo, iz Beljaka. Vremensko sporočilo. Vpis tvrdke. Pri c. kr. okrožnem sodišču v Novem MeBtu tvrdka: „Lesna obrt Gorjane", lastnik dr. Robert G o r j a n z (reete dr. Schlesinger), uraščak. Pod varstvom. Neža G e r d o v i č iz Dol. Skopie it. 19 (okr. sod. Krško) radi slaboumnosti; varuh nje je Mat. Teršelič iz Gor. Skopic. — Anton Potočnik radi zapravljivosti; varuh njega je Jak. Potočnik iz Zasp št. 35 (okr. Radovlj.). Za Vodnikovo slavnost na Eoprivniku so darovali: Gosp. Kolšek, notar v Kr. Gori.....1 gld. — kr. „ Trevn, trgovec na Savi.....1 „ — „ „ Korošec, učitelj na Jesenicah .... 1 „ — „ 8chrey, poštar na Jesenicah ....— „ 50 . „ Markež, posestnik na Jesenicah . . . — . 30 „ Skupaj . . 3 gld. 80 kr. Darove sprejema č. g. Perd. Č e k a 1, kapelan v Boh. Bistrici in tudi vredništvo našega lista. Umetne zobe in zobovja stavlja na način, ki ne provzroči 'ni-kakih bolečin, ter opravlja vse zobne operacije in zobna plombo vanj a A. PAICHEL, (los) 12 zobozdravnik pri Hradeckega mosta I. nadstr. Telegrami. I Dunaj, 24. aprila. Danes dopoludne je grof Kalnoky sprejel polkovnika Zdravkoviča, ki je prišel naznanit, da je kralj Aleksander zašel prestol. Dunaj, 24. aprila. Ruski minister vna-njih stvarij je prišel semkaj. Obiskala sta ga v hotelu cesar in grof Kalnoky. Jutri odpotuje Giers dalje v Peterburg. Dunaj, 24. aprila. Bolgarski ministri Stambolov, Grekov in Petkov prišli so iz Italije. i Gradec, 25. aprila. Danes ni bilo nobenih demonstracij. Stavbeni podjetniki neso dovolili zahtevanega tridesetodstotnega povišanja mezde. Pripravljeni so, privoliti le pet-odstotno povišanje, pa še to le s pogojem, da se bode odslej delalo jednajst, ne pa deset ur, kakor doslej. Gradec, 25. aprila. V deželnem zboru je odgovoril namestnik na Starkejevo interpelacijo zaradi pospeševanja slovenskih teženj na Dolenjem Štajerskem s strani vlade, da ta interpelacija sloni na napačnem domnevanju. Vlada si vedno, kakor najbolje vč in zna, prizadeva, da postopa objektivno in a ctf Q Cas Stanje Veter Vreme 1 Mokrine 1 na 24 ur v 1 mm opazovanja Erakomera v mm toplomera po Ctliiju 24 7. n. zjut. 2. n. pop. 9. u. zveč. 74 OS 738-0 736 7 4-8 14-2 98 brezv. sl. szap. n jasno M ■ 000 Srednja temperatura 9 6°, za 0'5° pod normalom Stanje avstro-ogerske banke dne 23. aprila 1893. (Brzojavno poročilo.) Bankovcev v prometu gld. 467,278.000 (+ 2,093.000) Kovinski zaklad „ 294,033.000 (— 47.000) Listnica . 168,935.000 (+ 773.000) Lombard . 20,752.000 (+ 224.000) Davka prosta bančna rezerva gld. 30,811.000. (— 1.619.000) Proglaienje mrtvim. Na prošnjo Marije Rom, bivše vdove Gogola, proglasa se Vinoenc «č e r n e iz Ljubljane mrtvim s l.dnem marca 1893. 1. 6°|0no bolgarsko državno hipotekarno posojilo 1892. L v zlatu. Zajamčeno s prvo hipoteko na železnicah Ruščuk-Varna, Kaspičan-SofijaKistendil w in pristanišči Burgas in Varno. »< S Popolnoma davka in pristojbin pro-ft sto za zdaj in za zmeraj. ♦C Povračljivo al pari v polletnih žre-X banjih v 33 letih. Se ne more konvertovati do 1898. leta. Mejnarodni naložni papir, kutovan na Duua.ju, v Berolinu, Amsterdamu in Gnllfu. Se obrestuje po sedanjem kurzu s 6-30°/,. 50 2 Menjalna delniška družba „M EROU R« £ VVolIzBile št. 10 Dunaj, Mariahilferstr. 75 B. g ZJradne j in trgovske K07EETE s firmo priporoča KAT. TISKARNA j v Ljubljani. Razglas. Vsled konkurenčne obravnave 7. marca 1893 razpisuje se zav napravo oziroma popravo farovSkih gospodarskih poslopij v Sentpetru pri Novem mestu smanj Sevalna dražba dne 3. maja 1.1. aopolOnB oH 9. uri v Šentpetrn. Skupno delo je cenjeno na 8093 gld. — Podjetnik mora 5 °/0 jamčevine zgoraj imenovane cene bodisi v gotovini, hraniluičnih knjigah ali drugih avstrijskih vrednostnih papirjih vložiti. Stavbiuski splošni in posebni pogoji, načrti itd. so na razgled v župnijski pisarni v Sentpetru. 222 (3-3) J os. Borštnar, stavbenega odbora načelnik. gK I > u n a j s k a borza. Dni 25. aprila. Papirna renta 5%, 1*5% davka . . . Srebrna renta 5 %, 16% davka . . . Zlata renta 4%, davka prosta .... 4% avstrijska kronina renta, 200 kron . Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . Kreditne akcije, 160 gld....... London, 10 funtov stri....... Napoleondor (20 fr.)....... Cesarski cekini ......... Nemških mark 100...... 97 95 „ 117 20 „ 96 85 . 983 344 25 „ 122 25 . 9 73 " 5 77 „ 59 n 87'/,. Dni 24. aprila. Ogerska zlata renta 4% . . . Ogerska kronina renta 200 kron . . 4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864., 100 gld..... Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4 % Zastavna pisma „ „ „ , „ 4l/» % Kreditne srečke. 100 gld.......200 St. Genois srečke. 40 gld.......67 115 gld. 45 kr. 95 148 163 197 98 100 40 50 75 80 4% srečke dunajske parobrodne družbe . . 141 gld. — kr. Avstr. rudeuega križa srečke, 10 gld. . . 19 „ 70 „, Rudolfove srečke, 10 gld. ...... 70 . — „ Salmove srečke, 40 gld................69 , 25 . Windischgraezove srečke, 20 gld..........— • — » Ljubljanske srečke.........22 „ 50 „ Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld.l . . 152 . 75 „ Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v. 2967 , 50* „ Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . — „ — , Papirnih rubeljev 100 ............127 „ — „ Nakup In prodaja "£& vsakovrstnih driavnlh papirjev, arefik, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjlh» P" izžrebanju najmanjseza dobitka. K u I a n t n a izvršitev narodil na borzi. Menjarnična delniška družba „M E R C U Nollzeile it 10 Dunaj, Mariahilferitram 74 B. 66 Pojasnila >JQt v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulauijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic. izdajatelj : Or. Ivan laMili. Odgovorni vrednU: Andrej Kalan. Tirns .katoliške 'I jkiir«'* » l.imimni