MALI IN VELIKI ODMEV 92 katarina j esih Šterbenc: Udeležba na mednarodni konferenci v n aklem rabljate podatke drugih? Se znajdete v mno- štvu vseh pravil, ki vam jih narekujejo standar- di, formati in sistemi? Se zavedate moči, ki jo prinašajo podatki? Ustvarjate dobre podatke, jih je preveč, jih je premalo? Kdo jih je nazad- nje uporabil za nove informacije? Jih boste čez deset let sami še znali prebrati? Obvladate svoje podatke?« Prvi dan se je začel s slovesno otvoritvijo ter uvodnimi pozdravi. Nato se je nadaljeval s strokovno avtopoetiko Čopovih nagrajenk Irene Sešek in mag. Dunje Legat. Sledilo je zelo duhovito predavanje Aljoše Bagole, ki je navzoče opomnil, kako sodobni mediji ustvarjajo sodobno obnašanje, kako ustvarjati bolj odgovorno vsebino ter predvsem kako biti v redu. Sledila so strokovna predavanja, ki so osvetlila UDK, zgodovinski pregled kataloga od začetkov do današnjih časov in predsta- vitve klasičnega ter digitalnega branja. Dan se je sklenil v Lutkovnem gledališču Maribor s podelitvijo nagrade Kalanovega sklada (dr. Petruša Miholič in dr. Polona Vilar) in najvišjih strokovnih nazivov v knjižnični dejavnosti (dr. Ema Dornik in dr. Cvetka Teja Koler Povh). Tudi drugi dan je postregel z odličnimi preda- vanji o katalogizaciji, bibliografiji ter podatkih, ki nastanejo pri zajemu spletnih publikacij itd. Zadnji dan je bil namenjen osebnim podat- kom, varovanju podatkov ter poročilom s konferenc. Podrobnejši program je dostopen na spletni strani: http://www.zbds-zveza.si/ kongres2019/program.pdf. Med predavatelji sva bila tudi dva šolska knjižničarja: dr. Urška Repinc, ki je s kolegico Marijo Heleno Logar predstavila prispevek Projekt Erasmus+ kot priložnost za razmislek o obvladovanju podatkov, ter Gregor Škrlj s prispevkom Osnovnošolska knjižnica in upravljanje s podatki. Vsi prispevki so na voljo v tiskani različici kongresnega zbornika. Sklenem naj z mislijo, da je kongres zelo zanimiv tudi za šolske knjižnice, saj je to priložnost, kjer se srečajo zaposleni iz vseh tipov knjižnic kot tudi fakultetni profesorji ter predstavniki drugih institucij (ministrstva) in lahko neformalno poklepetajo, navežejo stike. Je pa tudi res, da marsikdo, ki je zaposlen v šol- ski knjižnici, septembra ne more oziroma ne sme manjkati tri dni zapored ter težko opraviči precej visoko kotizacijo. Skupina osnovnošolskih in srednješolskih knjižničarjev se je 4. oktobra 2019, na Bioteh- niškem centru v Naklem, udeležila medna- rodne konference 5. festivala KO UČIM, GRADIM: Z mislijo na zemljo. K aktivnemu sodelovanju so bili povablje- ni učitelji, svetovalni delavci, knjižničarji osnovnih in srednjih šol, vzgojitelji ter drugi strokovni delavci vzgojno-izobraževalnih ustanov, izobraževalci učiteljev, pedagoški svetovalci in raziskovalci s področja vzgo- je in izobraževanja. Namen konference je bil predstavitev strokovnih dosežkov in primerov dobrih praks s področja vzgoje in izobraževanja. Osrednja tema letošnjega festivala je bila Z mislijo na zemljo. Udele- ženci smo bili razvrščeni v več sekcij. Na teh omizjih smo razpravljali o možnostih uspešnega povezovanja s sodobnimi pris- topi poučevanja, ustrezno komunikacijo in aktualno temo kot dejavniki uspešne šole. Prikazane so bile tudi uspešne prakse Katarina Jesih Šterbenc Udeležba na mednarodni konferenci v Naklem 93 Šolska knjižnica, ljubljana, 28 (2019), 3/4, 93-94 sodelovanja z vzgojno-izobraževalnimi ustanovami doma in v tujini. Vsi smo se v svojih razmišljanjih osredotočali na otroka in mladostnika kot posameznika, s poudar- kom na njegovi osebnostni rasti. Udeležencem so bila na voljo različna temat- ska področja: 1. Z vzgojo in izobraževanjem do trajnostnega razvoja 2. Inovativni pristopi k poučevanju 3. Osebni izobraževalni načrt (delo z nadar- jenimi nadarjeni dijaki, delo z otroki in najstniki s posebnimi potrebami, programi za vključevanje tujcev, dijaki s statusom ...) 4. Izkustveno učenje doma in v tujini 5. Knjižnica kot učno okolje in razvijanje bral- no-jezikovne kulture 6. Komunikacija v šoli Vsi sodelujoči šolski knjižničarji smo bili raz- porejeni v sekcijo Knjižnica kot učno okolje in razvijanje bralno-jezikovne kulture. Sočasno s predstavitvami referatov in deba- tami v sekcijah je potekala tudi okrogla miza (Narava ne pozna meja: z vzgojo in izobraže- vanjem do trajnostnega razvoja na čezmejnem območju). Sledil je plenarni del konference, na katerem sta bili predavateljici dr. Lučka Kajfež Bogataj (Univerza v Ljubljani, Medvladni panel za podnebne spremembe – IPCC) in Urša Zgojznik (Ekologi brez meja). Za kulturno in kulinarično razvajanje udele- žencev so poskrbeli dijaki Biotehniškega centra Naklo – Srednja šola. Vsi, ki smo se omenjene konference udeležili, smo bili navdušeni. BIC Naklo se zahvaljuje- mo za vse izkušnje, znanje in primere dobrih praks. V soboto, 5. oktobra 2019, na mednarodni dan učiteljev, je na OŠ Frana Albrehta Kamnik potekal prvi mednarodni posvet z naslovom Izzivi v šoli. Delovna skupi- na, ki je štela več kot dvajset učiteljev, ga je skrbno načrtovala več kot leto dni. Povod za organizacijo in izvedbo je bila pozitivna izkušnja učiteljice Lidije Vidmar, ki se je pred dvema letoma udeležila med- narodnega srečanja na eni od osnovnih šol v okolici, na katerem je predstavila svoj primer dobre prakse. Predstavitev strokovnega dela v obliki medna- rodnega posveta pomeni, da si upamo narediti korak več na svoji poti. Hkrati je to priložnost za osebnostno in strokovno rast. Osebnostno v smislu poguma, da stopimo iz svojega okolja, iz svojega razreda, strokovno pa je to velika priložnost za izmenjavo izkušenj in prido- bivanje novih idej v obliki druženja s kolegi iz stroke. Vse to smo torej želeli omogočiti najprej našim sodelavcem, seveda pa tudi vsem preostalim udeležencem. Ponosni smo, da smo na posvetu lahko pozdravili goste iz Velike Britanije, Grčije, Hrvaške in Slovenije. Ravnatelj šole Rafko Lah (Foto: Arhiv šole) Tadeja Česen Šink Na OŠ Frana Albrehta Kamnik se ne ustrašimo nobenega »izziva«