N«jv«£ji iloreniki dnevnik v Združenih državah Velja za t«c leto ... $6.00 Za pol lata.....$3.00 Za New York celo leto • $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA The largest Slovenian D the United States* list slovenskih delavcev v Ameriki. Itsnori every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3—3878 No. 253. — Stev. 253. Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3 1«7Q_TELEFON: CHelsea 3—3878 _ NEW YORK, TUESDAY, OCTOBER 29; 1935. — TOREK, 29. OKTOBRA, 1935 5 Volume XLIII. — Letnik XLIII. LAHI PRODIRAJO NA DOLGI FRONTI PROTI MAKALE —- Italiji je začelo primanjkovati gazolina in premoga premogarji napadeni iz zasede En premogar je bil usmr-čen, šest pa ranjenih v državi Alabami. — Z di-namitom proti strajk- jem. BIRMINGHAM, Aalabama, 28. oktobra. — Ko sc je danes odpravil oddelek stavka rjcv proti dvema premogovnikoma, v katerih so zaposleni ne-uuijski premolar j i, se je za-vršil nanje napad iz zasede. En premogar je bil usmreen, šest pa nevarno, ranjenih. S pomočjo državnih prometnih policistov so danes oblasti St. Clair okraja zastražile premogovnika "Margaret" in "Acinar" v namenu, da preprečijo nadaljno krvoprelitje. Istočasno je bila uvedena najstrožja preiskava. Governer Bibb Graves, ki ?-e nahaja v Wasliingtonu, je odredil, naj se sestane prihodnji ponedeljek veleporota St. Clair okraja. Častniki narodne garde so spremili šerifa Abe Crowa na j»ozorišče napada, d oči m je državni delavski komisar uvedel neodvisno preiskavo. Premogarji, na katere je bil pozneje izvršen napad, so se zbrali sinoči v Lewisburgu ter sklenili .postaviti pikete pred omenjena premogovnika, ki edina v državi obratujeta z neo rga n i z i ra n i m i del a ve i. Prepričani so bili, da se bodo delavci pridružili United M me Workers of America, če jim dajo njihovi organizirani tovariši nekoliko vzpodbude. 341etni premogar Mac Padgett, ki mu je krogla prodrla levo stran pljuč in levo roko, je povedal danes v tukajšnji bolnišnici pomožnim šerifom, da je premogarje ustavil na cesti neki n<»znanec, obrožen z odn»zaiio puško. Zapovedal jim je, naj se vrnt'jo, kar so tudi storili. Komaj so pa napravili par korakov, je bil o-tvorjen nanje ogenj iz strojne puške. Napadalci so bili skriti v grmovju v oddaljenosti sto korakov. K. A. Sansing, obratni vodja Margaret premogovnika, ki je last Alabama Fuel and Iron Company, je rekel da se je bližalo premogovniku kakih sto avtomobilov in truekov ter da je nenadoma nastala dina-m itn a eksplozija. Premogarji pa zatrjujejo, da je dala kompanija cesto podminirati v namenu, da požene v zrak bližajoče se premogarje. Sama sreča, da je di-namit predčasno eksplodiral. Večinoma vsi premogovniki v Alabami počivajo že izza 23. septembra, ker kompanije nočejo povišati delavcem dnevne plače za petdeset centov, da-si je to povišanje odredila zvezna posredovalna oblast. garner na japonskem Ameriški podpredsednik bo obiskal japonskega cesarja. — Odpotoval bo na Filipine, kjer bo navzoč pri nastopu nove vlade. TOKIO, Japonsko, 28. okt. — Ameriški podpredsednik J. N. Garner je dospel danes z avtomobilom iz Yokohame ter ter se nastanil v ameriškem a poslaništvu. Tukaj bo ostal dva ali tri dni. Nato bo odpotoval v Manilo, kjer bo navzoč pri inavguraciji nove filipinske vlade. Garner je najvišji ameriški uradnik, kar jih je kdaj obiskalo Japonsko. Ker je ameriški poslanik Joseph Grew na počitnicah, ga nadomešča upravitelj Edwin L. Neville. Casniškim poročevalcem je rekel podpredsednik Garner, da je njegov obisk na Japonskem povsem neoficijeluega značaja ter da noče z nikomur razpravljati o političnih zadevali. Jutri zjutraj ga bo sprejel v avdijenci japonski cesar Hi-roliito. Garnerja spremlja speaker poslanske zbornice, J. W. Bvrns. nad dva tisoč žrtev Letalec je približno ugotovil obseg škode na Haiti. — Skoro vsi pridelki so uničeni. — Vikar je divjal tri dni. PORT-AU-PRINCE, Haiti, 28. oktobra. — Ameriškemu letalcu E. K. Carltonu se je posrečilo pristati v Jereime o-kraju, ki je bil skoro teden dni od rezan od ostalega sveta. Letalec je ugotovil, da je vihar zahteval najmanj 2200 človeških žrtev. Divjal je neprenehoma tri dni in tri noči. Letina je popolnoma uničena. Samo v mestu Jacmel je bilo usmrčenih nad dvesto oseb. V opustošeno ozemlje so se odpravili zdravnik? in bolniške strežnice, toda potovanje je jako težavno, ker so ceste silno razdejane. Prebivalci pravijo, da se je najprej pojavil tornado, nakar se je utrgal oblak. Deževalo je tako, da je vodovje skoro vidno naraščalo. BOKSARJA BODO USMRTILI LONDON, Anglija, 28. okt. — Jutri bo tukaj usmrčen kanadski boksar Raymond Bous-quet, ki je ,prejšnji mesec u-smrtil svojo ljubico. Notranji minister, Sir John Simon je zavrnil prošnjo za pomilostitev. premogarji praznujejo veliko zmago Pennsylvanski premogarji proslavljajo danes MitcheEov dan. — Petintrideseta obletnica uspešnega štrajka. PHILADELPHIA, Pa., 28. oktobra. — Premogarji v o-k rož j u trdega premoga bodo jutri z velikimi svečanostmi praznovali petintrideseto obletnico velikega uspešnega štrajka. Praznik je znan kot Mitchel-lov dan na čast Johna Mitehel-la, kateri je povedel večjidcl neorganizirano delavstvo k zmagi v velikem industrijal-nem boju. Mitchell je bil navaden maj-ner nekje na Srednjem za^a-du. Kot tak je prišel v okrožje trdega premoga ter začel organizirati svoje tovariše. — Prišel je kot nepoznan, kmalu se je pa začel širiti njegov sloves. Po kratkem času je pa postalo njegovo ime tako znano kot ime Samuela Gompersa, ipredsednika Ameriške Delavske Federacije. Kjerkoli se je pojavil zača-sa velikih štrajkov ieta 1900 in 1JM12, so ga navdušeno pozdravili. Njegova slika je visela po vseli majnerskih domovih. petorčke se dobro razvijajo Sedaj so stare sedemnajst mesecev. — Prvič v življenju so pokusile meso. — Kmalu bodo shodile. CALLANDER, Ontario, 28. oktobra. — Svetovnoziiano Dionne petorčke so bile danes stare sedemnajst mesecev. Doslej so uživalo samo mleko ter zrnato in zeliščno hrano, danes so pa prvič poskusile mesno jed. Vsaki so dali nekoliko telečjih jeter. Naj slabotnejša med njimi je bila Marie. Skrbni negi zdravnika dr. Allena Roy Dafoe se je pa posrečilo, da >se je začela v zadnjih mesecih lepo razvijati. Kmalu po rojstvu so jo napadle razne -bolezni, in zdravniki so se resno bali za njeno življenje. Vse bolezni je pa uspešno prestala. Petorčke bodq kmalu shodile. Tudi govoriti že poskušajo. Do svoje polnoletnosti bodo v oskrbi države. Šolale in izobraževale se bodo v privatni šoli. Njihov oče in mati dobivata državno podporo ter jih smeta enkrat na teden obiskati. kardinal proslavlja _fašizem Milanski kardinal je rekel, da nosijo rimske legije v Abesiniji Kristusov križ k zmagi. MILAN, Italija, 28. okt. — V tukajšnji katedrali se je vršila danes spominska služba božja v spomin ojiini vojakom, ki so pred trinajstimi leti izgubili svoje življenje na fašističnem pohodu proti Rimu. Po maši je pridigoval milanski kardinal Schuster ter rekel med drugim: — Veliko uspeha želim italijanskim vojakom, ki so odprli vrata Abesinije za katoliško vero in rimsko civilizacijo. Govoril je tudi o dobri volji naroda pod fašistično vlado, kajti ta dobra volja obeta narodno moralo, kakoršna je v skladu z nauki katoliške cerkve. — Pri t«\j narodni in katoliški nalogi moramo sodelovati z Bogom, prav posebno pa v tem trenutku, ko nesejo rimski vojaki v Abesiniji Kristusov križ k zmagi v namenu, da stro verige suženjstva ter u-gladajo pot misijonarjem evangelija. Svoj govor je zaključil kardinal z besedami: — Mir in pokoj vsem, ki so padli pri izvrševanju svoje dolžnosti. Božja previdnost naj pa zaščiii hrabre armade, ki so, ne boječ se žrtev, na povelje domovino odprle vrata Abesinije ter ji prinašajo katoliško vero in rim sko civilizacijo. MATI USMRTILA SINA IN SE SKUSALA OBESITI GRENVILLE, Pa., 28. okt. — Na tukajšnji policijski postaji je močno zastražena 45-letna Ruth Armitage, ki je u-smrtila svojega sedemletnega sina in se pozneje skušala obesiti. Sina je parkrat zabodla z nožem, nato mu je pa z kladivom preklala lobanjo. Njen starejši sin je najprej našel svojega brata vsega okrvavljenega v hlevu. Poklical je zdravnika, ki je pa mogel kon-statirati samo smrt. Nato so začeli iskati mater ter jo našii v podstrežju obešeno. Prerezali so vrv in ji rešili življenje. Sosedje pravijo, da se je že dalj časa zelo čudno obnašala. IZTREBLJANJE MEHIŠKIH BANDITOV MEXICO CITY, Mehika, 28. oktobra. — V državi Jalisco je zvezno vojaštvo nastopilo proti tolpi banditov. Po hudem boju je pet banditocv padlo, ostali so pa pobegnili v gore. Zveznemu vojaštvu poveljuje general Guerero« kralju jurju pripravljajo lep sprejem Kralja bo privedla iz Anglije posebna delegacija. — Poročila o vstaji na Kreti neutemeljena. ATENE, Grška, 27. okt. — Dne 3. novembra se bo vršilo na Grškem ljudsko glasovanje, če naj postane Grška monarhija ali ne. Glasovanje bo brez dvoma izpadlo v prilog bivšemu kralju Jurju, ki se sedaj mudi v Londonu. Tri dni po volitvah se bo podala v Londonu posebna delegacija, ki bo privedla kralja nazaj. Ob tej priliki se bodo vršile tpo vsej Grški velike svečanosti. Glavno besedo bo imel seve da general George Kondilys, ki j«' kralju ugladil pot. Sedanja vlada je odločno dementi rala vse vesti, da so na Kreti izbruhnili nemiri. Na K Peto je bilo res poslano vojaštvo, toda ne v namenu, tla zatre nemire, pač pa zato, da bo skrbelo za red pri volitvah. Na Kreti je zaprtih kakšnih sto komunistov in drugih nasprotnikov monarhije. V kratkem jih bodo poslali od tam na neki manjši grški otok. Kondilys se boji edinole svo-ječasnega ministrskega pred-sednika Venizelosa, ki mu u-tegne v usodepolnem trenutku prekrižati načrte. BIVŠI SODNIK USMRČEN V CHICAGU CHICAGO, 111., 28. okt. — V uradu v dolenjem delu mesta je neki neznanec ustrelil bivšega sodnika AVilliama R. Fetzera ter nevarno ranil odvetnika Nathana AVeintrauba. Fetzerjeva tajnica je povedala policiji, da je prišel v u-rad neki rdečelasi moški, star približno petintrideset let. — Pred smrtjo je izjavil bivši sodnik: — Ustrelil me je neki blaznež. Ko je potegnil revolver, je vzkliknil: — Ti me sovražiš, pa tudi jaz te ne morem videti. Zdaj se pripravi! Nato je začel streljati. STRAŽNK ZADEL V LOTERIJI DUBLIN, Irska, 26. okt. — Ko so vlekli v tukajšnjem Mansion House srečke irske loterije, je -stal pred poslopjem širokopleč policist. Malo je pa manjkalo, da se ni onesvestil, ko je zaslišal po radio svoje ime. Njegova srečka je namreč zadela dobitek v zneska $1825. mussolini razkazuje nad rimom moč in uspešnost laških bombnih letal NAJKRAJŠI MUSSOLINIJEV GOVOR Ob trinajsti obletnici fašističnega pohoda proti Rimu se je zbralo na Beneškem trgu v Rimu nad sedemdeset tisoč fašistov, ki so nestrpno čakali, kdaj se bo pojavil na balkonu ministrski predsednik Mussolini. Mussolini se je res pojavil. Možak je običajno zelo gostobeseden, pri tej priliki je imel menda najkrajši govor, odkar je ministrski predsednik. Rekel je namreč: — Štirinajsto leto začenjamo z istim pogumom. Nato se je obrnil in izginil. Rim je pa svečano praznoval trinajsto obletnico fašizma. Vse hiše so bile v zastavah. Po javnih prostorih so se vršila zborovanja, kjer so drugi govorniki povedali tisto, kar je Mussolini pozabil oziroma česar ni hotel povedati. Zvečer so se vršile po ulicah"svečane parade. BRZOJAVNI URAD V HARRARU UNIČEN Oddelek italijanskih letal se je pojavil nad mestom Harrar, ki je najvažnejša abesinska postojanka na jugu. Letalci so vrgli nekaj bomb ter popolnoma razdejali brzojavni urad. Z glavnim mestom Addis Ababo so prekinjene vse zveze. V Harraru je bil več tednov glavni stan turškega generala Wehib paše, ki vodi abesinsko obrambo na južni fronti. Mesto je velikega strategičnega pomena ter je cilj italijanske severne in severovzhodne armade. PRODIRANJE Prodirajoči italijanski polki so včeraj zasedli novo in močnejšo črto, ki se širi preko Adowa-Ad:-grat fronte. S tem je italijansko armadno vodstvo preprečilo Abesincem zabiti klin med fašistične oddelke. Na težavnem ozemlju za novo fronto grade pijo-nirji ceste. Kakorhitro bodo dograjene, bodo začeli dovažati po njih težke topove. Kot kaže, je cilj Italijanov mesto Makale. GALONA GAZOLINA — 85 CENTOV Mussolini še vedno upa, da sankcije, ki jih bo odredila Lig anarodov proti Italiji, ne bodo preostre, navzlic temu se pa pripravlja za vsak slučaj. Kakor znano, manjka Italiji gazolina in premoga. Da bi zmanjšal privatno uporabo, je dal naložiti na oboje visoke davke. Tako stane naprimer danes v Italiji galona gazolina 85 centov. Ako ne bo mogla Italija dobiti iz inozemstva potrebnega gazolina, bo najbrž privatna uporaba poplnoma prepovedana. Tudi premog se je strahovito podražil. Po hotelih grejejo vodo z elektriko, ponekod so pa kurivne priprave in kotle za vročo vode sploh opustili. Po mestu je vsepolno plakatov, na katerih poziva vlada prebivalstvo, naj kupuje izključno le italijansko blago. DOMAČA PARADA Vlada navdušuje prebivalstvo s tem, da prireja po mestih velike vojaške parade. S tem hoče Mussolini dokazati, da ftalija ni pripravljena le v Afriki, pač pa tudi na domači fronti". Včeraj je letalo nad Rimom na stotine letal. Mussolini se je pojavil na balkonu svoje palače in nekaj govoril, pa ga ni mogel vsled ropotanja motorjev nihče razumeti, njegovih besed._____ ___ ^ ?*£Sr9-)r2tjH0j>2» ■i f- || "Gla» Naroda" *TT-j-■—I-^T—M II II ■ATBOO PUBLISHING COMPANY U L. Beaedlk, Tmi New Yfk Qty, N. S. "6 L A 8 NARODA (¥«Im «f Um l*Mpto) Pay Hsc—rt —nUjn —d MoUtlAj« £ !*** .............. pjo ■ ....................fl.H Ik Hew Točk MOioMo_____«7.00 Ea pol leta ................ 98.50 ta inoaenutr* m «elo teto ««« «7.00 pol leta MM BntMcrlptlon Yearly $6.00 "Ql— Naroda" tohaja Teekl daa lavmeaU nedelj to premikov. podplat /a oaetonoatf ee d* prlobčojejo. Denar naj m blacoroU HMUatl po MOkey Order. Prt epremeaibl kraja naročnikov, proatao, da m - tad! pralfajo MralMBe n—ianl. da hitreje najdemo "OLAS NARODA", SI« W. 18th Street, Ne« lertc. N. t CHtUtt 8—«81« SANKCIJE PROTI ITALUl Po precejšnjem obotavljanju je Francija v nedeljo obvestila Ligo narodov, da je pripravljena izvesti gospodarske aankcije proti Italiji. S tem sta se odločili dve najmogočnejši evropski državi za bojkot Italije, ker je slednja napadla Abesinijo. Anglija se je že prej izrekla za najstrožje izvedenje sank-cijske i>olitike in sicer z besedami: — Ne kupite ničesar od Italije! Sankcije bodo stopile v veljavo ob času, ki ga bo določila Liga narodov. V Ženevo je dospel tudi ameriški odgovor, ki pa Lige seveda ni zadovoljil. Liga je namreč prepričana, da bi bila Italija le tedaj uspešno bojkotirana, če bi nastopila proti nji tudi Amerika. Odgovor ameriškega državnega departmenta je bil jedrnat. Posebno značilne so bile zadnje besede: — Združene države pozorno zasledujejo napore držav, ki skušajo lokalizi-rati oziroma skrajšati vojno. Za finančne sankcije proti Hali ji se je izreklo štirinajst držav. S tem bo izgubila Italija vse vire za kredit v inozemstvu. Petintrideset držav je prepovedalo izvažati v Italijo orožje. Najhujši udarec za Italijo je pa sklep sedmih držav, ki so sklenile, da ne bodo Več kupovale italijanskega blaga in ji ne bodo pošiljale važnih surovin, ki so potrebne za izdelavo orožja in municije. Kakšen bo končni učinek teh odredb, se naenkrat še ne ve, toda bližnja bodočnost bo pokazala. Uradniki Lige narodov so mnenja, da se bo moral Mussolini boriti z velikimi težkočami in da jih naj-brž ne bo premagat Italija je s svojim kole ban jem in navidezno neodločnostjo dosegla, da se je v vseh ozirih dobro pripravila. Fak-tično se je pripravljala na vojno že celo leto. Italijanske tovarne so obratovale s polno paro, na-gromadene ima velike množine municije in vojnega materi-jala. , Italijani so računali, da bo njihova ekspedicija v Abesinijo po preteku dveh ali treh mesecev zavržena. Za toliko časa bi imeli vsega v zadostni meri, toda delali so račun brez Abesincev. Sodeč po prvih italijanskih "uspehih", se utegne vojna v Abesiniji za vleči v ncdogleden čas. Napovedi o skorajšnjem zavzetju Addis Ababe in vse oziroma velikega dela A bes i ni je, se niso obnesle. Severna italijanska armada "prodira" in južna italijanska armada "prodira"; v resnici pa -ne pride nikamor. Prve dni oziroma tedne sankcije ne l>odo Italiji dosti škodovale, toda če se vojna zavleče, utegnejo postati zanjo usodepolne. New Yorfc, Tuesday, October 29, J 935 A , — >t } —fl TT1E Tj AUG EST SLOVENE DAILY IN U. 8. A. Dopisi. Milwaukee, TFts. Vse člane in tudi druge rojake iz Milwaukee, West Allis in North Milwaukee vabim na našo domačo zabavo* v soboto, dne 2. novembra v Tamse's dvorani. Postrežba bo izvrstna, zato jamči društvo "Napredna Slovenka" št. 6 JPZS. Torej vsi na prireditev "Naprednih Slovenk". Pozdrav! Mary Schimenz, tajnica. Lorain, O. Zopet je minul lep in pomemben ilan, ko smo 13. okt. praznovali 20-letnico "Slovenskega državljanskega kluba" v S. N. Domu. Dvorana je bila lepo okrašena, mize okusno pripravljene, lepa godba, petje, in servi-ranje naših fantov v belih jopicah je bilo nekaj posebnega. V iuls je bil ponos, ko je prispel na naše vabilo congressman Dow Harter kot častni gost ter se pohvalno izrazil o našem kulturnem napredku. Slovenski sodnik Fr. J. Lau-selie iz Clevelanda je predstavil slovenski narod kot dobrosrčen in potrpežljiv, ker tega se je navadil, ko je bil vedno zatiran od sosednih narodov. Prebrana je bila brzojavka od našega governerja Martin L. Davev, ki bi rad prisostvoval našemu slavju, a radi zaposlenosti tega ni mogel. To-raj pošilja častitke vsem ude-deležencem. Naš župan E. A. Braun je bil vesel, da je mogel biti med nami na tako pomembnem praznovanju. Okrajna sodnika Guv Findley in A. Cook želita biti še na našo 40-letnico povabljena in se gotovo udeležita. Kot odvetnik je Mr. A. Cook imel zaposleni "dve naši slov. dekleti v uradu. Tudi skoraj vse druge posle, tikajoče se njegovega dela, je vršil za Slovence. W. P. Duffy domači mestni sodnik je rekel da je Slovenija s svojimi alpami in planinami to za nas, kar je za nje "Beautiful Ohio". Slovenski councilman Leo C. Svete želi po dvajsetih letih vse navzoče videti zbrane v še večji družbi. Da zna tudi ženski spol biti kratek, je pokazala tajnica kluba Miss Mary Po-lutnik, ki se je v njih imenu zahvalila navzočim za udeležbo. »v* : \ r * * - -, . Važno za potovanje. Kdor jo namenjen potovati v atari kraj oši dobiti koga Od tam, jo potrebno, da $a poučen v meek stvareh. Teled naše dolgoletne skušnje Vam eamoremo dati najboljša pojašuila im tudi vse potrebno preekrbeti, da jo potovanja udobna to hitro. Zato oo omupuo obrnite na mi oa vsa pojgeniSm, - Mi preskrbimo vso, bodiši prošnje ea povratna dovoljenja, potne listo, vieeje m sploh vse, kar jo ea potovanje potrebno o najhitrejšem Času, in kar jo glavno, oa najmanjše otroško. Nedršavljani noj no odlašajo do sadnjega trenutka, her prodno te dobi io Washingtona povratno dovoljenje, UK-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec. Pišite torej takoj ea breeplečnfl navodila 9n eaaotavljamo Vam, da boste poceni in udobno potovak. SLOVEN1C PUBLISHING CO. [TRAVEL BUREAU 216 .West 18th Street New York. N. Y. V angleščini in slovenščini je opisal Jos. Svete starejši zgodovino kluba, njega usta-novnike in agilne delavce dvajsetih let. Spomnil se je tudi pokojnega prvega tajnika Fr. •Petriča, ki je za časa prvega banketa poslal lep opis v obliki pesini v "Glas Naroda". Stoloravjiatelj Fr. Ambro-zic je vodil program v lepem redu s smešnimi pripombami. Predstavil je še navzoče zastopnike N. Tube Co., kjer je večina Slovencev zaposlenih, politične zastopnike raznih narodnosti in navzoče kandidate za volitev 5. novembra. John Kumse, predsednik '1 Slovenskega državljanskega kluba" je pozdravil in se zahvalil navzočim za poset, priporočal je vse one, ki so nam pripomogli k nabavi spomin--ske knjižice, da jih podpiramo. Banket je otvoril Rev. M. J. Slaje. Da smo se bolj postavili, je dobil vsak posetnik "GLAS NARODA" potOJamo v staro domovino* Kdor ga hoče naročiti za sto je sorodnike ali pn jate-11 je, to lahko stori. — Naročnina za s tja r i kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo. cvetko, katere so dekleta pripele. Hvala gre vsem onim, ki si sodelovali in pripomogli k lepemu uspehu. Da se zopet kaj koristnega pomenimo in pripravimo za volitve 5. novembra, bo prihodnja seja kluba v mali dvorani S. N. Doma 2. novembra ob 7. uri zvečer. Po seji se hočemo malo pozabavati in za nameček dati vroče pečene ribe, ki bodo to pot plavale v pivu. Pridite vsi državljani volilci. Vsak bo dobrodošel. Vida Kumše, zap. Naši v Ameriki ROJAKE PROSIMO, NAJ MAM NAKRATKO N A DOPISNICI SPOROČB SLOVENSKE NOVICE IZ NA8EUUNE. r Umrl je v Clevelandji rojak Mihael Virant. Pokojnik je bil 44 let star ter zapušča bratranca Petriča v Warren, O. V Ameriki je živel 26 let ter je bil veteran svetovne vojne. Doma je bil iz vasi Rožnik, fara Škoejan pri Turjaku, kjer zapušča tri brate, in več sorodnikov. ZGODBA O PLAČANEM RAČUNU SMRT SLOVENSKEGA KIPARJA LJUBLJANA, 8. okt. — Iz Prage je prišla žalostna vest, da je tam v sredo umrl nestor slovenskih kiparjev Alojzij Gangl, star 76 let. Pokojni Gangl ki ni bil samo najstarejši, temveč tudi najpomembnejši naš kipar in katerega dela k rase tudi naše mesto, je bil rojen 1. 1859 v osrčju Bele Krajine v Metliki. Pri Idrijčanu Jerneju, podeležel-skem podobarju in pozlatarju, se je izučil rokodelstva, potem je bil rezbar pri podobarju K. Poglajeiru v Št. Rupertu in pri tvrdki Naglas v Ljubljani. Izpopolnjeval se je pri kiparju J. Gšilu v Gradcu, kjer je obiskoval tudi večerno obrtno šolo. Profesorji so spoznali njegov talent in mu svetovali, naj gre na dunajsko akademijo. Od deželnega odbora je prejel letno podporo in tako se je lahko izšolal v obrtni šoli avstrijskega muzeja, na dunajski akademiji in v specialni šoli slavnega Zumbuscha. Leta 1894 je prišel v Ljubljano za učitelja na novo ustanovljenem oddelku tedanje obrtne šole. Usodni potres 1. 1895 je imel tudi zle posledice za Gangla, kateremu so odpovedali živci in po 17 letih službe je bil vpokojen. Odšel je domov v Metliko, da si po- DENARNE POS1LJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem ktirzu. V ITALIJO Za V JUGOSLAVIJO $ 2.75---------------Din. 1M $ 5.15 ________________Din. 280 $ «8 ....................Din. 3*0 911.75__________Din. 50t $23J6_________Din. 1000 $47-00 ___ Din. Za $ 9JZ5________________ Lir 10* $ 18.20.................... Lir 200 $ 44.00 .................. Lir 500 $ 87.50 ................... Lir 1000 -$174.00 _________________ lir 2000 ________________ Lir KER BE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽEN* SPREMEMBI GORI ALI DOLI en lsplačllo retjtb nzrtaktrr kot montf nmiha^mu t dtonrllb mil lirah dovoljujemo in bolje pogoj«. v AMERIŠKIH dolarja m— Sli.— mu Prejemnik dobi v starem kraju Izplačilo v dolarjih. ncji^a K^AKMki iiOtliilink« M^Imilb linci ea rta- " • - STOJBIN©.. $L— slovenk Publishing comment "Gta> Naroda" 218 WEST ltth STREET NEW YORK, N. V. pravi zdravje, 1.1914 pa na Dunaj, kjer je živel tri leta, zaton svojega življenja je pa preživel v zlati Pragi. Prvo Gangiovo delo je bil Vodnikov spomenik, znamenit je tudi njegov Prešern iz ka-rarskega marmorja, ki je last muzeja. Ko se je postavljali hram naše Talije, je Gangl postavil na njeno pročelje sohe Tragedijo, Komedijo in Genija s pl a menico. Izklesal je tudi poprsja Josipa Stritarja, Franca Cinipermana, barona Schwe-gla, Franca Šukljeta, Prešernove ljubice Ernestine Jelov-škove, znamenito je tudi njegovo Kristovo vstajenje, ki ga je napravil po naročilu biskupa Strossmajerja na djakovški katedrali. Med njegova najboljša dela pa spada mogočni Val-vazorjev spomenik, ki je prišel zdaj po preureditvi Muzejskega trga do prave veljave. .Te pa še mnogo pomembnih njegovih del po raznih drugih mestih in krajih, tako na Dunaju in v Pragi, zaradi katerih si je pridobil tudi mednaroden sloves. Gangla je cenila tudi tujina, morda celo bolj kakor domovina, ki je v zadnjih letih popolnoma pozabila nanj. Lani je še nestor naših kiparjev zdrav in v krogu svoje družine praznoval 75-Ietnico Jv>jstva, obenem 60-letnico u-metniškega delovanja in 45-letnico odkar je postavil prvi spomenik — Valentina Vodnika. Za pokojnikom žaluje soproga, rojena Čehinja iz rodbine Pokorn^ch, bivša učiteljica literature, ki mu je rodila hčerko Slavico, uradnico v Pragi, in sina Danila, ki je pomorski častnik v Boki Kotorski. Naj bo kiparju Alojziju Gan-glu lahka gruda v bratski češkoslovaški zemlji. V Clevelandu je preminul mlad mož Leo Mišmaš, star šele 29 let. Umrl je za sušico, potem ko je prestal več mesecev težke bolezni, Ranjki se je nahajal 4 mesece v Charity bolniei, kjer je previden s sv. zakramenti mirno zatisnil trudne oči v navzočnosti očeta in drugih družinskih članov. Po daljši bolezni je preminula v Clevelandu Ivana To-mažič, rojena Frank, v starosti 48 let. Pokojna je bila rojena v vasi Gabrovk, fara Hrušica, odkoder je prišla v Ameriko pred 21) leti. Albin Zaletel iz Niagara, Falls, N. Y., je bil pred mestnim sodiščem v Chicago oproščen obtoy.be, da je z nožem o-suval neko Ano Zimmerman, 4030 Clarendon avenue, s katero se je pismeno zaročil, ko pa je prišel v Chicago, ga ni marala. Oproščen je bil na podlagi polieijskega poročila, da se je Ana preselila z omenjenega naslova in zdaj je ne morejo najti. Ker pa ni bilo tožnika, ni treba sodnika. Zaletel je povtnlal, da je i>o poklicu zobozdravniški telmik in s Zimniermanovo se je ženil s posredovanjem neke ženitvene agent uro. KRUH IZ FARAONSKIH ČASOV Protestantovski pastor Phi-1 ipso n v Jutlandiji je pred nekaj leti dobil dve pšenični zrni iz žitaice, katero so našli v grobu faraona Tutankamona. Mož je bil radoveden, ali bodo ta pšenična zrna še vzkalila. Zato jih je vsejal doma v Jutlandiji, ne da bi bil pričakoval, da bo kaj zraslo. Kmalu se je pa zelo začudil, ko je videl, da sta zrni vzkalili in pognali vsaka po en klas, na katerih je bilo 11 zrn. Teh 11 zrn je pastor drugo leto zopet vsejal. Tako je šlo nekaj let. Pridelek iz obeh prastarih egiptovskih zrn iz faraonskih grobov se je vsako leto večal in letos je pastor Philipson imel že tako žetev, da ho iz teh zm lahko napekel več hlebcev kruha. V Jutlandiji bodo torej jedli kruh iz časov egiptovskih faraonov. 1 VABILO NA VESELICO! SLOVENSKI DOM, Inc., v LITTLE FALLS, f a NEW YORK . —•— priredi - * VESELICO V SOBOTO, DNE 2. NOVEMBRA, 1935 Prieetek ob 8. uri zvečer. - Igra Slovenski Orkester. Vstopnina 25 centov za odrasle, otroci prosti. Uljudno se vabi vse Slovence od tukaj in iz bližnjih naselbin, pridi, — je vabila Mary Johna, in John je rekel, da bo. Tri sobote zaporedoma jo je obiskal in ko je prišel v nedeljo zjutraj domov, ga ni žena prav nič zmerjala. Kajti John je bil odkritosrčen možak in ji je vse natančno povedal, kje se je tako dolgo zamudil, kaj sta pila in kaj sta jedla in kako sta prebila večer. Čisto nič se ni jezila. Biln je pač ženska, kakoršnih je le malo na svetu. In pri tem je ostalo. To se pravi, dolg je ostal, John je pa prenehal obiskovati podjetno vdovo. Takole po šestih mesecih je pa vdova začela zahajati v Johnov dom. Pri mizi je sedela in mencala, prave besede pa ni mogla dati iz sebe. John jo je jedva pogledal, njegova žena ji je obračaia hrbet. — No, to pa je hvaležnost, — si je mislila vdova, — saj pravim, to so ljudje. Začela je kuhati jezo, in dolgo ni vedela, kako naj se maščuje. — Tam ju bom pot i pa la, kjer najbolj boli, — je sklenila in pisala Johnovi ženi, kaj in kako je s tistimi tristo do- larji: da je že skrajni čas, da se spravi zadeva v red. Omenila je tudaj nekaj o črni nehvaležnosti, o čudnih ljudeh, ki se ne zavedajo svojih dolžnostih ter o tem in onem kot je pač treba pisati dolžniku, da ima pismo zaže-ljeni uspeh. Johnova žena ji je pa odpisala : *4 Draga Mary, tvojo pismo sem sprejela in ti naznanjam, da mi je John vse povedal in je rekel, da sta se prav dobro imela tiste tri sobotne večere. Bila si torej plačana z obrestmi vred. Te lepo pozdravljam in se priporočam, če bova še kdaj v denarni zadregi." OGLAŠUJTE v "GLAS NARODA "GLAS NARODA" FELIX TIMMERMANS. Kako li'|K> je mesto Brugge v oktobru, i>o kosilu če sije sonce in se obletava drevje. Gotske-hiše, gotski stolp gledajo v nepremične kanale, ki se v njih v jasnih obrisih zrcalijo lepota kamnitih zgradb ko slike. S svojim piijateljem sem se sprehajal vzdolž skrivnostnih voda. Otroci so bili v šoli, ljudje na delu, obrežja so se zapušee-' 110 raztezala v blaženi tišini in' v poševnih žarkih oktoberske-j sonca ki se j<- lesketalo ko-belo vino. Osamel labud je le ! po plaval jx> sončni strani ne-J premične vode. Odsevi stolpov in hiš v vodi so se nakodrali. Nato se je gladina sp«*t ^»ravnala in v njej so se spet čisto in jasno zrcalili obrisi. Visoko nad prijaznimi in ličnimi hišami se junaško in samozavestno dvigajo Bol fort in stolpi Svete Marije in Rvctegn Sal vat orja v nežno, modro nebo. Bolfort se j«' nanadoma oglasil in je prav na lahko, kakor ovirajoča ura v kamrici, zapel kratko pesemco nad rd»'-čerjavimi strehami. Bilo je ko .otroški smeh v sončni tišini. Malo bitje se mora zdaj j>n zdaj oglasiti in razodeti svojo srečo in za vriskati, k»ir tako bogata dežela in dan tako sijaj'*". Ta neskončno čistoča in vsi ti zvoki so m<* vsega prevzeli in navdušeno sem dejal prijatelju: "To mesto tako lep<» ko pri roda. Ponosen sem da sem človek.** 44Jaz pa som videl Jezusa,** mi jo odvrnil. "Tanilc čez okrogle mostove je Šel s križem. Mimo gotskih streli j** šln Marija v modri obleki. Ondi kraj Roženvenškcga obrežja so stale jokajoče žominl povesti svojega očeta, knjig, kjer je o-pisano Jezusovo življenje, kakor da j<» živel v Flandriji in zamislil sem se v srednji vek in v tedanje globokoverne mojstre. Sleherni čas, kadarkoli so se oni ali tudi navadni Ijndje o-zrli, vse jih j«' spomin jalo Kristusa. Niti mo>tiča ni bilo br«*z sobe nase ljube Gospe, ne ceste brez cerkve. Zunaj na deželi so ko s prstom kazale cerkve v nebo. Sleherna ura j«' imela IZ OTROŠKIH LET zvonček, ki je hvalil Gospodu Boga. Povsod je bil vonj po-l>ožncgn duha in goroče vere. Tudi v umetnosti. Preživljala ><■ j<* s temi viri. Kadar so mislili na Jezusa, ga niso videli, da bi hodil po puščavskem pesku, marveč je bil na naših travnikih, ki so polni krav, da so vsi pisani. (V je visel na križu,, niso videli v ozadju kredostobelega Jeruzalema 7. okroglimi ravnimi streham'. marveč so bila to naša mesta. Pa-tiiri niso bili Arabci, marveč ^o bili znani ljudje. Tempelj ni bila marmornata, lesketajoča se stavba v Jeruzalemu. marveč je bila notranjščina njih cerkve, kamor >0 hodili vsak dan. Nič več niso mogli misliti na evangelij, ne da bi se pri tem sjmmnili naše dežele in naših ljudi, čeprav so vedeli, da je bilo vse tisto iz drugih krajev. Tudi dandanašnji je na pri-1 mer Marija še zmeraj otrok na-j Še d< žele, ki j«> videvamo zdravih lic in našega jezika. Ni j<* opalilo arabsko sonce, marveč je iste zlatoplave barve in ima iste rumene kite ko naša dekleta. Take >0 tudi vsa dru-cIh\ kakor da .ie zrastla iz naših tal. Srednjeveške slikarje je tisi uVrolmrvno flandrsko ozračje in ^očj.ate njive, mestne slike. žuboreči potočki, cvetje in trave tako prekinilo z ljubeznijo. da so bili veseli in ponosni 11a to. da so v vse te pokrajine postavili Kristusa. Dokler sem še bavil z načrtom — to je prav izza otroških let (in zato pravim, da je "Jezušček i z Fland-rijc** moja prva knjiga, ki sem jo spisal) — vidim vse, karkoli je iz Njegova življenja, da se dogaja ]w> flandrskih pokrajinah. Ves čas, ko sem bil še otrok in še mladenič, sem se bavil s tem. Vse moje pisateljevanje je prežeto in posladkano s temi mislimi. Zmeraj me je to uklepalo. vedno so brnele v meni te pisane, preproste in vendar take vzvišene, vzpodbudne podobe. Večkrat «em poskušal, da bi pisal o njih — pa bodi, da bi bila to povest, ali pesem ali igra. Pa mi je zmeraj vsa snov spolzela iz rok in skozi prste ko suh ivsek, ker še nisem bil zmožen ustvarjati. Da sem hotel vedno pisati o .Teznščkn in da sem ga zmeraj videval v Flandriji, ni toliko posledica moje prirojene vere, pač pa iiiiqm vsega tega več od očeta. Moj oče! Ta dobri, zmeraj dobrovoljni človek! Oče štirinajstih otrok. In trinajsti sem bil jaz. Velik je bil in močan ko medved, a zaeno krotek in dobrohoten. Se zdaj ga vidim ko živega belih brk in veselih oči. Svojim otrokom je bil dober vzgojitelj A vplival je nalahko. Pa sta morala oče in mati prav trdo delati, da sta mogla nasititi dvanajst gobčkov. Oče je trgoval s čipkastimi avbami. Tedaj so bile še slabe prometne zveze in da je hitreje obredel vse vasi, se je vozil z vprego štirih psov. Kadar se je vračal s svojih potov, nam je zmeraj kaj prinesel, večinoma najpotrebnejše stvari. A sleherno darilce je znal primerno olepšati in povečati. Tako nam je nekoč prinesel zdrr.bljenih cukrčkov. A ker je dejal, da so sladkarije iz Rusije, da jih je kupil za drag denar, smo .jih premišljeno uživali in se nam j'* r«is dozdevalo, da imajo drugačen okus. < V je bil oče doma. smo šli radi zgodaj spat. ker nas je 011 spravil v po-telje, pripov?-doval povesti, pel pesni in zastavljal uganke. Ko smo šli spat, je bilo veselo ko <1 žeg-nanju. Se zdaj vidim, kako gremo gor po stopnicah, vsi v spalnih srajčkah. Cela čreda otrok. Oče je šel zadaj s svečo v roki in mene nesel "štupora mo". O, te zgodbe! Saj niso bile nove. Bile so kar navadne roparske zgodbe iz tisoč in ene noči. zgodba o sv. Geno-vefi, o pavi ill i in druge. A vse je njegova trenutna domišljija čudovito poslikana. Zvečer nam je govoril prav počasi, da bi bili bolj zaspani. A mi smo varkovali njegove besede ko sladko mleko in sme ga izprašcva!i še in še. Tasih nam je pripovedoval tako dolgo, da smo že spali, ko je šel od nas. S svojo potrpežljivostjo nas je premagal. Veliko nam je pripovedoval v prvi osebi Tisti trgovec, ki je zaspal in ga je opica okradla — to je bil on. Brez dvoma smo mil verjeli. Najrajši sem ga poslušal, ko nam je pravil o Jezuščku in o vsem, kar mu pripada. Tedaj je bivala Marija v hišici, ki sem jo poznal, ondi kraj borovega gozdiča. Nogavice je krpala pa iz mol i t ven i ka je čitala, ko je prišel angel iz nebes, in natresel !l!HIW:i'll!! IMAMO V ZALOGI BLAZNIKOVE Pratike za leto 1936 Cena25c s poštnino vred. Naznanjamo tudi, da sprejemamo naročila za Slovensko - Amerikanski Koledar za leto I 936, ki izide prihodnji mesec. Cena 50 centov Glas Naroda Knjigarna "Glas Naroda" U 99 216 West 18th Street New York, N. Y. mSiSSSSSimSSSim belega svetja pred njo in ji pri uesel oznanjenje. Poznal sem to hišico "111 poleti, ko so bila vrata odprta, sem videl, kako so se blestele cenene bakrene posode, in sem videl krožnike 11a polici krog ognjišča. Ko sem znal slednjič brati, so me zgodbe iz sv. Pisma razočarale. Zdelo se mi je, da so opisi preveč suhoparni. Premalo je bilo barv v njih. Z lastno domišljijo sem zgodbo napravil bolj jedrnato in zanimivo. Dobro, da je bila tako močna, da ji niso škodovali moji popravki. (V je bilo pa šo moje domišljije premalo, sem splezal očetu v naročje, ga cu-kal za brke in mu pripovedoval. On pa je dodal vsebino, barvo in vonj domačin tal. SNEMANJE N AZIJSKE ZASTAVE V MEHIKI Na nekem nemškem poslopju v Mexico City se je nenadoma pojavila nazijska zastava. Pa ni dolgo visela. Mimoidoči so jo šneli in sežgali. POROKE IN PORODI V NEMČIJI Ravnatelj nemškega statističnega urada v Berlinu je poročal, tla se je število porok in porodov v Nemčiji silno dvignilo odkar vlada Hitler. Počim je do leta liK{2 in še v prvem čctrletju leta 1933 število porok in porodov rapidno padalo, je nastal v drugem četrletju 1933 velik preokret in število porok je poskočilo v primeri s prvim četrtletjem za 23.7, v prvem četrtletju lanskega leta pa za 46.2 proe. v primeri z istim zadobjem leta 1933. Lani je bilo sklenjenih v Nemčiji 7(H),000 zakonskih zvez. Število porodov je poskočilo v prvem četrtletju lanskega leta za 13.8, v drugem pa za 21.5 proc. Nemci so seveda veseli, da se poroke in porodi množe. To smatrajo za posledico zdrave politike. Biologi pa vedo, da to veselje ne bo trajalo dolgo. Populacija se ravna po zelo kompliciranih zakonih, politična volja na njo ne more dosti vplivati. V tekočem letu bo število porok zopet padlo, prihodnje leto bo pa tudi prirastek v porodih izginil. TISOČLETNO IffO PODRL VIHAR V vasi Schamstein blizu Lin-za na Zgornje-Avstrijskem je rastla orjaška lipa, ki so jo cenili, da je najmanj 1000 let stara. Te dni je tam divjal velik vihar, ki je odlomil vrh lipe in ga vrgel na streho sosednega kmeta s tako silo, da je streho podrlo. Lipa je na deblu imela 11 metrov obsega ter je bila 40 metrov visoka. 216 West 18th Street jay. ■■uMiumiiy uiih Milil iiiiiHiii'iiiiiHiii i u in 11 m i" m i . New York, N. Y. rflgsaw' wm mmmr : o nnmsBnn ~x un Erases ROMAN I (Nadaljevanje.) HELENA. Mn spisala Marija Kacton, 134 strani. Cena ------------------------------------- V triu romanu prikazuje Kmetova pretresljivo življenje učitelj ire ua deželi—duševno o-samljcne žene v obliki, ki človeku seže globoko v dušo iu inu ostane neizbrisno t spominu. HUDI ČASI. — BLAGE DUŠE, spisal Franc Betela. 96 strani. Cena ------------------------ -75 Knjiga vsebuje zanimivo povest in veseloigro. Oboje je povzeto iz našega domačega ' življenja. HUDO BREZNO in dn«e povesti, spisal Franc Erjavec. 79 strani. Cena -------------------------- <33 Naš izltort-u pri|»ovednik in i»oznavatelj na-rau> nudi čitatelju le|H»to naših krajev in zanimivosti iz življenja naSib ljudi. IDIOT. Spisal F. M. Dostojevski. Štiri knjige, cena ..................3.35 Krasen roman enega najboljših ruskih pisateljev. Iioman vsebuj*" uad tisoč strani. IGRALEC, spisal F. M. Dostojevski. 3S3 strani. Cena .75 Slavni ruski pisatelj je v tej povesti klasično opisal igralsko strast. Igralee izgublja in dobiva, iioskuša na vse mogoče načine, spletkar!. doživlja in pozablja, toda strast do igranja ga nikdar ne mine. IZBRANI SPISI. dr. Hinka Dolenca. 143 strani. Cena .68 V tej knjigi so črtiee izključno iz kraškega življenja. Menda ni še nihče tako zanimivo opisal kraške burje in Cerkniškega jezera kakor Dolenc. IZBRANI SPISI dr. Janeza Mencingerja, trda vez, 100 strani. Cena ......—...............................1.50 Janes Meneiger se {m* pravici imenuje začetnika nušeisi modernega le|Mtslovja. On je prvi kreuil s |w»ti. ki sta jo liodi!a Jurčič in Kersnik ter ubral moderno smer. V knjigi so tri zanimive črtice. IZLET GOSPODA BROUtKA V XV. STOLETJE. spisal treh Svatopluk. 24« strani. Cena 1.20 V navedenemu delu spremljamo dobrodušnega Pražana gospodu Broučka v dobo si m Snega iu slavnega husitskega voditelja Jana Žižke. Ta zgodovinski roman je zanimiv od konea do kraja. IAGNJE. 110 strani. Cena broš. .40 Vez.____ .45 trdo vezano .....................................................33 V knjigi je l»oleg naslovne š^ ]x>vest "Starček z gore". Obe sta [»osebno zanimivi, kajti spisal ju je znani mladinski pisatelj Krištof Šmid. JERNAČ ZMAGOVAČ, spisal H. Sienkiewiei, 183 strani. Cena _________________________________ -50 Knjiga vsebuje i>oIeg naslovne povesti znanega poljskega pisatelja tudi povest "Med plazovi". Obe sta zanimivi in vredni, da jih človek čita. JU AN MI SE KI.V spisal H. L doloma. 168 str. Cena .€0 Ta pretresljiva povest je vzeta Iz dobe Španske revolucije. Sočutno zasledujemo usodo i»o-nedolžnem obsojenega J umi a Miserije. V o-sebl brezvestnega Loiozabnih obrazov bodo večno živeli JUTRI, spisal Andrej Strug. 85 strani. Cena trdo vezane .75 Knjiga je posvečena onim. kf so Sli skozi bol in pričakovanje... Posvečena Je njihovemu tihemu Junaštvu- 'KAJ SI JE IZMISLIL DOKTOR OKS. spisal Jules Verne. €3 strani. Cena ____________________ .45 Menda ni bilo pisatelja na svetu, ki bi imel tako živo domišljijo kot jo je imel Francoz Jules Verne. In kar je glavno, skoro vse njegove na]H>redi so se vresnlčile. Pred dolgimi desetletji je nai>ovcdal letalo, submarin, polet v stratosfero itd. KAZAKI, spisal L. N. Tolstoj, 308 strani. Cena .75 Edinole veliki Tolstoj je- znal opisati življenje tega napoldlvjega plemena, ki je živelo ln deloma Se vedno živi svojevrstno življenje na rusklb stepali. Napeta povest, polna burnih doživHnjev od začetka do konca. KAKO SEM SE JAZ LIKAL, spisal Jakob Ale-fierce. TRI knjige po 15«, 180 in 114 strani. Cena _______ ,«0 vsak zvezek. Vsi trije........1.50 Pisatelj nam v teb treh knjigah opisuje usodo in življenje kmetskega fanta, ki so ga stari-61 poslali v Sole, kjer se je vzdrževal s lastnimi sredstvi ter zdaj lažje, zdaj težje, lezel od Sole do Sole ter si slednjič priboril v življenju mesto, po katerem je stremel. Knjige so pisane živahno. Ob ČitanJu se bo moral člta-telj večkrat od srca nasmejati. KMEČKI FUNT, spisal Aug. Šenoa .....73 Zgodovina na Sega kmeta je zgodovina neprestanih bojev. Bojev s Turki in graSčaki. — "Za** u jI kmečki punt" je mojstersko opisal slavni hrvatski pisatelj Šenoa. Kresen roman bo sleherni s užitkom prečita'. LA BOHEME. Spisal H. Murger. 402 str. Cena...90 Knjiga opisuje življenje umetnikov v Pariza okoli polovice devetnajstega stoletja. — Knjiga 1» svetovno znano delo. LISTKI, (Ks. MefikoV 144 strani........... .11 .80 LJUBLJANSKE SLIKE, spisal Jakob AleSevec, 263 strani. Cena .............................................-6* Izltorno je itogodil ljubljanske tipe naš prvi humorist Aleševee. Tako nntančno in zanimivo je opisal vse od branjevke do hišnega gospodarja, da jih vidite kot žive pred seboj. LOV NA ŽENO spisal J. O. Curwood. 104 strani. Cena .80 Kkrajno napet roman iz modernega življenja. Človeka tako prevzame, da g» z velikim zanimanjem prečita do konca. LUCIFER, spisal Jean de la Hire. 295 strani. — Cena -------L— Fantastičen roman v Šestih delih. Bolj fantastičen nego ga naslov razodeva. Čitatelj se mora nehote čuditi bujni pisateljivi domišljiji ALI LORD. spisala Frances Hodgeson Burnett. 193 strani. Cena -------------------------------- Globoko zasnovana ix>vest o otroku, ki gane odljudnega čudaka. Deček je plod ameriške vzgoje, ki ne [tozna ralik med bogatini ln reveži. i«ič pa zna razlikovati le med dobrim in slabim. MALENKOSTI, spisal Ivan Albreht. 120 strani. Cena Štiri zanimive črliee našega priznanega pisatelja. MATERIN.% ŽRTEV. 240 strani. Cena ------------ Zanimiva povest iz dalmatinskega življenja. MED PADARJI IN ZDRAVNIKI Spisal Janku Kač. 11'J strani. Cena........ MILIJONAR BREZ DENARJA, spisal C. Phillips Oppenheim. 92 strani. Cena --------------- 75 I m skrajnosti na|«t roinan iz modernega življenja. Op|wnheim je znani angleški ro-anopisee |M»znan I>o celem svetu. MLMC ŽIVLJENJA, spisal Ivan Cankar. 230 str. Cena .80 MLADA LETA. (Jan. ti. Krck>, 188 str....... -60 MOJE ŽIV1JENJE. spisal Ivan Cankar 168 str. Cena .75 Ivan t'ankar je prvak naših pisateljev Lja-dje. čijili duševu«wit opisuje, so pristno slo-venski i« opi'i njihovPi značajev mora slehernega globoko prevzeti. "Moje življenje" Je najiM»m>'mbnejše delo ivana Cankarja v zadnjih njegovih letih. MORSKI RAZBOJNIK, spisal kapitan Pred. Mar- ryat. 192 strani. Cena ................................ JO Povesti morskih gusarjih in piratih so splošno vse zanimive, to delo ]va presega po svoji zanimivosti najboljše f»oVv'stt te vrste. Naročite izvod še danes, če se vam dojiadejo povesti te vrste. MOŽJE, spisal Emerson Hugh. 209 strani. Cenal.50 Zanimivo delo. ki bo ugajalo vsakemu čita-telju. Prevod prav nič ne zaostaja za originalom. MLADA LETA ................................................ .60 .60 .60 1.50 .35 NA KRVAVIH POLJANAH............................. NADEŽNA NIKOLA JAVNA Spisal V. M. tJaršln. 11*J strani. Cena . Junaki tega romana blodijo in tavajo skozi temo življenja. Vzbujajo se kvišku, a sredi l»ota omagajo. NA KRVAVIH POLJANAH. Matici*, s slikami Cena 1.50 NAŠA VAS. spisal Anton Novatan. 224 strani. — Cena 1.— V zvezku je devet črtic povečini iz nase leiie Štajerske. Pisatelj Novačan je nedosgljiv mojster v opisovanju značajev. T NAŠA LETA. spisal Milan Pugelj. 125 strani. — Cena vez. ........... .70 Broš............. .SO Knjiga vsebuje dvanajst i>ovestl pisatelja Pu-gija. ki je iioznal dušo dolenjskega kmeta * kot le malokdo. 1 KAKŠI LJUDJE- spisal Alois Remec. 94 strani. Cena .4f Zanimiva povest Iz časov, ko so bili Francozi na Vipavskem. NOVA EROTIKA, spisal Ivan ROZMAN. Trdo vezana. 115 strani. Cena _______________________________ .70 Knjiga vsebuje M misli, ki so se rodile v človeku v prvih letih svatovne vojne". > , JU L T PASTI IN ZANKE, spi»al L S. Orel. 231 strani. Cena Kriminalni roman Iz polpretekle dobe. Neki slovenski kritik je nekoč pisal, da slovenski pisatelji nimajo daru za pisanje kriminalnih romanov. No, pisatelj Orel mu Je dokazal. da ga imajo. PESMI V PROZI, spisal Chas. Baudelaire. 112 strani. Cena -----------------------—....................... JO Verna slika pestrega velikomestnega življenja ln spominov nanj. PATER KA JETAN, spisal Verdictus. 187 strani. Cena 1.— Roman, napisan po ustnih Izročilih ln tiskanih virih. Zgodba človeka, ki nI bil rojen '' za samostan ter se je slednjič po hudih bojih vrgel zopet v življenje. Naročilom je priložiti denar, bodisi v ^o-tovini, Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, reko-mandirajte pismo. KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE PROSTO Naslovite na: — sl0venic publishing company 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. GLIB VjLWODI* GREHI OČETOV 'Roman v dveh zvezkih^ Za Glas Naroda priredil I. H. New York, Tuesday, October 29, 1935 THE LARGEST SLOVENE JA1LT IN U. B. Tt. 76 PRVI ZVEZEK. Tako so nastali prizori druge igre, ki je seveda imela v svojem osn.utku za cilj drugo rešitev, kakor pa sem jo napravil pozneje v tem delu. Takrat sem videl kot konec tega dela v gnjus pogreznjeno smrt onega z grehi obloženega človeka, ki je bil vtlešenje mojega življnja in sm videl nanovo razcvetelo srečo svoje ljubljenke v objemu bolj vrednega moža. To delo se me je oprijelo kot ogenj suhega lesa. Posvečal sem mu dneve in noči in sem rajši stradal, kakor pa bi ga potisnil vstran, da bi pri kakem listu zaslužil nekaj goldinarjev. Če sem tako oslabel, da sem se še komaj mogel držati pokonci, in če sem moral jesti, tedaj sem prodal, kar sem še imel, knjige, perilo, dokler nisem ničesar več imel kot obno-čeno obleko, ki sem jo imel na svojem telesu. In tedaj je prišel preobrat moje usode. Sestra mojega očeta je umrla. Bil sem dedič njenega premoženja. Moj prvi občutek je bila žalost, kajti kri mojega očeta se je s to ženo shladila. Dar, ki mi je s to smrtjo padel v roke,% me je komaj ganil. In če je bila V meni kaka misel, da bi se veselil tega denarja, je bila edina, da sem bil v položaju zadostiti obveznostim — do svo-i jega otroka obveznostim, katerih po smrti svojega očeta nisem mogel popolnoma izpolnjevati. Sedaj sem bil točen. Pa četudi so mi čustva narave stokrat in stokrat prigovarjala, nisem nikdar mogel s kako vrstico vprašati po ubogem otroku, do katerega sem v svojem srcu še vedno nosil isto sovraštvo, ki mi ga je zbudila prva vest o njegovem življenju. V vsem drugem sem bil pri nenadni premembi svojega zunanjega položaja neizpremenjen. Tako me je prevezlo ono razpoloženje, ki ga je nad mene prineslo ono delo. Sad moje domišljije mi je stal nasproti kot dovršena resnica, in videl samo še kot svojo dolžnost svoje prazno in trudno življenje tako dolgo krmiti, da bo narava zahtevala svojo last nazaj. Soba se je stemnila. — Šel sem z Dunaja. Studile so se mi ulice, katere sem izgubljen prehodil. In zopet sem si poiskal velemesto, da mi nemoteno živel. Tako sem prišel v Berlin. Tukaj me je sučaj peljal v hišo, v kateri si me našel. In tukaj mi je stopilo nasproti ono ljubko, sladko bitje, ki sedaj trohni v hladni zemlji. Ko sem Marjeto prvikrat videl, me je streslo v dno duše. Tako me je zadela podobnost. Kot nagrobni vdarec je zopet vse oživelo v meni, moja ljubezen, moje hrepnenje. Otroka sm moral pritisniti k sebi, sem moral z vročimi poljubi pokriti njegove usta, njegove oči. Tega otroka sem ljubil, ljubil sem ga zaradi njega samega, ljubil- kot oče svojo lastno kri in sem obenem v njem ljubil spomin na Luizo, kateri je bil podoben. Pa tudi Marjeta se me je naučila ljubiti z ono, za starost otroka tako zagonetno ljubeznijo. In v nežni udanosti tega sladkega bitja sem našel tolažbo za svojo vroče zbujeno hrepenenje. V tem hrepenenju sem se upal urvega koraka — ne, ker me je gnalo upanje, temveč, ker me je mučila negotovost. Pričel sem poizvedovati. In prvo, kar sem izvedel, je bilo poročilo, da se Luiza namerava zaročiti z nekim človekom, ki, tako mi je bilo sporočeno, vživa spoštovanje najširših krogov. Tedaj se je v resnici zgodilo, kar sem upal za Luizo. Toda ta vidna resnica je drugače vplivala na mene, kot sad igoje domišljije. Prišel sem do spoznanja, da me ni bojazen pred smrtjo, ne čut dolžnosti do lastniške pravice narave držala pri življenju, temveč upanje v bodočnost v sreči in ljubezni, upanje, ki sem ga šiloma tajil, pa me je vendarle napolnilo do zadnjega živca. na ostrini noža Avstrijsko vojno ministrstvo je izdalo prvi dvojni sešitek k 6. zvezku dela "Zadnja vojna Avstro-Ogrske 1914, do 191«." V tem sešitku razmotriva v prvem poglavju bivši polkovnik Kiszling o položaju v začetku 1. 1917, ki je bilo odločilno v toliko, ker so desegle tedaj vse meje razvojnih možnosti na frontah, kakor tudi mobilizacije vseh za vojno razpoložljivih človeških sil. Zmaga ni bila tedaj odločena še niti za eno ali za drugo stran, na obeh stranoh pa so že vedeli, da jo je treba odločiti baš iz omenjenih ozirov v najkrajšem času. Zato so na tej in na oni strani izdelovali velikopotezne načrte. Kar se tiče osrednjih sil, je avstrijski poveljenik Conrad v. Hotzendorf sestavil spomenico za operacijsko pisarno. Predlagal je, naj bi nasprotniku ne dali več časa, da bi prešel v napad v najugodnejšem trenutku in z največjim razvitkom svojih sil. Treba bi bilo čim bi se končala zima, pod vzet i o-gromno ofenzivo na italijanski fronti, istočasno s primorske in tirolske strani z vsemi 29 tam razpoložljivimi avstrijskimi divizijami, kajti Italijani sami so imeli na tej fronti 60 divizij. Obenem naj bi se do skrajnosti poostrila vojna s podmornicami, kajti skupaj z akcijo na kopnem bi bilo to edino sredstvo, ki bi moglo vojno ugodno zaobrniti, preden bi centralne sile morale položiti orožje pred silovito premočjo nasprotnikov. Nemci niso bili bogve kako navdušeni za odločilni napad na italijanski fronti, tem bolj pa so bili pripravljeni poostriti podmorniško vojno, ker jim je bil admiral Holtzendorf izračunal, da bi lahko spravili Anglijo v pol leta na kolena, če bi ji vsak mesec potopili za 100,000 ton trgovskih ladij. Proti temu je bil v Nemčiji prav za prav samo kaneelar Bethmann-Hohveg, ki se je bal da bi akeija s podmoricami spravile Zedinjene države na stran zaveznikov, kamor so se že nevarno nagibale, v Avstriji pa so imeli iste pomisleke cesar Karel, grof Czernin, in oba ministrska predsednika Clam in Tisza. Bethmann-Hohveg se je dal na- Ura tega spoznanja pa je bil tudi konec mojega upanja. Jkmalu Pogovoriti, glede n Sedaj me je Luiza pozabila in je ljubila drugega. Ta na- sProftev proti obsežni podmo mišljena gotovost me je napolnila z gr/mkostio. V takem akci.M v odločilnih avs je napolnila z gr/mkostjo razpoloženju sem se zopet oprijel dela svoje igre in v tem razpoloženju je nastalo ono delo, ki ga poznaš. Ta občutek sem prenesel na onega zavrženega in izgubljenega človeka v svoji igri. Kar sem na njem napravil dobrega, sem onemu drugemu, ki se je vrival med njega in ljubljenko, odpustil. Svojega junaka sem podal v njegovi ljubezni, pokazal sem njegov greh, njegovo bolečino, njegovo kesanje. Ker ga pa nobeno kesanje pred omahujočim srcem ljubljenke in pred pedantično moralo sveta ni moglo oprostiti greha, Bem ga osrečil z naglo smrtjo, ki vse poplača. Krivdo za to smrt sem zvalil na ljubljenko, na slabost njegega srca. Pregrešila se je nad svetostjo ljubezni. In kako sem jo mogel hujše kažnov||ti, kot s sveto ljubeznijo, ki se zbudi v njej isti trenutek, ko ljubljenec z zadnjim poljubom izdihne svojo dušo na njene ustnice. Ko sem si tako svojo ogorčenost hladil v otročjim našče-vanjem svojih sanj, sem v svoji ljubezni do Marjete popolnoma živel svojim spominom. Tudi tega spomina pri svojem delu nisem mogel zatajiti. Tako je junakinja mojega dela dobila oni omahujoči, na nasprotjih bogati obris, ki te opravičuje do besede: da sem to dekle ljubil, in sovražil ob istem Času. — To ti je takrat sekla Marta v Berlinu! — Martaf V Berlinu? — Kako dolgo je že temu! In kar je živelo v mojem srcu, je tvoja prijateljica boljše razumela kot jaz. Ko je bilo to delo končano, sem videl, da namen kateremu je imelo služiti, ni bil dosežen. Upal sem, da bo to delo pomirilo moje srce. Pa ga je še bolj zagrenilo. Kar sem v teh hudih časih vžil tolažbe, se imam zahvaliti samo tema sladkemu qtroku. Kako najhne so bile Marjetine ročice! In kako bogato je znala dajati s temi malimi rokami! Njej se imam tudi zahvaliti za občevanje z onim možem, ki pred svetom vejja za njenega očeta. Saj si ga poznal, tega čadnega človeka z mehkim, pa tako močnim srcem, celo njegovo življenje je bila ena sama bolečina, in kako tiho in junaško je prenašal! Zgled tega^človeka je bil za me učinkovit opomin. Ko sem postal njegov učenec, se je zgodilo samo v namena, da bi ma dal kak zaslnžek. (Dalje prihodnjič.) tor- -st- rijskih krogih, pa so se vršila pogajanja sem in tja, dokler niso osrednje sile proti koncu januarja dobile sporočila, da namerava antanta Izvršiti napad na Nemčijo ali zapadno Tirolsko skozi nevtralno Švico, približno tako kakor je bila storila Nemčija z Belgijo, ob začetku vojne. To je dalo povod, da so se v obeh centralnih državah končno sporazumeli tako za velik skupni napad na italijanski fronti in za podmorniško vojno do skrajnosti. Med tem antante države niti od daleč niso mislile na kakšen presenetljivi napad skozi Švico, pač pa so tudi mrzlično pripravljale načrte za odločilni splošni napad, ne da bi se mogle sporazumeti, kje naj sa ta izvrši. Že v novembru 1916, 1 so se bili sestali vojaški poveljniki Francije, Italije, Anglije in Rusije ter po en zastopnik Belgije, Rumunske in Srbije v francoskem glavnem stanu v Chant illyju. da bi izdelali zadeven operacijski načrt. Napad naj bi se izvršil po možnosti v prvi polovici februarja, toda potem so se pokazale težave. Nobena izmed držav ni bila sposobna, držati se tega termina. Francija zato ne, ker so tam kmalu vrhovnega poveljnika Joffra nadomestili z generalom Nivellom, ki je izdelal drugačen načrt, po katerem naj bi pred odločilnim napadom na za pad n i fronti prišle še neke druge manjše operacije, tako da bi se napad moral preložiti do aprila. Rusija je bila še najbolj navdušena za takojšen napad, čeprav je bila dotlej izgubila že 4 in pol milijona mož. Toda ko bi moralo priti do odločitve oziroma do dejanja na ruski fronti so se pokazala med zavezniki različna mnenja, ki jih je bilo treba najprvo izravnati s konferencami in na zadnje so se zadinili za kompromisni predlog generala Gurka v prvi polovici februarja, ki je šel za tem, da bi se najprvo reorganizirala rumun-ska vojska, nakar bi zavzeli Dohrudžo in šele potem bi prišel glavni sunek z ruske strani proti Lvovu. Sokalu in Marma-roš Sigetu. V februarju pa so že krožile govorice o dveh milijonih ruskih vojakov, ki so bili pobegnili izpod zastav, in o prvih spopadih in stavkah, ki so pomenile začetek velikega prevrata. V Italiji je bilo razpoloženje precej potlačeno. Po državi so prirejali socialistične demonstracije proti vojni. Nihče ni bili navdušen za napad, ki naj bi se začel po sklepih v Chantil-lvju kot del splošnega napada v februarju tudi na jugozapad-lii fronti. Zato je prišlo v januarju v Rimu do konference, ki se je je udeležil tudi angleški ministrski predsednik Lloyd George, ki je ostro kritiziral "netalentirani" način, kako so zavezniki vodili vojno, kakor so je sam izrazil, in je predlagal skupni napad Italijanov, Francozov in Angležev skozi Julijske Alpe in Ljubljano proti Dunaju. Italijanski gcncra-lisimus Cadorna je takoj izdelal primeren operacijski načrt za ta napad. SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU n« was* ista mm mw you, a nim ham za okus voznih lib rov, mm- (vacuo KABIN, IN POJASNILA za poTOVANJI ni imel nobenega jasnega načrta, kaj naj stori. Isto je bilo s fronto v Orien-tu. V decembra so se bili francoski in angleški zastopniki na konferenci v Londonu ostro zgrabili, ker so Francosi zahtevali naj pošljejo tudi Angleži dve diviziji na fronto pri Solunu, kjer sta stali že dve francoski diviziji, Lloyd George pa je*zagovarjal ofenzivo v Iraku in ob palestinski fronti ter o-pustitev postojank pri Bitolju. Ker se takrat glede teh stvari niso mogli sporazumeti, so v januarju sklicali v London novo konferenco, na kateri so se angleškemu stališču priključile---- tudi Francija, Italija, Rusija,) 2. novembra: Srbija in Rumunska a se je potem končala brez prave jasnosti. Tako se je zgodilo, da soj Francozi poslali na Balkan,! kjer se je general Sarrail pripravljal na ofenzivo, še dve diviziji, kakor so obljubili v Lon- donu, med tem ko se je angle- llap;1(la sc tako izjolavila. sk. general Milnes pon a vodilih Centralne sile so si WlW lo(Io iz Londona pripravljal ze "a|svojill na(,rtov boIj na jasnom to, da bi se omeni na golo de-'. ... , .. A . fenzivo " Im so J 1 izvesti. Tako je postal generalni na-! Vsekako pa se vojna v tem letu pad v februarju za antante dr- ni utegnila zaključiti. Priti so zave neizvedljiv in preložiti so morale druge stvari, da so izsi-ga morali na april, pa še potem lile šele proti koncu naslednje-so se zani navduševale samo za- ga leta koneč največjega kla-padne sile. Ideje generalnega t nja v svetovni zgodovini. mmmmi Lafnyt-tte v Ilavre t'ou(«> d i Savoia v Genoa 6. novmbra: Manhattan v Havre 6. novembra: Aquiluuia v Cherbourg D. novembra: Europa v Bremen Cbamplain v Havre 16. novembra : lie - pod podukom Španskih nun. delile Filipinskim otokom zna-J Mnogi prebivalci, ki so Malajci po plemenu, imajo primes španske in tudi kitajske krvi. čaj neodvisne države. Združene države so Filipin-cem že z« lavna j obljubile, da jim dajo neodvisnost čim pride čas za to, in Združene države VAŽNO ZA \ NAROČNIKE Poleg naslova je razvidno dš kdaj imate plačano naročnina Prva številka pomeni mesec, druga dan in tretja pa leto. Zadnje opomine tn račune smo razposlali za Novo leto »n ker bi želeli, da nam prihranite toliko nepotrebnega dela in stroškovt zato Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnati, Pošljite jo naravnost nam ali je pa plačajte našemu zastopnika, v Vašem k~aju ali pa kateremu izmed zastopnikov, kojtn »men* so tiskana z debelimi črkami* ker so opravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj naših rojakov našeljmih. CALIFORNIA: San Francisco. Jacob Dan 1. maja 1898 je bil drugi najpomembnejši dan v zgodo-1 C(^L0i^AI>.0 * vini Filipincev, ko je namreč! Pueblo. Peter Calls, A. Saftl* .... , . , „ A I Walaenburg. m. J. Bvnk i - i „ • , , m .. 'ameriški admiral Dewev poto-i so držale svojo besedo. Težko ... . . , '} ., INDIANA: pil spansko brodovje v Manil- skem zalivu in s tem končal špansko nadvlado. Od tedaj so Filipinci zelo napredovali na gospodarskem, zdravstvenem in prosvetnem polju. vzajemne svobodne trgovine. Neodvisnost pride Filipin-toda generalni' cem po več kot štirih stoletjih štabi zapadnih držav so bili za, huriy zgodovine. Ko je Ma-to, da bi se odločitev izvršila gelan, ki je prvi objadral svet, na francoskem bojišču in tako odkril Filipinske otoke 1521, so bila potrebna nova poga- in jih prisvojil v imenu španske janja in konference, katerih krone, je vzelo 44 let, predno posledice je bila ta, da italijan- se je ustanovila tam španska ski glavni stan v februarju še naselbina. Otoki so bili tako je najti enakega primera v zgodovini, da bi kaka dežela se prostovoljno odrekla kaki pokrajini, prisvojeni z orožjem. Amerika je dala svetu sijajen vzgled. Dne 15. novembra tega leta bo Filipinska republika j Za časa ameriškega gospod-slavnostno inavgurirana v pri- stva je število šol poskočilo od sotnosti podpredsednika Zdru- 2000 na več kot 6500. Ko so ženili držav, Gamerja, kot gos- Združene države prevzele otoke, ta nove vlade v tem slavnost- jc bilo le 120 milj železnic senčni trenotkn. Sledila bo deset- daj jih je 837 milj. Po ni niti letna prehodna doba, po pre- dolgo od tega, ko edino preteku katere Filipinski otoki izi- metno sredstvo so bili staro-dejo popolnom izpod protekto- modni vozovi s priprego bivo-rata Združenih držav. Ame- lov. Dandanes na tisoče avto-riška vlada se je obvezala za- mobilov drvi po krasnih, mo-pustiti svoje vojaške postojan- • dernih cestah. Amerikanci so ke na otokih in sklepati s Fi-jtudi zrevolucijonarili filipinski lipinsko vlado pogodbe glede šport, kajti mesto starega do-rabe mornariških postojank in mačega športa petelin ski h borb imajo Filipinci baseball, football, bok sira nje in drage športe, priljubljene v Ameriki. PO VELIKI ZRAKOPLOVNI NESREČI Ostanki velikega potniškega letala, ki je padlo oa tla pri Cheyenne, Wyoming. Pri tej priliki je bilo usmrčenih dvajset oseb. Filipinsko otočje obstoja iz 7083 otokov, večjih in manjših in se razteza za več kot tisoč milj južno od Taiwana do Bornea in vzhodno od francoske Indočinc. Dežela predstavlja čudno protislovje dežele zapaline kulture in krščanske vere sredi prijcntalnih pokrajin rno-liamedancev in budhistov. Prebivalstvo Filipinskih otokov se je I. 1932 cenilo na 13,-636,000. Glavno mesto, Manila, ima več kot 400,000 prebivalcev. Vsi prebivalci otokov so Filipinci razun 70,000. Španščina je uradni jezik. Prebivalstvo pa govori osmero različnih jezikov in več kot 80 narečij. Izmed pridelkov Filipincev so kokosov oreh, kopra (posušeno kokosovo jedro in kokosovo olje). Sladkor tvori tudi važen izvoz, kakor tudi tobak. Krasni gozdovi oddajejo ne le dragocen les, marveč tudi srumij in kalofonijo. Manila lan se rabi za močne vrvi povsem svetu. Še mnogo drugih poljedelskih pridelkov se izvaža s Filipinskih otokov. F.LJ.S. Indianapolis, Fr. Zupančič ILLINOIS: Chicago. J. BevčlC, J. Lukanlcfc Cicero, J. Fabimo (Chicago. Cicero in llUnols) J olje t, Mary Bamblch. Joseph 'H vat La Sal le, J. Spelleb Mascoutah, Frank Augustln North Chicago. Jote Zelene SANSAS: rJlrani, Agnea Motnlk fansas City. Frank Žagar MARYLAND: Kitzmlller, Fi. Vodoplrec Steyer, J. Černe {za Ponna. W. Va. In Md.) MICHIGAN: Detroit. Frank Stnlar MINNESOTA: ChishoLm. Vran k Oonfte Ely, Jos. j. Pesbel-E vele t h, Louis Gonie Gilbert, Lonls Vessel Hibblnjs. John PovSe Virginia. Frank Hrvat teb Montana : Roundup. M. m. Psnlan Washoe, L. Champa NEBRASKA: Omaha, P. Broderlek NEW YORK.: Gowanda. Karl Strnlsha Little Falls, Frank Masla OHIO: Barberton, Frank Trshr Cleveland, Anton Bubek, Chaa. ksr linger. Jacob Resnlk, John Slapr'A Girard. Anton Nagode Lorain, Louis Baiant, John JOim-ie Warren, Mrs. I Rachai Youngstown. Anton Klkelj OREGON: Oregon City, Ore.. J. Kobtar PENNSYLVANIA: Bronghton, Anton Ipavoe Clarldge, Anton Jerlna Conemaugh, J. Brezovee Exoort. Louis Supantlt Parrel, Jerry Okofn Forest City. Math Kamin Greensburg, Frank Novak Johnstown, John Polanta Krayn, Ant. TauSel] Luzerne, Frank Balloch Manor. Frank Demshar Midway, John žnst Pittsburgh, J. Pogačar Presto, F. B. Demshar Steelton, A. Hren Turtle Creek, Ft. Sehlfrer West Newton, Joseoh loran WISCONSIN: Milwaukee. West Allta. Frank Akofc Sheboygan, Joseph KakeS WYOMING: Bock Springs, Louis Tanefaar DiamondvlUe, Joe BoMch to, katera Je prejet potrdilo i if» roJ» UPRAVA "GLAS NARODA'*