U IZOBRAZBAH}]: iH mm
APRIL 1993, ŠT. 4, LETO XX.
POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI LITUA
Vsem občankam in občanom občine Litija čestitamo ob 27. aprilu dnevu upora proti okupatorju in ob 1. maju, prazniku dela.
Skupščina občine Litija
DEPONIJA ODPADKOV
Iskanje lokacije za deponijo komunalnih odpadkov s strani občinskega upravnega organa nikakor ne rodi sadu. Kaj je tu narobe? Ali lokacije niso prave ali pa postopek ni ustrezen. Veliko je bilo pisanega, kako je potrebna in kako naj bi delovala, osnovni kriteriji za lokacijo pa še niso bili predočeni. K iskanju še ni bila povabljena javnost, saj je konkretne predloge vedno dajal upravni organ. Prizadeti občani so vedno zvedeli zadnji in so se lahko le branili. Ni povsem jasno, kakšen nivo rešitve se išče; Ali bo regijska, občinska ali za tiste, ki imajo organiziran odvoz smeti, to sta Šmartno in Litija. Razmere so pripeljale do stanja, daje potrebno rešitve najti takoj. V tej situaciji naj se torej prvi angažirajo Šmarčani in Litijani. Ta stiska je največja nevarnost, da bo prišlo do vsiljene in neustrezne rešitve. Zanemarjena bodo načela iz odloka o sortiranju na izvoru in ureditvi deponije na sodobnih tehničnih in komercialnih principih. Sedanje stanje torej dela za kolonizatorsko (vsiljeno) reševanje.
Zadnji predlog po opisani metodi je območje za Svib-nom. Široko dolino sem si ogledal. Na izhodu je morda res široka od 30 do 50 korakov, na vrhu pa ozka grapa. Obrobje na vrhu je nenaseljeno s kmetijami ali vikendi, kar je osnovni razlog, daje tako čista. Z domačinom sva naštela vsaj 14 (prav ste prebrali) vodnih izvirov, ki so vsi čisti. Ogled mi je omogočil, da sem odkril eno res ekološko čistih območij. Deponija tu ne more biti nič drugega kot zasipavanje grape v stilu črnih odlagališč.
Kako poseg doživljajo domačini. Gre za poseg v njihov življenski (kokon) prostor. Ker so ogroženi osnovni življenski pogoji z uničenjem vodnih izvirov, nekateri celo razmišljajo o preselitvi. Toda kam? Za vse so morali sami poskrbeti: poti, vodo, telefon, itd., sedaj naj pa dobijo še šmarske in litijske smeti. Kje je ustavna pravica do socialne varnosti in zdravega okolja? Kdo je vse to obljubljal pred volitvami? Kje so npr. zeleni in drugi?
P.S. Iz popisa naravne in kulturne dediščine Regionalnega zavoda za naravno in kulturno dediščino: Pasja ulica:
Ozko in temačno dolino Konjskega potoka imenujejo domačini Pasja ulica. V njej je polno jazbecev. Dolina je slikovita in jo varujemo z varstvenim režimom za geomorfološke naravne spomenike, potok pa z režimom za hidrološke naravne spomenike.
Pavel Smolej
Spoštovane delavke in delavci! Ob 1. maju, prazniku dela, vam želimo prijetno praznovanje v upanju, da bo družba znala bolj ceniti delo, še posebno delo slovenskih rok in pameti.
Slovenska ljudska stranka
PRED DVAJSETIMI LETI JE IZŠLA PRVA ŠTEVILKA GLASILA OBČANOV
PIŠE: MARTIN BRILEJ, PRVI UREDNIK GLASILA OBČANOV
TAKO JE BILO LETA 1973
Takrat je bilo čisto drugače. Če se vrnem dvajset let nazaj, ko je pričelo izhajati Glasilo občanov, me preveva dvoje vrst občutkov; prvi je ta, da je teh 20 let minilo v trenutku, drugi pa, da seje v tem trenutku vendarle zgodilo veliko reči.
Davnega leta 1973, koje pričelo izhajati Glasilo občanov, je bil infomacijski sistem v primerjavi z današnjim še zelo slabo razvit. Zlasti na lokalni ravni. Javno obveščanje je več ali manj potekalo preko plakatov in obvestil, razobešenih na javnih mestih in s pošto na individualne naslove in organizacije. Tudi tehnična sredstva so bila takrat še zelo skromna. Pisalni stroji in mehanski ciklostirni stroji so bili praktično edina sredstva za razmnoževanje pisnih infomacij. Fotokopirnih strojev še ni bilo, manjših tiskarn prav tako ne. Sicer pa je takrat tudi barvnih TV aparatov bilo le za vzorec, o video rekorderjih se nam še sanjalo ni, prav tako je bilo v celi Sloveniji le nekaj računalnikov. In v tistem času je bilo izdajanje časopisov stvar velikih časopisnih hiš. Da bi izdajali občinski časopis, ni nikomur prišlo na misel, saj je s tem povezanih kup opravil, ki bi jih bilo treba povsem na novo vpeljati: pisanje oz. novinarsko delo, denar... Nekaj časopisov je takrat kljub vsemu le izhajalo, in sicer tovarniških: Litijski predilec, Usnjar, občasno tudi časopis v Lesni. Vendar so bili to časopisi predvsem za interno uporabo, oz. namenjeni zaposlenim v teh tovarnah.
OSNOVA ZA ZAČETEK
Potem pa je prišel čas priprav na podaljšanje občinskega samoprispevka za gradnjo vzgojnoizobraževalnih objektov. Pri takih stvareh je najvažnejše delo v čim temcljitejšem informiranju ljudi o programu. Zato je takrat upravni odbor sklada za obnovo in izgradnjo šolskih poslopij v občini Litija, ki je vodil izvajanje programa prvega občinskega samoprispevka iz leta 1969, sklenil, da vse občane obvesti o realizaciji programa, s čemer bi si ustvarili dobro izhodišče za akcije pri podaljševanju samoprispevka oz. novega, ki je bil nato uspešno izveden 17. 11. 1974. Ivan Godec je takrat uredil poročilo sklada o realizaciji programa prvega občinskega samoprispevka v obliki časopisa, ki je nosil naslov Glasilo občanov. Poleg poročila je bil v tem časopisu tudi uvodnik, ki je nakazoval možnost pričetka rednega izhajanja občinskega
Naslednja številka GO
bo izšla 24. maja. Prispevke sprejemamo do srede, 12. maja 1993.
časopisa, na zadnji strani pa anketa, s katero naj bi pridobili mnenje ljudi o tej nameri. To je bila pravzaprav osnova za redno izdajanje časopisa.
PRVA ŠTEVILKA
Tako je aprila 1973 izšla prva številka občinskega časopisa, ki je ohranil naslov Glasilo občanov in glede naslova se tudi kasneje nismo nikoli preveč izčrpavali - ohranil se je dvajset let! Izbran sem bil za glavnega in odgovornega urednika časopisa in tistih pionirskih časov se še dobro spominjam. Imeli smo 7-članski uredniški odbor, ki je vsebino prve številke zasnoval skladno z razmerami v tistem času. Na prvih štirih straneh so se s programi predstavile občinske družbenopolitične organizacije in občine (mimogrede, tudi danes je v GO glavnina teh strani namenjena podobni vsebini). Potem pa so bili priobčeni še članki o gradnji novega mostu čez Savo v Litiji in rušenju starega (kakšna škoda!), o dosežkih industrije v občini, ena stran je bila posvečena poročilu o realizaciji programa občinskega samoprispevka, ena "Iz krajevnih skupnosti", zadnja stran pa dvema prispevkoma o športu in kulturi, krvodajalstvu in predstavitvi najstarejšega občana, ki je ravno to leto dopolnil 100 let. In to je bilo vse. Vendar smo kmalu postali bolj pestri in zanimivi. Že v naslednji številki, kije izšla avgusta in tretja v tem letu v decembru, je bilo kar dosti zanimivih informacij. V drugi številki je bilo npr. že 37 različnih prispevkov in 20 fotografij. Naslednje leto - 1974 -je Glasilo občanov izhajalo že vsak drugi mesec, leta 1976 pa je časopis postal mesečnik.
OD KNJIGOTISKA DO ROTACIJE
Kar na smeh mi gre, ko se spomnim, kako smo takrat časopis pripravljali. Bilo je takole: časopisje tiskala tiskarna Gorenjski tisk v Kranju, s katero smo se dogovarjali o datumih za oddajo gradiva, za korekture in tisk oz. prevzem. Člani uredniškega odbora smo zbrali gradiva (čedalje več smo jih pisali sami), potem pa sem ga razporedil po straneh, izdelal naslove in razporedil fotografije. Takrat je vse fotografije, ki smo jih rabili, posnela Zofka Hautman, tako, da smo vsaj pri tem bili profesionalni. Tekst je pregledala še lektorica Mija Bernik. Nato sem vse skupaj odpeljal v Kranj v tiskarno in se čez en teden spet oglasil na montažo časopisa. To je potekalo tako, da sva skupaj s stavcem sestavila vsako stran posebej in naredila poskusni (krtačni) odtis. Temu delu pravimo danes tehnično urejanje. Medtem ko sem jaz pregledoval in popravljal krtačni odtis, če kje manjka kakšna črka ali vrsta, če so zamenjane vrstice in podobne napake, je stavec sestavljal naslednjo stran. In tako do konca. To opravilo je običajno trajalo 5 do 6 ur tako, da me je na koncu že pošteno bolel hrbet od nenehnega sklanjanja nad časopisom. Čez kakšen teden sem tretjič priro-mal v Kranj, da sem časopis naložil v avto in ga odpeljal v
(Dalje na 2. strani)
PRED DVAJSETIMI LETI JE IZŠLA PRVA ŠTEVILKA
GLASILA OBČANOV
Nadaljevanje s 1. strani
Litijo. Tu smo imeli organizirano ekipo, ki je pričela na časopise nanašati naslove in jih odnašati na pošto.
Leta 1976 smo iz klasičnega knjigotiska prišli na rotacijsko offset tehniko. Časopisje pričela tiskati tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani na roto papirju in v večjem obsegu. Tudi čas od oddaje gradiva do natiskanja se je skrajšal, obenem pa so se tudi stroški znižali.
In tako naprej vse do konca leta 1982, ko sem prenehal biti glavni in ogovorni urednik Glasila občanov in sem nato urejal delegatsko prilogo, ki je izhajala nekaj časa kot priloga Glasila Občanov, nekaj časa pa tudi kot samostojna izdaja.
NAJVAŽENJŠA JE VSEBINA
Vseskozi v času mojega urednikovanja Glasila občanov me je najbolj "mučila" vsebina, saj me je s prehodom na rotacijo leta 1976 tehničnega urejanja "rešil" Drago Pcčenik, ki Glasilo občanov tehnično ureja še danes. Vsebina časopisa je pravzaprav najvažnejše delo vsakega urednika in prav po vsebini se ocenjuje njegovo delo. Najti je pač treba tiste novice, ki jih ljudje berejo, o njih komentirajo in ki so aktualne. Pri takšnih zadevah pa je že potrebno pravo novinarsko pero, ki zna pravo informacijo najti, jo napisati, poudariti bistvo in še kaj. To je bi pravzaprav vedno največji problem našega občinskega časopisa in mislim, daje še vedno tako. Zdi se mi, daje bilo Glasilo občanov še najbolj pestro in zanimivo takrat, koje pri njem nekaj časa profesionalno delala prof. Mija Bernik, ki je bila dotlej lektorica. Tudi sam sem vseskozi delal na tem, da bil časopis prinašal čimveč zanimivosti in tudi polemičnih člankov, komentarjev ter informacij, ki bi ljudi resnično zanimale in da časopis ne bi že naslednji dan po izidu služil samo za zavijanje solate. Vendar pa so bila takšna nagnjenja takrat tudi zelo tvegana, saj se ni smelo napisati ravno vsega.
Ob tem jubileju in v teh časih, ko še vedno primanjkuje denarja in ko smo krepko zakoračili v drugačne gospodarsko
politične odnose, ko so tehnična informacijska sredstva izredno razvita, je težko karkoli reči o lokalnem (občinskem) časopisu kot mesečniku in njegovi vlogi. Dejstvo je, da postanejo danes informacije v enem mesecu že zastarele in neuporabne, res pa je tudi, da informacije o dogajanjih v občini vendarle so - kakršnekoli pač - in da je lokalni časopis pravzaprav neke vrste občinska kronika, s katero se dogodki trajno ohranijo. Ob primerni skrbi za vsebino pa je navsezadnje tudi to dobro, pa čeprav bodo morda nekoč prišli časi, ko bo treba tudi občinski (lokalni) časopis kupiti, tako kot vse druge informacije. Razen, seveda v primeru ko bi se vsebinska zasnova spremenila in bi časopis postal neke vrste občinski uradni list.
Sedaj, ko časopis praznuje 20-lctnico, pa je vendarle primeren čas, za malce slavja, saj tisti, ki so v teh letih pri časopisu delali, najbolj vedo, koliko je truda, da izide posamezna številka časopisa. In koliko jih je v teh letih izšlo! V mojih skoraj 10 letih urejanja Glasila občanov pa sem tudi marsikaj doživel. Bilo je lepo in včasih tudi malce manj lepo. Predvsem pa se rad spominjam nekaterih čudovitih ljudi, s katerimi sem delal v tem času in ki so se kar krepko razdajali, daje časopis vedno izhajal. Pri časopisu je tako, da ga človek, ki ga "dela", to delo sčasoma tako vzljubi, da se z njim kar nekako poistoveti, z njim živi, postane mu stalen spremljevalec. In ko potem ugotoviš, daje časopis bran, da se ljudje o tem pogovarjajo, daje vsebina zanimiva, občutiš notranje zadovoljstvo. Od tod nenehna želja po vedno aktualni vsebini.
Ob 20-Iemici izhajanja časopisa je treba izreči posebno zahvalo vsem, ki so v teh letih delali pri njem: uredniškim odborom, časopisnim svetom, glavnim, odgovornim in tehničnim urednikom, lektorjem, tiskarjem, izdajateljem, distributerjem, piscem člankov in financerjem.
STRANKE SPOROČAJO
T
ZELENI SMO (PREDVSEM) ZELENI
Zadnje pripetije v Zelenih Slovenije so sprožile tudi nekatera vprašanja o bodočem organiziranju te ekološke stranke. Dejstvo je, da je šla stranka narazen in se oblikovala v dve novi zeleni stranki. Ena je ostala kot ostanek dosedanje stranke Zelenih Slovenije, druga pa je novonastala Zeleni Slovenije - ekološko socialna stranka, h kateri je pristopila tudi večina dosedanjih vodilnih ljudi Zelenih, vključno z vsemi poslanci Državnega zbora (dr. Plut, dr. Voljč, dr. Tancig, dr. Šešerko, Jamnikar, Flajšman itd.), v ostanku Zelenih pa je vodilno vlogo vseskozi izvajal g. Vane Gošnik.
Vzroki za tak razplet so bili predvsem v nevzdržnem stanju pri neenotnih političnih pogledih in kasneje tudi medsebojnih odnosih. Kljub poskusom, da bi zadeve konsolidirali, se dve struji nista mogli niti minimalno poenotiti. Zato je bil edini logični zaključek v razdelitvi Zelenih na dve stranki, ki pa obe ohranjata temeljno dejavnost - ekologijo v najširšem pomenu. Takšni in podobni razpleti se pojavljajo tudi v drugih evropskih zelenih strankah in pravzaprav ne predstavljajo kakšne podrobnosti. V mnogih evropskih državah deluje po več zelenih strank z isto vsebinsko zasnovo. Nenazadnje tudi pri nas ni razceplanje in združevanje strank nič posebnega.
Zeleni Litije se ob tem niso vznemirjali, in delujemo naprej tako, kot smo doslej. Naši cilji so predvsem delovanje na osnovi zelene miselnosti, to je skrb in boj za čisto in zdravo okolje, za ohranjanje naravnega okolja, naravne in kulturne dediščine, tipične slovenske pokrajine in arhitekture, za nenasilje, proti mučenju živali in še mnoge druge vrednote, ki pritičejo Zelenim in ki so
pravzaprav v interesu vseh tistih ljudi, ki o tem količkaj razmišljajo, in jim ni vseeno, v kakšnem okolju žive.
Zeleni Litije smo torej predvsem ekološka (zelena) stranka in politične dejavnosti uvrščamo v svoje programe zgolj zato, da smo prisotni v centrih odločanja, torej v parlamentu in vladi, kar seje doslej pokazalo kot pravilno.
Seveda pa z ekološkimi problemi, ki so se nakopičili v preteklih desetletjih, ne bomo opravili kar čez noč, zato čaka Zelene (tudi) v naši občini še veliko dela
Prav zaradi naše prednostno naravnane ekološke vsebine dobivamo čedalje več članov in simpatizerjev.
Zeleni Litije
REGISJKI KVIZ MLADI IN KMEIJSTVO
Podeželska mladina iz Medvod, Kmetijski zavod Ljubljana in šišenski odbor SLS so v petek, 26. marca 1993, pripravili v Kulturnem domu KS Pirniče regijski kviz Mladi in kmetijstvo. Sodelovalo je štirinajst ekip, med njimi tudi ekipa Litije, ki so jo letos zastopali mladinci Primskovega. Ekipa, ki sojo sestavljali Raj-ko Selan, Vesna Selan in Kristina Kepa, je 20. 3.1993 zmagala na občinskem kvizu na Vačah in si priborila pravico nastopa na regijskem tekmovanju.
Mladi so tekmovali v znanju iz sadjarstva, higienskega pridobivanja mleka, pridelovanja vrtnin, celostnega razvoja podeželja in varstva poljščin. Tekmovalci so najprej opravili pisni del, kjer si je domača ekipa Ljubljana - Šiška pridobila veliko prednost pred ekipami Stične, Trbovelj in Litije.
Tudi po ustnem delu kviza, se vrstni red na prvih mestih ni spremenil. Zmagala je ekipa Ljubljana -Šiška, ki je osvojila 84 točk, pred ekipo Stične (67 točk), Trbovelj (66 točk), Litije (60 točk) in Lj. - Vič -Dobrava (57 točk). Ostalih devet ekip je zaostajalo za petouvrščeno ekipo že več kot devet točk.
Ekipa Litije je pokazala veliko znanja, saj vprašanja niso bila lahka in z osvojitvijo četrtega mesta je dosegla lep uspeh. Upajmo, da jim bo to spodbuda, da drugo leto posežejo še po višjih uvrstitvah, za kar so vsekakor sposobni.
Kmetijska svetovalna služba Vojko Bizjak, dipl. ing. kmet.
KMETJE VZTRAJAMO PRI SVOJIH ZAHTEVAH
Slovenska kmečka zveza pri SLS Litija in Kmetijsko gozdarske zadruge, ki delujejo na območju občine Litija, nismo zadovoljni z ukrepi Vlade RS do reševanja problematike v kmetijstvu. Vlada hoče spreti kmeta in potrošnika s tem, da noče posegati v predelovalno verigo, s tem pa omogoča, da se prodajna ecna kmetijskih pridelkov nenehno raste napram kozmetičnim popravkom odkupne cene.
Odločno protestiramo zoper tiho odobravanje Vlade, do nekontroliranega uvoza kmetijskih pridelkov, s tem pa uničevanje dovoljuje uničevanje domače proizvodnje, na drugi strani pa bogatenje raznih prekupčevalcev.
Ugotavljamo, da so protestne aktivnosti kmetov na območju Dol in Gabrovke prispevale k reševanju problematike pri nenadni ustavitvi odkupa mleka v dneh od 30. 3.1993 do 2.4.1993 in se vsem kmetom, ki ste se žrtvovali v teh dneh iskreno zahvaljujemo. Vaša prizadevnost je obrodila sadove, saj je ponovno izpostavljen normalen odkup.
SKZ in Kmetijsko gozdarske zadruge, ki delujejo na območju občine Litija, bodo nadaljevali s protestnimi aktivnostmi vse dotlej dokler vlada RS ne bo realizirala sklepov državnega zbora.
Zato pozivamo, tudi vse potrošnike, da s skupnimi močmi pripomoremo, da bosta zadovoljen kmet in potrošnik.
Slovenska kmečka zveza pri SLS Litija
STRANKE POROČAJO
OBČNI ZBOR LITIJSKE PODRUŽNICE SLS
V polni dvorani Kulturnega doma Šmartno je v nedeljo, 28. 3.1993, SLS v Litiji ocenila svoje preteklo delo ter sprejela program bodočega dela in svoje celotne aktivnosti za udejanjanje programa SLS v naslednjem obdobju. Zboru sta prisostvovala tudi predsednika občinskih organizacij SKD - g. Martin Hostnik in SSS- g. Mantelj Zlatko. Oba sta zbor tudi pozdravila in spregovorila o tistih naveznih dejavnostih, ki so skupne vsem trem strankam v dobro vsem občanom zlasti v reševanju težavnega položaja v kmetijstvu in gospodarstvu.
Izredno prizadeto in odgovorno razpravo zborovalcev sta dopolnjevala predvsem pa odgovarjala na najbolj pereča vprašanja vodenja slovenske politike zlasti na gospodarskem, kmetijskem in socialnem področju poslanca SLS v državnem zboru ga. Meta Kamer - Lukač in g. Janez Podobnik. Posebej je bila kritična ocena vladujoče koalicije v (LDS-SKD in ZL) v določanju in izvajanju kmetijske politike, kjer se v nasprotju z ravnanjem držav Evropske skupnosti sprošča nenadzorovani uvoz kmetijskih pridelkov, ki so  subvencionirani  v lastnih
Litijsko podružnico SLS bo tudi vnaprej vodil predsednik Franci Rokavec.
državah, v nekaterih primerih pa izvozniki v Slovenijo dobivajo še izvozne stimulacije (npr. za meso v Avstriji) kar povzroča neenakopraven položaj na slovenskem trgu. Vse države imajo svojo zaščito kmetijske pridelave in podporo v različnih oblikah (subvencije, znižani davki, sanitarne in carinske zapore pri uvozu itd.). Slovenska vlada ravna povsem drugače - pogubno (anarholiberalistično). Ne le za kmetijstvo, temveč tudi za ostale veje gospodarstva. Upira se sprejetju že pripravljene strategije razvoja kmetijstva. Kmečka zveza v SLS je prisiljena, da z sredstvi protesta izsili dogovarjanje z vlado, kajti vladajoča koalicija z glasovalno večino v Državnem zboru onemogoča demokratično obravnavo teh in drugih za slovenske državljane pomembnih vprašanj.
Vse glasneje se mora postavljati vprašanje, zakaj tako ravnanje vlade? Ve se, kam to pelje - uničenje ekonomske moči slovenskega kmeta - propad slovenske vasi kot stalnega vira slovenstva. Sklep te razprave je konkreten - odstopi naj minister Kračun, Vlada Slovenije pa naj takoj ukrepa pri regulaciji uvoza kmetijskih pridelkov, zlasti mleka in mesa ter prepreči neupravičena bogatenja uvoznikov; ta-
VODSTVO SLS V LITIJI
Zbor je s tajnimi volitvami odločil, da bo podružnici še naprej predsedoval Franci Rokavec ob podpredsednikih Branku Javoršku, Kristini Potočnik in Stanetu Černetu.
Za člane upravnega odbora so bili izvoljeni:
Resnik Drago za Gabrovko,
Božo Kolar za Konjščico,
Franci Nograšek za Polšnik,
Pevec Andrej za Primskovo - Sobrače,
Ceglar Vojko za Šmartno,
Čeme Franc za Štango - Št. Poljane,
Kokalj Franc za Litijo,
Kristan Lado za Vače in
Svetlič Metod za Jevnico - Kresnice.
Izvoljeni so bili predsedniki zvez SLS, ki po svojem položaju postanejo člani vodstva podružnice: Zaje Marija - predseduje kmečki zvezi, Stane Černe - delavski zvezi, Kristina Potočnik - ženski zvezi, Janez Lukač - upokojenski zvezi, Milan Palatinus - gospodarski zvezi in Tone Jesenšek - mladinski zvezi.
Ekološko gibanje oz. gibanje za ohranitev slovenske krajine bo še naprej vodil Pavel Smolej.
ko kot ostale države naj vzpodbuja izvoz hrane. Preprečiti je treba dviganje cen kmetijskih pridelkov v prodajalski verigi -tako da ne bo potrošnik tisti, ki naj bi nosil celotno breme neurejenih razmerij. Povečevanje drobno prodajnih cen ni opravičljivo. Vlada lahko to doseže z minimalnim pokrivanjem stroškov predelave (vsaj do 80 %). Davki kmetij naj bodo v rasti skladni z rastjo cen kmetijskih pridelkov. Kmetijam, ki so na demografsko ogroženih območjih pa naj se priznajo posebne davčne olajšave.
Nič manj ni bil zbor kritičen, do vladinega odnosa pri pomoči slovenskemu gospodarstvu. Podjetja se peljejo v stečaj in delavci se odpuščajo. Skupaj ustvarjeno družbeno premoženje pa se podcenjeno prodaja. Nekontrolirano (ne javno) se vrše sanacije bank na račun davkoplačevalcev. Javni dolg, ki ga bomo plačali vsi, se nenehno povečuje.
Zbor je zato v svojih sklepih sprejel zahtevo da vlada republike Slovenije pripravi in predloži v sprejem Državnemu zboru zakon o kazenski odgovornosti in o kaznih za vse, ki so se z raznimi nedovoljenimi (divjimi) privatizacijami okoristili in oškodovali državljane Slovenije in državo ter tudi za tiste, ki so omogočili vodstvenim strukturam, da so si neomejeno izplačevali plače, ki so presegle vse meje ali pa so s finančnimi transakcijami v tujini kopičili neevidentirana in nekontrolirana sredstva ter tako še slabšali položaj podjetij.
Omejujejo se plače in pokojnine, toda ne solidarno, kot bi bilo v splošni in skupni težavi pričakovati, zato je javnost plač in drugih prejemkov še kako utemeljena.
Zbor tudi podpira zahtevo SLS, da nižje pokojnine rastejo hitreje kot visoke ali pa da najvišje ostanejo zamrznjene, spodnje pa rastejo skladno s povečanimi življenjskimi stroški.
Tudi občinskim - litijskim težavam so člani zbora namenili precej mnenj, sugestij, predlogov in zahtev. Splošno grajo je doživel dosedanji postopek določanja lokacije za deponijo komunalnih odpadkov. Potrošena občinska in druga javna sredstva
KULTURNO-UMETNISKO DRUŠTVO LITIJA V USTANAVLJANJU
VABI K SODELOVANJU
vse, ki bi radi izrazili svoje ideje in kreativnost na področju kulturnega dogajanja. Ker je naše področje delovanja zelo široko osnovano (od ustanovitve gledališke skupine do organiziranja raznih likovnih in literarnih delavnic...), nam bodo dobrodošli kakršnikoli prispevki in ideje, katerih namen je sproščanje duha in popestritev kulturnega dogajanja v Litiji.
Vse, ki bi vas tovrstna dejavnost zanimala in bi se radi včlanili v omenjeno društvo, vabimo, da v dopoldanskih urah pokličete po tel. 881-589 (Dunja), kjer boste dobili podrobnejše informacije.
VLJUDNO VABLJENI!
nimajo opravičila. Poslanci v obč. skupščini pa morajo sprožiti postopek ugotavljanja odgovornosti člana IS, zadolženega za ekologijo.
Vodstvo podružnice SLS Litija bo IS oziroma Skupščini občine Litija ponudilo predlog, kako naj se na demokratičen (ob sodelovanju prizadetih), racionalen in učinkovit način izvede postopek določanja kraja za deponijo. Vso podporo so dobila dela na modernizaciji cest, vodovodnega, telefonskega in električnega omrežja. Poslanci SLS naj zahtevajo poročilo o izvedbi vsakega projekta posebej - zlasti morajo biti vidni deleži občanov občine in države ter o njem dajo oceno.
Janez Lukač
KONFERENCA MLADIH KRŠČANSKIH DEMOKRATOV
V soboto, 3. aprila 1993, je bila v Slovenskih Konjicah letna konferenca MKD. Na konferenci sta bila navzoča tudi predsednik Slovenskih krščanskih demokratov Lojze Peterle in glavni tajnik SKD Edvard Stanič. V pozdravnem govoru je predsednik SKD poudaril, da se bo ključni preobrat v slovenski politiki zgodil šele z generacijo, ki prihaja iz vrst podmladka. Ta generacija je neobremenjena in ima nove cilje. Politično bi se morali povezati s srednje - evropsko mladino, zavedati pa se moramo, da gremo lahko v Evropo le z lastno identiteto.
Udeleženci konference smo izvolili tudi nove člane vodstva in sprejeli več resolucij, ki predstavljajo cilje in programsko osnovo dela Mladih krščanskih demokratov kot najmočnejše mladinske organizacije.
OO MKD LITIJA
ŽIVLJENJE V PODOBAH
SLIKA I. IZBOR RAVNATELJA
Zasedanje litijske občinske skupščine. Poslanci potrjujejo ravnatelja osnovne šole Litija. Voditi ustanovo, ki vzgaja in izobražuje mladi rod, ni mačji kašelj, zato naj dela in naloge opravlja človek, ki je pedagoški strokovnjak, moralno čuteči človek in dober organizator. Naša družba ceni delo učiteljev in vzgojiteljev, zato mora biti na to delovno mesto izbran "pravi človek". Predlagani kandidat ni bil primeren.
SLIKA II. SPREJEM PRORAČUNA
Sprejema se proračun občine. Poslanci ugotavljajo, daje denarja malo, življenje postaja težko in "lahko" vrečo cvenka bo treba pravično razdeliti. Najprej bo denar zagotovljen za obstoj dejavnosti, ki so zakonsko opredeljene in so življenskega pomena. Vrtec je ustanova, ki vzgaja najmlajše, vendar mlade družine niso sposobne kriti stroškov obratovanja, zato naj bi večji delež stroškov pokrivala družba.
Poseben problem so starši z najnižjimi osebnimi dohodki, ki imajo zakonsko pravico, da jim družba v stiski pomaga. Za leto 1993 v litijskem proračunu za te namene ni bilo namenje-
v
nega NIC. Sicer pa kaj bi se jezili, obljubili so nam, če bo res tako hudo, da nam bodo poslali "KONVOJ" humanitarne pomoči, sedaj pa je potrebno denar nameniti za bolj pomembne stvari, pa četudi niso zakonsko opredeljene.
SLIKA III. RAZMIŠLJANJE
Ko sem odhajal proti domu sem se spomnil tiste čudovite zgodbe "ZGODBE O USPEHU", ki so nam jo pripovedovali v poznojesenskih večerih. Ali ni ta zgodba danes precej drugačna, pa čeprav smo morali to pripovedovanje drago plačati in otroci, ki so naše največje bogastvo, naj bi bili sedaj, ko ni denarja, malo manj bogati. Sicer pa je sreča, da so to zgodbo pripovedovali "trpežnim" Slovencem, če bi jo otrokom, bi bilo težje, otroci ne lažejo, hočejo resnico.
SLIKA IV. ŽIVLJENJE TEČE DALJE
Pripovedujejo nam, da ne moremo imeti francoske kulture, švedske so-ciale, ameriške šole in japonskega gospodarstva. Hvala za vse to, OHRANIMO tisto, kar smo že imeli, to je slovensko kulturo, šolo, socialo in tudi gospodarstvo. Ne uničujmo našega duhovnega bogastva, tega nam naši zanamci ne bodo oprostili. V Litiji je kulturno mrtvilo, sedaj je na vrsti otroško varstvo, vendar verjemite, da sem preveč ponosen na delo ljudi, ki so ustvarjali in ustvarjajo na našem področju, da bi izničili rezultate vloženega dela in odrekanja, saj smo dosegli nivo kvalitete,s katero se lahko ponašamo v Evropi.
Sicer pa čas teče dalje in potrebna bo nova zgodba...
Franci Končar
momi
VALVASOR IN LJUBLJANA
Valvasorje toliko napisal o Ljubljani, da tu ni mogoče vsega predstaviti. Naj zapišem tisto, kar je po mojem mnenju najpomembnejše:
LJUBLJANA NEKOČ
"Ljubljana, glavno mesto Kranjske, ki je bila nekoč pri starih znana pod imenom Emone, mesta v Zgornji Panoniji, leži v ravnini, vendar pa ima na eni strani gorovje v soseščini. Nemci ji pravijo Laybach zaradi reke Lavbach, ki teče skoznjo, Italijani Lubiana, Slovani in Kranjci Ljubljana, La-tinci Labacum. Zdaj je zgrajena v obliki polmeseca ali polkroga, ki objema hrib za gradom. Reže pa ali loči ta polmesec v obe smeri plovna reka Ljubljanica, ki ima dva mosta in ji tretjega nadomeščajo ladje, vedno pripravljene na prevoz. Leži sredi dežele 46 stopinj, 17 minut širine in 35 stopinj, 26 minut dolžine. Tu se ločijo štirje deli dežele: Gorenjska, Dolenjska, Srednja Kranjska in Notranjska."
OBRAMBA MESTA
"...Leta 1416 je Ljubljana zrasla v znatno mesto, ki sojo obdali s precej močnim obzidjem. Na ukaz cesarja Friderika so jo 1475 leta še bolj utrdili, tako daje lahko kljubovala vpadu grabežljivega Turka; celo turški ujetniki so morali pomagati. Naposled so 1520 leta začeli utrjevati mesto z zidovi in stolpi, nasipi, braniki in jarki; njegovo kraljensko veličanstvo na Ogrskem in Češkem Ferdinan-dus, poznejši slavni rimski cesar, je prispeval veliko denarja, a slavni deželni stanovi kranjski poleg deželne tlake še 4500 GLD."
MARIJIN STEBER
"... Stopimo do jezuitske cerkve! Precej pred njo in kolegijem naletimo na kip ali podobo naše ljube Gospe. To umetnino so dali napraviti slavni deželni stanovi na lastne stroške. Z delom so začeli v mesecu marcu 1680, ko so skopali temelje. Vse je izdelano iz lepega, na različne načine zglajenega marmora. Steber sestoji iz pisanega redkega marmora v enem kosu, glavič ali napustek pa kaže gemeški beli marmor. Podstavek in steber je napravljen po mojem načrtu. Na spodnjih štirih podstavkih vidiš naslednje štiri podobe iz trdega sivega ali belega kamna: sv. Jožefa, sv. Leopolda, sv. Ignacija in, sv Frančiška Ksa-verja. Zgoraj na stebru pa se blešči iz enega kosa vlita podoba Matere božje, dal sem jo po svoji iznajdbi oblikovati, upodobiti in odliti ter sem stalno zraven bil in sicer sem uporabljal za obliko-
vanje umetnika VOLka Weisskir-ckmerja, kiparja v Solnogradu, za vlivanje pa ljubljanskega zvonarja, pred kratkim umrlega Krištofa Schlaga. Tako je bila podoba hkrati s kroglo vlita tu v Ljubljani v livarni pred Karlovškimi vrati leta 1681 dne 16. decembra ponoči med 11 in 12 uro srečno in brez napake v enem samem, osem čevljev visokem kosu, a postavil jo je v naslednjem 1682 letu 27. marca, ki je takrat padel na veliki petek, od slavnih deželnih stanov najeti zidarski mojster Marcello Genovese."
LJUBLJANSKI GRAD
... je zelo stara stavba, ki pa ni znano, kdaj so jo zgradili. Verjetno, da so grad sezidali vojvode koroški, če ne ti, pa gotovo mejni grofje kranjski, ki so kot istrski mejni grofje v enajstem in dvanaj-
stem stoletju prav daleč postavili svoje vladarske cilje. Zdi se, daje polagoma zrastel do današnje velikosti in daje pred dvesto leti, ko je bilo mesto tesnejše in seje pred zgornjim mostom nehalo, bil mnogo manjši. To potrjuje zid, ki gre po vsem griču do omenjenega mostu, a nima sedaj nobenega pomena več. Grad je proti vzhodu precej utrjen in ima močne branike,, katerih največji je bil sezidan 1543 leta. Leta 1579 in 1580 so napravili nasip, ki je spadal med dolžnosti Vajkarda barona Turjaškega, takratnega deželnega glavarja na Kranjskem. Stroške je plačala tukajšnja vicedomska hiša.
Na gradu je tudi visok stolp; viden je sredi mesta in se imenuje stolp piskačev. Tu je lep rog, prav znamenit zaradi svojega umetne-
ga glasu. Zvečer, ko se dan in noč poslavljata, včasih tudi zjutraj, doni ta rog kake četrt ure in se sliši precej daleč iz mesta. Prav tako se oglasi, če je pri ljubljanskih gospodih kakšna slavnost in če na dom spremljajo novo izvoljenega župana, mestnega sodnika, mestnega blagajnika in špitalskega mojstra.
Stolp ima na vrhu hodnik, s katerega se ob enajstih dopoldne poleti skoraj vsak dan, večkrat pa tudi pozimi, oglasijo mestni stolpni čuvaji v svoji zeleni mestni opravi s tremi pozavnami in trobento ali kometom. Plačuje jih mesto kot dobre godbenike. Na tem stolpu zvoni vse dni v letu zjutraj ob sedmi uri, baje v spomin, ker je turški pesjan po obleganju mesta prav ob tem času sramotno odšel. Z velikim zvonom
Spomenik Janezu Vajkardu Valvazorju v Ljubljani. Spomenik stoji v parku ob Narodnem muzeju na uglednem mestu v središču Ljubljane. Postavili so ga leta 1903. Spomenik je delo Alojza Gangla. S svojo pokončno držo spominja na svoje vojaške dni; hkrati pa z dobrohotno držo roke na Valvazorjevo nagnjenje k dajanju in ustvarjanju v kulturne in druge namene.
zvonijo v tem stolpu ob dveh velikih žegnanjih ali semnjih, prvega maja in na sv. Elizabete dan, od dvanajstih opoldne do ene in potem na koncu vsakega semnja, ki traja štirinajst dni. - Ta stolp ima tudi uro, ki vsako uro na veliki zvon bije; čuvaj pri njej je dolžan, brž ko ta naprava uro naznani, da še enkrat na manjšem zvonu na roko uro odbije. To se godi predvsem zato, da se čuvaja spodobna pazljivost občuti tako podnevi kot ponoči, zakaj njegova posebna dolžnost je paziti na ogenj. Ob taki nesreči tolče kar naprej po malem zvoncu in izobesi v tisto smer mesta, kjer je izbruhnil ogenj, podnevi rdečo zastavo, ponoči pa svetilko, da bi se brž razglasilo, kje in na kateri strani gori. To sredstvo uporabljajo v vojnem času tudi glede na sovražnika ...
LJUBLJANICA
... Čeprav reka sama na sebi ni velika, ker nima padca in jo zgradbe v mestu Ljubljani tako rekoč zapirajo, zajezujejo in jo skoraj kakor jez ovirajo, je vendar do Vrhnike tako globoka, da se da voziti po njej gor in dol z velikimi ladjami, ki nosijo po tri sto centov blaga zakaj tu v Ljubljani ni reka niti za minuto stopinje nižja ko na Vrhniki, čeprav sta ta dva kraja štiri milje narazen; to lahko potrdim z lastno skušnjo in merjenjem. Reka torej leži tako rekoč vodoravno. Omembe je še vredno, da sega plovnost reke le do izvira na Vrhniki, ne pa pod Ljubljano, ker preprečujejo to mlini, jezovi otoki in vodne globine.
Močvirje, ki se razteza štiri milje v dolžino in tri v širino, bi se najlažje dalo izsušiti z umetnimi jarki kakor na Holandskem; tako bi se moglo spremeniti v najlepšo zemljo, tudi blizu mesta, kjer je voda zajezena. Čeprav bi tu voda morala nekoliko pasti, bi to prav malo znašalo, zakaj ves močvirnati svet leži skoraj vodoravno in bi torej reka tako in tako ostala plovna. Če namreč voda tako naraste, da se v Ljubljani za seženj nad naravno višino dvigne, stoji tri ali štiri milje naokoli kakor jezero. Tako bi se dal napraviti tu lep ribnik, ki bi obsegal tri milje. Sicer pa je nekoč že VVolffgangus Markovič, bivši deželni pisar na Kranjskem, izrazil svoje mnenje, kako bi se z umetnim kanalom skozi gorovje utegnilo izsušiti močvirje; svoj predlog je zajel v petnajst poglavij in ga spravil na papir...
VALVASORJEVA ROJSTNA HIŠA V LJUBLJANI
Tisti, ki bi rad vedel, kje se je
PIŠE: IVAN GODEC
VALVASOR rodil, bo moral natančno proučiti vse vrste pisnih in drugih virov o tem. Večina strokovnjakov se do sedaj nagiba k zaključku, da je bil najverjetneje rojen v hiši na Starem trgu št. 4 v Ljubljani, kjer so Valvasorjevi takrat stanovali. Na tej hiši so maja 1929 vgradili okroglo spominsko ploščo iz belega marmorja. Na plošči je napis: TU
JE BIL ROJEN JANEZ VAJKARD VALVASOR 28. V. 1641
Plošča je delo Cirila Tavčarja. Na obrobju je napis:
POSTAVILO MUZEJSKO DRUŠTVO ZA
SLOVENIJO
Sedaj so v pritličju hiše poslovni prostori uslužnostne in trgovskih dejavnosti. V nadstropjih so stanovanja.
Pravokotno na Stari trg je ob hiši ulica Vodna pot. Razen plošče na fasadi tu nič ne spominja na Janeza Vajkarda Valvasorja.
MARIJIN STEBER
V letu 1993 steber stoji v cerkvi sv. Jakoba. V tristo letih je doživel nekaj selitev. Zaradi dotrajanosti kamnitih delov so spomenik ponovno postavili 3. julija 1939. Zamisel je dal arhitekt Jože Plečnik. Uporabili so podpeški apnenec. Ob ponovni postavitvi je bil spomenik namenjen spominu, s katerim so se kranjski deželni stanovi zaobljubili v zahvalo za zmago nad Turki leta 1664. Spomenik kljubuje času.
Na stebru je napis:
"Tretjičpostavila mestna občina ljubljanska leta 1938"
Spodaj pa:
"Kamnosek Alojzij Vodnik"
Na cerkvi je napis:
"Marijin steber"
Plastika iz 17. st. Preureditev trga 1927, postavitev stebra 1939. Arhitekt ureditve J. Plečnik (sledi besedilo v angleščini)
Na cerkvi sv. Jakoba pa je napis:
"Poznogotski prezbiterij", ladja z začetka 17. st. Veliki oltar F. Robba 1728 - 1732. Kapela sv. Frančiška Ksaverija 1669. V notranjščini baročni kipi iz 1. pol. 18. st. (Ang. Pozzo, J. Contieri, F. Robba, F. Rottmaver"
Oba napisa sta sestavni del turističnega vodnika po Ljubljani.
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
PREDSTAVLJAMO VAM REJNICO MATILDO KIŠEK
Matilda Kišek iz Vodic pri Gabrovki že od leta 1972 opravlja delo rejnice. Do sedaj je bilo pri njej v rejništvu deset otrok - rejencev, zato smo jo tudi izbrali in prosili za pogovor o njeni odločitvi, da postane rejnica in o njenih rejniških izkušnjah.
Pripovedovala jc:
Glavni razlog, da se je odločila postati rejnica in skrbeti za otroke, ki ne morejo živeti pri svojih starših, je njena osebna izkušnja iz otroštva. Sama še dve leti ni bila stara, ko so jo starši dali k stricu in teti, ki nista imela otrok, pri njih pa jih jc bilo deset. Do svojega 12. leta ni vedela, da ne živi pri svojih starših in ko jc zvedela, je to težko prebolela. Bila je zelo razdvojena. Zato je
bila pri svojih rejencih zelo pozorna na to, da so vedeli za svoje starše, da so imeli stike z njimi, njo pa so lahko klicali "teta", čeprav bi jo kdo rajši "mama". Da postane rejnica, se jc odločila iz nekakšnega do-motožja in ker je imela otroke posebno rada. Druga okoliščina jc bila ta, da jc skupaj s 16 - letno hčerko ostala sama na večji kmetiji in ji je tudi hčerka predlagala, da sprejmejo kakega otroka v družino.
Projektno delo v OŠ Gabrovka,
PUSTOVANJE, KULTURNI DAN
V okviru kulturnih dni, ki smo jih načrtovali na začetku letošnjega šolskega leta, smo se odločili, da bomo pustovanje izvedli v obliki projektnega dela.
Delo je potekalo štirinajst dni, in sicer v devetih skupinah. Vključeni smo bili vsi učenci in vsi učitelji. Naloge pa smo si razdelili takole:
1. razred: Pust predstavlja slovo od zime. Učenci izdelajo preprosto masko.
2. razred: Pust prinaša mnogo ropota. Zimo je treba prepoditi. Učenci izdelajo instrumente - ropotulje.
3. razred: Pust ohranja mnogo vraž. Učenci o njih poizvedo, jih zapišejo.
4. razred: Učenci raziskujejo izdelovanje mask v preteklosti.
5. razred: Pust - masten okrog ust. Učenci zbirajo recepte.
6. razred: Razvoj maskiranja oz. pustovanja skozi zgodovino.
7. razred: Tipične maske slovenskih pokrajin.
8. razred: Svatovski sprevod - del pustnega sprevoda.
9. skupina: Učenci - kuharji pripravljajo pustne dobrote.
Učenci so se o svoji temi pogovarjali z razredniki in ostalimi učitelji, informacije so iskali v literaturi, zbirali so jih tudi na podlagi razgovorov z ljudmi na terenu. Vsa spoznanja smo strnili v pustni torek, 23. februarja, kije bil na šoli organiziran kot kulturni dan inje predstavljal zaključek projektnega dela. Potekal pa je takole: prvo uro so v matičnih učilnicah posameznih razredov nastajali plakati o temi, ki sojo raziskovali učenci posameznih razredov, druga ura jc bila namenjena maskiranju, tretja poročanju v dvorani, poleg tega pa jc bila ta ura tudi ura predstavitve mask. Vsi učenci in tudi večina učiteljev seje namreč namaskirala. Četrto šolsko uro jc šolski pustni sprevod krenil po Gabrovki. Povsod so nas, maškare, gostoljubno sprejeli, nas obdarili, še zlasti v Prcsadu, kjer smo vsi dobili sok. Obdarovanje maškar je namreč v skladu z običajem, čc hočemo, da bo "repa debela". Po vrnitvi v šolo je bil še pustni ples v telovadnici. Najboljše maske nismo izbirali, saj smo se potrudili prav vsi, zato smo, sicer skromno, nagradili prav vse.
Učitelji smo bili z delom, kije bilo naporno, zadovoljni, saj smo uspeli zanimirati prav vse učence, kar jc bil seveda tudi naš namen. Upamo, da smo z načinom, kakršnega smo izbrali, uspeli vsaj malce oživiti tradicijo in preprečiti izumiranje običaja.
In kaj so rekli ljudje, ki so z navdušenjem opazovali naš pustni sprevod? "Ja, toliko maškar pa v Gabrovki skoraj ne pomnimo!"
Anica Rcsnik
Tako sta k hiši prišla najprej dva fanta. Vedno so bili pri hiši po dva ali trije rejenci naenkrat, pri hiši so bili povprečno 10-12 let, potem so se osamosvojili. Z vsemi ima šc sedaj stike, vsi sc vračajo.
Danes so pri hiši trije otroci: dve deklici v rejništvu in njena vnukinja.
Otroke jc vzgajala z lepo besedo, v vseh letih ni imela posebnih vzgojnih težav. Pravi, da je rejence vzgajala še bolj v rokavicah kot svojo hčerko, "ker je vsak tak otrok šc bolj občutljiv kot domač". Vzgajala jih jc k poštenosti in odkritosti, ter redu. Z otroki se je veliko pogovarjala tudi o tem, kaj pomeni rejništvo. Vedeli so, da vsako rejništvo uredi in spremlja socialna služba, ki rejniški družini za otroka tudi pošilja rejnino. Če je bilo možno, jc otrokom omogočala stike z njihovimi starši, ki so otroke tudi obiskovali.
Vsa leta jc bila zdrava. Leta 1990 pa jc nenadoma doživela hudo poškodbo - počila ji je aorta. Prestala jc 12-urno operacijo. Danes, po treh letih, še vedno velja za zdravniški fenomen, ker je preživela takšno operacijo. To občuti kot novo rojstvo. Po operaciji so jo v bolnici obiskali vsi rejenci. To je  bil  zanjo  zelo ganljiv občutek, da so se jc spomnili. Tudi domov še vedno prihajajo. Veliko ji jc vedno pomenil občutek, dajo imajo otroci radi in daje med njimi ljubezen.
Nikoli ji ni bilo žal, da se je ukvarjala z. rejništvom, čeprav to delo ni vedno lahko. Šc danes delo rejnice opravlja z dobro voljo, čeprav zaradi bolezni težje. Pri delu pa ji veliko pomaga hčerka Slavi.
Na koncu pogovora sem gospo Matildo vprašala, kaj bi "položila na srce" tistim, ki se sedaj odločajo, da postanejo rejniki. Rekla je: KDOR NIMA LJUBEZNI, NAJ SE TEGA NE LOTI".
CENTER ZA SOCIALNO DELO LITIJA
Metoda Crnkovič, dipl. psih.
POZDRAV POMLADI
POZDRAV POMLADI je bil naslov prireditvi, ki so jo pripravili učenci OŠ Primskovo, pomagali pa so jim nekateri šolarji iz Šmartna in Sobrač.
V enotirnem programu, ki ga je vodila učiteljica Marinka Vidgaj, so nastopajoči s pesmijo, igrami in skeči hoteli priklicati v naše kraje pomlad in razveseliti krajane. Tudi glas harmonike ni manjkal; zanj je poskrbel g. Kotar z Dol, ki je za konec zaigral nekaj slovenskih narodnih.
Da jc prireditev uspela, so pričali zadovoljni obrazi poslušalcev, ki so sc res v velikem številu odzvali vabilu, pa tudi pomlad je že prišla med nas.
Miha Ovnik
KAZEN
Otrokova dejanja so večkrat prenagljena in brez izkušenj. Pojavijo sc težave. Navadno se otrok iz tega nekaj nauči in drugič bolj premisli. Temu pravimo NARAVNA KAZEN. Njene posledice nosi otrok.
Seveda pa nevšečne posledice nepremišljenih dejanj večkrat kaznujejo starše kot pa otroka samega. Zato moramo starši prebuditi v otroku željo, da se vede tako, kot ustreza njemu in tistim, ki z. njim živimo. Zato potrebujejo otroci navodila, vodila in zahteve. Njihova doza pa mora biti prava. Čc jih je preveč, je otrok nervozen, ker si jih ne zapomni. Zato naj bo navodil nekaj, lc-ta pa jasna in konkretna. Pri otrocih, ki imajo večje težave, uporabimo v enem tednu le eno vodilo, npr. da se preobleče, ko pride domov. Drugo pa skušamo spregledati in prihraniti za čas, ko bo prvo vodilo izopolnil.
Če kaznujemo prehitro, ne bomo prebudili v otroku razmišljanja o svoji napaki, ampak bo-
mo razvili njegovo kljubovalnost. Pustimo mu, da pove, zakaj je nekaj naredil in nato ga kaznujmo. Kazen pa nc sme biti takšna, da bi otrok neko svojo pravico izgubil za vedno. Dati mu moramo možnost, da si ponovno pridobi naše zaupanje.
Zanimive so tudi DUŠEVNE KAZNI , ko otrok že s pogledom ugotovi, kako nas je prizadel. Ko začutimo, da čuti našo žalost, mu jo seveda razložimo. Ne govorimo mu z besedami, ki ga označujejo za celo življenje, npr.: "... s tabo imam same probleme...","... nemogoč otrok si...", ampak: "Tole si naredil pa zelo narobe!"
Najbolj pomembno pa jc, da ga spet kmalu sprejmemo v svoj objem. S tem mu damo vedeti, da ga imamo radi in da mu kljub napaki zaupamo. S tem spodbudimo vse dobro v njem.
Spcc. ped. M. Mlakar - Agrež
ŽIVLJENJE V VRTCU »NAJDIHOJCA«
Danes bi vam rada napisala nekaj o Življenju v vrtcu. O tistih lepih prijetnih trenutkih in o tistih, ki nas žalostijo, razjezijo in sploh niso samo "vrtčcvski", ampak so takšni, da naj bi se jih resno zavedli vsi občani, še zlasti pa tisti, ki živijo na desni strani reke Save.
Začela bom z veselimi, prijetnimi trenutki, ki jih je v vrtcu nešteto. Eden izincd njih je prav gotovo POMLADNO SREČANJE S STARŠI, OTROKI IN TOVA-RIŠICAMI.
Dolgo smo se pripravljali na ta dan, tako da so ga otroci intovarišice notranje začutili. S prijaznimi povabili smo obvestili starše, da naj petkovo popoldne, 26. marca, preživijo v vrtcu s svojimi otroki in njihovimi tovarišicami. Odziv je bil tolikšen , da smo bili vsi skupaj presrečni, obenem pa smo začutili, da starši spoštujejo delo v vrtcu in zaupajo usmeritvam vzgojnega dela v njem
Po začetnem kulturnem programu
v vsaki igralnici posebej, ki je bil raznolik, pester in izviren, so se starši s svojimi otroki zaposlili v pripravljenih vzgojnih kotičkih, v katerih so ustvarjali z različnimi materiali in se ob spodbudni domišljiji otrok sprostili ter v vseh dejavnostih tudi uživali. Pletli so košarice, izdelovali ikebane, dojenčke iz cunj, slike iz blaga, mizarili, oblikovali živali iz bombaža, torbice iz velurja, rožice iz volne, vazice in še veliko izvirnih izdelkov je bilo opaziti, ko so starši in otroci zadovoljni zapuščali vrtec.
Veliko priprav je bilo potrebnih za aktivno udejstvovanje tolikšnega števila ljudi, za kar so zaslužne tova-rišice iz vrtca, starši, pa tudi zunanji sodelavci, ki so nam pomagali zbrati različne materiale in bili kot demonstratorji določenih dejavnosti. Ob tej priliki bi se jim rada zahvalila v imenu celega kolektiva.
In kaj naj rečem na koncu? Starši, tudi v prihodnje ostanite naši zvesti in dobri prijatelji. Prepričani smo, da
vi in vaši otroci čutite, da je delo v vrtcu kvalitetno in kvantitetno, kajti tisti, ki ga ne obiskujejo, tega nc čutijo in prav zato mu zlahka režejo vedno "tanjši kos kruha".
In kaj ob tem razmišljajo otroci? Želijo si le prijaznih, veselih tova-rišic in veliko pestrih iger, dejavnosti in sploh nenehno nekaj novega Zaradi tega skušamo uvajati v vzgojno delo različne NOVITETE. Ena izmed njih je prav gotovo gibanje, da ne rečem prava telovadba. Dolgo smo prosili, da bi bil prostor v novi športni dvorani namenjen tudi za telovadbo najmlajšim. Končno nam je uspelo. Vsako sredo ixl 9. do 10. ure je del velike telovadnice namenjen tudi predšolskim otrokom iz vseh vrtcev v Litiji. SREČA! Začeli smo
z vrtcem "Najdihojco" za skupino malih šolarjev in starejših sre-dinčkov. Otroci so se, primemo oblečeni in obuti, odpravili v pravo telovadnico. Od začetnega ogrevanja smo prešli na sistematično razgibavanje ob različnem orodju. Ob skrbnem vodenju vzgojiteljic in varuhinj so se otroci dobro razgibali. A kaj, koje ena ura tako hitro minila in kako dolgo bomo čakali, da bomo spet na vrsti. A kljub vsemu je veselje bilo in ostaja
Tisti pa, ki bi lahko, skušajte razmisliti še o kakšnem terminu za telovadbo najmlajših. Obljubljamo vam, da bomo dvorano čuvali in skrbno pospravili vse, kar bomo uporabili.
Teden, ki je bil namenjen obisku telovadnice, je bil nasploh zanimiv. Svet pisanih, pomladnih barv smo popestrili tudi z RAZSTAVO PISA-NIC, ki smo jih tokrat izdelali na zelo različne načine. Tovarišice smo se dogovorile, da bomo za pisanice naredile naravna barvila iz različnih rastlin, o katerih ob takšnih priložnostih razmišlja premalo ljudi. Tako smo pisanice obarvali z barvami suhih borovnic, peteršilja, korenja, čebulinega lista, hibiskus čaja pa tudi z. voskom. A pisanice je bilo potrebno tudi primerno shraniti. Izdelali smo različne podstavke, ovitke, košarice, vlake, zajčke..., vse mogoče ideje so zrasle v glavah otrok in tovarišic. Res zanimiv in pisan dogodek, ki je ustvaril pravo predpraz-nično vzdušje. Lipam, da so starši in otroci marsikakšno idejo uporabili tudi v domačem okolju, kajti vedno se učimo drug od drugega in tako začutimo, da več glav več ve.
In kaj vedo tisti, ki obiskujejo vrtec oziroma njegovo dvorišče v popoldanskem in večernem času? O tem, da imamo radi čisto in zdravo okolje za igro, prav gotovo NIČ. Kdo bi sicer razumel, da lahko sredi urbanega naselja sredi življenja, to se pravi med ljudmi, delajo mladi nadebud-neži tolikšno razdejanje.
Ali res nihče ne sliši, kako se lomijo deli ograje, razbijajo steklenice, ali se nc vidi dim, ki ga širi ognjišče za vrtcem? Nemogoče! Razumem, da so mladi pogumni, močni in se radi ponašajo s samim seboj. Toda to naj ne bi bilo povezano z uničevanjem tistega ki je last nas vseh, vsaj trenutno je še tako!
PRIZADETI SMO! Prizadeti vsi, ki nenehno čistimo to svinjarijo in razdejanje, vsi, ki želimo v najmlajših vzgojiti odnos do okolja. Pa vendar to ni le naša naloga, to je tudi in predvsem naloga staršev in občanov, ki bi morali z lastnimi dejanji in pravo besedo na pravem mestu doseči, da bi tudi mladi v najobčutljivejših letih doumeli pomen takega ravnanja.
Med otroci in starši smo v vrtcu izvedli anketo o tem, kaj bi lahko storili, da bi takšna dejanja preprečili. Predlogi so bili izvirni in zanimivi. Odločili smo se, da jih bomo v prihodnje uporabili in zavzeli ustrezne ukrepe za takšna barbarska dejanja
Do takrat pa ne pozabite: z lastnim vzorom lahko marsikaj storimo za lepši in zdrav jutrišnji dan, a ne zamudite pravega trenutka, kajti... življenje in vzgoja otroka se začenja že v materinem telesu.
Olga Sinreih
NAGRADNI REBUS
Levo voda, desno voda, mesto leži ob vodi in tudi rešitev je življensko vezana na vodo.
Rešitve rebusa pošljite v zaprti ovojnici do 5. maja 1993 na naslov uredništva Glasila občanov ali jih oddajte osebno v avli Skupščine občine Litija. Izrezane morajo biti iz časopisa, na kuverto pa napišite "NAGRADNI REBUS".
Za pravilne rešitve bomo po žrebanju podelili dve nagradi:
1. Ribja večerja za dve osebi (Gostišče Tinček, Spodnji Log)
2. Enodnevna ribolovna karta (Ribiška družina Litija)
PISMA BRALCEV
Spoštovani urednik Glasila občanov!
Bralec K. iz Ribč nam je napisal pismo, v katerem nas sprašuje, zakaj smo spremenili glavo Glasila občanov in kaj pomeni 20 let. Zakaj smo odstranili dolgoletni grb mesta Litija - 24.12.1941 - in razpisali natečaj za nov grb. Predlaga, da bi lahko o tem delikatnem vprašanju kaj več napisali in pojasnili, komu je bil omenjeni grb v napoto, čeprav so še nekateri vodstveni organi na oblasti, ko so omenjeni grb pred tolikimi leti sprejeli za svojega.
Bralca tudi zanima, kje se zatika pri rekonstrukciji ceste Ribče - Litija oziroma do Ilo-tiča; zadeva se vleče že vrsto let, ko sta bila na oblasti politika Marinko in Dolanc in še kakšen zasavski funkcionar je marsikaj obljubljal. Občana zanima, kako bo potekala rekonstrukcija ceste skozi vasi Ribče in Vernek, katere hiše in druge objekte bodo odstranili. Prav bi bilo, da bi o tem kaj več zvedeli tudi iz Glasila občanov. Zadnje čase opaža, da se vodstvo občinskih organov zapira v litijsko okolje, pozablja pa še na okoliške kraje, kjer občani po svoje premagujejo težave.
Bralcu K. iz Ribč se iskreno zahvaljujemo za pismo in na prvi del tudi odgovarjamo. V novem statutu občine Litija, ki so ga sprejeli poslanci vseh treh zborov OS, ni več dosedanjega grba (znaka) občine niti datuma občinskega praznika, saj bo oboje v prihodnje opredeljeno z ustreznim odlokom, ki pa ga poslanci še niso sprejeli. Tako trenutno občina Litija nima svojega grba ali znaka, sedanji simbol na registrskih tablicah pa je le ustrezno obeležje mesta Litije in ne celotne občine. Zato se je uredniški odbor GO odločil, da v "glavo" začasno namesto grba vstavi jubilejno obletnico izhajanja občinskega glasila. Prav ta mesec mineva 20 let, odkar je izšla prva številka Glasila občanov, saj o tem objavljamo prav v aprilski številki obsežnejši prispevek.
Na drugi del vaših vprašanj, ki so izredno zanimiva in še vedno aktualna, vam, žal, ne moremo odgovoriti, strinjamo pa se z vami, da bi morali o teh problemih pisati tudi v našem glasilu.
Hvala za sodelovanje in lep pozdrav!
Boris Žužek, glavni in odgovorni urednik GO
PREDLOG PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 1993
Vmarčevski izdaji Poročevalca državnega zbora Republike Slovenije je bil objavljen omenjeni predlog. Pozoren sem bil do proračuna Ministrstva za kulturo in znotraj tega do Zavodov za varstvo naravne in kulturne dediščine. Na področju investicij
in investicijskega vzdrževanja je občutno veliko pomanjkanja denarja, je pa izražena velika dinamika interesov. Tudi če se v letu 1993 marsikaj ne bo izvajalo, so pa potrebe navedene. Žal med temi ne najdem nič iz Litijske občine. Čudi me zato, ker često izkazujemo veliko bogastvo naravne in kulturne dediščine. Med temi vrednotami jih je verjetno nekaj, ki bi sodile v državni program.
Pavel Smolej
"TO JE PRAVA REŠITEV"-NEPREMIŠLJENA ODLOČITEVV
V zvezi s člankom g. Ignaca Vozla, objavljenim v Glasilu občanov marca 1993 v rubriki "Pisma bralcev" pod naslovom "To je prava rešitev" želim povedati še svoje poglede na žgočo problematiko realizacije zazidalnega načrta v zahodnem delu Kresnic.
Podnaslovom "TOJEPRAVA REŠrTEV" avtor članka z izbranimi besedami opravičuje odločitev krajanov Kresnic na zboru dne 3.3.1993, na podlagi katere naj bi se črtala iz zazidalnega načrta predvidena cesta ob železnici od železniškega prelioda pa do konca. Članek je pretežno demagoško obarvan, pravega stanja pa ne prikazuje, kar lahko tiste, ki konkretne situacije v Kresnicah ne poznajo, popolnoma zavede.
Na zboru občanov je bilo prisotno za Kresnice skromno število 61 krajanov. Od teh je glasovalo le 28 krajanov in sicer 17 za črtanje predvidene ceste iz ZN, 11 pa je želelo, da predvidena cesta v osnutku ostane.
Novost, ki je predvidena v spremembah dosedanjega načrta, predstavlja cesta od železniškega prefioda do t.i. Flegarjevega prehoda čez železnico. Cesta naj bi služila kot obvoznica, da se izogne nerodnemu vijuganju skozi naselje. Kot obvozna cesta še precej časa ne bo uresničljiva.
Povsem drug problem predstavlja stanovanjsko dostopna cesta ob železnici od Flegarje-vih ramp pa do skrajnega zahodnega dela že zgrajenega naselja. Ta cesta je bila predvidena že v prvotnem ZN Kresnice -zahodni del leta 1974 in je že takrat sodišče dovolilo zasilno pot po trasi ZN - za prvi dve stanovanjski hiši (Pristovnik -Kos Marjan). Ni nujno potrebna prvotna predvidena širina ceste, zadostuje že 3 do 4 m širine.
Cesta ob železnici ne rešuje dostopov samo k novozgrajenim stavbam, temveč omogoča tudi ukinitev treh dosedanjih zasilnih in nevarnih dostopov, speljanih od sedanje asfaltirane ceste k stavbam na skrajnem zahodnem delu. Enega od teh dostopov je sodišče dovolilo g. Vozel Ignacu, dokler se ne najde druga, boljša rešitev, druga dva, zasilna dostopa pa sta "črni gradnji". Gradbena dovoljenja za vse nove objekte v tem delu Kresnic so izdana pod
pogojem priključitve na skupno dostopno cesto ob železnici po ZN.
Glede sedanjih zasilnih dostopov je bilo s strani pristojnih cestnih inšpekcijskih organov in drugih prometnih izvedencev že večkrat poudarjena nevarnost teh priključkov in potreba po dokončni boljši ureditvi, ki jo ZN vsekakor ima. Ker pa ni pričakovati, da bo zaradi prin-cipielnga nasprotovanja g. Vozla in nekaterih njegovih somišljenikov prišlo do sporazuma med prizadetimi krajani, bi bilo umestno, da se pristojni občinski organi opirajo na mnenja in ugotovitve strokovnjakov - mogoče posebne nevtralne komisije, ne pa na sporazumevanje med sprtimi krajani, saj je očitno, da logika in zdrava pamet ne prideta do izraza.
Nesprejemljiv in nerazumljiv je izglasovan zaključek krajanov po zapisniku z dne 3. 3. 1993, po katerem naj bi se projektirana cesta v celoti iz osnutka sprememb ZN brisala. Kakšen je to ZN, ki bo dovolil izgradnjo stanovanjskih objektov brez dostopov in povezav z javnim cestnim omrežjem? Prisotni krajani na zboru so bili očitno zavedeni. Njifiovo glasovanje se je kvečjemu nanašalo le na trenutno neaktualno cesto od železniškega prefioda do Flegarjevega prehoda čez železnico. Cesta ob železnici od Flegarjevega prehoda do skrajnega zahodnega dela že zgrajenega naselja ne samo, da mora ostati v ZN v primerni širini, temveč jo je potrebno čimprej realizirati. Stanovanjske stavbe so po ZNže zgrajene, dostopi pa neurejeni, to pa je osnovni vir in vzrok stalnih prepirov med sosedi.
Slavko Lajovic
SPOŠTOVANI G. AVGUST CIRAR!
Pravzaprav sem bil vesel, ko sem prebral vaš članek v Glasilu občanov v marcu letos, ki se nanaša na predvideno lokacijo za deponijo komunalnih odpadkov za občino Litija in sicer "za Svibnom". Vesel zato, ker o tej problematiki razmišljate in pišete, saj - na žalost - mnogo ljudi o tem sploh ne razmišlja, mnogo je pa - spet na žalost -tudi takih, ki svoja razmišljanja postavljajo povsem v nasprotju s strokovnimi rešitvami in tovrstnimi dosežki in izkušnjami v svetu.
No, pa pojdimo k vašemu članku, h kateremu sem nekako dolžan dati ustrezen komentar, saj v njem postavljate nekaj vprašanj in odprtih problemov. Da v mojem članku, ki je bil v Glasilu občanov št. 2193, ni nobenih podatkov o večletnih prizadevanjih za novo sodobno deponijo. O tem je napisanega zelo veliko, vsekakor mnogo več, kot pa dovoljuje prostor v našem časopisu. Tovrstna poročila je obravnaval Izvršni svet in občinska skupščina.
Vprašujete, katere lokacije so bile doslej preverjene in o razlo-
gih za opustitev nadaljnjih aktivnosti. Že leta 1988 smo pridobili predlog Geološkega zavoda za šest možnih lokacij, in sicer: Bedenov graben, Cerkovnik, Maljek, Rakovnik, Volčja jama in Reka - Gozd, vendar se je pokazalo, da ta sicer strokoven predlog temelji le na enem kriteriju, in sicer nepropustnosti tal, zato z vsemi temi lokacijami nismo mogli nadaljevati postopka. Rakovnik smo kasneje zaradi tega, ker je tam že deponija Usnjarne, predlagali za kombinirano deponijo (komunalni in industrijski odpadki), vendar se o tej možnosti nismo mogli sporazumeti.
Pri vsem tem vam moram povedati, da se je prav v tistih letih pričelo v Sloveniji intenzivno delati na problematiki odpadkov. Novo znanje je k nam prodiralo predvsem iz Avstrije in Nemčije, saj so tam glede tega nekaj desetletij pred nami. Lahko bi vam povedal tudi to, da še pred parimi leti pri nas nismo vedeli toliko o ravnanju z odpadki kot danes (razen posameznih strokovnjakov) in da še danes vedno znova in znova sprejemamo nova znanja o tem.
Glede Široke doline kot izbirne lokacije, pa vam lahko na kratko pojasnim, da smo večkrat prečesali (na kartah in na terenu) celo občino in to s strokovnimi organizacijami, in evidentirali dvanajst možnih lokacij: pod Bogenšperkom, pod Debečami, Lipnjak, Suhi potok, Ljubež - Resnik, Pod Razbora-mi, Štang. Poljane, Jabl. potok, Konjski potok, Knežakovina, pod Rodnim Vrhom in Pusti Javor. Vse naštete možne lokacije so temeljile na strokovnih kriterijih in večina od njih kriteriju, da so na takšnem mestu, da bo čim bolj ekonomičen dovoz-od-voz odpadkov iz cele občine. Na osnovi tega smo izdelali lokacijski načrt za lokacijo Resnik -Ljubež, in ga dali v javno razpravo, v kateri se je pojavilo tudi nekaj tehtnih razmišljanj, predvsem glede oddaljenosti od centra. Zato smo dali dodatno raziskati še možne lokacije v bližini centra, to je Litije in dobili štiri primerne lokacije, in sicer: pri Pogoniku, nad Ho-tičem, pri Bregu in za Svibnom (Široka dolina). Po medsebojni primerjavi posameznih lokacij z različnimi kriteriji, ki so bili seveda strokovno predstavljeni v posebni študiji, smo se odločili občinski skupščini predlagati lokacijo"za Svibnom" in naročili izdelavo lokacijskega načrta, o katerem bomo potem izvedli javno razpravo. Obširno gradivo - študijo o tem, so prejeli tudi vsi delegati občinske skupščine. Toliko o tem. Kot vidite, ni bilo storjenega nič na pamet in na hitro, ampak so vsa dela potekala preko strokovnih organizacij in na osnovi strokovnih raziskav in študij.
Seveda pa je tudi za razpravo čas šele takrat, ko je narejenega toliko, da je možno o čem razpravljati. Zakon določa, da se
javna razprava prične z obravnavo lokacijskega načrta, ki je sedaj šele v izdelavi. Takrat bo torej primeren čas za interpretacijo mnenj vseh prizadetih, kajti razpravljati je možno šele takrat, ko se z lokacijskim načrtom razpravljalce seznani. Vse drugo je govorjenje na pamet in kot sami pravite, začno zaradi tega krožiti najrazličnejše govorice, ki prikazujejo povsem nekaj drugega od dejanskih načrtov.
Strinjam se z vami, da ni mogoče ničesar reševati brez soglasja lastnikov zemljišč, razen v izjemnih primerih in prav z lastniki zemljišč smo najprej stopili v stik, med drugim tudi z vami. Sicer pa je mikro lokacija odlagališča zasnovana tako, da na vašo parcelo sploh ne posega in je na območju dveh drugih zasebnih lastnikov in pretežno na zemljišču Gozdnega gospodarstva, ki pa se z izgradnjo na tem mestu strinja, seveda s predvideno sodobno ureditvijo in tehnologijo.
Glede vaših razmišljanj o možnih posledicah in vplivih na vodo na območju Svibna vam prilagam mnenje strokovnjaka -hidrogeologa.
Povsem razumem vašo skrb zaradi možnih škodljivih vplivov deponije na bližnje hiše. Zračna razdalja do najbližje hiše je približno pol kilometra, vendar se od te hiše oz. skupine hiš mikrolokacija sploh ne vidi, ker je za hribom. Sicer pa bi se dalo o škodljivih vplivih odpadkov veliko povedati in ravno v tem je problem. Na območju občine je nekaj sto divjih deponij (!), kipa imajo negativne ali škodljive vplive na okolje, zlasti na podtalnice in površinske vode. In ravno teh škodljivih vplivov in divjih deponij se nameravamo znebiti in izdelati eno samo, ki bo varna, urejena po sodobnih načelih,redno vzdrževana in kontrolirana. Kakšni argumenti torej nasprotujejo temu, da okolje rešimo pred to nevarnostjo, kar so v razvitih evropskih državah že zdavnaj storili? Mimogrede vam povem, da gre pri sodobnih deponijah za maksimalno eliminiranje škodljivih vplivov, saj imajo te deponije urejeno, poleg naravnega, še umetno nepropustno dno (skledo), lovljenje in čiščenje izcednih vod, zajemanje meteornih vod, odplinjevan-je, tehtanje in pregledovanje odpadkov, stiskanje, prekrivanje in na koncu ureditev v zeleno površino. Na koncu pa mi dovolite, da komentiram zadnja stavka v vašem pismu . Trdite namreč, da boste tudi v prihodnje sami odgovorno poskrbeli za svoje odpadke. Kakšno je to odgovorno ravnanje z odpadki? Morda zakopavanje v zemljo? Odmetavanje na divjo deponijo ? Sežiganje? Ali kaj drugega? Vse našteto je namreč popolnoma neekološko in še daleč od varnega ravnanja z odpadki. Če bi bila ta problematika tako enostavna, bi bila že zdavnaj
rešena in se danes ne bi ukvarjali z odpadki mnogi strokovnjaki in ekologi, in odpadki ne bi predstavljali enega izmed svetovnih problemov človeštva.
Pravite tudi, najsi občina najde drugo primerno lokacijo za svoje odpadke. Za svoje? Kaj pa vi, ali vi nimate odpadkov in niste v tej občini? Saj mi imamo namen postopoma vključiti v organizirano zbiranje in odvoz odpadkov celo občino, torej tudi vas!
Torej, spoštovani g. Cirar, upam, da sta tudi najini pismi nekaj prispevali k ozaveščanju ljudi glede ravnanja z odpadki in da bomo v naši občini pričeli z njimi ravnati varno in ekološko prej, kot pa z njimi zastrupljati.
Lepo vas pozdravljam in s spoštovanjem!
RS. Na vaša razmišljanja o vprašanju vplivov na vode vam prilagam mnenje strokovnjaka za hidrogeologijo.
Martin Brilej član IS
STROKOVNO MNENJE O MOŽNEM
VPLIVU IZCEDNIH VOD IZ PREDVIDENE DEPONIJE KOMUNALNIH ODPADKOV NA OBMOČJU SVIBNA V
LITIJI Na željo Občine Litija - Oddelka za urejanje prostora sem na podlagi arhivskih podatkov opravljenih raziskav in terenskega ogleda pripravil strokovne odgovore na zastavljena vprašanja v dopisu štev.: sl/93-MB, d zne 30.3.1993. Odgovori se nanašajo le na morebiten vpliv izcednih vod (nekontrolirano odtekanje iz območja deponije) na zajetja, izvire in podtalnico.
Ali je predvidena deponija locirana na vodoneprepu-stnih tleh?
Širše območje predvidene lokacije deponije komunalnih odpadkov (Široka dolina) sestavljajo permokarbonske plasti peščenjaka in skrilavega gli-novca. Glede na hidrogeo-loško klasifikacijo po vodo-prepustnosti kamnin, se ta tla uvrščajo v vodoneprepustna. V teh kamninah se pojavljajo le izviri manjše izdatnosti, ki dre-nirajo vodo iz preperine ali pa lokalnih razpokanih con.
Na ožjem območju predvidene deponije prekriva vodone-prepustne plasti peščenjaka in skrilavega glinovca nanos potokov, sestavljen iz slabo zaobljenega proda, peščenjaka, meljne gline, peska in gline. Nanos potoka je verjetno slabo do srednje vodoprepusten. V njem se akumulira voda, ki v zasip pronica iz potokov in tvori horizont podtalne vode (območje je zelo zamočvirjeno). Debelina nanosa še ni ugotovljena; za to bo potrebno izvrtati raziskovalne vrtine ali izkopati sondažne jaške. Pregrado, ki bo zadrževala izcedne vode, bo potrebno temeljiti v neprepustna tla ter tako preprečiti pretakanje izcednih
vod po nanosu iz območja predvidene deponije.
Ali obstaja možnost vpliva predvidene deponije na vodo iz zasebnih zajetij na zahodni strani Svibna nad vasjo Zg. Log, ki jo za pitje izkoriščajo njeni prebivalci?
Omenjena zajetja so oddaljena od predvidene deponije približno 1,5 km. Vodozbirno območje teh zajetij je zahodno od površinske razvodnice, ki poteka med vrhom Mesarjcvec in Strešnim vrhom. Glede na to in slabo prepustnost oz. nepropu-stnost kamnin, ni možen vpliv izcednih vod na izvire in zajetja pri Zg. Logu.
Ali bi se vplivi deponije lahko pokazali tudi v izvirih na območju Litije - levi breg (Klinčev studenec. Studenec pri Vili)?
Iz poročila "Sanacija lokalnih vodovodov v občini Litija-KS levi breg", ki ga je izdelal Geološki zavod Ljubljana v letu 1987, je razvidno, da Klinčev studenec in studenec pri Vili drenirata isti horizont podtalne vode iz prodnega zasipa Save (prodna terasa). Vo-donosnik v prodnem zasipu se napaja s padavinami in s poniklo površinsko vodo, ki priteče iz območij, ki jih sestavljajo vodoneprepustne kamnine. Izdatnost izvirov je ob suši približno 0,5 1/sek za kar zadostuje zelo majhno vodozbirno zaledje (okoli 5 ha). Izvira sta oddaljena od predvidene lokacije več kot 2 km. Med predvideno lokacijo deponije in izviri so praktično vodnoneprepu-stne kamnine.
Glede na te ugotovitve lahko sklepamo, da ni možnosti, da bi izcedna voda iz odlagališča onesnažila vodo obravnavanih izvirov oz. zajetij na območju KS Litija - levi breg.
Ali je hribovje Svibno res polno vode, kar naj bi dokazoval potok na mestu predvidene deponije, ki tudi v največji suši (npr. lanski) ne presahne?
Vodozbirno območje potoka je zahodno pobočje Mesarjev-ca in severno pobočje Strešnega vrha. Celotno območje pokriva okoli 1 km površine. Izmerjen pretok potoka (pri predvideni deponiji) je bil v času ogleda (6. 4. 1993 - nizek vodostaj) 2,5 1/sek. Če k temu prištejemo še 0,21/sek vode zajete z zajetji za vas Konj, je to skupaj približno 3 1/sek. To so - glede na površino vodozbir-nega zaledja - razmeroma majhne količine vode, saj iz takšne površine dobimo na območjih, ki jih sestavlja apnenec ali dolomit okoli 15-20 1/sek vode. Ko ne bi bilo debelega preperinskega pokrova, ki dolgo časa zadržuje podtalno vodo in jo le počasi oddaja, bi omenjeni potok ob suši verjetno pre-sušil.
Ali bi deponija kakorkoli vplivala na vodo, ki jo uporabljajo prebivalci Konja?
Vas Konj uporablja vodo za-
jeto z drenažo v dolini južno od Mesarjevca in severovzhodno od Strešnega vrha. Zajetji sta na nadm. v. 400 do 430 m, ti. več kot 100 m nad koto predvidene deponije. Glede na to, je možno sklepati, da onesnaženje podzemne vode, ki priteka v zajetji za Konj, z izcednimi vodami iz predvidene deponije ne bi nilo možno.
V kolikšni meri so bili doslej že raziskani vodni viri na območju Svibna?
Kot mi je znano, so bile doslej opravljene detajlne raziskave vodnih virov na območju KS Litija - levi breg. Na ostalem območju so bile opravljene geološke raziskave in hidro-geološki pregled. Izdatnejši vodni viri na tem območju niso bili ugotovljeni.
Ali obstaja možnost kakršnegakoli vpliva deponije na vodo na Zg. Logu, Konju in levem bregu Litije?
Na to vprašanje sem delno že odgovoril. Dodam naj le, da bi bilo onesnaževanje z izcednimi vodami iz deponije možno le dolvodno od deponije, pa še to le v primeru nekontroliranega odtekanja izcednih vod iz območja deponije. Te bi lahko onesnaževale vodo potoka, ki priteka po Široki dolini in odteka v Konjski potok. Morebitna zajetja v zasipu Konjskega potoka med sotočjem in izlivom Konjskega potoka v Savo - kot mi je znano jih sedaj ni - bi bila s tem ogrožena. Potrebna je izgradnja vodotesne pregrade, ki bo preprečevala odtekanje izcednih voda v potok dolvodno od predvidene deponije, medtem ko bi neprepustna folija preprečevala odtok izcednih voda skozi boke in tla v sosednjo dolino po razpokanih conah, ki pa so v takih kamninah zelo redke (to bodo pokazale detajlne raziskave ožjega območja predvidene deponije).
Ing. Zvone Mencej hidrogeolog HIDROCONSULTING d.o.o. Dragomer
VODA TUDI NA OBROBJU LITIJSKE IN GROSUPELJSKE OBČINE
Naselje oziroma zaselki Felič Vrh, Hruševec, Brezovec, Ce-rovec in Vrv išče so verjetno javnosti bolj malo znani. Prvi spada pod vas Javorje in KS Vintarjevec, ostali pa pod Bu-kovico v KS Temenica. Imena so stara toliko, kot so naselja, saj so pisana tudi v starih katastrskih knjigah. V mlajši zgodovini so jih združili v večje vasi. Da so zaselki res stari, dokazuje starost obstoječih zgradb, ki so prestale že kakšno stoletje, kar dokazujejo napisane letnice na njih.
Hiše stojijo po hribovju z nadmorsko višino od 500 do 700 m. Med drugo svetovno vojno je tu potekala meja med Italijo in Nemčijo. Naj omenim , da je stala tu tudi javorska
podružnična cerkvica sv. Roka, ki so jo porušili prav zaradi mejnega območja. Tu sedaj poteka meja med občinama Litija in Grosuplje. Prebivalci so v glavnem kmetovalci in živinorejci. Ker jim zemlja daje premalo, so mnogi primorani lio-diti na delo v razne obrate, da si s tem zboljšajo življenski standard. Seveda so pa tudi tu sedaj drugačni časi.
Največji problem teh zaselkov je voda. Izvirov tu ni, zato vsi uporabljajo meteorno vodo, to je deževnico. V zadnjem času pa vemo, da le-la vsebuje precej snovi, ki so nezdrave za ljudi in živali, poleg tega pa se vsako leto pojavljajo vedno daljša sušna obdobja, kar je v hribovitih predelih še bolj izrazito. Tako morajo v tem času vsi voziti vodo, kar pa precej stane. Voda je eden izmed osnovnih pogojev za življenje, od nje pa je odvisen tudi obstoj kmetij.
Že leta 1988 smo se začeli dogovarjati, kako bi rešili ta problem. Tu živi deset kmetovalcev, ki so se jim pridružili še trije lastniki vikendov. S strahom smo se lotili dela, saj smo vedeli, da za tolikšno investicijo ne bomo nogli sami zagotoviti dovolj sredstev. Tako je štiričlanski gradbeni odbor posredoval naše težave in želje v obe krajevni skupnosti in tudi ustreznim organom obeh občin. Tu smo naleteli na razumevanje in podporo; obljubili in dali so nam prepotrebna sredstva, za kar se jim javno zahvaljujemo. Že v naslednjem letu so dela stekla in potekala v obsegu, ki so nam jih dovoljevala sredstva. Do sedaj smo naredili skupaj več kot 6.000 ur prostovoljnega dela in prispevali precej lastnih sredstev.
Največji problem je bil izkop za cevovod in električni kabel med zajetjem in zbiralnim rezervoarjem, saj je med njima 510 m razdalje in skoraj 220 m višinske razlike.
Celotni sistem bo zgrajen po predpisih o požarni varnosti in opremljen z gasilskimi hidranti.
Doslej so bile možnosti za gašenje požarov le z minimalnimi zalogami vode, včasih pa tudi le-te niso bile dosegljive. Vodnjaki se nahajajo največ v bližini zgradb in dostikrat so skoraj prazni. Naj ne omenim v celoti tragičnega primera požara izpred desetih let.
Rezervoar smo v teh dneh napolnili, tako da se gradnja bliža koncu. S tem bodo v kratkem sanje postale resničnost. Voda bo pritekla tudi v obrobje občin Litija in Grosuplje. S tem bo dobila mlada generacija enega od zagotovil za svoj obstoj na geografsko ogroženem področju, kakor tudi pogled v boljši jutri. Kmetijstvo in živinoreja se bosta obdržala, saj je jasno, da le nismo popolnoma pozabljeni. Samo v slogi je moč in le tako se da marsikaj narediti, s tem pa se najde razumevanje tudi v celotni slovenski družbi.
Marjan Janežič
BOKSI ZA PAPIR, STEKLO IN KOVINE
Na dvorišču Komunalno stanovanjskega podjetja Litija so izdelali velike bokse za papir, steklo in kovine, ki so namenjeni vsem občanom, podjetjem in obrtnikom.
V bokse se lahko navedene surovine odlaga vsak delavnik od 7. do 15. ure, razen sobote.
Zlasti podjetja in obrtniki, ki jim ostaja veliko papirja, naj ga ne odlagajo med ostale odpadke, ampak naj ga pripeljejo na Komunalno stanovanjsko podjetje Litija na Ponoviški cesti.
Še posebno pozivamo tista podjetja, ki imajo veliko kartonske embalaže, naj jo odvažajo v navedeni boks, kjer ga s posebnim strojem stisnejo, tako da ne zavzame veliko prostora. V običajne kontejnerje za splošne odpadke takšen papir vsekakor ne sodi.
M.B.
PRAKTIČNI PRIKAZ OBREZOVANJA SADNEGA DREVJA
Kmetijska svetovalna družba iz Litije je v Kresnicah v četrtek, 1. aprila popoldne organizirala praktičen prikaz spomladanskega obrezovanja sadnega drevja. V skoraj šti-riurnem predavanju v sadovnjaku je docent dr. Franci Štampar z Biotehniške fakultete v Ljubljani razložil in praktično prikazal osnove vzgoje breskev, sliv, češenj, visenj, jabolk, hrušk, orehov, ribeza, itd. Predavan-
je, ki je bilo namenjeno krajanom Kresnic, Kresniškega vrha, Golišč in Ribč, seje udeležilo 30 poslušalcev oz. gledalcev. Doc. dr. Štampar je odgovarjal na njihova številna vprašanja in jih seznanil z najnovejšimi dognanji stroke, kar bodo lahko koristno uporabili v svojih sadovnjakih in vrtovih. Želja večine jc bila, da bi tako predavanje organizirali vsako leto.
PETNAJST PULOVERJEV ZA OTROKE
V litijski dekaniji je delo humanitarne organizacije Karitas dobro organizirano, temelji na konkretni materialni pomoči potrebnim in na osebnih stikih z ogroženimi občani nc glede na versko prepričanje. Zato jc delo te organizacije, ki jc v naši državi še dokaj mlada, zelo uspešno, vendar pa je delo v javnosti malo znano, ker tako delavci v Karitasu, kot darovalci želijo ostati skromni in blizu majhnega člove-
ka.
Tako naj omenim le zgleden primer, ko je gospa, ki želi biti neimenovana, v letošnji zimi ročno napletla petnajst puloverjev, ki jih je podarila Karitasu, kjer so jih razdelili otrokom.
Hvala vsem, ki se ukvarjate z dobrodelnostjo in s tem gradite lepši in pravičnejši svet.
KAKO PRAZNOVATI MATERINSKI
DAN
Materinski dan, praznik vseh mater, praznujemo na različne načine, za katere se same odločamo. Kmečke žene pa smo bile doslej za vse vrste praznovanja nekako prikrajšane. Odkar pa smo ustanovile svoj aktiv s pomočjo kmetijsko svetovalne službe, smo tudi me postale zelo aktivne na raznih področjih, predvsem na kulturnem.
Odločile smo se, da gremo na materinski dan v Opero. Tako sc nas je zbralo za poln avtobus in 24. marca, dan pred praznikom, smo se odpeljale v Ljubljano. Ogledale smo si opereto NETOPIR. Ob prekrasnih Straussovih melodijah, ki so jih izvajali, orkester, operni zbor in čudoviti glasovi opernih pevcev, smo bile tako prevzete ob dogajanju na odru, da smo za dobre tri ure pozabile na tiste vsakdanje skrbi, kijih ima vsaka mati.
Srečne in vesele smo se pozno zvečer vračale proti Vačam, kjer smo imele v gostilni Mrva še večerjo. Ta dan smo šle pozno spat, a je bil sen vseeno toliko slajši, saj so nam v srcih še vedno igrale nepozabne Straussove melodije.
Kristina Potočnik
SREČANJE MLADIH
Že pred letom dni so si mladi iz litijske dekanije obljubili, da se ob letu spet snidejo. Tako so se letos na prvo pomladansko nedeljo zbrali v župniji Javorje.
Srečanje seje začelo z mašo, ki jo je vodil dekan Anton Masnik. V nagovoru je poudaril, da je zanimanje za mladinske skupine v posameznih župnijah še vedno majhno in da seje le vztrajnemu delu duhovnikov treba zahvaliti, da sc te skupine številčno le krepijo.
Po maši so se mladi razdelili v tri skupine in se pogovarjali ter razpravljali o novi evangelizaciji, o problemih mladih vernikov v "moderni družbi" in o vsebini dela v mladinskih skupinah, kamor naj bi pritegnili čimveč mladih. Ob zaključku so sc zbrali zopet v cerkvi in poročali o delu v posameznih skupinah.
Nalo so sc udeleženci letošnjega srečanja poslovili in si zaželeli, da se ob letu znova snidejo v eni izmed litijskih župnij.
Miha Ovnik
PUSTNI DIRENDAJ V VRTCU »CICIBAN« V ŠMARTNEM
Trili, trili, trilili, ali veste kdo smo mi? Trata, trata, tratata, šeme smo, ha, ha.
Pust in pustno rajanje sta že za nami. Ostali pa so nam lepi spomini. Verjetno nc samo nam v vrtcu, ki smo sc trudile s pripravo in izvedbo Pustnega direndaja, ampak tudi vsem, ki ste sega v tako velikem številu udeležili. Videli smo veliko domiselnih, veselih in sproščenih maškar. Vesele pa smo bile, daje vsako spremljal vesel in nasmejan obraz starša. Večina staršev ni bila našemljena, zato smo pripravili likovni delavnici, v katerih so s pomočjo otrok lahko izdelali masko in okrasno verigo iz barvnega papirja. Tako našemljeni smo sc razgibali ob zvokih harmonike. Ob družabnih igrah pa smo se nasmejali prav iz srca. Skratka, bilo nam jc lepo.
Ob tem bi sc rada zahvalila vrlemu muzikantu g. Bašu in kamermanu g. Jakopiču in vsem staršem, ki ste prišli na Pustni direndaj, da smo se skupaj veselili z našimi najmlajšimi maška-rami.
Slavi Hostnik
IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI OBČINE LITIJA
ZELENA POSVETOVALNICA V SMARTNEM
Polna dvorana kulturnega doma v Šmartnem je pokazala, daje v litijski občini veliko ljubiteljic in ljubiteljev okrasnega cvetja. Z zanimanjem smo prisluhnili besedi znanega vrtnarskega strokovnjaka Slavka Zgonca, ki je svoje predavanje popestril z diapozitivi. Obiskovalci smo slišali vrsto zanimivosti, ki bodo zanimale verjetno tudi mnoge bralec, ki v teh zgodnjih pomladanskih dneh pogledujejo na puste okenske police in sc sprašujejo, kako jih bodo okrasili s cvetjem. Kljub temu, da bomo okenske in balkonske rastline prenesli na prosto, na mesto, kjer bodo preživele celo poletje, šele v drugi polovici maja, pa se opravila okoli rastlin začnejo že mesec ali dva prej, ko sc rastline prebudijo iz zimskega počitka. Tedaj jih jc treba presaditi in, ko pripravljamo zemljo za okenske in balkonske rastline, moramo upoštevati, da nekatere rastline bolje uspevajo v nekoliko težji zemlji. Takšne so pelargonije, petunije, tagetes. Nekoliko bolj hu-mozno prst pa potrebujejo fuk-sije, še rahlejšo in bolj humoz-no pa begonije. Po presaditvi bodo rastline začele rasti, zato jih pustimo na čim svetlejšem prostoru, da nc bodo potegnjene, temveč bo rast čvrsta in gosta. Ko pa jih v maju mesecu prenesemo na prosto, moramo izbrati deževen ali bolj oblačen dan, saj  nam sonce lahko
poškoduje rastline, ki so bile kar pol leta v prezimovališču, kjer so se odvadile močnega sonca. Lahko pa jih pokrijemo s filccm lutrasil ali covertan, ki tudi ublaži močne sončne žarke. Pelargonije, ki smo jih razmnožili v jeseni in, če so zrasle visoko, jih v aprilu še enkrat porežemo, poganjke pa lahko uporabimo še za podtak-njence. Podobno lahko naredimo tudi s fuksijami. Misliti moramo tudi na posodovke, ki jih letos ne bomo presajali. Do-gnojimo jih lahko z AGROVI-TOM, ki izrazito pospešuje cvetenje in ga potrosimo po površini in nekoliko zagrebe-mo v zemljo in potem rastlino temeljito zalijemo.
Za tiste, ki sc šc niste odločili, kaj bi posadili v korita, pa nekaj priporočil, ki jih je g. Zgo-nec navedel: na južni, poleti vroči strani, posadimo različne vrste pelargonij, ki pa so drage in jih tudi težko prezimimo, zato jih marsikje že zamenjujejo s Slovenkami ali petunijami, ki so enoletnice.
Če je okno obrnjeno na vzhodno stran, potem jih okrasimo z. begonijami, fuksijami ali vodenkami, ki prenesejo manj sonca, fuksije sicer uspevajo na podeželju tudi na južni strani, v mestih pa je zanje le prevroče. Kadar se odločamo za okrasitev oken in balkonov, moramo misliti tudi na barve, ki naj bodo čimbolj usklajene.
Ob hišah je tudi veliko vrtnic,
ki so najbolj pogoste vrtne grmovnice in se že pripravljajo na rast in cvetenje. Nizke vrtnice obrežemo zgodaj spomladi tako, da vse stare poganjke izrežemo. Vrtnice vzpenjalke pa obrežemo po cvetenju, sedaj spomladi pa jim očistimo le tiste poganjke, ki jih je poškodovala zima. Pri obrezovanju jih tudi pognojimo in sicer izmenoma s hlevskim gnojem in gardinom. Posebno pomembno je, da hlevski gnoj vkopljc-mo v zemljo, saj se tako hitreje razgradi in sperc v območje korenin. Pred boleznimi in škodljivci pa vrtnice varujemo z PIROX FLUIDOM.
Če želite zvedeti kaj več o rastlinah, pa lahko pri g. Zgon-cu naročite videokasete z naslednjimi temami: cvetoče sobne rastline, vrtnice, krizan-teme, varstvo krizantem, cvetje in mir, euroflora, aalsmcer, floriada, varstvo sadnega drevja.
Mnogi pa še vedno bolj zaupate nakupu rastlin v spomladanskem času, zato lahko obiščete VRTNARIJO V MORAVČAH PRI GABROVKI. kjer boste dobili vse vrste okenskega in balkonskega cvetja, ter rastlin za grobove. Lastnik KLINC TONE vam zagotavlja odlično izbiro in tudi do 30 % cenejši nakup.
Svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti - Lijana Lovše
AMTK PLUS d.o.o.
tel. 881-022
Uradne ure: PO 14-16, SR 15-18, SO 9-11
SVETUJE:
KAKO NAJHITREJE PRIDOBITI VOZNIŠKO DOVOLJENJE
1. Prijavite se za izpit iz prve pomoči tel. 881-619 (OORK LITIJA);
2. Prijavite se za zdravniški pregled tel. 881-166, 881-855 (ZD LITIJA);
3. Pridite na tečaj cestnoprometnih predpisov v PO, 17. maja, ob 18. uri (za kateg. A, B in traktor v dom AVTO MOTO, Podkraj 6.
ZA OSTALO POSKRBIMO MI!
NUDIMO:
- brezplačen tečaj,
- odplačevanje na obroke, brez obresti,
- ceno ure vožnje: 1.000 SIT.
NOVA DOKTORJA ZNANOSTI IZ ŠMARTNA
Marca letos je bila na Univerzi v Ljubljani slovesnost, na kateri so podelili naslove doktorja znanosti strokovnjakom z različnih področij. S ponosom smo ugotovili, da sta dva od teh naša sokrajana, oziroma sta obiskovala osnovno šolo v Šmartnem.
ŽELJKO GORIŠEK jc uspešno zagovarjal disertacijo VPLIV PREČNE KRČITVENE ANIZOTROPIJE LESA NA SUŠENJE IN DIMENZIJSKO STABILNOST novembra 1992 na Lesarskem oddelku biotehniške fakultete v Ljubljani, kjer jc tudi zaposlen.
PETER HOSTNIK pa jc uspešno zagovarjal disertacijo RESPIRATORNI S1NCICIALNI VIRUS PRI GOVEDU oktobra 1992 na vete-
rinarski fakulteti v Ljubljani, kjer je zaposlen.
Obema novima doktorjema iskreno čestitamo!
V zadnjih 50 letih je v Šmartnem bilo precej ljudi, ki so postali strokovnjaki na različnih področjih, med njimi so tudi doktorji znanosti, vendar pa so skoraj vsi odšli iz domačega kraja. V podjetjih pa so na vodilnih mestih v glavnem ljudje, ki ne stanujejo tukaj, kar za razvoj kraja kot celote ni ugodno. Upamo, da se bo po spremembah v zadnjih letih tudi tu začelo premikati in da bo Šmartno tudi z lastnimi kadri nadaljevalo z razvojem, ki je bil dosedaj prepočasen.
Simon Pikovnik
Z LJUBEZNIJO PROSLAVILI OBA DNEVA
Odkar svet stoji, so matere ljubile svoje otroke. Prav ta močna čustvena privrženost zagotavlja obstoj vrste. Zaradi nje mati ščiti, varuje svojega malčka in stori vse, da bi ga ohranila pri življenju. Tudi otrok se nanjo naveže, ker mu pomeni vir ljubezni. Rezultat takega zbližanja je lahko dolgoleten pristen odnos, ki je silno pomemben za otrokov čustveni, družbeni in intelektualni razvoj. Najlepše pri vsem skupaj je, da se tak odnos postopoma stke sam od sebe, da traja neskončno dolgo.
V petek, 5. marca in soboto, 27. marca, smo na Dolah dostojno proslavili oba praznika, dan žena in materinski dan.
Ni šlo zgolj za praznovanje, temveč za srečanje, za klepet o težavah in skrbeh, ki jih zaposleni kmečki ženi nalaga vsakdan.
V drugo pa je bil koncert moškega pevskega zbora Pa-pirničar z Jagnjcnice. Žal nam je ponagajala elektrika, tako da je koncert potekal ob svečah in elektrike iz elektromotorja.
Obisk jc bil velik, tako v večnamenskem prostoru v šoli, kot v dvorani v Dolah. Nasploh obisk prireditev v našem kraju ni bil nikoli vprašljiv, kar pomeni, da ljudem primanjkuje družabnosti. Vse premalo je tega, tako da je želja po udeleževanju velika, pripravljenosti za organizacijo pa precej manj. Ko smo končno po dolgotrajnem dogovarjanju dobili v.d. predsednika KUD-a Vcnčeslav Tavfar, Alenko Anžič, jo je čakalo precej dela.
Tradicija kulturnega dela v kraju sega daleč nazaj. Je pa res, daje vse manj pripravljenosti mladih za aktivno delo. Postavljam vprašanje ali jih ne znamo pritegniti ali pa jc splošna družbeno ekonomska klima slaba. Kljub temu člani odbora le ne bomo odnehali.
Jožica Vrtačnik
AKTIVI KMEČKIH ZENA
V zimskih mesecih jc nekaj več časa tudi za izobraževanje kmečkih žena. Teme predavanj so najrazličnejše, pa vendar je kulinarika tista, ki pritegne žene najbolj. Tako smo v decembru in januarju organizirali vrsto kratkih tečajev po različnih krajih občine, ki jih je vodil g. GOLJAT. V Podšentjurju, Goliščah, Konjščici in na Vačah so žene pripravile in spekle 12 vrst kruha, od žafranovega, makovega, pehtranovega, belega, rženega pa do hrustljavih žemljic, spečenih v kmečki peči. Peko potic in krofov smo izvedli v Cerovici in na Primskovem. Vsi krofi so imeli vence, pa čeprav so vzhajali v šolski avli, zato žene ne podite družinskih članov iz kuhinj, ko pečete krofe. V Zg. Hotiču je bilo v kuhinji Juvančičcvih več kot 30 gospodinj, ki so hotele videti, kako sc pripravljajo torte, kremne rezine in rolade. Pri Poglajen Rozi v Jelši so se žene učile pripravljati čim lepše narezke, saj vemo, da včasih jemo tudi z očmi. Gospodinje, še kdaj pripravljate sirove ali orehove štruklje? Pri Vrtačnikovih na Slivni smo jih s pomočjo g. Goljata pripravili kar 8 vrst.
Kot jc že rečeno, je bilo za vse tečaje zanimanje izredno veliko, žene so odhajale zadovoljne z mislijo, da se človek vse življenje uči in nikoli ne ve vsega.
Na fotografiji vidite članice aktiva žena z Vač takoj potem, ko so pečen kruh vzele iz peči v gostilni MRVA.
Lijana Lovše
OBISKALI SMO DOM TIŠJE
V soboto, 13. marca, smo se upokojenci društva Sloga iz Jevnice in Kresnic odpravili v dom Tišje. S kratkim kulturnim programom smo skušali članom domske skupnosti popestriti sobotno popoldne. Lepo sončno vreme ni bilo ovira, da se v jedilnici doma nc bi zbralo dovolj petja željnih poslušalcev.
Najprej smo zapele pevke seksteta ŽPZ Kresnice, s pesmijo Pavle Voje Čestitam za praznik pa smo obudili spomin na skoraj že pozabljeni praznik 8. marec - dan žena in 10. marec - dan mučencev. Moški oktet pa je
s pevovodjem Francem Jančarjem zapel 6 pesmi. Program je popestril tudi trio, ki je ob spremljavi harmonike zapel nekaj pesmi upokojenke Pavle. Za zaključek smo skupaj s poslušalci zapeli še nekaj narodnih. Nazadnje so se nekateri ob zvokih harmonike veselo zavrteli. Bili so veseli, saj ob takih obiskih začutijo, da še niso od vseh pozabljeni.
Ob slovesu so nam zaželeli še veliko prepevanja in izrazili upanje, da jih bomo kmalu spet obiskali.
Pavla Šinkovec
KONCERT TREH ZBOROV V LITIJI
Moški pevski zbor Lipa iz Litije je prejšnji mesec priredil v dvorani na Stavbah spomladanski koncert in v goste povabil še dva zbora: mešani pevski zbor Zvon iz Šmartna in moški pevski zbor Polšnik.
Tako je litijski oder pravzaprav gostil tri pevske zbore, ki jih je litijsko občinstvo prijazno sprejelo in imelo priložnost slišati pisan repertoar pesmi. Tak koncert je prijeten tudi zato, ker se na odru nenehno izmenjavajo različni slogi petja, barve glasov, skladbe in navsezadnje posamezne temeljne značilnosti vsakega zbora.
Najprej je Lipa kot gostitelj zapela štiri Jerebove pesmi. Brez težav, rutinirano in zelo harmonično. So pač navajeni teh pesmi in pravzaprav jim kar
nekako pripada, da prav oni tako lepo izvajajo skladbe svojega pevovodje iz davnih časov. V nadaljevanju so predstavili še štiri druge pesmi, s katerimi so dokazali, da so spet stopili za stopničko višje na kvalitetni lestvici in da se jim ni treba bati, da ne bi dosegli vrhunca ob 110-letnici, ki bo čez tri leta.
Zvon iz Šmartna seje po dolgem času spet predstavil v litijski dvorani in nadvse prijetno presenetil. To je zbor, ki poje tako homogeno, da niti najtanjše uho ni zaznalo kakšnega
Seveda tudi na takšnih prireditvah, kot je resen pevski koncert, pride do zanimivih zadev, npr.:
- kar trije bratje Fojkar so nastopali na koncertu. Ivan, je dirigiral MPZ Polšnik, kjer je pel tudi Franci, pri MPZ Lipa pa je pel Marjan.
- Predsednika Lipe Lojze Vidic in Zvona Tone Tomažič sta ugotovila, da Lipa in Zvon na litijskem odru nista skupaj pela že od I. svetovne vojne naprej.
ART ROČK V LITIJI
V ponedeljek, 22. februarja, se je na gradu Bogenšperk skoraj neopazno zgodil koncert skupine La Chateliere iz Litije. Sestavljajo jo: Andrej Čopar (različni saksofoni, flavta), Evgen Malis (harmonika, el. klaviature) in Andrej Žibert (bobni, bas kitara). Udeležilo sc gaje le malo poslušalcev, vendar so tisti v resnici uživali.
Že to nam nekaj pove o skupini, ki že več let igra in dela glasbo po svojih neustaljenih tirnicah, ki je še najbližje roc-ku. To je glasbena smer, ki združuje tako elemente ročka, jazza, kot tudi klasike inje vsaj glede promocije in publike izrazito vezana na ubrano okolje. Iz njega izhajajo tista poznanstva, mediji in okoliščine, ki te lahko porinejo naprej. Zato ni čudno, da so se njihovi najboljši koncerti ki so jih sicer prirejali po vsej
Sloveniji, dogajali v ustanovah, kot je KUD France Prešeren v Ljubljani, Jazz club v Kopru ipd. Spremljale so jih tudi ugodne kritike.
Biti na obrobju je seveda zelo težko. Vendar, kot pravi vodja skupine Andrej Čopar, je to le ena plat medalje. Mediji, marketing in še kaj so sicer nujni za promocijo, niso pa izvor ustvarjalnosti. Ta je veliko bolj prisotna v našem postsocialističnem svetu, v kaosu nekdanjega socialističnega sveta kot v marketinško naravnanem zahodnem svetu. Od tu izhajajo tudi njihovi "komadi", ki nastajajo tudi po več mesecev (material za kaseto, ki so jo izdali, so pripravljali dve leti).
Zdaj pripravljajo material oziroma zbirajo sredstva za svojo prvo CD ploščo. Želimo jim čimveč uspeha.
V.K.
"individualista" med njimi. S takšnim petjem se lahko postavi ob bok kvalitetnim slovenskim zborom! Vsi glasovi so bili med seboj harmonični; od tenorjev do basov in od sopranov do altov. Poleg tega pa večina obvlada tudi petje s prepono, tako da se lahko lotijo tudi zelo zahtevnih skladb.
Polšničani so stari znanci litijskega odra. Kmalu bodo praznovali 20-letnico delovanja in ko jih človek v zadnjih letih večkrat posluša, šele zazna mehkobo njihovega celotnega potenciala. Glasovi polšniških pevcev so med seboj lepo ubrani, skladni. Njihov ton je kot žamet, prijetno mehak in nedvomno v petju uživajo, tako kot poslušalci, ki jih poslušajo. Cecilija, zavetni-ca pevcev, jim očitno stoji ob strani.
Skupni koncert je predstavil tudi tri pevovodje in nekaj solistov. Lipin g. Ivan Kolar je še vedno vztrajen in nenehno vleče iz zbora nove in nove kvalitete. Kaže tudi, daje kljub maloštevilčnemu zboru že uspel iz njega narediti stalno in med seboj povezano celoto. Solista g. Janez Prašnikar in g. Marjan Jug sta se predstavila kot zanesljiva pevca, ki sproščeno in brez zadržkov izvajata svoje vloge.
Zvon se je predstavil z novo pevovodkinjo Minko Celesti-na, ki je delovala sproščeno in brez težav vseskozi obvladovala zbor. Solistka Lučka Repi-na je s čistim glasom nadvse hrabro izvedla svoje petje, ki ga je zapela iz polnih pljuč, Martin Hostnik pa je poslušalce pritegnil s svojim blagim, žametnim baritonom.
Polšničane že vrsto let vodi "stari maček" Ivan Fojkar. Seveda bi bilo krivično, če bi zamolčali dejstvo, da "drži" zbor v največji možni formi že nekaj let zaporedoma, ne da bi se pri
GLASILO OBČANOV
Ustanoviteljica: Skupščina občine Litija. Predsednik časopisnega sveta: Mirko Kaplja. Ureja uredniški odbor: Karmen Benčič, Mi-ja Bernik, Stane Črne, Lučka Hostnik, Vida Klemenčič, Anuška Potisek, Irena Prašnikar, Iva Slabe in Boris Žužek (glavni in odgovorni urednik). Oblikovanje in tehnično urejanje: Drago Pečenik. Grafična Priprava: MMMK d.o.o. Ljubljana. Tisk: AleksanderJova-novič, Litija. Izdajatelj: Prelest d.o.o. Ljubljana, Titova 37. Naslov uredništva: Skupščina občine Litija, Jerebova 14, za Glasilo občanov. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno na dom. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) in mnenja ministrstva za informiranje (št. 23/88-92 z dne 18. 2. 1992) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki tarifne številke 3, za katere se plačuje 5 -odstotni davek od prometa proizvodov.
tem količkaj utrudil. Tudi oba solista, tenorist Martin Voje in basist Bojan Pucelj sta ugajala, še posebno zato, ker sta pela razmeroma zahtevne pesmi.
Celoten koncert je prijetno vodila Maja Sevljak, v odmorih pa sta neutrudno na citre igrala zakonca Eli in Jože Dolar iz Zagorja.
Tako. V Litiji smo torej slišali dobro petje, doživeli lep pevski večer in po vsem tem že ne more biti drugače, kot da zapišem: Lipa, Zvon in Polšnik (in drugi!), pridite spet kmalu na litijski oder!
Martin Brilej
NOVICE IZ KNJIŽNICE
Litijska knjižnica je mesec april posvetila knjižni vzgoji. Ker je 2. april posvečen mladinski književnosti (v spomin na rojstvo H. Ch. Andersena), so pripravili razstavo o njegovem delu in življenju.
Na obisk so povabili tudi učence nižje stopnje litijske in graške osnovne šole, učence enote s prilagojenim programom in šolarje iz Bosne, ki obiskujejo pouk v Litiji. Več kot 500 učencev so seznanili z Andersenovim delom. Učenci so poslušali tudi Andersenovo pravljico Bedak Jurček, prelistali nove knjige in se spet navdušili nad bogastvom zgodb v knjigah.
V aprilu niso manjkali tudi mali šolarji iz vrtca Najdihoj-ca, ki knjižnico obiskujejo vsak mesec. Tokrat so se seznanjali z barvami in raziskovali ob pravljici, kakšno obleko jc imel za ples zeleni regrat.
LITERARNI VEČER S PESNIKOM VLADOM GARANTINIJEM
Pri Dolenjski založbi iz Novega mesta je v začetku aprila izšla pesniška zbirka Vlada Garantinija z naslovom ZLAGANI RAJ. Predstavitev je bila v četrtek, 15. aprila, v veliki sejni sobi občine Litija. V programu so poleg avtorja sodelovali še avtor akvarelov v zbirki Zlatko Rudolf, reci-tatorka Rosana Lemut, glasbo pa je prispeval Evgen Malis.
Joža Konjar
USPEŠNA PREMIERA »VDOVE ROŠLINKE«
V soboto, 27. marca 1993, je bila dvorana kulturnega doma v Šmartnem do zadnjega kotička polna. Ne samo domačini, ampak tudi okoličani so z navdušenjem spremljali premierno uprizoritev komedije "Vdova Rošlinka" v treh dejanjih, ki jo je izvedla gledališka skupina Šmartno s po-
vila 12. aprila 1993 v prav tako do zadnjega kotička polni dvorani v Šmartnem. Že 25. aprila potujejo v Dovje na Gorenjsko. V maju pa bodo igrali tudi po ostalih krajih naše občine, pa tudi vabil za nova gostovanja jim ne manjka.
Rajko Meserko
Matična knjižnica dr. Slavko Grum vas vabi na predstavitev knjige RADOVANA HRASTA: ČAS, KI GANI (Preprosta povest o človekovi usodi). Avtor je v knjigi opisal svojo usodo v času, ko je bil zaprt na Golem otoku. LITERARNI VEČER BO V ČETRTEK, 29. APRILA, OB 18. URI V SEJNI SOBI OBČINE LITIJA.
močjo režiserke Marjane Hočevar iz Ivančne Gorice. Člani skupine so v dveh mesecih uspeli na oder postaviti čudovito in nevsiljivo življenjsko igro "mlade" vdove Rošlinke, okoli katere se v glavnem dogaja cela zgodba.
Postavitev takšne igre zahteva poleg obilo dobre volje tudi pomoč od sponzorjev. Tako so pri tej igri pomagali: gostilna Krznar, gostilna Maček - Sotenšek Špela, frizerski salon - Trotovšek Vera, frizerski salon Paž, Flash foto studio Šmartno, Muc bazar -Maček Borut, Biro servis -Breznikar Vera, Papirna galanterija Aco Jovanovič, DZS knjigarna in papirnica Litija, ZKO Litija, Litijska mesarija Šmartno, trgovina Rina, SKD OO Litija in nenazadnje krajevna skupnost Šmartno.
Skupina jc svojo igro pono-
GE0S-NOVA GLASBENA SKUPINA
V Litiji se je rodila nova glasbena skupina. Nc čisto nova, saj skupaj igrajo že dobro leto in vsi člani so prekaljeni glasbeni mački, saj so že pred tem igrali v drugih zasedbah. Skupino sestavljajo Boris Virant (bobni) -vodja skupine, Aleksander Ju-van (ritem kitara, vokal) - vodja za področje glasbe, Darko Vrho-vce (kitara, vokal), Vojko Rožancc (bas kitara) in Janez Hiršcl (klaviature in vokal).
Skratka, to je skupina GEOS iz Litije. Vadijo v gasilskem domu na Bregu pri Litiji, igrajo pa na veselicah, plesih in drugih zabavnih prireditvah, kar seveda ne pomeni, da so skupina za zabavo. Doslej so že posneli eno skladbo z naslovom
Domovina, katere avtor je Aleksander Juvan, snemali pa so v studiu Zlati zvoki v Kisov-cu. Pripravljajo se na izdajo svoje prve samostojne kasete. Material naj bi posneli do jeseni, saj imajo skladb dovolj, izdali pa naj bi jo v Ljubljani ali Novem mestu.
Na prireditvah igrajo vsakršno glasbo, ki si jo zaželite, njihova lastna glasba pa je bolj countrv obarvana, skratka plesna glasba, prijetna za uho. Za njihove nastope sc lahko dogovorite z Aleksandrom Ju-vanom, če pokličete po telefonu 881-749 ali pa čc jih pridete poslušat Pri kozolcu, kjer bodo igrali do konca aprila.
Rudi Brcgar
Bolečina se da skriti.		
tudi solze zatajiti,		
le tebe, draga Majda,		
nam nihče ne more več vrniti.		V SPOMIN
		
		MAJDI
		iz Vač
		V marcu je minilo 10 let.
		odkar nas je zapustila draga hčerka,
■■■ " .		sestra, mami in babica
Hvala vsem, ki se je spominjal		t in postojite ob njenem grobu.
		Vsi njeni
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi dragega moža in očeta
MARTINA KRHLIKARJA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki sle ga pospremili na njegovi zadnji poti v tako velikem številu in mu darovali toliko lepega cvetja. Hvala prijateljem, vsem sosedom, gospodu župniku Šlibarju za lepo opravljen obred in besede slovesa. Posebna zahvala govorniku za poslovilni govor, pevcem z Vač za zapete ganljive žalostinke in glasbeniku za zaigrano Tišino. Hvala vsem za tolažbo in pomoč, kakor tudi za pisne in ustne izraze sožalja.
Žalujoči: žena Joži, sin Martin, hčerka Brigita z družino, brat in sestre ter drugo sorodstvo
ZAHVALA
V 60. letu starosti nas je po težki bolezni zapustila naša draga žena, mati, babica, teta, sestra, svakinja
MARIJA BUČAR
roj. STARIHA iz Litije, Partizanska pot 18
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so z nami sočustvovali, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in pokojno v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala šmarskim pevcem, gospodoma župnikoma za opravljen obred, gospodu Jesensku za poslovilni govor ter zdravstvenemu osebju Onkološkega inštituta. Zdravstvenega doma in vsem, ki ste jo imeli radi.
Žalujoči: mož Gusti, hčerka Lidija, sin Dušan, vnukinja Ana, sestra Stanka, brala Tone in Jože z družinama in ostalo sorodstvo.
Bolečina se da skriti, tudi solza zatajiti, le tebe, draga Helena, nam nihče ne more vrniti
ZAHVALA
Ob boleči in mnogo prerani izgubi naše drage hčerke in sestre
HELENE MEDVED
z Mamolja
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, sošolkam in sošolcem ter učiteljem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in maše, ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Hvala vsem, ki ste nam stali ob strani in pomagali v teh težkih trenutkih.
Še posebno se zahvaljujemo g. župnikoma za lepo opravljen obred, pevcem KUD Polšnik za zapete žalostinke, ter sošolki in g. Repovšu za presunljive poslovilne besede.
Še enkrat se iskreno zahvaljujemo vsem, ki nosite v srcu lep spomin na našo Heleno, delite z nami našo bolečino, nas tolažite in postojite ob njenem preranem grobu.
Neutolažljivi: ati, mami, sestri Tatjana in Darja z. Dragotom ter drugo sorodstvo
ZAHVALA
V velikem tednu je dozorela za večnost
ANGELCA MENEGALIJA
iz Velike Stange 5
I Ivala vsem, ki sle jo v času njene bolezni obiskovali, pomagali ob njeni smrti, darovali cvetje in sveče, ter jo spremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala dr. Sašiču in patronažnim sestram.
Zahvaljujemo se g. dekanu Antonu Masniku, g. Dragu Markušu in domačemu župniku Ixijzetu Kavčiču ter moškemu cerkvenemu zboru iz Šmartna za lepo opravljen pogrebni obred.
Hvala gasilskemu društvu Štangarske Poljane, Krajevni skupnosti Velika Štanga, ZB Stanga in Marjanu Lukančiču za poslovilni govor.
družini Což in Grm
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi moža, očeta in starega očeta
JANKA HOSTNIKA
iz Črnega potoka št. 9
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in izrazili sožalje. Še posebej se iskreno zahvaljujemo g. župniku, pevcem in govorniku g. Jesensku za slovesen pogrebni obred. Vsem najlepša hvala!
Žalujoči: žena Rozi, otroci Janez, Tone, Roža in Franci z družinami, vnuki in drugo sorodstvo
ZAHVALA
ob boleči in prezgodnji izgubi našega dragega moža, očeta in svaka
STANETA VIDMARJA st.
z Vač
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in vsem drugim, ki ste v težkih trenutkih bili z nami, nam izrazili pisno in ustno sožalje, njemu darovali cvetje, sveče, sv. maše in ga v tako velikem številu spremljali na njegovi zadnji poti.
Posebno se zahvaljujemo g. župniku Ivanu Povšnarju za lepo opravljen cerkveni obred in ganljive poslovilne besede, g. župniku Maksu Kozjeku s Svete gore in frančiškanu, g. patru Bonaventuri iz Ljubljane ter govornikoma KS Vače Jožetu Juvanu iz SAP Ljubljana Martinu Balasu za besede slovesa.
Zahvaljujemo se podjetju SAP Ljubljana, Združenju šoferjev in avtome-hanikov Ljubljana, gasilcem in KS Vače za spremstvo s prapori ter pevcem KUD Lipa Vače za zapete žalostinke.
Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste ga imeli radi.
Žalujoči: žena Julka, sin Stane, svakinja Francka in ostalo sorodstvo
Eno samo bridkost in trpljenje tvoje je bilo življenje. Kolikokrat si vzdihoval, potem pa tiho, tiho si zaspal a v srcih naših boš ostal.
ZAHVALA
Ob izgubi brala in strica
FRANCETA JAKOŠA
iz Strmeča 1, Dole pri Litiji
se iskreno zahvaljujem vsem Bevčevim iz Gor. Jelenjza vso skrb in stroške, vsem, ki ste mu darovali cvetje, sveče in izrekli sožalje, ter ga s sosedi v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala tudi pogreb-cem, zastavonošem, govorniku za poslovilni govor in g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena zahvala, karkoli ste storili v ta namen.
Žalujoči: brat Janez z družino in ostalo sorodstvo
Pomlad na vrt bo tvoj prišla in čakala, da prideš ti; sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni.
(narodna)
ZAHVALA
Ob smrti drage mame in stare mame
MARTINE ZAMAN,
roj. HAUPTMAN
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste v težkih dneh sočustvovali z nami, nam pomagali in izrekali sožalje. Posebno se zahvaljujemo gospodu dekanu za lepo opravljen obred in poslovilne besede, sestram in negovalkam Doma Tišje za skrbno nego, pevcem za ganljivo petje, kakor tudi Berčonovim in družinama Sodnik ter Župančič za vso darovano pomoč. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: otroci Darja, Franci in Milojka z družinami
Delo, trud, trpljenje tvoje bilo je življenje bolečine si prestala, zdaj boš v grobu mirno spala.
Komaj tri mesece za svojim možem nas je v hudih bolečinah zapustila
ANA DRAGAR -SIVČEVA ANA
roj. Osolnik iz Hotiča
Iskreno se zahvaljujemo vaščanom in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo g. župniku Janezu Zaletelu za tolažil-ne besede in darovano sv. mašo.
Zahvaljujemo se tudi pevcem za zapete ganljive pesmi.
Žalujoči: brat Viktor, sestri Tončka in Ivanka, nečaki in nečakinje.
IZ MATIČNEGA URADA
ROJSTVA, POROKE, SMRTI
V mesecu marcu 1993 se je na območju občine Litija rodilo 11 otrok: 7 dečkov in 4 deklice. Na gradu Bogenšperk se je poročilo 8 parov.
Umrli so: Ana Zupančič, 87, Sava; Marija Bučar, 60, Litija; Frančiška Lajcvec, 87, Ribče; Jožef Vehovec, 81, Kresnice; Stanislav Vidmar, 62, Vače; Justina Kokalj, 82, Dolgo Brdo; Marija Frelih, 94, Zavrstnik; Franc Jakoš, 64, Gornje Jelenje; Alojzij Parkelj, 63, Golišče; Mihael Kos, 60 Kresnice; Milena Bizjak, 27, Ribče; Branko Fujs, 39, Litija in Martina Zaman, 84, Litija.
TEČAJ
HIGIENSKEGA MINIMUMA
ZIK, Delavska univerza bo v začetku maja organizirala tečaj higienskega minimuma. Prijavite se lahko osebno ali po tel. 881-182 do začetka tečaja (predvidoma 10. maja). Vabljeni!
KAM S STARIM TELEFONSKIM IMENIKOM?
Izšel je nov telefonski imenik. Kaj boste naredili s starim, kije kar zajeten? Pridružite se ohranjanju slovenskih gozdov in star telefonski imenik oddajte v enega izmed posebnih zabojnikov za papir ali pa na Komunalno stanovanjsko podjetje Litija v poseben boks za papir (vsak delavnik), ki je na dvorišču. M.B.
PRODAJAMO - SVETUJEMO - VGRAJUJEMO ■ n'!>M - stavbno kleparstvo
r\ D I, d.O.O.        - vodovodne instalacije-
UTIJ M:t8in236 °"14    "centralne kur->ave - elektroinstalacije
UGODNO!
Do prodaje zalog vam nudimo nakup razne pločevine po ugodnih cenah: bakrena pločevina 0,55 mm - 550,00 SIT/kg, alu pločevina 0,8 mm - 480,00 SIT/kg, rjava alu pločevina 0,7 mm - 520,00 SIT/kg, pocinkana pločevina 0,55 mm -140 SIT/kg.
Pločevino brezplačno razrežemo na zahtevane mere. Pri naročilu kompletnih kleparskih del (izdelava in montaža) se cena materialov zniža do 20 %. Zahtevajte informacije in predračune!
Ljubezen, delo in trpljenje bilo tvoje je življenje, nam ostala je praznina in velika bolečina. Srce ljubeče v grobu zdaj spi, nam pa rosijo se solzne oči.
ZAHVALA
Ob boleči in mnogo prezgodnji izgubi ljubega moža, ateka, sina, brata in dedka
GERHARDA DOBLERJA
iz Gor. Jelen j, «™' Dole pri Litiji
MMIH   (16. 7. 1950 - 24. 2. 1993)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, ga. učiteljici in učencem 7. razreda OŠ Dole ter vsem ostalim, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in sveče ter nam izrazili sožalje.
Hvala tudi sosedom Lušinatovim, ki so nam stali ob strani v najtežjih trenutkih, nam pomagali in nas tolažili. Iskrena hvala šmarskemu g. župniku za lepo opravljen cerkveni obred in tolažilne besede. Posebej hvala ga. Cvetki Cerar z Onkološkega inštituta v Ljubljani in g. Javoršku iz KS Dole za poslovilne besede ob odprtem grobu.
Hvala g. direktorju Onkološkega inštituta dr. Zvvittru, ga. dr. Plaperjevi, višji sestri ga. Cvetki Cerarjevi in vsemu osebju na C oddelku za njihovo požrtvovalno oskrbo in lajšanje bolečin ob njegovi težki bolezni.
Žalujoči: žena Antonija, otroci Christian, Janko z družino in Sonja z Johanom.
SPORT IN REKREACIJA
PETNAJSTI SPOMINSKI TEK NA PETELINJEK
SD PRESAD iz Gabrovke, vabi vse ljubitelje rekreativnega teka, da se udeležijo že 15. spominskega "Teka na Petelinjek", ki ga organizator prireja vsako leto v počastitev krajevnega praznika. Tek bo v torek, 27. aprila 1993.
Tekmovalci bodo tekli v naslednjih kategorijah:
- pionirke 1 km
- mlajši pionirji 1 km
- pionirji 2 km
- članice in starejše članice 6,5 km
- člani, starejši člani in veterani 11 km
Proga je ista kot prejšna leta, poteka pa deloma po cesti (1,5 km) večji del pa po kolovoznih poteh. Po težavnosti sodi proga med lažje, saj na progi ni nobenega večjega vzpona, tako daje primerna predvsem širšemu krogu rekreativcev.
Start teka bo za vse kategorije ob 10 uri.
Prijave sprejema organizator na samem startu teka, prijavnina znaša 150 SIT, za pionirje in pionirke brezplačno.
Informacije tel. (061) 871-041, tov. Medved Igor.
Tek velja tudi za občinsko lovoriko "ZDRAVO"!
ŠD PRESAD
NOVO V LITIJI • NOVO V LITIJI
FOTO DROGERIJA
Prodaja filmov vseh vrst po najnižjih cenah! Foto-aparati, baterije, velika izbira foto albumov in okvirjev za slike.
Ekspres izdelava fotografij za dokumente.
Fotografije iz vašega filma izdelamo v najkrajšem možnem času - tudi v eni uri.
Odprto:
pon., sreda, petek: 8. - 17.
LITIJA. Valvazoriev trg 11, tel   682044 tO^k, CCtltek: 8. - 13.
Zafkft Dfauptman
NOVO V LITIJI • NOVO V LITIJI
V najem oddamo poslovne prostore v pritličju stavbe na Ponoviški c. št. 6 v Litiji. Prostori so v izmeri 80 m in so primerni za:
- pisarne
- trgovino
- drobno obrt itd.
Gostinska dejavost izključena.
Možnost souporabe telefona.
Informacije vsak torek in petek od 9. do 12. ure na tel. 881-329 ali osebno v tem času na naslovu Ponoviška 6 v Litiji.
DNEVNI BAR
LAP
V LITIJI
Cankarjeva 8
honorarno zaposli dve deklici za strežbo gostov v popoldanskem času.
Informacije na tel.: 881 - 958.
MALI NOGOMET
Najmnožičnejša igra z žogo v litijski športni dvorani je nogomet, zato smo že minulo jesen organizirali igranje v ligi in to letos tudi ponovili. Sodelovalo je kar 14 ekip, ki so ob sobotah odigrale po dve koli. Tekmovanje smo sklenili 20. marca. Zmagala je ekipa Inženiring Šarbek, druga je bila ekipa Rostfrei B.C., tretji pa Salomonov oglasnik. Le-te so prejele pokale in denarne nagrade, kot predvideva pravilnik za igranje v ligi.
Z vodji vseh ekih smo se že dogovorili, da v oktobru ponovno začnemo z igranjem nogometa v dvorani, in sicer v dveh ligah; najslabši iz I. lige bodo prešli v II., najboljši iz II. pa v I. ligo. Tudi vse na novo prijavljene ekipe bodo začele s tekmovanjem v U. ligi.
Menimo, da bo tak način igranja nogometa še zanimivejši.
V. P.
SEDMI LITIJSKI TEK
Litijski Partizan bo v nedeljo, 16. maja 1993, organiziral 7. Litijski tek. Start bo ob 9. uri pred Centromerkurjem, kjer bo tudi cilj. Proga bo dolga 42 km in bo potekala po običajni trasi do Pogonika in nazaj z enim večjim vzponom.
Kategorije: moški od 15 do 29 let, od 30 do 39 let, od 40 do 49 let in nad 50 let;
ženske: od 15 do 35 let in nad 35 let.
Prvi trije v vsaki kategoriji bodo prejeli medalje, najboljši v absolutni konkurenci denarne nagrade, vsak udeleženec teka pa tudi spominsko majico pokrovitelja Mizarstva Gabrovka.
Startnina bo 400,00 SIT, prijave pa sprejema organizator eno uro pred tekom na startu. Mlajšim od 15 let nastop ni dovoljen. Sicer pa je tek primeren tako za tekmovalce kot rekreativce.
M.B.
KRES0VANJE
Lovska družina Šmartno vabi krajane Šmartna in okolice na KRE-SOVANJE, ki bo na predvečer 1. maja na Grilovcu.
Ob lovskem domu se bomo zbrali do 20. ure. Kresovanje in mlaje-vanje bodo popestrili Zasavski rogoisti in pevci okteta Valvasor.
Za prigrizek in pijačo bo poskrbljeno.
NASVIDENJE NA GRILOVCU!
AVTO - SOLA SI-CAR SVETIČ
Organizira brezplačen tečaj cestnopro-metnih predpisov za A in B kategorijo, ki se začne 4. maja ob 16.30 v prostorih AMD Litija.
Vse informacije dobite na Graški cesti 2, Litija, tel. 881-140 od 14. do 15. in od 19. do 20. ure.
POKAL KSP LITIJA
Ob zaključku sezone igranja malega nogometa v litijski športni dvorani smo organizirali turnir za pokal KSP Litija. Prijavilo se je 9 ekip, v finalno skupino treh ekip so se uvrstili vsi trije nosilci skupin. V medsebojnih srečanjih so se uvrstili: HIP Mark na prvo mesto, OMAHEN TRANSPORT na drugo mesto, tretja pa jc bila ekipa ROSTFREI B.C.
Vse tri ekipe so prejele pokale v trajno last, pokala pa sta dobila tudi najboljši strelec Darko Fele in najboljši vratar Marko Med-vešek. Nagrade sta prispevala BISTRO BOGDAN in SPOR-TENG LITIJA.
V.P.
ČETRTI SPOMLADANSKI POHOD NA GEOSS
Tradicionalni spomladanski majski pohod na GEOSS bo letos v soboto, 22. maja.
Start pohoda bo, kot običajno, pri upravni zgradbi Predilnice Litija, in sicer med 7. uro in 9.30. Zmerne hoje je približno štiri ure. Kontrolni točki bosta na Strešnem vrhu - 523 m in na Slemšku - 677 m. Pot bo primerno označena, vmes bo nekaj okrepčevalnic, na cilju pa bo odprto gostišče. S Spodnje Slivnc je mikaven še krajši sprehod do Zgornje Slivne - 880 m, kjer je odprt nov dom in od koder je lep razgled po Sloveniji. Za povratek bo organizator poskrbel za avtobusni prevoz od 13. ure dalje, vozovnice pa boste lahko kupili na startu.
Pohod bo ob vsakem vremenu. Ob prvem pohodu prejmejo udeleženci izkaznico, za tretji pohod pa značko.
Organizator pričakuje množično udeležbo, saj bo pohod za vsakogar prijetna sprostitev in lep izlet v pomladansko naravo. Takrat bo že vse zeleno...
V.P.
KAKO IZBIRAMO ŠPORTNIKA MESECA
Z izborom športnika meseca ne gre tako gladko, kot so si zamislili v okviru občinske športne zveze. Pa nc zaradi organizacije, temveč zaradi odziva iz samih športnih organizacij, ki športne zveze nc seznanjajo z rezultati svojih članov in članic. In to kljub temu, da so prav v društvih in klubih imeli največ pripomb na izbiranje športnika leta 1992. Kje so zdaj tisti korenjaki, ki so takrat tako kritizirali, pa zdaj od njih ni nikakršnega odziva?
Zato ponovno pozivamo vse športne klube in občane, da predlagajo športnike in športnice za izbor najboljših. Krat-
komalo pošljite predloge s točnimi podatki in kratko obrazložitvijo, zakaj posameznega športnika in športnico predlagate za najboljšega. Vaše predloge pričakujemo
najkasneje do 5. maja 1993 na naslov Športna zveza Litija, Ul.-M. Pregljeve 1, p.p. 81, 61270 Litija, ali pa pokličite tudi po telefonu 882-916.
Rudi Bregar
mali OGLASI
Najbolšemu ponudniku prodamo 5118 m2 njive in 1806 m2 travnika v katastrski občini Šmartno (proti Gnnačam). Ponudbe pošljite na naslov: Anica Breznikar, Kersnikova 1, 61000 Ljubljana.
Mlada družina nujno išče stanovanje. Kličite zvečer na tel. 881-557.
Od 1. aprila pogrešam nemškega ovčarja, sliši na ime Reks. Če ga jc kdo videl ali ve, kje je, naj sporoči na Partizansko pot 4. Peter Repovš
Motor ATX, 1. 1990, ugodno prodam. Tel. 882-970
ELOS d.o.o.
Breg 1 LITIJA
PRAVA
ODLOČITEV -
ŽELJEN
REZULTAT
Učinkovito, racionalno in zanesljivo vam svetujemo in izdelamo
- vsa elektro dela, strelovod, ozemljila
- vodovod in centralno ogrevanje
KVALITETA IN
KONKURENČNE
CENE
Odločite sc in pokličite na tel.: 061 881-878
ZA NAJBOLJŠEGA LE EN PREDLOG
Za tokratno glasovanje je Športna zveza Litije prejela le en predlog. V imenu krajanov Jablanice in Šmartncga pri Litiji ga je poslal Milan Izlakar. Za najboljšega športnika predlagajo DRAGA MOTOHA, člana ŠD Dolina. V mesecu marcu je sodeloval na dveh maratonih. V Zrečah je na 10 kilometrov v svoji kategoriji mlajših veteranov zasedel drugo mesto, konec marca pa je na mednarodnem maratonu CONING v Trakoščanih na Hrvaškem v kategoriji veteranov zmagal. Zapišimo, da je bila proga dolga 42.195 metrov.
Vse bralec Glasila občanov prosimo za glasovanje. Pravila smo že objavili v eni prejšnjih številk. Ne pozabite na dopisnico prilepiti glasovalnega kupona iz Glasila občanov. Dopisnice pošljite na naslov Športna zveza Litija, p.p. 81,61270 Litija. Tokrat lahko glasujete za Draga Motoha in potrudite se, da bo zbral čimveč glasov.
Rudi Bregar
GLASOVALNI KUPON
GLASUJEM ZA ŠPORTNIKA DRAGA MOTOHA Ime in priimek _
Naslov_
PLANINSKI KOTIČEK
VABILO
PD Litija vabi vse prijatelje planin, da se v soboto 29. maja 1993 udeležijo
28. POHODANASTOL (2236m).
Pohod se bo začel pri Valvazorjevem domu (Risba Anton Roje).
Odhod posebnega avtobusa bo ob 6. uri izpred Centromerkurja v Litiji.
Prijave sprejemamo na PD Litija, v novi večnamenski dvorani (vhod nasproti osnovne šole Litija), vsak četrtek med 16. in 18. uro.
Obvezna je primerna planinska obleka in obutev (visoki planinski čevlji).
PD LITIJA
PLANINSKI TABOR BO V KAMNIŠKI BISTRICI
Planinska sekcija na OŠ Litija in PD Litija bosta tudi letos organizirala že tradicionalni planinski tabor, ki bo v tokrat v Kamniški Bistrici
• od 24. julija do 31. julija za učence4., 5., 6. in 7. razredov osnovne šole.
- od 31. julija do 7. avgusta za učence 8. razredov OŠ in srednješolce.
(Tabor bo stal v neposredni bližini doma v Kamniški Bistrici. Risba Anton Roje)
V primeru, da bo prijav le za eno izmeno, bo tabor samo v prvem terminu.
V času taborjenja se bodo udeleženci povzpeli na bližnje vrhove kamniških Alp, poslušali razna predavanja, se urili v planinskih spretnostih in spoznavali naravo. Za varnost otrok bodo poskrbeli učitelji, mentorji, mladinski vodniki in planinski vodniki, ki bodo prisotni ves čas bivanja pod šotori.
Okvirna cena za tedensko bivanje v taboru s celodnevno oskrbo je za
- učence, ki sodijo v prvo skupino tolarska protivrednost 120 DEM
- učence 8. razredov in srednješolce pa tolarska protivrednost 150 DEM. Plačilo je možno takoj ali v štirih obrokih.
Prijave sprejema tajništvo Osnovne šole Litija (mentorica Ana Mohar) in PD Litija (ob četrtkih od 16. do 18. ure.)
PD LITIJA
PRIJAVNICA
ZA PLANINSKI TABOR 1993
Prijavljam svojega otroka _
za planinski tabor 1993 v Kamniški Bistrici.
Naslov_
Tel. št.:_razred:_
Znesek bom poravnal v__obrokih
od 1. - 5. v mesecu
od 15. - 20. v mesecu (obkroži)
Litija,___ PODPIS STARŠEV:
Humoreska
GENIJ
Lahko rečem, da sem Lilijan. Šest let v našem mestu mi daje licenco.
Že prvo leto sem spoznal, kaj pomeni zdravstveni dom na hribu. Ni mi bilo čisto jasno, zakaj je tam gor, dokler nisem razmislil: "Ali potrebujemo upokojence? Ali potrebujemo težke bolnike in ali je kaj vreden človek brez avta? Vsekakor ne!" Tako sem tudi spoznal, da je projekt zdravstvenega doma na hribu vodil genij. Da, ne čudite se. Samo geniju lahko pride kaj takega v glavo. Verjetno je imel v načrtu vrh Sitar jevca, kar bi še bolj pomladilo in ozdravilo Litijane. Pa kaj, rajši je projektiral športno dvorano sredi mesta, ob avtobusni postaji, da si razni športniki ne bi zmočili čevljev. Pravim vam, malo je takih, pravi genij, brez dvoma.
NN.Z.
4
Adriatic
zavarovalna družba d.d.
Sodobno življenje je hitro, pa tudi če se za koga izmed nas po dolgih letih dela umiri, nas še vedno mnogi dogodki presenečajo. Žal nekateri med njimi tudi neprijetno.
Svet se je zaradi novih tehnologij, računalnikov in hitrih avtomobilov "zmanjšal", hkrati pa nas je obdal s številnimi novimi nevarnostmi. Kaj vse se nam lahko zgodi med vožnjo na izlet, pri upravljanju z vrtalnim strojem, pri kmečkih opravilih, pa tudi pri gospodinjskih delih, ki so, če lahko zaupamo statistiki, najnevarnejša.
Ali se je mogoče zavarovati pred takšnimi in drugimi nevarnostmi?
DA!
Zdaj gredo stvari drugače. Tukaj je ADRIATIC - prva zavarovalna delniška družba, ustanovljena konec leta 1990. Iz obmorskih krajev, ki so zibelka zavarovalstva, je v mrežo svojih poslovnih enot in pooblaščenih agencij prepletla vso Slovenijo. Tako smo zdaj tudi v občini Litija.
ADRIATIC delniška družba in pooblaščena agencija za Litijo FINANC AS d.o.o. Vas vabita v poslovne prostore v LITIJI, Valvasorjev trg 2. Lahko pa nas pokličete tudi po telefonu 881 - 793. Naši zastopniki Vas bodo radi obiskali na vašem domu.
URADNE URE:
ponedeljek torek	8. -	12.	in 13. -	16.
	9. -	12.	in 14. -	17
sreda	8. -	12.	in 13. -	16.
četrtek	9. -	12.	in 14. -	17.
petek	8. -	12.	in 13. -	16.
sobota	9. -	12.		
V MAJU VAM NUDIMO 10 % POPUST PRI VSEH ZAVAROVANJIH, RAZEN PRI OBVEZNEM AVTOMOBILSKEM ZAVAROVANJU!