proletarec je relavski list za misleče čitatelje (¿luwilo Jiigo»lovon»ke Swiiilisíirne Zveze in Prosvetne üli.tíre official organ of j. s. f. and its educational bureau ST— NO. 1845. Enter*«! •• mk< «< rllll matter, D*c. t, Ittl. •! U»* M«« «"fc* »' C**—-undmr «h# Act al ( on»r... ml M«idi 1. Ut9. CHICAGO, ILL., 20. JANUARJA (January 20), 1943. »,.hh3SI Weekly «t 2301 S. Lawndalt Av,.. LETO—VOL. XXXVIII. VtjM j« "¿¡ba boija". Ravno tako potrosi in povodnji, epidemij«, ium itd. V Zed. drsavah jo bila naravna "¿iba boija", od kar smo v vojni, velika |»c»^c»j v v škodnem Ohiu, v Ponni, v W. Va. in nokatorih drufih krajih, ki pa »a ni raavila v tolikšno katastrofo kakor prod nokaj loti. Gornjo jo •lik* ii lista povt-Jnji, vsota bliau Pittsburgba. Voda jo tam lanskofa da- > cambra narasla višjo ko kdaj proj v sadnjik sto lotik. Bojo so, da dobimo tako uimo apat na pomlsd, kar ja vreme skaai vso aadnjo joson in to simo isvon povprečnosti. Delavci na polju trdega premoga imajo vzrok, da so nezadovoljni JOHN L. LEWIS RUDARJEV NA ANTRACITU NE MORE USTRAHOVATI —PROTEST PROTI POVEČANJU ČLANARINE IN ZAHTEVA ZA ZVIŠANJE MEZDE —BEDA TEMEUNO ZLO Soglasnost zaveznikom nujno potrebna, ako jim je za zaupanje ljudstev Zahteve, da zavezniki določno povedo, ka nameravajo z mirom/ kadar bo osišče premagano, se množe Ob enem se večajo po krivdi zaveznikov znamenja, povečavana s propagando osišča, da nekaj med njimi ni v redu/da se'summčen a večajo, »n da se pletejo reči, ki ne drže v enotnost Hiram Mothervvell pravi v svoji novi knjiga "Lakota, sovraštva in povojna Evropa", da bo na dan premir a v evropskih deželah prvo vprašanje, "kje bom dobil kaj jesti?" Naloga zaveznikov torej je urediti že sedaj ves načrt za dobavl.ianje hrane sestradanim ljudstvom, in pa za ureditev njihovega gospodarskega in političnega sistema tako, da bo služilo vsem v skupno dobro V tej točki pa m še mkake soglasnosti. Nobena cenzura ne more skriti, da zastopa tonska stranka v Angliji popolnoma drugačen ekonomski red kakor pa ga uvaja Sovjetska unija In da si angleška delavska stranka demokracijo m povojno evolucijo vse drugače predstavlja/kakor pa angleški in ameriški toriji. Tudi Kitajska ni z vnanjo politiko Londona in Washingtona nič kaj zadovoljna Svobodolkjbni krogi vsepovsod gleda o z veliko nezaupnostio na ljubimkanje zavezniških diplomatov stare šole z reakcionarji v Franciji, s fašisti v Španiji, z Vatikanom in savojsko dinastijo, s poljskimi reakcionar i m z nemškimi naaji, češ, da naj vržepo Hitlerja, pa bo dobro 'j; Stari socialistični nauk je, da med razredi ne more biti soglas a, ker so si neizogibno nasprotni. Tako se ta spor razvija v ozračju teh fundomental-nih razlik m tako se bo nadaljeval. Vprašanjem samo demokracija ah fašizem, nego v glavnem, ali smo za socializem in demokracijo, in pa, ali smo za rešitev kapitalizma, neglede v kakšni politični obliki. Nevtralna Švedska trosi milijone za obrambo in varnost ¿vedska ai prizadeva biti v sedanji vojni popolnoma ne-vtialna in se ji ogniti če le m o- | goče. Vendar pa je položaj tudi zanjo tako negotov, da ae pripravlja na vae eventualno- | •ti. Dne 12. januarja je kralj Guatav V. v tvoji poslanici parlamentu dejal, da je odrejeno cjačanje armade, ker je za varnost dežele potrebno, da je pripravljena na vse možnosti v vseh ozirih. Vladni proračun za to leto dolcca nadaljnih 2,060,000,-000 kron ($492,340,000) za ojačanje armade in mornarice, kar je za švedsko, ki je po številu prebivalstva majhna dežela. ogromna vsota. Njen državni dolg znaša že 8,000,000-000 kron ($1,912,000,000) in deficit v budžetu je 4,000,000,-000 kron. Vsled vojne je švedska silovito prizadeta tudi v mednarodni trgovini. Njeno železno rudo dobiva skoro vso Nemčija, ki ji v zameno pošilja premog, stroje in razno drugo blago. Z Rusijo sedaj švedska n;ma skoro nič trgovine, ker je vsled nemške kontrole nad Baltikom in pa finske vojne odrezana od Sovjetake unije, čeprav ji je pred pragom. švedska zelo računa z možnostjo nemškega napada, ker bi Htlerju okupiranje te dežele zelo olajšalo vojno proti Rusiji na severu. A švedska rlsdi cdločno izjavlja, da bo vsaka napadalna sila imela opraviti s švedsko arvndo m mornrico in Šved je se znjo braniti, čeprav že dolgb dobo niso bili v vojni. Reakcija na delu, da socializem ne zmaga v tej vojni POLITIČNI POLOŽAJ V AFRIKI SE VEDNO ZAMOTAN,—ZAVEZNIKI OBETAJO KITAJSKI VEČ POMOČI. — STRAH IZKORIŠČEVALCEV PRED SOVJETSKO RUSIJO Vzlic obetan jem demokraci-| Strah pred preobrati je vr.mu «vetu je v zakulUju j Ves kapitalistični s" et ne boji" na borba med onimi, ki ho-j ii «»cislnega preobrata, pa ka-ceja, da se ohrani kapitalisti- Sovjetsko unijo, češ, aJi ¿ni si.«tem, in pa tistimi pristaši demokracije, ki verujejo, da naj nji pomagamo, ko je storila še vse hujše zločine kakor bo svoboda možna le tedaj, če pa *ta jih « H*1^?! postanejo ljudstva tudi gospo- 'S atal^a gospodarskih interesov je urejena vsa politika, bodisi v zavezniških kot v osišč-nih deželah. V Zed. državah dr.iViko sivcocdna. Izkoriščanje temeljno zlo Ne-miiclno oi bilo tajiti resnico, da vsi kapitalisti mislijo v prvi vrsti na svoja bogastva. Hočejo, da jim jih nihče ne vzame, zahtevajo, da naj bo vlada taka, ki jim jih bo ščitila tudi po vojni, in smatrajo, da,... . „ .. . A ... je le tak red pravičen, ki jim W^l€s m ^ Anglijo dovoljuje imovine večati, de-1 ~ f^j vsi dellujejo "v škodo lavce pa potiskati navzdol, ako Zed' : Tako ?e upirajo «impatičarji hitlerrzma, ki jih i v tej deželi ni prav malo. Politika darlanizma Namen te propagande, pod V duhu te politike smo ima-, *c*lcm "Am*™a je o- ¿•o se »impatičarji hitlerizma .-krili pod geslo, da so za 44 A merica first", doč im je predsednik "za Rusijo", Wallace za "internacionalizem", Ickes za "boljševike", Mrs. Rcosevelt »za "komuniste", d irai i francosko Afriko in fiancoski imperializem uveri- hraniti sistem izkoriščanja, kakor je bil in je sedaj v veljavi Stavka ipremogarjev na antracitu se je dogodila proti volji Johna L. Lewisa in drugih odbornikov UMW. In niti ko jim je ukaizal, da naj se vrnejo in na miren način izravnajo spore, se mu nbo pokorili. Vzroki uporništva Premogarji na antracitu so po prejšnji svetovni vojni padli v še veliko težje življenjske razmere kakor pa rudarji na poljih mehkega premoga. Sploh so bile razmere na antracitu j-koz i kakih petnajst let, pa prav do sedanje vojne, taiko mizerne, da jim nobena oblast ni biLa kos. Ko je postalo gladovanje že kar n^iznosno, «o delavci riski-rali vse ki Ali kopati premog na svojo roko in ga prodali komurkoli, ki ga je hotel kupiti. Dnitffce »o apelirale na Šerife in državno orožnihvo, da naj jim ščitijo rove pred "vanda-li", a vsak oblastnik je po priselitvi v oe na antraci- Bedaux končno le predstavljen v pravi luči za to kar je Namen Rdečega križa je zbrati $125,000,000 Ameriki Rdeči križ name-lava zbrali v tem letu v razne or m-žne nrmene vsoto $125,-000,000. Kampanja v ta sklad bo meseca marca. Ii, da kar se Zed. držav tiče, se i. Amer*ki kapitalizem ni hit-mu ni treba socializma prav }lz™ ?rav . f nič bati, ker mu ta dežela ne bo pomagala. Naj socialisti o-?tanejo tam kamor so jih utak-nili pod ključ Petain, Da-rlan tu že od nekdaj zelo nepopularen, pa si je vsled tega pomagal z giadit vi jo klike, ki se je prikopala do moči s terori-ziranjem in korupcijo. Ko pa je glavni urad oznanil, da je na podlagi sklepa konvencije UMW asesment zvišan 50c na mesec, in da rudarji na antracitu od tega povišanja članarine ni*o izvzeti, «o vzkipeli in pred dobrima dvema tednoma v protest proti temu zastavkali. Za višjo mezdo Kakih dvajset tisoč jih je pustilo delo. Ne Lewis, ne vladni uradniki, jih niso mogli pregovoriti, naj se vrnejo v rove. Lewis jih je zmerjal, da je njihova stavka v sedanjih o-kolčJinah največja bedastoča, in da igrajo v roke sovražni- (Nadaljevanje na 5. strani.) Ameriški državni department je minuii teden oznanil, da je bil v severni Afriki aretiran ameriški državljan francoskega pokcJenja Charles E. Bed aux, ker je imel zveze s sovražniki naše dežele. Njegova žena je Američanka, rojena v Grand Rapid m. Mich. V Proletarcu smo o tem človeku že večkrat pisali. Bedaux si je namreč v Zed. državah skoval bogastvo kot industrial-ni 'efficiency expert*. On je bil eden ferJavnih graditeljev pri-ganjaèkega sistema "na trak". Namreč, ti delaš ves dan ene in iste poteze na predmetu, ki ga producira tovarna, kjer si zaposlen, in tisti kos gre potem od ded ave a do delavca, dokler ne pride s traka popolnoma iragotovljen. Bedaux je bil vsled svoje teorije priganjanja s trakom na- jet od mnciS'ih velikih korpora-cij v Ameriki, ki so mu plačale za njegovo "znanstvo" ogio-mne vsote. Izračunal je. koliko kotrakov si delavec lahko prihrani vsak dan pri tem ali enem poslu, kako razpodeliti «troje, da ga bodo čimbolj priganjali, in sploh kako prihraniti vsako sekundo delodajalcu v dobiček. Bedaux ima velika posestva in vile v Ameriki in grajèèino blizu Toursa v Franciji. Ko je odstopil angleški kralj Ed-Ward, sedaj "duke of Windsor" in governer angleške kolonije Bahamas pri Floridi, se je i» «vojo ženo Wall is War-field Simpson naselil v Bedau-xovi vili na Francoskem. Znano je, da je Edward zelo čislal Hitlerja, kakor ga je na pripadal jevanje na o. strani.) Črnci hočejo provic v unijoh in najemanjih V Chicagu se ne uposluje č;ncev za konduktorje in pre-vcirnike ne na cestni, ne nad-ulični železnici. Staro pravilo je, da so te službe le za belo-poltne delavce. Ker pa smo za Miri svobodiine vsepovsod, so se zamorske organizacije v tem mestu proti zapostavljanju pritožile, in župan jim jo obljubil, da bo pri kompanijah posredoval. Nemčijo je prav lahko izhajal, dokler nam ni napovedala vojne, in še celo potem so ostale nekatere zveze med njim in in Laval, mi pa lahko obetamo ^v a Francozom obntivM? *>epu bi f- uici najbelj Nemč^lcorist. ke kakor je bila. z vsemi nje-1 Toriji povsod enaki nimi starimi, imperialističnimi, I . , .. . ... . kapitalističnimi svojstvi. ! Pa ,fra,n- .. . . conski, ameriški, španski in To se Iberalnim Francozom ■ ni d o padlo in so se zelo hudo-vali. Jeze se nad nami še kar naprej, ker matrajo, da imajo v vseh teh intrigah radi njihove dežele prednost reakcionarji, da si ohranijo svoje privilegije in kapitalistični sistem, neglede na demokracijo, ki si jo sedaj tolmači že na tisočero načinov. drugi zro srdito in s strahom na deželo, ki je odpravila njihov razred, pa vzlic temu ni propadla, nego uspeva. Iz primitivne fevdalne velesile je zgradila industrialno in moderno agrikulturno državo brez kapitalizma. To je "slab vzgled", pravijo izkoriščavalci (Nadaljevanje na 3. strani.) Nizozemci morajo na delo za Nemce Nizozemska zamejna vlada poreča, da hočejo Nemci letos 400,000 Nizozemcev, modkih in žensk, na delo v Nemčijo in pa na kmetije v okupirane kraje v Sovjetski uniji. Milijarde dolarjev novih davkov in višanje cen Predsednik Roosevelt je v svoji poslanici kongreau o proračunu sa novo fiakalno leto izjavil, da bo treba najti vire za okrog šeatnajat milijard dolarjev novih davkov. Ob enem je poslancem svetoval, da naj nova davčna ^ bremena nalože najbolj onim, ki jih najlaglje zmagujejo. Bogataši imajo v vseh dosedanjih davčnih postavah veliko ovinkov ali po angleško "loopholes", da lahko vslic vojni in vsemu žive na svoj atari, ariatokratski način. Kdor je bogat, sme imeti celo po novih naredbah, po odbitju vseh davkov in drugih sa c dbitek upravičenih izdatkov, š« vseeno $25,000 "čiste pla- ča" na leto. Poleg teh še druge dohodke,., namreč dividende, obresti od bondov, in če so ti botuii državni, so davka prosti; vrh tega imajo imoviti sloji dohodke od poaaatev, dohodke aa kritje atroikov itd. Vslic temu sa ti ljudje pri-tožujejo, da se jim godi silna krivica tn imajo v novem kongresu predloge sa rasveljavljanje te "diktatorske odredbe". Šestnajst milijard novih davkov pomeni novo snižanje življenjskega standarda sa vse ena, ki delajo sa preživljanja, to je, sa vae tiste, ki so upo-sleni v industriji in v uradih. Njihov saslužek bo drastično snižan ne samo s davki, nego tudi s višanjem cen. te lani in letos je bil s novim davkom m s dražitvijo življenjskih potrebščin pomaknjen snatno nasaj. A kapitalistični čaaopiat in tiati kongres-niki, ki sovražijo ljudske interese pa kalejo le na tiste delavce, ki služijo po $90 do nad sto dolarjev tedenako, ne povedo pa, da so to mehaniki, ki so bili že v normalnih časih dobro plačani, ker so strokovno vešči v svojih poklicih, a sedaj, ko delajo po 50 do 70 ur na teden, pa prejemajo še plačo sa nadure. Toda te vrste delavcev ja le majhen odstotek, v primeri s onimi milijoni, ki tudi delajo po 50 hi več ur na teden, a saslužek za delo, ki ga vrše, pa je razmeroma nizek. In potem je milijone delavcev, ki delajo še vedno sa plačo od 10 do 30 dolarjev na teden, in po rasnih odbitkih— koliko jim jo ostane? Vsekakor premalo sa smagovanje draginje, ki še vedno narašča, a mezde pa so jim zamrznjene. Večina sedanjega kongreaa pa je taka, da je delavstvu le veliko manj prijazna kakor je bila prejšnja, in tako je v teh okclsčinah položaj tak, da bo breme bolj in bolj nalagano na ramena tistih slojev, ki so ž« i sedaj najbolj prisadeti. dočim •e imovine bogatašev vslic davkom večajo. Koliko lahko stori ali pomeni tudi en sam klub JSZ? Izmed klubov JSZ, ki vztraja v težjih okol-ščinah kakor marsikateri, je klub Naprej št. 11 JSZ v Bridgeportu, 0. Njegov delokrog sega v vse sosedne naselbine. Deluje smotreno leto za letom, od kar obstoji. Tu in tam poroča o njemu klubov tajnik Joseph Snoy. Nič bahavosti, le ugotavljanje dejstev, in pa nekoliko prikrite kritike je v njegovih dopisih, ker ni zadosti sodelovanja. Oziroma je premalo takih, ki pomagajo. A vzlic temu njihov klub uspeva in dela na vseh poljih naših aktivnosti, S. Jos Snoy v svojem dopisu v tej številki znova potrjuje, kaj vse zmore tudi mala skupina zavednih delavcev. Kaj bi bil vzhodni Ohio, kar se našega gibanja tiče, brez kluba št. 11 JSZ? Bil bi pozabljen kraj, kakor so drugi, ki so včasi sloveli vsled aktivnosti, potem pa se s prenehanjem klubov JSZ utrnili v pozabljenost. Kaj pomaga hvaliti se s prepričanjem le v dopisih ali na kakih društvenih sejah, če pa ni za tistimi besedami nikakršnih dejanj in aktivnosti! Te-# ga se v klubu št. 11, kakor v drugih klubih JSZ zavedajo in delajo dalje tudi v sedanjih za take aktivnosti skrajno neugodnih časih. Le pravi bojevniki so ostali na pozorišču. To je zdravo, ker le ti bodo lahko pomajali pozneje tudi splošnemu dtlavtkemu gibanju v socialistični smeri, kadar pride čas, ko bo mogoče res kaj pomagati. Med tem pa vrše svoje naloge na svojih poljih kolikor najboljše morejo. PROLETAREC UST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. J«|MÍoTaHika Delavske Tiskovna Draiba, CkUaflo, lil. 1 GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE flABOCNINA t Zedinjenih državah ta celo leto $3.00; aa pol leta «}.7t; aa četrt leta $1.00. Inozematvo: aa celo leto $3.50; aa pol leta $2.00. Val rokopiai in oglasi morajo biti v našem uradu najpoineje do pondeljka popoldne aa priobčit«? v številki tekočega tedna. PROLETAREC Publiaked every Wednesday by the Jugoslav Workman's Publiahing Co.. Inc. Established 1906. Editor____________ Business Manager. .........Prank Zaita .Charlea Pogorelee SUBSCRIPTION RATES: J sited States: One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00. Foreign Countries. One Year $3.S0; Six Mentha $8.00. PROLETAREC DQl S. Lawndale Avenue CHICAGO, IIJL Telephone: ROCKWELL 2864 est • * „ Ljudska Francija \ severni Afriki ni še zastopana Listi so minule tedne veliko poročali o "politični krizi" v fiancoski severni Afriki. Kakima je ta križu? Začela se je e iim«ijo amerške armade. Zdi se, da predno so se ameriške čete izkrcale, je bil nekak sporazum med admiralom Darlanom in ameriškim vrhovnim poveljnikom Eisenhowerjem že skfle-njen. a • • Angleški listi — vsi od kraja, so se delali, kot da je bil d etični dogovor s predstavnikom fra ncc^ke reakcij« sklenjen brez vednosti angleške vlade.. Res je izgledalo, kot da so načelniki angleškega imperija zelo ne vol j ni, a končno so uradno le izrekli, da je ameriški poveljnik general Dwight D. Eisenhower pravilno postopal. Vsi komentarji v angleškem tisku pa so pričali nasprotno m tako je še danes vzlic protivnim uradnim izjavam. Kajti diplomacija dela na vnanje, kar je umev no samo po sebi, povsem drugače kakor pa za kulisami, kjer spletkari in se krešejo ne- I šteti interesi. Atentat na Darlana politične napetosti v francoski Afriki in med zavetniki slanimi ni odjavil. Res, da je Darlana nasledil «general Henri Giraud, o katerem je znano, da je velik Hitlerjev nasprotnik. Toda znano je tudi, da on ni zastopnik francoskega ljudstva, nego le predstavnik protinemške struje v francoskih militarističnih krogih. Konservativni angleški list News Chronicle v Londonu namiguje, da bo za zaveznike — v tem slučaju za Zed. države in Anglijo, v severni Afriki najboljše, ako francoski režim (sedaj pod vodstvom Girauda) odstavijo in sami imenujejo svojo komisijo, ki bo ta del sveta upravljala v prid Francije in ga ji vrnila čim se po vojni znova uredi. Takozvani francoski vrhovni »vet v Afriki tvorijo reakcio-narji, Jri so se pod Pt^ainovim-Darianovim-Lavalovim fašističnim režimom v Vichyju še posebno utrdili. Čemu nadaljevati politiko tistega režima sedaj, ko je francoska Afrika v posesti zaveznikov in pa borbenih Francozov, vprašuje delavski dnevnik Herald v Londonu? Z malimi izjemami se ves ostali tisk v Angliji zgraža nad cenzuro, ki jo je uvedel Giraudov, in pred njim Darlanov režim v francoski Afriki, očividno s sodelovanjem in z odobritvijo ameriškega vrhovnega poveljstva. Kdo je ubil Darlana in čemu? V Angliji vedo, a francosko-ameriški cenzuri na ljubo ne smejo povedati in listi morajo • ¿olčati. Enako pri nas. . , Ljudstva zavezniških dežel ne smejo izvedeti stvari, o katerih bi rada bila na jasnem. Daily Mail, Manchester Guardian, Daily Herald, Time» iid. se pritožujejo nad zadavljenjem vesti in poudarjajo, da cenzura te vrste pred sovražniki ničesar ne skrije, ker imajo Nemci in Italijani dobro špijonaio posebno v Afriki, zakriva pa resnico le pred ljudstvom v svojih deželah. To slepomišenje h cenzuro utegne s časoma povzročiti nezaujpnoat in pa neljube posledice v odnosajih med zavezniškimi vladami. Dali je general Eisenhower pametno in previdno ravnal, ko je sklenil pakt s sovražnikom demokracije, s sovražnikom Anglije in Sovjetske unije, admiralom Darlamcm, bo presodila zgodovina. Od kraja je »bilo jasno, da je tisti sporazum pospešil invazijo. A v Angliji, pa tudi v Zed. državah, jih je mnogo, Ki menijo, da bi bilo za zavezniško stvar vseeno boljše prevzeti liekoliko več riskiranja in zmagati tudi moralno, namesto pobratiti se z reakcijo, da se napori na ibojifrču olajšajo. Eno je jasno. Francoski vrhovni svet v Afriki, a katerim je aklsnjen sporazum, ne predstavlja ljudske Frarieije. Francoski rpaginati v Afriki so člani tiste francoske kaste, ki je kriva nemastnega poraza svoje dežele, tiste struje, ki je zagovarjala ^pizanje, ljubimkala z Mussolinijem in Hitlerjem in ščuvala oba v spopad s Sovjetsko unijo. Francoski maffnati, s katerimi kuje kompromise ameriAko vrhovno poveljstvo, so znani sovražniki demokracije in ljudskih koristi. Francosko ljudstvo so pred to vojno zastopale v glavnem radikalna socialistična stranka, s Herriotom na čelu, francoska (mednarodno orientirana) socialistična stranka pod vodstvom Leona Biuma, in pa komunistična stranka. V «čina voditeljev vseh treh je v zaporih in na tisoče članov pa v koncentracijskih taborih. Mnogo izmed njih je zaprtih v francoski Afriki. Enako na tisoče španskih republikancev. Revija Nation poudarja, da se zavsznikom ni prav nič mudilo osvoboditi te, resnične borce za demokracijo in ljudske ptwvice, ker so bili prezaposleni pogajati se z mogotci, ki za-t «pajo francosko reakcijo. Resnici na ljubo je treba priznati, da se j« angleški twk v veliki večini proti taki taktiki zgražal, dočim je ameriško kapitalstično časopisje poročalo o vsem tem večinoma hladi o, ali pa odobrilno. Na primer, Chicago Tri- i i t>. h . v m JOSKO OVEN: njam je, koliko je bilo krika, kadar je kongres v letih depresije ciovcltrpar bilijonov za javna dela ter pomni brezpo-kalrtim. "Bankrotiral bemo," v pili demagogi. Danes pa i padajo • milijoni dolarjev xa bega Jla-sa kot to5a. Seteda, zdaj ni drugega izhoda. Zmaja, kattregA se je negovalo vsa leta, je treba uoiti. Ali kakšne so žrtve?! Senator Janez A. Danaher je izagrmeJ proti strašni krivici, s katero je udarili one "reveže**, kateri spadajo v "$26,000 mlade* class". "Kaj, c mejili bi nas radi,!? To je krivično! Ljudje, kateri so zmožni, imajo pravico do večjih dobrot" Več o tem se bo slikalo v sedanjem kongresu, kate-ega »"»laba" razpoloženje se že f t žii j kaže. Mi..U ,.d.. .. i. Mo.k.. d. « M«l«.k. i.U ».mik. utrdb« . ....JU. pr.d.l.b ........... Gojcr P^*«'^ J' H.U. . i.d..«H.L. «.«rti .. ...... ¿.k. ..p«., n. >.dle i. «.k. tt U..k. H»l.rj... pr«roko,..i.. d. k. | Velt» * b OtVOTltV, S..u.„.d km.iu . ...ikik pMt.k, „ bo ¡^oin.1,. Gor,i. j. .lik. i. Suii-.r.d., ki .. ...¡ji .bl.,.J. i. k.-^re^af je b.l zelo pc m«»hibeti. kik 150 dni, . m ..d.j ».i obi«,.ni- c. bo ii. R... m po .rcci, b. «lik d.i ...ij.k. P.dei . r..k.| Ne S;*no da je »menri zavezm- .J.UUIVO (Rusijo in Kitajsko), am- RAZGOVORI Največji budžet v zgodovini i generalnega ¿tuba G. C» Mar-Amerike. Sto bilijonov dolar- shallom ter E. J. Kngom takoj jev (bilijon po ameri/Jco je ti- po dohodu, so čakali ¿lani ko-milijonov). Za nas so to misije na «aislilanjs. Edin! se-asitrcnomske ¿¿evilke. Sporni-! sta ne k z generalnim štaliom je k o— Nekaj podatkov o iznajditelju Nikolu Teslu in njegovem delu in se kopičile. Več od 900 pa- ciji in načinu boja to leto so tentov nooi ime Nikola Tesle, zadeli v črno. Iznajdbe, ki so mu prinesle Imenovanje Edw. J. Flynna naj ve 5 slave, so: Teslov trans- za poslanika na tako važno Veliki učenjak v elektrotehniki, Nikola Teala, Srb po vodu in veri, pristaš Jugoslavije, navdušen za svojo adop-tirano domovino USA, ki je umrl 7. jan. t. I., je dobil v airct takem tisku mnogo opitov o avojem iivl jen ju. Sledeče je prevod članka is dnevnika New York Tribune, ki ga je oskrbe! JIC. Nameravali smo ga priobčiti v prejšnji številki, pa ni bilo prostora. Tudi po pogrebu ao o pokojnem Tealu ameriški listi veliko pisali. Sledeče je prevod i* omenjenega newyorskega dnevnika: formator; indukcijski motor, v katerem se spreminja električna energija v mehanično silo z mnogo večjim učinkom, nego pri direktnem teku» princip rotirajočega magnetičnega polja, ki je uporabljen v tran^-! misiji električn? sile iz Niaga-ia padcev; sistem bloinic za | razsvetljavo; neštevilni dina-m:> transformatorji in drugi c!ektr.'5ni aparati. Ko je bil Živel v tej deželi približno 10 let, je povzročil mesto kot je Avstralija je iz-«zvalo precej kritike. Flynn je star "politišen". Do nedavno je bil predsednik narodnega odboja demokratske stranke. Pravijo, da je cn vse drugo samo državnik m. Tudi drugih stvari) se precej govori o nje-o je že stara navada, da takih imenovanjih bolj na politične zveze in c tipa na državniške zmo-In to je en tak slučaj, o Tre-ca je bil v New bilo srečanje z admiralom U. Leahyj. m, in to je bil samo pe 'd:av. Potem *e jih je ignoriralo. Najvažnejša dežela, ka-t(: .t je pob la največ Japoncev in ki najbolj pozna način kakuvc t te borbe, je zapostavljena. Sedaj je to cdpoklicanje, k; 'c > ni di ugo kot močen protest napravilo v VVashingtonu zelo mučen vtis. Mo-goče Jf ra\tno to pcmagalo, da je pred-tednik obljubil vso pomoč Kl-ta^vki, ter da se je pred par dnevi podpisala pogodba med Zeddnjenlmi državami, Anglijo ter Kitajsko za odpravo ekstra ttritorijalnih pravic, katere so bile toliko desetletij sramota suvereni državi Kitajcev. Ruski relif O Rusiji ne bom -govoril. Kdcr izna črtati, ve kaj delajo njene zmagovite armade. O-mcnil bom ruski relif, kateri je v zadnjem letu in pol posla1 za čeiz devet milijonov dolarjev obvez, živeža in zdravil v Rusijo. Nekaj tega denarja je prišlo tudi od na3. Nikdar ni bila nebena svota zapravljena za tako dobro stvar kot v tem slučaju Ali delo s tem še ni kenčano. Sovjetska Rusija je v totalni vojni in to v obsegu, katerega mi niti razumeii ne moremo. Žrtve, katere dopri-nala ru ko ljudstvo v boju preti evropske mu faizmu so nepopisne. V tem strašnem boju ne zadostuje farno fizična moč — treba je moralne moči. Zato je na^a dc'žnost, da pomagamo in to ob vsa v-ej njihovi cu juliju. Njegov oče je bil svečenik pravoslavne cerkve, znan pisatelj in govornik, jezikoslovec in matematik. Njegova mati je bila iznajolitehnični šoli v Gradcu, kjer j^ spoznal veliki Z. T. Grammejev električni dinamo. Posrečilo se mu je pozneje ta dinamo napraviti bolj eno taven. Obiskoval je prasko univerzo rfrozi dve loti in tudi tam posvetil največ svojega časa fiziki, matematiki in elektriki. vvej čudovitosii vendar temeljile »-.a zdravem in resničnem ženi-ju ^najditelja. V zvezi .z od pošiljanjem e-lektričnih trkev okoli oboda iemlje, je Tesla dolgo pred Markonijem prerokoval razvoj modemeg:a radia in to z neza- Afrika 'Tt. Kaj se godi v Afriki? To je vprašanje, ki je še vse zavez-ljano. Kdo je ubil Darlana? Zakaj je še toliko privržencev od de Gaulleja v ječah in koncentracijskih taboriščih? Na ¿tetne dobrih republikancev in španskih lojalistov je še ve- t\\ v namizni prt, od katerega gre v-*ak vinar v ekupno vsoto 2a ruski relif. Dosedaj je že nabranega $270. Se $230, pa bo končna vsota pet sto dolarjev dosežena. Na delo, sodrugi in sedružice! Ušano preciznostjo. NazvaT dno zaprtih doiim imajo faši- vesti brez 8Ü m ro,Jallstl Prosto pot? Mo- je to "transmisijo žic** in «zaslutil obenem tudi brezžično tramsmisijo sile. Mnogi izmed onih, ki so ga takrat poslušaJi z največjimi. , dvomi, 5Q mu posvečali leta Gaulleom Ur Giraud^m^ goče je to potrebno — ali na zasužnjene ljudi v Evropi dela to z?K) mučen vtis. Dosedaj še ni bilo nobenega sestanka med Tesla si zgradi lasten laboratorij Leta 1881. je zače delati za «v^tr^ovtedo in sicer v tu||\ (Nadaljevanje.) Pol leta po Helenini smrti je Benjamin prvič zaališal njen glas. Zgodilo se je to tik pred sončnim zahodom, ko je strmel i/, svoje delavnice na *vet-likajočo se reko. Poklicala ga je z odločnim, dasi šopetajo-Čim glasom: "Ivan, Ivan!" in nato je zaslišal še besedici: "Makov cvet!*' — Makov cvet je on imenoval Heleno v urah največje ljubezni, ko so bila njena lica živordeča. Vselej, kadar jo je imenoval tako, se je -zelo razveselila in se še tesneje privila k njemu. Ko je prvič zaslisal njen glas, se mu je zdelo, da je stoje sanjal. Ko pa so se glasovi pojavljali ponovno in vedno bolj živo, se je zelo vznemiril. Začel si je do-m&ljevati, da se Helena pokori za svoj samomor v vicah in da ga od tam prosi za pomoč. Neskončno žalo-t je občutil v sebi in.postal zelo zbegan. Ni bilo ure, da bi ne mislil na Heleno. Spanje je bežalo in marsikdaj ni zatisnil oči celo noč. Ure dolgo je preklečal v kapeli in molil za rešitev njene duše. Plašno je prosil M ansveta, naj zmoli se kako mašo zanjo, kar je Mansvet, ki ga je Benjaminovo obnašanje začelo skrbeti, rad storil. Glasovi pa na vse te molitve in maše nisr prenehali — slišal jih je še večkrat kot poprej. Začel je bolj natančno premišljevati o njih. Zdelo se mu je sedaj,'da glasovi niso grenki in proseči, ampak sladko nežni in da skrivajo v sebi prizvok blaženosti. In sedaj mu je šinila v glavo misel, da se nahaja Helena v nebesih m hoče od tam stopiti ♦v zvezo z njim. Helena je postala svetnica in ga kliče sedaj k sebi. Privide je smatral za čudež, ki ga je tudi pred Man-svetom skrbno prikrival. On, Benjamin, je pač nekaj posebnega: "Ali se mar ni pogovarjal sveti Frančišek s pticami? Ali mar niso slišali svetniki nebeških glasov? Ali ni slišal božjega povelja tudi on sam. preden je odšel v Samostan? In sedaj je Bog dovolil Heleni, naj ga obišče s svojimi klici." B. njam novo vedenje je pa-'tre vuncaiir !o. Zaskibljeni «o |j c/azovali njegovo globoko za-1 m Mjencttt. Nekajkrat je pre-¡ču! v kapeli celo noč. Pater Mansvet j» si ud I, da se bli<ža nekaj m navadnega. Benjamin ie penovno pozabil med srečanjem p-zd. aviti patre in je šel I mimo njih, kakor bi jih ne videl. Vzuevc Ijili .-o se zaradi tega, Mansvet pa jim je govoril:', "Ne smemo v akega človeka presojati po sebi in ga matrati *a ?bi en.-faega ali pedobni-ga. Marsikak človek skriva v ttoi. zelo nenavadne stvari, i Nam se zdi, da so listi na drev-iu zeleni in vendar skrivajo v sebi v te barve sončnega spek-! k"*a, samo zelene ne. Edino ze-j no odbijajo. Nam se zde vsi ljudje enako pobarvani— pobarvani tzko kot mi sami, dasi, 3 v.ie v marsikakem človeku :rave oijijc» različnih barv in u';rtc i doživljajo tudi take,v fi j.h ni Je ni';čo videl. Srečamo prijaor JDTD, je bilo sklenjeno, da ga bomo imeli v petek 26. februarja 1943 v Slov. del. centru. Seja zaključena ob 11. uri. Reakcija na delu, da socializem ne zmaga v tej vojni Ambicir sni Oto Habsburški, ki hoče postali avitrijtki cesar in ima v »veji kampanji » Zed. državah in v Kanadi veliko saslombe. j« spravil v teikoče tvoja dva brata "nadvojvodo" Feliksa in "nadvojvodo" Karla, ki sta nekaj nad 20 let stara in so v listik vse tri vprašali, da ako jim je sa osvoboditev Avstrije, ¿emu lenarijc v Zed. driavah in žive v kraljevskem udobju? Rekli smo v tem listu, da ee Oton takim očitkom ne bo odsval, ker bi to bilo "pod cast" kandidatu sa cesarja. Kajti tisti ¿asi, ko so se kralji in cesarji borili na frčati, so se davno proc. Glavna briga "modemik" vladarjev je. da abeie. cim zaslutijo kaj nevarnosti sa petami. A dva Otonova brata sta bila le "moralno" primorana, "njegovemu veličanstvu" bratu Otonu v prid, da se javita "prostovoljno" v armado. S tem je čast Otona • n njoge ve matere "cesarice" Zit« rešena. A fanta bosta šle le v veibališce in komentatorji v ameriškem tisku menijo, da ae bo šel nikže iamed njik na fronto. Veabali ju bodo v tej doseli in potem bosta morda dodeljena "avstrijskemu bataljonu". Na sliki na desni je "nadvojvoda" Feliks, tik njega aadvojvrda Kari. in pa vojaški sdravnik v kempi Fort Meyer, Va. (Nadaljevanje s 1. strani.} v Ar/I i j i, v Zed. državah, v Fianciji itd. Nlh5e izmed njih ne želi Rusiji popolne tzmage, nego akri-vema še vedno sušljajo svoj up, da bi 8e Rusija do konca vojne saj toliko izčrpala, da ne bi bila staremu, kapitalističnemu redu, nič več nevarna. Pomanjkanje soglaanosti Te vrste nazori so vzrok, da med zavezniki ni take soglasnosti kakršno si sovražniki fašizma žele, Vprašanje ni samo, ali naj postane Evropa po sedanji vojni taika kakor je bila, ali federativna, ali politično pepcpolnoma na novo urejena, pač pa, ali bo zavalovel v njej ocialiizem in kapitalistični sistem pa popolnoma zatone. Ta skrb je vzrok, Čemu je bil admiral Darlan rajše za Hitlerja kot pa za zaveznico Rusijo, in to je razlog, čemu jih je toliko v vseh kapitalističnih deželah, ki se spozabljajo in nevedema priznavajo, da so le «za poraz firerja tretjega raj ha, če do tega že mora priti, nikakor pa za zmago Rusije v toliko, da bi o novi gospodarski uredbi ona imela v čem odločevati. Vsi kapitalistični politiki so i edini v napojih proti socializmu, a Roosevelt in pa delavski'ministri v angleški, avstralski in v new>zealand«ki vladi pa vendarle žele, da ko bo vojne konec, bo treba misliti na ljudstvo, ne pa na ono malo skupino, ki poseduje svet in ga izikoriAča samo sebi v korist na v .ve se; te načine. Kitajska ni pozabljena Enaki raizredni interesi, sloneči na imperializmu, so napravili že nič koliko s.krbi kitajski vladi. A končno sta ji vladi Anglije in Zed. držav Je zagotovili, da je njunega imperializma na Kitajskem konec, da se odipovedujeta vsem starim privilegijem na Kitajskem, in pa da smatrata kitajsko republiko enakovrednim. To je nekaj in še večja pridobitev za svet pa bo, ako He Ze-dinjehe države, Anglija in Sovjetska unija in Kitajska sporazumejo za določen program svetovne preureditve, kar pa, kot rečeno, se v očigled razrednih interesov ne more zgodi.i. Kajti kapitalisti niso za ccializem in mednarodno de-lavsko gibanje pa ga hoče in I dobri*» za odpravo kapitalizma. Ga prosila, naj podeli svojo veliko milost njemu — Benjaminu. Velik nemir se je vrstil z razigranim veseljem, blaženost z grozo, nepopisna srčna dobrota s srdem do patrov, ki ga zasledujejo. Pogrezal se j« vedno bolj vase, v svoj lastni ocean, njegov svet -ie je vedno bolj oddaljeval od njegovega obraza, ki se je izpreminjal v mane agencije zrn izmenjavo. Pri vsaki teh agencij se lahko navadne (standard) ugorene iarnice lame-njaja zo nove brez vsakih stroškov. Izredne iarnice *e tudi dobe za malo posebno odikodnino. V vseh Commonwealth Edison Company podi jAntfnih uradih, označenih z (a), ne vam nudi ne samo postrežba z žarnicam i. mniveč tudi vse druge električne postrežbe. Preglejte dolnji seznam, da najdete prodajalno, ki ram je najbližja. COMMONWEALTH EDISON COMPANY Sova time, »ova fires and save ffoso/i'ne Please note Hie lamp bulb exchange agancy nearest you Seja dne 6. novembra 19421K,ub <>b(Kt*. ** razvije v e- nako aktivno postojanko, kakor je bil nekoč. Ostali klubi delujejo kolikor več ali manj v teh razmerah in okolščinah i morejo in zmorejo. F DOWNTOWN *Ce*M*eftweelrti Ed«on Cempeay, 72 West Ado ins Street MORTMWIST Clark Appliance Co., 4t72 Mllwewliee Ave. ♦Cewuwowweahh Edison Con*pony, 4933 West Irving Perk Reed 2733 Milwewfcee Avenee Oole Refrigeration Service, 4I17W. Filler ton Ave. Roy Hoes, 3411 N. Nerregensett Ave. MeerMifen 4 Ce., 612f Nerffcwest HigKwey Mont Clare Mesk Sfcop, 7113 West Orend Ave. Clierles Stosek & Co.. 3713 Mitweekee Ave. S. C. Terek, 3432 W. Devon Ave. Willienh Herdwere A Pel«»« Co., 3222 W. Lewrence Ave. Wlnsberg s Dry Oeeds, lac., 333f W. lelment Ave. Weed's Hordwere, 470« Northwest HigKwey NORTH A letter Radie Co., 1224 N. Clerk 3«. Berg • Hordwere A Paint, 24OR W. Petersen Reed Alfred Sleek, 1*00 N. Helsted St *CeaM»enweettfc fditon Company, 4342 Iroedway 3139 liscetn Ave. In-Css Sales A Service. 1400 W. Morse Ave. P. A H. Hordwere, 4414 N. Western Ave. C. A. lindber«. 3402 N. Clerk St. Scfcvessean 9res . 2247 W. Devon Ave. Wonder Radio Seles Ce„ 3137 Irving Perk Reed WIST Avenve Peir, 395R W. Nertk Ave. Serger't Hordwere, 2327 W. CHkege Ave. 4 Common wee Itk Idisen Company, 47)1 w. Madison St. A. J. Hoffman, 2912 W Medieen St A. M. Kepsa A Ce.. 2000 Slee Island Ave i Kedfie Ave. Store, J133 W. Cermek Reed Meoe Ite. Appllence Co.. 909 S. Hebted St . Mermen Reieenfefd, 1722 W. Roosevelt Seed Rogers Ce., 3433 W. Medbe* SOUTHWIST S. Serón, 4239 Arcber Ave. Beverly (lectric SHep, 2341 W. 95* St. Cter A Sons. 2332 W. 39tK St. Gloser s Radia Sbop, Isc., 3123 S. Kedtle Ave. The Hoffrnon Hardware, 1904 W. Menterey Ave. Mt. Oreanwoed Hardware, 3134 W. lîltk St. Solar Mvsic Howsa, 3213 W. 24th St. fdwerd Treet, 3111 W. 43rd St. SOUTH Barman s Hardware Store, 1439 W. 43rd St. Bermon'i Hardware A Paint Stere, 7919 S. Ashland Ave. CAR Awte Stere, 434 W. 31 st St. CerreM Hardware, 9947 S. Loo mi* St. Celwmbia (lactrk Shep, 324 K. 79th St. ♦Cemmenweolth Edison Company, 11044 S. Michigan Ave. 932 W. 43rd St. 4934 S. Ashlend Ave. 424 C. 47th St. Herbert Die Hardware, 7933 S. Holsted St. Oreeehwt A Ce., 9239 S. Cettege Orave Ave. SOUTMRAST Almgeiet Radia A flactrkal Appllence Ce., 7443 S. Cettege Oreve Ave. Berkhert's Herdwere, 13443 Brenden Ave. ♦Cemmenweelth Edison Cempeny, 9023 Cem mer ciel Ave. Hymen's Oeellty Shep. 2442 L 79th St. Leke City Redie A Electricol Appllence. 4417 S. Do» chas ter Ave. lewrence, la«., 1910 I. 79th St. i. J. levhse, 2229 E. 71st St. L Porgas, 1327 I. 33th St. Edward J. Rkhey, 10051 ladlenepelb Slvd. Universel Repelr Service, 1141 C. 93rd St. Weadlawn Radie A Mesk Ce., 4231 S. EHls Ave. eCompeny efRces where oN efectrk serviros ere eveileble. Navzcči Filip Godina, Anton Zaitz, Frank S. Tauchar, Angela Zatifc, Cha-. Posrorelec in Frank Zaitz. Odsotni Fred A. Vider, Ivan Molek. JoAko Oveai in John Rak. Ker ni pred ednika. ne podpredsednika na seji, je za predsedovanje tej seji bil izvoljen Filip Godina. Zapisnik prejšnje seje sprejet kot čitan. Nase publikacije. — Upravnik Chas. Pogorelec je poročal, da je Proletarec dobil nekaj več novih naročnikov kot pa je starih odpadlo, torej je napredoval. Naročila za koledar povolj-no prihajajo in izgleda, dia bo že do konca januarja ves razprodan. Oglasov v koledar ne je dobilo manj kakor lansko leto, in to vsled vojnih razmer. Je pa vsled tejfa bilo toliko več pro-?!x)ra za drugo gradivo. Tiskarna je nam zvišala ceno za tisk $107.20 več kakor lani z« enako fttevilo Izvodov. Tudi knjigoveznica je zvijala ceni. Torej so stroAki, kar se tiskarne in knjigoveznice tiče, narasli, ne pa v uradu. Tudi kliikeji nas stanejo znatno več kakor lani. Poročilo upravnika vzeto na znanje. Urednik Zaitz pravi, da gre dfilo gladko izpod rok, da wno fi sjtradnike ne samo oh ran Mi temveč pridobili tudi nekaj novih, in je uverjen, da bwno v fcnamenju sodelovanj« zmagovali na le nal oge tudi v bodoče, razen ako pride vmes kaj ne-predvidevanega. JSZ. — Tajnik Pogorele« je prrcčal, d« v JSZ ni posebnih sprememb, torej nadaljuje r dilem po starem. Klub At. 49 JSZ v Collinwoodu je naročil Jepo ¿levilo zn delo prej kot pa i kati avdi-do v "zamejstvu" (begunstvu) jence v Wa*hingtonu zgolj zt ali kjer že, jm ni sile. MirtHri Slcvince. Kajti Jugcsh.f/lje vodijo brigo zanje in jim p'ie- brez Hrvatov rie more biti, tujo čeke. A tu "n tam «e le dcgo-, di če bi bil Slovenci i-n Srbi še di kaj neprijetnega. Nizuzem- tako zanjo. Na samostojno slo-ska prestol e na Icdnica Julia- vensko državo pa nI mi?!;ti. Na na, ki živi s svojim dvoruim Združenja h Hrvatski tudi spremstvom v Kanadi, priča- ne, ker le Jugoslavije v prej- kuje -poroda. Otrok, ki pride na svet, bo prestolonaslednik (oziroma prestoknaslednica, če bo deklica). A Kanada ima powtavo, ki pravi, da je v*a-kdo, ki se rodi v Kanadi, sma-tran za njenega državljana. To je nizozemskemu dvoru napravilo nekaj *krbi, ker nikakor ne gre, da bi Nizozemk* dobila za enre^a svojih bodočih vladarjev ali vladaric prestolonaslednik*, ki bi bil kanadski, ne pa niiozemski državljan. In so brihtne glave v Kanadi v sporazumu z nizozemsko vlado iklenole, da kjerkoli v Kanadi bo pre stolon a "ledniča Juliana, se tisti kraj fma*ta za "nizozemski teritorij". In tako bo otrek — rojen v Kanadi, vseeno tudi po kanadskih zakonih nUczem-ki, ne pa kanadski državljan. To je nov slučaj, ki dekazuje. kako nesmiseln je monarhizem, a ob enem pa se silno drag. Louis Adamič se ni Si bom s svojim člankom v ma£azinu Saturday Even'm Post pra/\ nič prikupil. Saj tirtim ne, k jih po nale označujemo s "kraljevaši". Se manj pa z istim člankom, ki ga je izdal v celoti v pamfletu. doMm mu je bil v omenjeni reviji pc'ovicc črtan. Neki rrbrki Šovinist je < Adamiču v bistvu tole napi a (v arigleččini); Adamič, Človek slovenskega rodu, ka4.:li ske vere, jezuitsko vzgojen, velik sovražnik Srbov, se obre-gava ob generala Mihajloviča. ki se tako junaško beri zoper osišče, da mu to priznavajo vsi, razen sovražniki Srbov. Ampak srbskega naroda taki napadi, kot ga je napisal omenjeni jezuit, ne morejo očrniti. Ves svet ve, da so se Srbi junaško borili v prejSn ji vojni in so junaki v sedanji. Pogreba Nikola Tttk m je udeležil tudi L;>u:s Adam'£. Poročilo pravi, da sta kcrakala za raikvijo pokojnika ? k upaj s Savo Koeanovičem, ki je bližnji sorodnik "čarovnika elektrike". Ako bi bil Adam* "sovražnik Srbov" in "jezuit", bi ne bil v t:*tem sprevodu. Glavna naloga SANS bi morala biti delovati za poorate-nje med Hrvati in Srbi v Ameriki. Dosednj ni še nič razvidno, da je kdo i'med onih, ki po prevzeli vodstvo, že steri' šnji wl.ki ne bo, bodo aavez-n lii Srbom veliko S bijo, H t vale in Slovence pa dali v ki ko drugo "kombinacij j". Mtšeiarenja v teh stvareh je nuj koliko. Vprašanje pri v**m je tudi to, aJi bo oa mirovni konferenci imela Moskva kaj odločujoče besede, in ako jo bo, potem bodoča Jugoslavija ne bo taka, kakor si jo zamišlja kraljeva za mejna vlada /edmih Srbov, d\eh Hrvatov In enega Slovenca, ki vedre v L:r.tionu. Charles A. Lindbergh bo ^prihu in ji ameriški predsednik, kfker ipret:»kuje Gerall L. K. Smith, politik fašistične orie izolacionist in eden izmed Lindberghovih tovarišev v bivši "America First". Agitacija za Lindbergha je že v te-1 *ai*rH™ ergh'\ Kdo ve, kaj vse bomo j doživeli v tej deželi, predno )0 vojne konec. V NemAiji so judje mislili, da so dobili po veimarski ustavi silno demo-ratfčno republiko, in kaj si nislijo tfeU Nemci sedaj, je nano. Edin faktor v Zed. državah, ki labko ustavi fašistično nevarnost, je delavstvo, :>rga niz rano v Ai*L, CIO, v bratovščinah železničarjev in v par drugih skupinah. Ce se ;ravcča no zedini, bo šb. Ako mmmppm ej porebnu, ni pa dobro, da so navizeii le odbor p ki A FL, ue pa tudi odborniki CIO in 4 u-«ih uoij. Angleški za*topn k Walter Cilrine ima prilt no&t, da priveda ameriške unije na toCko zbl žanja, kar je to anae-riokcmj delavstvu v sedanjih časih nujna in al* v na pc treba. Iva« M. čok m Ser* Furien bosta v svoji akciji za sovob> ditev «lovca ikega Primorja silno korhtifca, ako t* sporazumel in delujeta «kupno Potem bo 'a tudi v zamejni viadi in v uradih ameriške vlade boljše upoštevana kot pa ako o&taneta v navskrižjih. Oba tfta liberalnih načorov, cba sta P. i mor ca, oba i mu ta o dkUtu-rah o&.bne skušnje in oba ta za novo, demokratično ljud-ko Juge lavijo. Ni torej vzroka, Čemu ne bi tudi skupno delovala. Marko Vinski razpošilja proglase za sklicanje hrvatskega narodnega kongr* a, ki bo pri-h (inji mesec v Chicagu. V njih I travi, da »e naj ga udoleže vse hrvatske struje. A privatno pa isti Marko Vinski pisari svojim pristašem, da skttcateljski odbor, v ksljsrtm je on tajnik, ne sodeluje in ne bo sodeloval e Milam m Petrakcm, ne z njegovimi prosvetaši, m ne z nekaterimi drugimi. Petrak je - najbolj razširjenega jugoslovanskega lista v Ameriki Vinski ne dela razumno, ako svoj mandat tajnika zlorablja za o-sebni boj proti Petraku, ker mu je ta v Zajedničaru odgovoril z očitki, kakršni akciji za kot je Mencken, so ga čislali. Nekoč je zvezna vlada dala na ljubo njegovim sovražni kom Tre^ca »zapreti zaradi n:kega malega cjlasa o porodcii kontroli. Mencken je na to dotičn cglas'p-cnatiinil v evoji revi j j ¿n v nekem angleškem dnevniku ter zvezno vlado in njen ju-V.ični d-ep*' tment pozval, da naj si dnzne tudi njega zapre ti. Ni mu skrivila lasu, a TVes-ca tudi ni hotela izpustiti iz za pora. Odsedel je vso kareen \ isti ječi kakor Eugene V. Deb-Kadar je bjla v New Yorki kaka ek «plozija, ali atentat, se detektivi skoro vselej vdrli > Treecov urad in v njegovo stanovanje te r vse pre Nt a l i. 01 enem takem navalu so ir.iekl! iz njegove suknje v uradu pa ket. Policijsl« ve.^čaki za mz-diranje bomb in pekknskih strojev so ga odprli z največje opic inostjo. Trije sandv či e?a n jelšo vo južino so bili v njemu. Za Italijane v Ameriki in drugje je slabo, ker nimajo veliko več takih mož kakor je bil Carlo Tresca, dočim imajo ra-ketirjev in koruptnih politikov ; v izobilju. Raketirjem, graf-Jl tea jem in izkoriščevalcem je Jj bil Tre-ca trn v peti, ki jih od 11. januarja naprej ne bo več bodel. V radost ranjenim ameriškim vojakom jo, da jim stresajo bolničarke pmerukega Rdečega krima. Njim največ zaupajo, enako ameriškim zdrav-r ikom. Gor oje jo »lika is smeriike vojaške bolnišnice. a rja. da je bil slovenski narodni zt>or v Clevelandu jako važen, a noben izmed zborov po- sameznih slovanskh narodov hr*ntsitvxm, Kčane vsled Cešarkovega spi-ai»n da govorice o pomanjkanju __________Še posebno nepriporočljiv. Bil'»- tHCfi bh r.i \ tej deželi ii- ne, bodo fašisti Smithove sorte ^P^odan vzlic temu, ker rijo propagandi^ti v intere^j debili glavno besedo, če zaa- blatfo se samo hvali". ! naših sovražnikov. Spori med gajo, se bo tudi v tej deželi ve- IrWri Narodni Savez in nj*. i delom in kapitalom so bili ko liko dela/skih glav 4tkotalilo govo ^Imilo Amerikan-ki Sr- ki,i 7 ^^vumi po pecku". Se to: Smithova ta-i. ' čna stranka se imenuje bobra n «ta na pokojnega Nikola Tesla eñfcno ponosna. Te "Amerca Fir¿7t Party". Usta- «'a je bil častni predsednik o- lovil jo j t v Detroitu, nadaljuje z njo v Chicagu in drugje, vabi v svoj krog vse, ki sovražijo Rusijo in new deal, Anglijo in Žide ter ki če: "Ameriško mar!d nam, ne Rusom! Ameriško meso nam, in Ruaom če hočejo, pa le ameriško konjsko meso!" Smith je sijajen demagog in vsled toga jako nevaren. Minuli teden s* je pričela v Miami j ti. Fla.. (konferenca zastopnikov angleških delavskih kak korak v ta namen. Se mu- unij in A FL. Taka zborovanja PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI 1 I J USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET i ^ ČLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO ^ $ 2o.n S NAKOČUK SI DNEVNIK PROSVETA 99 Lswsdsle Avenue y ( birstf«. Illinois S Naročnina sa Zdriaiene driave (izven Chkafa) i« Kanado $#.00 na leto; $3.00 ss pol Uta; W M se íetr» lala; m Ckk.fo m Cicero $7.50 sa celo leto; $3.73 za pol letai sa Inoaomatvo $t.00 Noslov zo (ist in tojnütvo je: kl 1 ^vojš okro« n s ■ranjenega paveza, izato je nje-gov ponos še toliko večji. Preveč pa se v Srbobranu poudarja. da je bil Tesla navd,učen Srb. Teala je vselej dejal, da ni ramo Hrb nego tudi Ju^oslo* van. Sr bobra n pa je idejo ju-roslovan^va zavrgel, sovraži Hrvate in je prepričan, da bo po vojni Hrvatska uničena, na-»>esto Jugoslavije pa bo nastala "velika Srbija". Vseeno, pogreb Nükola Tenle ni bil "ve-Mi H in jugoslovanski značaj. t>vs pe«mi je v pogrebnih svečano tih zapel sloveneki pev-ffki zber "Slovan" pod vodstvom urednika Gla^a Naroda Ignaca Hudeta. Vemke obrede pa so izvriili anglikanski m pravoslavni duhovni. Rsdnička Borba pravi v od-fovoru r.a neke pripombe o narodnostih, ki so bile v tej koloni, da je pač res, da delavci pripadajo eni srbskemu, drutri slovenskemu, tretji hrvatskemu narodu itd. Toda k temu modro dostavlja, da a-no, da je njegova delovna moč vae, kar ima. A to še vedno ne izbrifte d«j>tva. da imamo pol «g socialnih tudi narod^iine probleme po svetu, pa če jih Radnička Borba pruna ali ne. Socialistično vzgojeno delavstvo jih bi labko pošteno reéilo, ako bi imalo meč, a vladajoči sloji in imperial] pa jih izrabljajo v svoje privaAne namene; ljudstva prizadetih narodov pa trpe posledice. Sfepfceti Zsmsn, tajnik vse-slovanskega kongresa, pravi v že manjka na trgu, ker to de-btki", nego je imel ameri- lil,() tirudniki zvezne vlade sami vn vsakdo, ki kaj kupuje, bd to vedel tudi brez njih. Prijatelj Zeman bi torej lahko svoj patriotizem boljše uporabil, z napačnimi ugotovitvami pa bo naplavil bas nasprotni učinek. vanje italijanskih faii-tov v Ameriki tako izborno, da bi Napačno tolmačenje dejstev zaslužila |xriznanje /.a to d« v tiajvžijih vladnih krogih. Pa ga očividno prav malo dobi. V prejšnjih člankih v angleščini je opisala italijanske časnikarske ma(gnate v New Yorku in drugje, ki so do 7. decembra 1941 in mnogi tudi pozneje za Murrdinija odprto delovali in b.!!i deležni odlikovanj iz njegovih rok. Potem je rarkrin-kala. z navedbami točnih podatkov. propagando radio p> staj v Ameriki, ki jih la«tujejo deloma ali pa popolnoma italijanski bogataši, v številki z dne 16. jan. pa ima članek z naslovom, "Why Italian-Americans Have Not a« yet Embraced the Cause of Democracy". 4»n odgovarja, z dokazi, da radi tega ne. ker je ta naloga izročena tistim, ki so do pred letom delali za — M u mso lin i j a! Ameriški m pol i-tikom fo "Vplivni", imoviti Italijani — čeprav so bili prijatelj ki Mussoliiniju, pač veliko blržji, kaikor pa so jim ljudje, kateri se zbirajo okrog rooiali-n^&nega tednika La Parola. V uvodu omenjenega članka pravi: članov seje kluba Naprej št. 11 J9Z v decembru, so bile volitve odložene na januarsko sejo. Vrdila se je 10. januarja. Navzočih je bHo precej članov in članic kluba, četudi je La Parola razkrinkava delo- bilo tudi ob tej priliki zelo sla- Razpravljall smo tudi o tiov. nar. kongresu. Reči mo-i rn» da ta mala organizacija, .i je edina v teh krajih, vodi liikur.ije tudi o vseh takih prašanjih, torej je važna v T.kem oziru. Sodrugi pridejo a ne j o ne samo iz te naselbine cmtveč z več milj oddaljenih, !a prhostvujejo ter razprav-jajo o tem in onem. Nabrali smo na seji tudi pre-ej&njo vsoto v podporo Prole-arcu. Dalje smo sklenili »to-iti kolikor največ mogoče v >rid JSZ, Proletarca, Presvetle matice in za vse drmge na-3 aktivnosti. Zato, sodrugi, držimo se res iklepa za delo, ki smo si ga začrtali. * Tu Kmo nedavno spet obču-ili povodenj. Reka Ohio je na- • asla dne 31. dec. nad 51 čevljev, ali le Atiri čevlje manj kot pa je naraala 1. 1936, ko je bila tu največja povodenj, kar jih pomni zgodovina. Tudi nedavna je v teh kra^ jih prizadejala ljudem ogromno škodo, četudi ne tolikšno, kakor je bila prejšnja. Mnogo naših rojakov je bilo prizadetih. Zapustiti so morali svoje domove, in ko je voda uplahnila, so se vrnili v mlakužo in v kupe blata ter v drugo nesnago, ki jo je bilo treba izčistKi iz stanovanj. Vse so morali znova izči-stiti, posebno pa še poleg sob «voje vodnjake. Kajti pitna voda nj kar tako. Vrh tega pa je v tej povodnji pritiskal mraz. In pa bolezni. Josepk Snoy. smo bili z državami osišča še v tesnem diplomatu-nem prija« te4jrtvu, in "kapital" v Ameriki je takrat hvalil Hitlerja in MiL**oMnija. ker sta napravila "red in mir" v Evropi, marksizem pa so njuni čuvarji zamašili usta (ali pa jim storili čc kaj hujšega). In če jutri sklenemo mir z njima, boj med dele m in kapitalom, to je. med iizkorfcčevalci in izkoriščanimi bo dalje trajal. Niti ni potrebno plačanih Hitlerjevih in Mussolinijevih agentov, da nam bi pripovedovali, česa vse Ameriška Domovin* *je vedno "v pravem", tako tudi v polemiki glede generala Dra- sedemnajst let.) John Vitez zapisnikar. Nadzornika sta Frank Matko in Joseph Skoff. Ker gre vse delo naših akcij v tem okrožju skozi naš klub. 9 sodelovanjem članov in somišljenikov, smo izvolili poleg glavnega organizatorja tudi organizatorje ali zastopnike j za posame zne naselbine, ki so ledeči: Joseph Skoff, Barton; Frank Mihelčič, Blaine; Albina Kravanja, Glencoe; Florian Pishek, Neffs; John Slanovec, Maynard; Nace Žlemberger, Piney Fork. U ver jen «em, da nam bo mo- Yez, parodoxically enough, with our country engaged in a life and death atruggle with the force* cf Fascism, the ones entrusted with the taak of winning the Ikaiian-Amer i> cant to the cause of Democracy are že Mihajloviča in partizanov. non* tK»» of Ona je «a Mihajloviča, ker je Harbor d.y., that it. tke zanj izamejna vlada v Londo- V«»*-»«« coio«i.ii," the "Csv.. mi, in angleška ter ameriška "Comm.nd.ton,' etc., vlada. In sedaj, ko je Mihajlo- who for tw#nty workin® viču «čestital ¿c ameriški \Thw- TISKOVNI FOND PROLETARCA I. IZKAZ Clevoland, O. Milka Kress $2.00. nik. (On opravlja to dete ie I ¿. Feufslumbe« . 1. maja. Kraja ^e nismo dolo-' OPOMBA. V XXI. Ukazu za 1942 vili. ker se moramo pač ravna- j« b»l« priob**na vsota $2, katero je ti po razmerah in ne vemo ¡\omotoma poslal za John kakine bodo čez nekaj tednov 1 . ^ nli____________am ^^ l®rmne podpere v letu 1942 ali mesecev. it htitl $1,^00.30. hard to keep the tame Italian-Amor-icans lined up in the movement in support of Fascism and Naalsm. ni poveljnik Eisenhower v Afriki, je jasno, da je svetovni sk venski dnevnik na St. Clair- J Carlo Tresca se proti ju še "ekstra" v pravem. Ako mu ne bo več boril. I>ne ll. ja-pa bi se Dcbevec bolj poglobil nuarja so ga zavratno napadli, v spletke d iplomacije, bi vedel, pcgnali vanj nekaj krogelj in da imajo vsa ta.ka priznanja mu končali življenje. Napadal-neki namen, in da če se dve j ci so i&ymili brez sledu. Twca rkuplni borita proti osiAču in je bil do in med prejšnjo sve-ob enem še med seboj, je tudi tcvn<* vojno slovit anarhist hi za tak boj kakšen vzrok, če- sindikali*. toda «narhiist v fi-ftKke Mihajloviču s takih po- j lozofičnem pomenu. Urejeval zte j, Kbt jo ima «general Eisen- Je svoj list II Martello do zad-hower, so navadrto izrečene z njega dne svojega življenja, diplomatičnih motivov, v tem | Bil je sploéno znan ne sanrK) slučaju proti partizanom, a to med Italijani, nego med radi-ne pomeni, da sa ti motivi tudi j kalci in liberalci vsepovsod v dobri v wake m slučaju. Risen- tej de>eH, posebno v New Yor-hower je na primer priznal In ku, kj*r je Žšvel in delal. Bil je hvalil tudi pokojnega admira- v borbi proti Mussolini ju od la Darlana in sklenil z njim prvega dine puslsmka fašir^ma pogodbo za sodelovanje, a v i v Italjji in pobijal na svoj Zed. državah In v Angliji jih način enako ognjevito, kakor js milijone, ki so tisti spora- La Parala. - ¿upan l «al» u ardía zum .»matrak za udarec na de- je bil Tr» - v osebni |»riiatelj. mokracijo. Opravičevati se *ra Celo taki liberalci in filozofi, iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiunn ■ Prva slovenska pralnica se priporoča rojakom v Chicagu, ■ Ciceru in Btrwynu. • ■ ! Parki iew Laundr^ to.! ■ FRANK CRILL in JOSftPH KOZ DRI N, lastnika * Fina p> »strežba — Cene zmerne — Dalo jamčeno ■ Telefoni: O.VNAL 7171—7171 ■ 172T^lTai W. 21 st Street CHICAGO, lU- ■ — ................*.......^'111)* [1 n |ii11 n m n § Il r ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNUSKo TISKARNO BAdria [•liiiliiig I 1838 N, HAI^TKD STREET, CHICAGO, DLL, Tal. MOHAWK 4707 PROLETAREC Delavci na polju trdega premoga imajo vzrok, da so nezadovoljni i (Nadaljevanje a 1. strani.) kom Vie h unij, ki se v kongresi! pripravljajo sprejeti proti mjim čimbolj drastične postave. Take stavke pa so jim kakor olje na ogtnj. A vzdic tem apelom se rudarji na antracitu niso hoteli vrniti, nego so se prijeli o predlogih za obnovitev obratovanja Dosve:^vat» šele koncem zadnjega tedna. Ker so po nekaj dneh sta vtke spcznali, da jim upiranje proti zvišanju asesmenta ne prinaša simpatij, so sklenili, da ker te stavka j Ov bo nič več kot prav če navedejo za eno svojih zahtev tudf zvi^nje mezde. Rekli so, da hočejo $2 več na dan. Lewis jim je zagotovil, da bo to upošteval v pogajanjih za obnovitev pogodbe, ki se prično meseca marca, pred a o ;poteče sedanja pogodba. Dva dolarja na dan več se glas: mnogo, a tisti, ki razmere na antracitu poznajo, vedo, da so ta motnji premoga rji izmed najdabše plačanimi v tej deželi, ker ne delajo stalno, in tudi mezdna lestvica je nizka. Čemu višji a seamen t? Ako bi bili premogarji na antracitu za svojo unijo in njeno vodstvo navdušeni, se ne bi pognali v tak drastičen skok. Toda jezi jih, ker «-matrajo, da odbor UMW troši velike vsotč Lew h pa kajpada z eksekiu-1 tivo vred mi*li, da čimveč ima unija denarja, bolj je retpek-tfrana in bolj .samozavestno se bo potem, ko t>o vojno kv>nec, pcgnala v boj. Da se bo proti kompanijiam treba boriti, to jim je jatno. * Napadi na atavkarje Kapitalistično časopisje je itavko na antracitu smešilo in dokazovalo, da se na cbljube unijskih voditeljev ni nič zanesti, 6eš, obljubili so, da ne bo v Časfu vojne več stavk, in glejte, kaj se je ¿(godilo! Naravno, da se je silno togotil — in se Še — tudi Lewis, ker mu taka "nepokeraost" škoduje na prestid žu, če ar si v svojih sporih, ki jih ima vsekriž«ro, in posebno pa vsled svojega boja zoper Rocsevelta. ne more privoliti. Pravilno pa bi bilo tolmačiti vzroke stavka na antracitu edino s staliiča razmer, kakršne »o bile in so estale večinoma nespremenjene. Silna brezpo-selnc-it, beda, "gang^teriTem" in korupcija, a Lew» se za revne rudarje na antracitu ni dosti brigal, razen kadar je šlo za obnavljanje pogodbe in za volitve uradnikov v distrrktni odbor. Ce zastavka v tako kri- etoriti le ljudje, ki slede naukom, k a kr3 ne širi Proletare:, ne pa se zanašati na one, ki so krivi sedanjih razmer, in pa vse tenune prošlosti. Podpredsednik Wallace je eden k med onih, ki govori odkrito za demokratični novi rt d. Je miiikalec in propagira sistem, pa ga zato reakcionarji jmeidjo in napadajo. Seveda je veliko krivda za sedanje razmere in za stari red na ljudeh samih. Gesla, kot da "vmkdo le zase gleda", in pa odobravanje korupcije med velikim številom prebivalstva, čel, "ako ne ta, bo pa kdo drugi kradel", in iskanje zasfcmbe na koruptne načine, pa nagon velikega odstotka prebivalcev obogateli na pošten ali pa nepošten način — vse to in mnogo drugih reči o-vira napredek človeiki družbi v uredbo socialne pravičnosti. Staro gesk>, zabedeženo kot pravijo po božjih izročilih, da kdor ne dela naj tudi ne je, v družbi izkoriščanja nič ne velja. Tisti, ki imajo na tisoče in stotrsoče težakov, da garajo zanje, žive brez dela v razkoš-jih, a njihovi garači pa kemaj da izhajajo a svojim zaslužkom iz dneva v dan, in ko delo izgube, jih tepe pomanjkanje. Zek) razveseljivo je, da se je predsednik Roosevelt, Aupno z angleško vlado zaved gra-d iti med zavezniki, poeebno s So v j ebko unijo, temelj za cno- peljani, ali pa nazadnjaški lju- mogoče o tem obvestiti več dje hujskajo zoper Proletarca, njeiguvih znancev. Kajti tu je cala dolžnost zopet Dne 10. januarja nazaj. :n molčimo, namesto da bi se bil le par dni, potem ga je kli-z a vzel i ter imeli pod njegovimi okriljem prireditve zanj, kakor jih.imajo delavci in drugi somišljeniki angleškega delavskega tisfoa v/eh struj v prid svojih publikacij. Ko tem bil v Clevelandu na ¿lovencikem narodnem zboru, se mi je jako dopadlo, ko je France Zaje tako določno poudaril, da * prej me mandat v edberu SANS kot socialist in bo deloval v odboru na teme- Vobilo članom kluba št. 1 JSZ no sejo v petek 22. jonuorja Chicago, 111. V petek 22. je bil v januarja bomo čuli peročib Centru na obisku, in potem | tajnika Pogorelca o stenju klu- gost na domu Chas. Pogorelca, naš znani sodrug Ivan Babnik. Njegov naslov sedaj Je P. F. C. Ivan Babnik, Fott Sheridan, Illinois. Babnik ni sedaj prvič vojak. Bil je že v prvi svetovni vojni pod cesarjem Avstro-Ogr^ke, petem ped Petrom I., nato se lju te#a prepričanja v skupno izselil v Ameriko in kdo si bi korist vseh ljudi potlačenega mislil — spet je v vojaški suk- ba št. 1 JSZ, o Številu članov, o klubov'h aktivnostih itd. Dalje p-rcčllo JcSkota Ovna o akciji za ruski relif, poročilo dizimik-ega odseka glede priredbe, za katero se pripravljamo in se bo vršila zadnja nedeljo v marcu, poročilo J. Bedoux končno le predstovljen v pravi luči za to kar je (Nadaljevanje s 1. strani.) mer tudi ameriški Charlej l/ndbergh. Potem je Bedajx oznanil, da pt.'de bivši kralj Edvvcrd s tvojo ženo v Ameriko, da bo 2* t ¡nov al pri njemu, in na toni 1 v vicoki ameriiki družbi ped njegovim pekrovitelj-ftvem. Ko h?tro je «bila tista Raka in drugih odb: nikev Sa- vest cbjavl.rna, je topila na slovemkigx; naroda. njti! Meni pa, da ga morda po- Jaz sem uverjen, da le "So- šljejo nazaj v civilno življenje, cialsm is the licpe of the Preveč voja&čine je tudi za VVorld." Proletarec je naš gla- vojaika kaker je Ivan Babn!.k sni k tega evangelija in kot tak je vreden, in je v našo korbt, preveč. Predno ga je Uncle Sem po- tičnem ča.su kakor so sedanji tne povojne cilje in s tem za kar okrog dvajset tisoč delav- mirno, demokratično preuredi-cev proti velji unijskih vodi- i tev svetovne družbe. v razne propagandne namene freljev, in proti zvišanju člana- Naj se vrnem nazaj k Pro-po nepotrebnem, m ob enem rine, in še'e potem vprašajo: letarcu in drugim delavskim primerjajo svoje mizerne pla- j tudi za zvite nje mezde, je v| če z onimi, ki jih prejemajo odborniki. Vedo tudi, da ima UMW v svoji blagajni že kakih 7 milijonov dolarjev, pa ložncH pokazati, da vzroke razmerah nekaj napačnega in John L. Lewis ima redaj pri- H* udeležim tudi mnogih prire- nanjevati njegove nauke. Anton Zomik, zastopnik. > Kako bi se lahko pomagalo finančno v borbi za osvoboditev Jugoslavije? Naš stari prijatelj Herman Drobeach, New Waterford, Kanada, je bil nedavno v Prole tare u omenjen s svojo suife-efcijo in poročilom, kako delujejo za obiranje prisjevkov Čehi, da pomagajo v propagandi za osvoboditev svoje "tare domovine. Dne 11. januarja je Dro-beseh znova pisal, po*lal $1 v tiskovni fklad tega li«ta in svetuje, da bi se moglo v prid kampanje za osvolK>ditev Slovenije vendarle kaj ukreniti kistom. Na mojih agitacijskih i v gmotnem oziru, namesto potih v prid našega časopisa da bi apelirali le za dirketne da ga širimo in pomagamo oz- zval v to službo, je bil Ivani Babnik več let natakar v klubu društev v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. v Clevelandu. Bil je nekaj let tajnik kluba .*t. 27 JSZ v Clevelandu, se rad u-deleževal prireditev in pomagal kjer je mogol in utegnil. Minuli pondeljek je nas ob-iska!t čimprej preklican. Zvezni dižavni department je potem Bedauxu. ki je b'l tedaj f pet v tvoji vili v Ameriki, kar, ki je bil minuli teden z pojafnil ka\o kaj in mu na- deputacijo SANS v Wo'hing-tonu na pcave.ovanjin to zakisanjih z uradniki zveze vlade. menijo, da ob tolikšni vsoti ni ^zume in se zavzeti, da jih vzroka zviša vati a«esment. cd-pravi. anton zornik poroča Herminio, Pa. - tega dopi a. je bil takrat so-cia kicmo krat s k i 4 * Vccwart s". Pred par leti je obhajal šest-Ko to pi- desetletnico. Uri njemu se je Aem, me nadleguje precej zelo i vsled sedanjih razmer sicer revmatična hiba, a ne toliko,' precej spremenilo Izhaja že da ne bi mogel kaj napisati k nekaj let pod imenom "Neue , . , 38. obletnici Proleta ca. ¡Vc!k :eitjn*to»pa. Izvoliti bo treba nov direk-torij in ukrepati o raznih problemih te ustanove. Vsi, ki ko-John Terčelj tajnik j U6k*j utegnejo, so vabijtni, da u..la if iio iCT ife zbora osebno udeleže in po- St. 118 »L magajo, da bomo vse to, kar V Strelami, Pa., so se sodru-!^ s trudom pridobili, tudi gi.demenili, da bo vakčlan johranili na^mu kupnemu gibanju v korift. saj eno bto obvezen vi siti taj . , n ike posle. Do letos je bil t aH__ Ker se>m eden izmed onih, Loui, Baiul. Sedanji tajnik pa : N . ^...j. ki imajo za svoje veselje fcbi-, je joh<) Terielj. Nemci ponatlSKUie^O Klub v Strabar j je, ali pa bi povesti 0 socialnih krivicah majhen mesečnik in ime mu je bik) Proletarec. Bilo je to leta 1906, meseca januarja, ko je izd1 a prva številka Proletarca. Bil sem takrat v Madisonu,! Pa., ali v "poverty hall", kakor eo ji rekli. Tam je takrat že obptotfalo društvo štev. 23 SNPJ, ime pa mu je bilo "Edinost". Zelo vneto $em one čase Črtal nemški socialistični časo- 1 er je v 4,raj Itit mesecev v kolekta je znašala $849. Rekli so, da predno bo vsota oddana, jo bodo dopolnili, da bo znašla cel ti otčak. Tudi podpisani je gcvoril, v glavnem o agitaciji za naš ti?k, in so mu odo- ranje znamk, se seveda jako zanimam za razne načine di-Žel, in sedaj v-eh ¿amejnih vlad, ki jih izdajajo v namenu, da si pridobe denarja. Poljaka vlada v Londonu je rzdala kakih o*em serij znamk, ki so za poHni promet veljavne po mednarodnem poštnem zzkonu, v kolikor v erlanjih raz merah kajpada so/ako jih — namreč pi ma, razpošiljajo po svojih ladjah. Vsakdo ve. moral biti za vfo tisto okolico iito kar je na primer za vzhodni Oh i o klub št. 11 JSZ. John Terčelj je skusen fodrug v v~se -črte poslih,' a težava je, ker čertokrat ne dela V svoji na elibini, nego kjer pač že je dd- \ mign i, da bo a Edwarda v teh okončinah boljše, ako ne pride iem, ker so unije zoper. Kako je Bedaux prišel iz Zed. držav v Afriko in čemu, o tem ni dosti znano, ker cenzura take stvari noče razgla-! sati. Priznala je le, da je bil Bedaux po nalcju ameriških vojaških oblasti v Afriki aretiran, ker je "trgoval s sovražnikom". Bedrux je bil vedno sovražnik unij, delavce pa «matra za mule in kenje. Izrabi jih sebi v kori t do zadnje frage, je njegovo pravilo, in delodajalce je uiil, kako se to napravi. Edwardu na Bahami fcržko-ne ni prijetno, ko je izvedel, da je njegov prijatelj Bedaux v stiskah, in mu bo pcmajal, če bo mogel, kaker je on njemu, ko je moral z angleškega tarna. Tudi v Berlir.u jim je te ¿k o, kadar pride kakšen Hitlerjev posredni ali nepe*r:dni pomočnik v kle*5e. Da-li bo Bedaux v njih tudi ostal, bomo videli. Ponavadi se take vrste 4 h de- J ......, • tlll 5 mpp: rajo vsi ljudje V Brblja iti z lavcev. življenje dninarjev na amen oziroma ene take ScU.Wí in scmiiljcniki v : ^ °7'm° 5 ? raba "J brdo Jiedvomnn U, ^ kcr.eer.tracijírki kempi, dokleT ?e mu ni posreiilo pobegniti. Bil je socialistične poslanec, priznan socialiHiien žumalist, in upo^tev^an med delavstvom. V :i;obcdi je napisal o razmerah v Nemčiji par knjig in ne- pb "Vorwärts" in pa slovenski' -tcto tankov. On tor?j deluje lisit "Glaf Svobode". Slednji je •bil liberalen, svobodomiseln, in se osrreival za boj proti kle-r: kal iz mu, prvi pa je bil za socialne. delavske, ljudske pra-vce, ali (ka«ko bi že rekel. Na kra/tko, HVorwiirts"je bil socialističen list. "Glas Svobcde" se je ukvarjal največ ž duhovščino in Rimom. O eocialnih problemih je bilo malo v nljemu, razen koli-'kor so dopisovali vanj slovenski socialisti. kot sociaKit z velikim uspe hcm. V to deželo sta mu pomagala priti s. 1 mbaeh in s. Dne 23. jan. ima v New Yor-ku konferenco social-demokratska federacija, o kateri o-betajo, da bo velik uspeh. Tako vrfce razna delavska gibanja vsepovsod. Ali jih ne bi mogli imeti v s lični oblaki tudi v korist Proletarca* Naše ženske znajo kuhati in pražiti tudi sedaj, ko cia bi z-golj pod to določbo pr> da bo k]ub napre-, . . . dala zelo malo znamk. d in _ Uveiiavlial ker b dežja ]yod kap< 12 en€ Teda poljski vir Ji ni šlo ra- ^ "J* bcmfohra^li na e v Omenjeni nacijski lbt di tega, pač pa se s taiunu ^t^ med ^iakrv Penn- F^icbčuje to povert v dokaz, ™k»m, neča radi onih no ^jl ki!." h med Si I ^ krivično postopajo špe- i>omagali najbolj energično graditi. rajo vsi ljudje ulic najpozneje do 8:30 vsak večer. Dotcdaj so smeli biti zunaj do 9. zvečer. Kupujte znamke. vojne bonde in de bi ka kor nekoč, a za si lo vedno kaj dobrega spravijo binah v takem družabnem o»z- dr. Van E?sen. Imel sem pri-1 se je tvin več tako lahko n« loinoH sikozi poznanstvo omenjenih dveh goverit'! s Seger-jem in pcmenek je bil pravUkupaj. Pa bi lahko po nasel-•prfcrčen. Ir^revidel sem iz njegovih odgovorov, da Nemei ni-ro vn.«i "zverine", neijio ljudje, ki jih mečejo valovi razvoja kakor nas druge. Omenjeni nem:ki list je imel | že parkirat oglas cele strani o znamkami peča radi onih po vsem svetu, ki se zanimajo za zbiranje znamk in jih kupujejo. Le to ji prinaša dohodke. Na «znamkah so slike ruševin Varšave in razni drugi zgodovinski prizori i? fedanje vojne. Vf»k set teh poljskih znamk . . Nemčijo, ki jih je že odpra-1 stare)5o )ugoslovcnsko ro vila. i dio uro v Chicagu od 9. do To je tipična nacijska pro- jg yre cjopoldne/ DOSte,|CJ pagar.da in zavijanje. A za Nemce vendarle v zadovoljstvo, ker jim priča iz ameriških virov, da imamo tu veliko brneti pred svojim pragom. Svojih smeti kajipada niti vide- Vstop prest. Pričetek ob 3., t¡ ne f,mejo, še manj pa govo- raiju imeli nekaj večerje, ali i mene za Slovenijo izdati eno malice, malo govora o tem ini^0 znamko, ali več. in jih Glavna briga mu je bila 4>ivobom BARETINCIC & SON | » > • V * POGREBNI ZAVOD Tel. 20-861 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. ♦mMHIMIMMMlMii i ♦ A Yugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. And Its Educational Bureau PROLETAREC EDUCATION ORGANIZATION CO-OPERATIVE COMMONWEALTH NO. 1845 Published Weekl? at 2301 So. Lawndal. Ava. f -— CHICAGO, ILL., January 20, 1943. VOL. XXXVIII. THE MARCH OF LABO R is -Thé Place of -TkAPEOJiOltSM. ^ It 15 ESÔfcàttiAU IWAT THfCXL SSoütD «e Oftč^NMAToJ Of-UA80R. Tmi ISAIÜERA OTOR6-AW'ZATiOàJ. CAP» TAt oeûAW»7l5 AUt> -fatfctFC** LABO*. MUAT 1 That Ruml Plan Is Still Bobbing Up Most Conscienceless Raid on the Treasury in History of This Country Is Pushed by the Very Rich, Aided by the Press Powerful! interests, including most of big newspcpeV*, continue the'r j agitation in favor of the so-called Ruml plan, which would "forgive" income taxes for 1942 and provide a "pay-as-you-go" scheme for 1943, and indefinitely thereafter. This is one of the most btazen rai ls on the Treasury ever proposed in the history of this country.' Next year, Uncle Sam will probably spend $90,000.000.000 on his war effort ulone. It goes without saying that he needs every dollar he can get his hands on. At such a time the backets of this "plan" have the monumental effrontery to suggest that Congress "forgive" individual income taxes for one year; in other words, deprive the Public Treasury of at least 16 billion dollars. ♦ e ♦ Every income tax payer would save something under the Ruml plan, 8.200,000, alleged to be the amount of commissions paid to three agents for assisting in ¿he procurement of Navy contracts for the company. The practke of dealing with parasitical "contract brokers," is, in itself, contemptible. But in this case, as the facts brought out in the federal court at Philadelphia disclosed, the agenta to whom the c k«**™* that the sales tax is first on the agenda, system of human exploitation as well aU *noiw that sales tax cuts the food and other necessities —* ----- workers can buy, thus cutting their health and productive efficiency. L#bar can stop this plot against war production. Labor can'make the 1943 tax Will a real victory measure. But only if labor start« now, by organizing for an all-out campaign, even before the new Congress comes in. Staat telling your Congressman and your Senators, even if they're newly elected, that labor demands an all-out win-the-wmr tax bill in 1943.—The CIO News. a nee, with the people paying premiums for the benefits they would collect in time of distress. It covers practically all of the common contingencies with which human beings n ust contend, and it admittedly limits the size of its payments to what is necessary for the lowest level of subsistence. All of which. I am glad to confess, is somewhat1 better than the old way of poor relief which was practiced during the ora of scarcity. And when I say resulta of (hope two prime to and evils. Moreover, the plan clearly contains ro hepe thct either of those twin evils shall cease to exist; both shall be factors in the way of life; the Beveridge plan promises only that their ravages shaU be lessened by the application of better-ordered relief | measures than have thus far been in,aI and «wrifice. PITY THE POOR RICH CORPORATIONS Corporation executives and their journalistic mouthpieces are "squawking their head* off" because the President his declared that a net salary o>f $25,000 is suficient for any American during these days of de- practtced. * It it the business of h Socialist now to assert, wih some hope for WHAT ARE WE LIVING FOR? By RUTH TAYLOR "It's not what you would die for —it's what you're living for that counta!" He wasn't much more than eighteen, and he didn't look that old, but fear for consequences, to earn for ; our children a better way of life in | a better world. We are living FOR the ideal that the four freedoms—of speech, ex. pression and of worship, freedom from want and from fear may be extended to all peoples of all the Dangerous, Naive Talk by Idealist By NORMAN THOMAS Vice-President Wallace is on occasion both an idealistic snd a sound thinker. His recent speech concerning the peace contained much truth. I was glad that he emphasized that powers gi*nted to any world federa-ion should be limited to those essential to peace and that within u better world there should be a place for regional federations. Nevertheless, the speech as a whole raised more doubts and fears than it Giraud has apparently begun his own purges, concerning which we are left in the dark, and DeGaulle, pr< bably under British pressure, has cancelled his trip to the United States. All of which Vice-President Wfillrce ignored both in his speech and in his subsequent New Year's statement advocating an "international"—i. e.,' a United Nations'— air force to keep the peace of the world. world. What we are living for? The Sec- | quieted. At important points it wis rather like a schoolboy dressed up retary of State expressed it thus, in wholly inadequate, and at others its in sailor's clothes. His face with its sta'ing r ur wa: rims. "We have al-soft childish lines was very serious way* believed—and we believe toss he tried to make clear what he day, th';t all peoples, without disbelieved. t'nctir.a of race, color or religion, "I'm not going out to DIE for who are prepared and willing to ac- England," he said, "though I'm not afraid of death." I'm going out to fight to LIVE for my mother, and a home, and a country where she can of poverty but also enable us to rehabilitate the world. A neat trick If y«i can do it; Mr. Wallace will have to do a lot better thtaking and explaining of that program than he has yet done to make his kind of new capitalism seem plausible to any considerable group of people, — Ccpt the responsibilities of liberty, are entitled to its enjoyment. We have always sought—and we seek today—to erKouragj and aid all who live in comfort and security. That's a«pire to freedom to establish their what I'm living for, ami that's what tight to it by preparing themselves really counts." to assume its obligations." It's what we're living for that This is whet we are living for— counts today. To talk of dying Is and it is what we as'individuals and very heroic, but it belongs in the days a* people are living for that will of slow motion battlefields where coupt in the final victory! enemy faced enemy according to the rules of warfare. Today our battlefields are everywhere—our enemy is ^t CWCI Akin CI D kA D / VC unseen until he swoops down from V-LCYtLAINU MKM rAO the clouds or rise* up from the $1,500,000 IN BONUSES depths of the *ea*. Death lurk* in % many place* and under many guises. Cleveland (FP).—Jack A Heintz, But it is not what we would die for .Inc., which has a closed shop con-but what we live for that counts. tract with the Intl. Assn. of Maehin-Whst are WE living for? It 1* • ists, paid $1,500,000 in yeer-end the vision upon whkh this nation was bonuses to it* employe*, founded, a union of free men who | Each worker received a $50 war live for the greit snd limitless bond rnd $12,50 In cash for each dream of freedom for all. Thi* is the month he rr she had worked for the reason why we will win. This is the ( ec r pany's system of incentive wages secret weapon unknown to the die-j The fvetage iayment wa4 $350. tator ridden countries. Officeis of the company did not We are LIVING for our homes, receive honusee, according to Pres. our families, our rights as free men William S. Jack, who said that the suggestions were positively danger ous. The silence of the spee'eh on ail Asiatic ami colonial pre blems—despite the discussion on these ques- addres* (which appeared in The Call _*_ Dec. 2>6)—was ominous. The declaration that "the United Nations" SOCIALIST VET IS must have and keep machinery for ...... nrr\rAnn . . . WA _ disarming "those pails of the world I NEW BEDFORD MAYOR which would break the peace," plus the clear implication that he referred only to Germany and Japan, Is at once naive and dangerous. (In the First World War Japan was our iellyl) Nothing that Mr. Wallace suggest* by way of freezing present i alliances is likely to work any better than former efforts of that sort. Even in the midst of war, two sharp breaks within the United Nations are slready revealed behind the censorship; one between Stalin and | Churchill concerning Jugo-Slavia and the other between Churchill and Roosevelt on North Africa. For a while some of our naive intellectuals who believe that Hitler and his friends are the only devils in the !hC prOV!'!rT;tiB! I *>»• ™«yor. The change in the \'ew Bedford city charter making to speak the truth a* we *ee It, to work at the job we want to do, to cotrpany'* system of incentive wages wnd bonuses has helped to increase agree or dissent a* citizens without it* war production many fold. aseassination of Darlan would he^l every breach in France and French North Africa, and that democrvy would be assured by a combination of the American choke, the ultra-onset vative General Glrmd, an 1 Chtrrchill's frfeorite, the monarchist or former monarchist DeGaulle. But agreement from Labor's ranks, that Poverty AND unemployment should never afain be permitted to eaiat in the same world. Because To welcome a set-up which envisages unemployment while a single able worker lacks the highest possible standard of living is to sanction old motive* and old injustices. For the presence of both poverty AND unemployment must mean that workers are not to be permitted to work Supervision—By Whom? ]fcr Human welfare at all. bat for But the Vice-President'* cloudy «He profit and advantage of owners, idealism went further. He envisages, Ar*i uke steps in advance to a reformed profit system which will I mitigate the effects of poverty while not only solve our domestic problems | People aie idle is a clear confession that the people who are now making plans for the future have no intention of producing abundance for use. On the contrary, wo titers are agair to be hired and firod as the advantage of a dominant class may be the better eetved, and the Beveridge plan will take care of those who are unusable by enabling them merely to subsist. * I am hoping thet at least a large section of the working people of Britain—rnd of America—will not be sufficientl slaveminded to welcome an arrangement for the after-war period Which, today, applies to pack animals. Socialists, especially, should not forget that the one sane motive for production i* consumption. And if they remember that they will continue to be satisfied with nothing- short of a democratic collectivism which will not tolerate idleness so long as any member of the human family in poor. The Beveridge plan does envisage private employer and employee. It does accept both poverty and unemployment. It fails to recognize the right of people to work so long as there are human needs to satisfy Therefore It can be nothing better thrn a program for making ancient injustices livable and Itvhor exploitation workable. A fact that is scrupulously ignored by tho«e who denounce the President's policy is that executives are also stockholders in the corporations they direct and share in their pro-! fit*. The Treasury Department discloses that upper-broker corporations will have about $7,000,000,000 remaining in 1942 profits after they ! have paid their taxes for last year. Compared with the year 1939, this represents an increase of 75 per cent Argentine Unions Protest Castello Attitude Fourteen Argentine unions issued a joint manifesto against the unjustifiable imprisonment of trade union leaders who merely expresesd the opinion of workers, liberals, popular institutions on Argentina's status in the world conflict. The manifesto denounced the repression of the working cluss by the oligarchic sections of the country who are weakening the country's defense by their reactionary measures. The manifesto declares thai this reactionary attitude is prevents ing Argentina from expressing solidarity with the United Nations, and adds that the free democratic press in net profits after the payment of «1*° >« threatened by the suspension of anti-fascist publications. tjxes. That doesn't seem to indicate that Congtess has 'been unduly harsh in fixing corporation tax rates. The average small wage earner would be delighted if he were to find j he was 75 per cent better off in 1942 after payment of his taxes than he was in 1939.—Labor. BETTER LATE THAN NEVER LIBERTY LIMERICKS Arthur M. Hnria sn la Elected To High Office Arthur M. Harriman, a socialist cut fo the old school, has been elected Mayor of New Bedford, Mass., an industrial city of about 126,000. The newly elected mayor was en active member of the Socialist Party more th*n 25 year* ago and a delegate to the State Convention. Hi* active and devote service to Social« ium cost him his job on the New Bedford Standard where he worked as a printer. He was s candidate for Mayor on the Sotalist ticket. Since 1924 a local ijsbor Party was organized in New Bedford and Harriman was also the Labor earnli- the elections non-partisan compelled Harriman to run as an Independent. Success has s crest tendency te conceal and throw a veil ever the evil deeds of men.—Demosthenes. The greatest pleasure I know I* to do a good action by stealth, and have It found out hy accident.— Lanntb. ar llonds," said an an-gier named W ado. "Are I lie sportingest rsteli I have made ~ The\ "II *a\r us our free-dom Anil then, h lien we need 'em, They're j«*hI for more rash than *e panlf* • These wve brides are determined girts. God bless them! In Washington, 19-yeaor old Beitha Banck was ? he luled to matry Corpotal *Milford Stein. The cei-)oral*s superior down at Fort McClellan forced two postponements by refusing the corporal the necessary leave. Eventually, however, things were set for the wedding ceremony at eight o'clock in the Takoma Lutheran Church. At the appointed how. | Corporal Stein was not there. Did Miss Banck go into hysterics? She did not. Instead, for six hour* *he helped entertain the wedding guests. They sang hymns, inspected the wedding presents, nibbled at the wedding c*4ce an generally had a good time. It was almost cne o'clock when the couperal showed up. He was coveted with dust and, of course, breathle**, but that didn't matter. They were married at* two o'clock in the morning, and with *uch a start, they should "live happily ever after.— Labor. FREIGHT CARS TO BE USED TO MOVE TR00FS Freight cars may soon be used to transport troops because of a shortage of railroad equtpmont, Direetor Joseph B. Eastman ef the Offiee of Defense Tranaportation declared recently. The Pennsylvania h** been etperl-menting with reconditioned freight car* for use as troop transport* and the artny reports that they are acceptable.