Mladinski novičar
V   slovot   Micika   \i   Rogaške   Slatine   natn   piše:   Drugi   dun   po  državnoni           ' praziiiku,  2.  decembra,  so   nas  zapustili   naš  kutehet,  kaplan  pri  Sv. Križu   tik Rogaške  Slatinr,  gospod  L. Drvodel. Š*> danes se nam oko  sol/i  po  njih.  K»ko dober katehet so bili! Skrbeli so za iiilticHnske organizacije in da smo imeli lepe raladinske liste. kakor: Vrtec, Acgelček, Zamorček, Vigred itd. Ali zdaj 50 — odšli. Odšli so skoraj na kouec naŠe Slovenije, v Crenšovcc v Prekmurje.
Bog jim daj sreČo! Da bi tudi v dovzetna srca izročenih jim prekmurskili otrok padlo seme božje besede nu rodovjlna tla. \log jih živi!
•
V  Kartago bodo šli veliki prijatelji cvharističnega  Zveličarja in  goreči po-speševatflji  eeščenjn  svetega Rešnjega  Telesa  —  letos  pomladi  1.  vsega  sveta. Seveda si  tuko pot  morejo privosčiti lp laki dobfi katoličiini. ki iinajo kaj  pod
Klcem. 1/. SeviTiie Anierike se bodo odpt'ljati k tej svečaiiosti s posebniili parni-in. Popotntki bodo nazaj grede obi.skali tudi pasijonske igre v meslu Ober-ammerpau na liavarskem. — KakSnu slovesnost do v staroslavnem severijoafri-škem mestu Karthagir* rripravlja se že cno leto evliaristični kongres, to je veliki shod y prosiavo svftegti Rešnjcgti I elesa. Tako proslavo so imeli pred štirimi leti v milijonskem mestu Chieugo v Severni Anieriki, pred dvema letoma pa v avstral-skem niesiu Sidney-u. Povsod se jo mladina udeleževa!a te pobožnosti v kar največjpiu števitu. Tudi v Karthagi je veb drugi dau določcn mladiui, ki bo imela v velikeui Stadionu skupuo sveto niašo in skupno sveto obhajilo. Vse je živalmo na delu, da se l>o pcoslava sijajno obm-sla. — NaŠa mhidina naj sleda, da jo afriski otroci v ljubezni do Jeznsa ne prekose!
Alt veste, kjc so Japouci? Preselimo se v duhu za ireitutek meduje. Daleč so od nas, pa mnogo poscbnosti bi lahko opazili nicd njimi. Poglejmo samo v njih šolsko učiluico. Llliogi jajjonski otroci! jpri nas si zapomnijo abecedarji tistih 25 črk, pa je skoraj vsa umetnost branja pri kraju. Ubogi Japončrk se mora p<t učiti lota iii leta, pa z branjem le »e ere, če je še tako bistrinniiru. Koko to? Nič Čuda. japonci nimajo Črk, da bi iz njili sfstavljali besede, marveč imajn zu posa-mezne predmete le neke znaki\ Teli mora biti pa seved« sila vcliko, da morejn opisati kakšno stvar; še težje pa jc izrazati s takinii znaki notraujp misli. Ufcnec-, ki se KoČe postaviti, da zna m eitati, si mora vtepsti v glavo 5000 in Še več takili čiricar, (Označba, ki je podobua našcinu velikemu »Nc, ponieni človpka, moža; dvojnj križek jc pa znak za >roko«.) Kdor ima dober spomin, že gre. Našim misi-jonarjein, ki niso več uiladi, pa se morajo japonske pisavo učiti šele iz vseg« početka, dela ta pouk ncniale preglavice. Kajne. koliko težav, preden morcji) zaceti s svojim apostolskim delovanjcm!
Bilo je nekje — kraj nas ne briga. Oseba iz premožne družiue je zgubilu dragoccn kamenček, ki je bil vdclan v prstan. Nikier ga ni bilo najti. Kmalu nato si je družina privoSčila priboljšek pri kosilu. Zaklan jc bil tnasten piSŽanec. Ko so ga po kuhinj.skili pravilih razkosali, st- je naenkrat zasvetil v želodčku pred dnevi zgubljeai dragulj. Lahko si niislimo, da je dobro kosilo dvakrat bolj clišalo, ker je prišla dragocenost na tako »lep< način na dan.
Ogromen meteor na Bavarskem. V noči od 1?. na 18. februar 1928 se je utrnil oad Geisalraom blizu Starnberga izrediio velik meteor. Padel je na tla in se je zaril dva in pol metra g]oboko v zemljo. Prebivalstvo Geisalma se je scveda takoj potrudilo, da je mpteor izkopalo; vaščani so ga izmerili in dognali, da je meieoril dolg I m 47 c:m. Širok pa 84cni. V obsegu nieri 1 m 90 cm. Meteorit so prepeljali v Monakovo, kjer so ga shraniVi v ondotnpm tležehicni inuzeju.
Kapola sv.Petra. Zgodil sc je slufuj. kakor doslej 5e nikdar; papeŽ je Sel na kupolo cerkve sv. Petra in celo v jabolko noter. Menda je sv. očetu to že v krvi. da rad hodi navzgor; kot duhovnik je bil med najboljšimi turisti.