GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE „NOVOLES" r ^ LETO XXI Številka 9 w r a 0) | |j®| novoles novoles v J 24. junij 1983 LESNI KOMBINAT NOVO MESTO - STRA2A Julij - mesec praznikov naše revolucije Bliža se julij, v katerem bomo zopet praznovali dva partizanska praznika — Dan borca in Dan vstaje. Poleti leta 1941 so se po vsem ozemlju današnje Jugoslavije pričele formirati prve večje udarne skupine, oborožene iz skritih skladišč orožja, ki so jih že prej pripravili člani ilegalne Komunistične partije Jugoslavije. To je bila edina napredna sila, kije vedela predvideti, kam vodi paktiranje nazadnjaških sil doma in v svetu. Pričela se je vstaja, ki je po svojem trajanju, obsegu, številu udeležencev, številu žrtev in po številu svetlih zmag edinstvena v Eropi. Trd in neizprosen je bil boj za narodno osvoboditev, mnogokrat tudi krut, saj sovražnik ni izbiral sredstev, ko je hotel spraviti jugoslovanske narode na kolena, nekatere pa celo zbrisati za vedno. Znašal se je nad civilnim prebivalstvom, preseljeval, izseljeval, interniral, zapiral, mučil, streljal talce in požigal domove. Vse to pa upora ni zatrlo, le večalo je uporno moč in gnev proti sovražniku in njegovim pomagačem. Vrste upornikov so se nenehno večale. Nastajali so bataljoni, brigade, divizije, korpusi. Na čelu OBVESTILO Naslednja številka glasila izide 29. julija. Zadnji rok za oddajo prispevkov je 21. julij do 11. ure. UREDNIŠTVO vse te pisane, vendar v duhu enotne in odločne vojske je stal človek, ki je dobro razumel zakonitosti poti zgodovine, ki je vedel, da je nasilje na koncu vedno pokončano, da zmaga ljudi, ki so toliko pretrpeli, toliko žrtvovali, pa vendar ohranili v sebi iskrico upanja in vere v bodočnost, ne more biti daleč. Na čelu je bil tovariš Tito. Če primerjamo oboroženo moč jugoslovanske osvobodilne vojske z močjo silnega vojaškega stroja, ki ga je spravila v pogon druga svetovna vojna, ta v celoti seveda ne pomeni veliko. Pomembno pa je, da so jugoslovanske partizanske enote vezale in uničevale kar nekajkrat večjo in bolje opremljeno sovražnikovo vojsko, kar je tudi pripomoglo k skupnemu boju proti mračnim silam in podlemu sovražniku. Neizmerno velik pomen pa ima ta vojska in ta boj za jugoslovanske narode in narodnosti. V tem boju sta se kalila bratstvo in enotnost, v njem so se širile in poglabljale napredne ideje, z njim je rastla samozavest malih ljudi in spoznanje, da si tudi sami lahko krojijo svojo usodo in da niso le nepomemben delček v brezčutnem mehanizmu. V tem se je porajala tudi zamisel o novi državi, v kateri bosta vladala IZ VSEBINE JULIJ - MESEC PRAZNIKOV NAŠE REVOLUCIJE Stran 1 2. IZREDNA SEJA DS DO NOVOLES Stran 1 3. LETNE IGRE DELAVCEV SOZD UNILES Stran 4 4. JUNIJ - DAN KRVODAJALCEV Stran 4 OB DNEVU CIVILNE ZAŠČITE Stran 8 bratstvo in enotnost, mir in blagostanje. Štiriletni osvobodilni boj, katerega pomembni pomniki so prav v mesecu juliju, nam je to tudi prinesel. Res je, da vsega ni bilo moč doseči naenkrat. Domovina je bila porušena in zaostala, vendar, del lepše bodočnosti, o kateri so sanjali partizani na položajih, je že za nami, na nas pa je, da bomo, pa čeprav tudi z manjšim odrekanjem in žrtvovanjem, zato pa z boljšim delom, njihovo podobo lepšega sveta tudi dogradili. 2. izredna seja DS DO Novoles Na 2. izredni seji DS DO Novoles, ki je bila 4. 6. 1983 v sejni sobi DSSS v Straži, so člani delavskega sveta obravnavali kot osrednjo točko - organiziranost kolegijskega poslovodnega organa (KPO). Prisotnih je bilo 44 odsotnih pa 21 članov DS DO. Uvodoma je tov. Grabnar podal pregled sklepov prve izredne seje DS DO. Vsi sklepi s 1. seje so bili realizirani in ker na zapisnik ni bilo pripomb je bil z (Nadaljevanje na 2. strani) Spomenik padlim borcem na Kamenskem 2. izredna seja DS DO Novoles (Nadaljevanje s 1. strani) večinskim glasovanjem sprejet sklep, da se potrdi zapisnik 1. redne seje DS DO z dne 18. 5. 1983. Kot druga točka dnevnega reda so člani DS DO obravnavali organiziranost KPO. V. d. predsednik kolegijskega poslovodnega organa, tov. Bajuk, je podal uvodno besedo in dejal: „O novi organiziranosti KPO in potrebnih organizacijskih posegih v naši DO sem govoril že na prejšnji seji DS in danes vseh teh razlogov ne bi hotel ponav-aljati. Hotel pa bi vas obvestiti, da sem v tem času iz vrste razgovorov, ki sem jih imel po tozdih in v strokovnih službah, dobil močno potrditev in izraženo potrebno po takšni organiziranosti Novolesa, ki bo zagotavljala in omogočala učinkovito in enotno odločanje in vodenje poslovne politike. To pa bi po našem mnenju predlagane spremembe in dopolnitve, ki ste jih v tozdih obravnavali in potrjevali, morale zagotoviti, seveda z ustreznim angažiranjem vseh tistih delavcev, ki bodo opravljali te naloge. Rad bi podal nekaj osnovnih opredelitev in izhodišč, ki bi po mojem mnenju morale dajati okvir in usmeritev posameznim področjem dela v KPO. To bi moralo predstavljati tudi delovni program KPO vsaj za začetno obdobje. Osnovne naloge, s katerimi se bo moral takoj soočiti KPO in s tem tudi vsi drugi v tozdih in strokovnih službah, so sledeče: 1. Ureditev odprtih organizacijskih vprašanj. Eno prvih, ki ga danes že rešujemo, je organiziranost KPO. Kot sem že na prejšnji seji DS dejal, je to le predpogoj, da učinkovito pristopimo k reševanju vseh drugih problemov v Novolesu. Ostala vprašanja organiziranosti Novolesa pa so: — ureditev vprašanja priprave surovin: tu je potrebno takoj pristopiti k organiziranju novega tozda za pripravo lesne surovine, ki mora dokončno rešiti vprašanje decimiranja, sušenja, lepljenja in grobe strojne obdelave lesnih masivnih elementov in zagotoviti 100 odst. oskrbo finalnih tozdov s kvalitetno surovino; — organiziranost delovne skupnosti, ki mora zagotoviti povezanost sorodnih strokovnih služb v bolj homogene celote in s tem omogočiti hitrejše in lažje komuniciranje in sodelovanje; — organiziranost tozdov v programske skupnosti za lesno in nelesno proizvodnjo, kar je logično nadaljevanje organiziranosti KPO in delitve proizvodne funkcije na dva sektorja. V naslednji fazi je potrebno pripraviti ustrezne predloge samoupravnih aktov, ki bodo opredeljevali skupne interese v programsko skupnost povezanih tozdov. Te predloge bomo nato ocenili v postopku javne razprave in jih sprejemali po predvideni samoupravni poti, ko bodo vsa stališča usklajena. Te skupnosti tozdov oziroma programske skupnosti bi morale zagotoviti preko KPO in seveda strokovnih služb večjo stopnjo sodelovanja, višjo stopnjo medsebojnega usklajevanja in delitve dela ter predvsem boljše izkoriščanje vseh resursov, s katerimi razpolagamo v delovni organizaciji. O tem sem govoril že na prejšnji seji. Z vsemi temi ukrepi na področju organiziranosti bi za naslednje obdobje zopet vzpostavili pogoje za normalno in uspešno poslovanje delovne organizacije. 2. Naslednja smer intenzivnega dela KPO v tem obdobju mora biti skrb za tekoče poslovanje. Pri tem mislimo predvsem na vse ukrepe za nemoteno odvijanje proizvodnje v vseh tozdih, za uspešno prodajo na domačem trgu iin v izvozu ter za obvladovanje stroškov. Tako bi dosegli čim večji dohodek. Te cilje bomo poskusili dosegati predvsem s sledečimi aktivnostmi in pristopi: - prvi pogoj, da se pričnemo lahko učinkovito spopadati s temi problemi bo izpolnjen z izpopolnitvijo KPO, saj smo bili sedaj mnogokrat prešibki, da bi učinkovito ukrepali, kljub temu, da smo za probleme vedeli; — drug pogoj je zaostritev odgovornosti za izvrševanje delovnih nalog na vseh področjih in vseh nivojih: če smo sprejeli plane in s tem obveznosti, moramo te tudi doseči. Tu sta možni samo dve alternativi: ali smo neodgovorno planirali ali pa neodgovorno izvršujemo svoje naloge in s teni ne dosegamo planskih ciljev. Tretje možnosti, ki se je vse preradi poslužujemo, to je kazanje s prstom na druge, ni, in je ne more biti. Ocenjujemo, da še nismo izkoristili vseh možnosti za boljše poslovne rezultate in s tem za prebroditev te kritične situacije, v kateri se trenutno nahajamo in to predvsem zaradi neodgovornega dela posameznikov, ki se vse preradi ukvarjajo s tujimi problemi in vse premalo z lastnimi. Menim, da smo do takšnih posameznikov preveč popustljivi in iščemo rešitve drugje in z drugimi akcijami, namesto da bi jih s prstom pokazali in jim dodelili delo, ki so ga sposobni in pripravljeni opravljati. Potrebujemo torej prave ljudi na pravih mestih in jih za njihov prispevek tudi ustrezno nagraditi. Tu pričakujemo polno podporo vseh zavednih in prizadevnih delavcev, ki svoje del dobro opravljajo in na te napake že dalj časa tudi opozarjajo. — Naslednja aktivnost je usmerjena navzven in pomeni kontinuirano bitko za večji dohodek povsod, kjer je to možno doseči. To pomeni selekcijo naših proizvodnih programov — opuščanje tistih, ki ne prinašajo dovolj dohodka in povečevanje udeležbe visoko dohodkovnih izdelkov. Te je treba razvijati tudi na novo, jih kompletirati v tržno bolj sprejemljive in zahtevnejše garniture ter jih usmeriti na tržišča, kjer je njihova sedanja in dolgoročna dohod-kovnost zagotovljena. Pri politiki cen moramo ustaviti trend zapiranja Škarij cen, kar pomeni, da nabavne cene materialov ne smejo rasti hitreje od prodajnih cen naših proizvodov. Temu smo bili tako v Novolesu kot v celi lesni panogi podvrženi v zadnjih letih in temu moramo z našo aktivno cenovno politiko napraviti konec, saj ravno v tem tiči osnovni vzrok padanja naše dohodkovnosti. Povsem jasno je, da bomo ta preobrat lahko dosegli le z visoko kvaliteto naših proizvodov, spoštovanjem dobavnih rokov in s hitrim prilagajanjem naše proizvodnje novim proizvodom. Vsem tem ukrepom za izboljšanje rezultatov tekočega poslovanja, ki sem jih doslej navedel, lahko dodamo še spisek vseh ukrepov, ki smo jih že nekajkrat sprejemali. Ti govorijo o varčevanju, produktivnosti, delovni disciplini itd in so za Novoles že tako standardni, da jih tu ne bom ponavljal. Opozoril pa bi le, da so vedno aktualni in nikoli do konca uresničeni. 3. Naslednje področje delovanja KOP je razvoj. Glede na to, da danes še ne zaključujemo razprave o KPO, saj bomo opravili le prvo fazo (dokončno imenovanje in potrditev KPO bo opravljeno šele po zaključenem razpisnem postopku) bi sedaj o aktivnostih na razvoje-nm področju, ki so usmerjene bolj dolgoročno, težko govoril. Pač pa bomo tudi v tem vmesnem času nadaljevali procese, ki so že začeti, in skrbeli za odvijanje investicijske izgradnje v skladu s planom in finančnimi možnostmi, vsi ostali projekti, ki so v delu, pa bodo šli po svoji poti z nezmanjšanim tempom. V nadaljevanju bi želel na kratko podati nekaj osnovnih opredelitev posameznih področij dela v KPO, ki bi morla služiti tudi kot okvir in izhodišča za podrobnejšo opredelitev nalog, odgovornosti in pooblastil posameznih delokrogov v KPO, ki jih je potrebno v naslednji fazi sistemizirati v razvidu del in nalog. Predsednik KPO Odgovarja za usklajeno in nemoteno odvijanje vseh poslovnih in samoupravnih funkcij v delovni organizaciji. Njegove funkcije in pristojnosti so opredeljene v statutu DO in v ustrezni zakonodji. Operativno sodeluje na tistih področjih, kjer je njegovo sodelovanje potrebno zaradi značaja odločitev ali teže problema. Neposredno zastopa interese DO do družbeno političnih skupnosti. Podpredsednik KPO in član za poslovne povezave Pokriva vse zunanje aktivnosti na nivoju delovne organizacije in jo tudi polnopravno zastopa in predstavlja v okviru svojih pooblastil. Njegovo zastopanje interesov DO se veže predvsem na poslovne partnerje na področju nabave in prodaje na domačem in tujih trgih, finančnih institucij (to je banke, zavarovalnice), samoupravnih asociacij (SISEOT, skupnost za cene), gospodarske zbornice in podobno. Neposredno je pristojen za funkcioniranje tozdov BLP in PFS. Član KPO za razvoj in investicije Odgovoren in pristojen je za uresničevanje vseh razvojnih ciljev delovne organizacije ter izvajanje investicij. Neposredno je pristojen nad sektorjem razvojnih in investicijski služb. Član KPO za ekonomiko Odgovoren in pristojen je za ekonomsko obladovanje in nadzor poslovanja delovne organizacije. Neposredno je pristojen nad sektorjem ekonomskih služb. Član KPO za proizvodnjo lesnih TOZD Odgovoren in pristojen je za nemoteno proizvodnjo in poslovanje ter enotno programsko usmeritev tozdov lesne programske skupnosti. Neposredno je pristojen nad tozd, ki sestavljajo to skupnost: TOZD TDP, Žaga, TSP, TPP, TGD, TPI. BOR in TVP. Član KPO za proizvodnjo netesnih TOZD Odgovoren in pristojen je za nemoteno proizvodnjo in poslovanje ter enotno programsko usmeritev tozdov netesne programske skupnosti. Neposredno je pristojen nad tozdi, ki sestavljajo to skupnost: TOZD TAP, TKO, Sigmat, Lipa, IGK in TES. Pri opredelitvi obeh programskih skupnosti tozdov bi rad poudaril dvoje: 1. Da je ta delitev začasna, dokler ne sprejmemo ustreznih aktov o programskih skupnostih tozdov, kakor sem že prej povedal. 2. Daje s spremembo programa oziroma dejavnosti tozdov možno in potrebno prerazporediti iz ene programske skupnosti v drugo ali pa celo ustanoviti tretjo, v koliko b bilo to potrebno. V razpravi ni bilo pripomb in po delegacijah je bil soglasno sprejet naslednji SKLEP: 1. Sprejme se organiziranost kolegijskega poslovodnega organa, 2. Sprejme se spremembe samoupravnega sporazuma o združitvi v DO Novoles, 3. Sprejme se spremembe in dopolnitve statuta DO Novoles. V nadaljevanju je bil podan predlog kolegijskega poslovodnega organa in postopek razpisa. Glede na to, da ni bilo pripomb, je bil z večinskim glasovanjem soglasno sprejet naslednji SKLEP: 1. Razreši se dosedanje člane KPO. 2. Za v. d. podpredsednika KPO se imenuje tovariša Vilija Pavliča 3. Za v. d. člane KPO se imenuje: — član KPO za razvoj in investicije tov. Mirko Pečar, — član KPO za ekonomiko tov. Alojz Kompan, — član KPO za proizvodnjo tesnih TOZD tov. Ivan Peperko, — član KPO za proizvodnjo netesnih TOZD tov. Bojan Ver-nig. 4. Razpiše se dela in naloge kolegijskega poslovodnega organa, ki ga sestavljajo: — predsednik KPO — podpredsednik KPO — član KPO za razvoj in investicije — član KPO za ekonomik — član KPO za proizvodnjo tesnih TOZD — član KPO za proizvodnjo netesnih TOZD 5. Izpolnjevati morajo pogoje, ki so navedeni v statutu DO in pravilniku o razvidu del in nalog. 6. Imenuje se razpisna komisija za imenovanje kolegijskega poslovodnega organa v sestavi: — Vid Fajdiga - predsednik — Franc Erpič - član — Stane Zunič — zunanji član Razpisna komisija ima nalogo, da operativno izvede razpis in predlaga delavskemu svetu v izbiro kandidate za KPO. Pod točko razno je delegatka TOZD TDP posredovala pripombo DS TOZD TDP, ki seje nanašala na delo zdravnika v naši ambulanti. Prisotne so namreč pripombe oziroma pritožbe, da zdravnik med delovnim časom večkrat odhaja iz ambulante zaradi česar morajo pacienti dolgo čakati. Dejala je tudi, da se pogosto spreminja obratovalni čas ambulante o čemer pa delavci niso pravočasno obveščeni. Glede na navedeno je bil sprejet sklep, da strokovne službe obvestijo službo varstva pri delu, z napotilom, da to zadevo uredi z zdravnikom in posreduje pismeni odgovor DS TOZD TDP. 3. letne igre delavcev SOZD UNILES V soboto 18. 6. 1983 smo se delavci TOZD Uniles že tretjič zbrali na letnih igrah Unilesa in sicer na enem mestu za vse športne panoge. S tem smo stroške iger še zmanjšali, ker so v prejšnjih letih potekale na treh različnih mestih. Letošnjih iger se je udeležilo 11 delovnih organizacij z okoli 500 nastopajočimi. Našo delovno organizacijo je zastopalo 56 udeležencev v 10 moških in ženskih disciplinah. Tehnično izvedbo iger je prevzelo športno društvo Slovan, tekmovanja pa so se odvijala na igriščih na Kodeljevem. Po končanem tekmovanju je bila zaključna slovesnost in razglasitev rezultatov ter podelitev pokalov in priznanj ob plavalnem bazenu na Kodeljevem. In še uvrstitve naših ekip: odbojka moški - 2. mesto; mali nogomet - 2. mesto; kegljanje: ženske — 3. mesto; moški - 3. mesto; šah — 5. mesto; namizni tenis: ženske — 5. mesto; moški — 5. mesto; streljanje: ženske — 6. mesto; moški - 8. mesto. R. L. 4. junij-dan krvodajalcev Leto je naokoli in spet smo se zbrali, da bi proslavili dan krvodajalcev. 4. junija je aktiv RK NOVOLES organiziral praznovanje krvodajalcev v obratu družbene prehrane v Straži. Po kratkem kulturnem programu, so jubilanti - krvodajalci prejeli priznanja in značke, 10, 20 in 25 kratni pa skromna darila. Sredstva so združile osnovne organizacije sindikata. Priznanje za 5-krat darovano kri so prejeli: Brajdič Edvard, Brkopec Marija, Bukovec Janja, Derganc Jožica, Drenšek Izidor, Erjavec Darko, Fink Jožica, Gazvoda Janez, Glavič Karol, Goršič Luka, Hrovat Jožica, Hrovat Jožica, Jenkole Ljubo, Juršič Vladimir, Karlo Ivica, Kelvišar Miro, Kmet Franc, Kocjančič Ludvik, Košir Zvone, Kristan Slavko, Kumelj Peter, Kužnik Martin, Kljubi Stanislav, Lužar Jože, Mirtič Slavko, Murn Alojz, Murn Jože, Murn Dominik, Pavlin Majda, Pestotnik Milan, Plot Ana, Poglajen Tatjana, Poljakovič Ju-suf, Povše Gizela, Povše Jože, Primožič Roman, Repar Stanislava, Saje Malči, Stič Petar, Špelko Rozi, Štefanič Janez, Stupar Anton, Zupančič Darko, Zupančič Marjeta, Žurga Franc, Hrnjak Nikola, Kačič .Franc, Božič Marjan, Golenc Milan, Kozole Rajko, Smole Srečko, Zorko Franc in Štojs Nada. Priznanje za 10-krat darovano kri so prejeli: Avsenik Dragica, Berkopec Branko, Birsa Marija, Brus Nada, Gazvoda Marija, Hočevar Jože, Knez Marija, Knez Vesna, Kobe Franc, Kocmut Ana, Kuhar Frančiška, Kumelj Franc, Longar Stane, Medic Jože, Nosan Franc, Pečjak Jože, Počervina Jože, Pust Martina, Repar Marjana, Raj er Franc, Strajnar Jože, Šuštaršič Metoda, Šverier Slavko, Živko Jožica, Župevec Stane, Kavčič Franc, Starešinič Tone, Starešinič Jože, Pavlinič Rufolf, Ko-stelic Milena, Abram Branko, Vogrinec Jože, Krapež Anton, Lovšin Anton, Vrščaj Marjan, Volk Jože, Zorko Martin. Priznanje za 15-krat darovano kri so prejeli: Gorenc Slavko, Kastelic Florjan, Kastelic Anton, Kocmut Ludvik, Kralj Terezija, Lavrič Jože, Luzar Dušan, Mlinarič Terezija, Nahtigal Ida, Pribanič Milan, Pšeničnik Franc, Pureber Anica, Stopar Karol, Vidmar Ivan, Vodišek Ana, Zupančič Stanka, Dular Jože, Koren Franc, Kerin Ivan. Priznanje za 20-krat darovano kri so prejeli: Arsenovič Ljubo, Bobič Ludvik, Brulc Miha, Jurca Miran, Juršič Marija, Kučko Jože, Mlinarič Jože, Novak Štefan, Rozman Jože, Sečen Andrej, Špolar Janez, Šuštaršič Ivan, Kren Jože, Stanič Branko. Priznanje za 25-krat darovano kri so prejeli: Avguštin Jože, Berkopec Franc, Brus Ciril, Dular Anton, Erjavec Štefan, Ju-ran Anica, Kobe Janez, Košir Brane, Kren Jože, Pavček Branko, Pavlič Jože, Petan Franc, Sepaher Martin, Trlep Stane, Saje Franc, Kastelic Alojz, Kovač Joža, Fabjan Franc. Vsi si želimo, da bi v naše vrste stopilo še več mladih, kajti uspeh vsakršne akcije Rdečega križa in krvodajalstva je zagotovljen prav v njihovi množičnosti. Vsem krvodajalcem čestitamo za prejeta priznanja. Aktiv RK DO Novoles Za to priložnost je bila napisana tudi pesem KRVODAJALSKA Kam ljudje zdaj vsi hitijo, kam ta množica drvi? Dobro delati želijo, vsak od njih bi rad dal kri! Kri je važna tekočina, ki nam polje skoz telo, je življenjska sestavina; če jo nimaš, je hudo. Če usoda jo ušpiči in se z avtom zaletiš, sod krvi zgubiš pri priči, vendar drugo spet dobiš. Če te s pipcem kdo zaštiha, kot prašiča bi zaklal, kri iz rane ti usiha, že zdravnik bo novo dal. Če pa kri ti teči jenja in spreminja se v vodo, doktor vso ti spet zamenja, spet boš zaživel lepo. Kadar pa krvi zmanjkuje, zareži na glas se smrt, vsa vesela pričakuje, da ovije nas v svoj prt. Da Matildi bi pobegnil, skoraj vsak od nas želi, da ne boš premlad se stegnil, te obvarje - dobra kri. Da pa kri je na zalogi, krvodavci poskrbe, ko — sledeč humani vlogi — jo kak liter odcede. Kri dajati ni štacuna, da po litrih jo prodaš; k temu kliče vas komuna, če pač dosti jo imaš. Če pa kri se kdaj pomeša in skupini A daš 0 (nič), lahko fantu zrase pleša, punca pa bo sam hudič. Naj tako bo, naj drugače, vedno kri je dati prav. Naj povemo po domače: krvodavcem gre pozdrav! TOZD IGK V_______________________J V tekočem in v preteklem mesecu seje v tozdu IGK stanje na področju prodaje premaknilo na bolje. Komercialna služba tozda BLP je v maju v celoti uresničila plan prodaje. Tako je bila prodaja količinsko in finančno enaka proizvodnji, čeravno je bila realizacija proizvodnje v tem mesecu za 10 odst. večja od planirane realizacije glede na dinamiko letnega plana. Še bolje se kaže za junij, saj je že v sredini meseca prodaja realizirana za približno 80 odst. mesečnega finančnega plana. Če bodo težnje ostale so velike možnosti, da se zaloge v naslednjih mesecih znižajo na realno stanje. Zaloge v tem trenutku znašajo 150.000 m2, kar pomeni trimesečno proizvodnjo. Spodbudna je tudi izvozna usmerjenost tozdov na nemško tržišče. Po težki preiskušnji dobave 10.000 m2 nam je uspelo uresničiti podpis okvirne pogodbe za količino 160.00 m2. Na proizvodno-tehnološkem področju so poleg stalnih tekočih aktivnosti v končni fazi montažna dela opreme v zorilnici gline. Ta investicija bo dala nov prispevek homogenizaciji gline, ki bo omogočala stabilnejšo proizvodnjo ploščic in prihranek energije vsled manjše prisotnosti vlage v glini. Za prihranek energije smo storili veliko z vračanjem toplega zraka na gorilnike. S to izboljšavo bomo prihranili v tem letu 270.000 kg plina, kar znaša po trenutni povprečni ceni 729 milijonov starih dinarjev prihranka. Za kratkoročno zboljšanje ekonomskega stanja tozda je nujno treba pridobiti večje prodajne cene ploščic, saj je trenutno razmerje cen surovin in prodajnih cen ploščic skrajno neugodno. Dolgoročna rešitev tozda je dokončna izvedba sanacije — rekonstrukcije tehnologije v opremo „mini varianta11. Ta bi zagotavljala večji asortiman in nivo kvalitete, hkrati* pa b-omogočala učinkovitejšo prodajo z boljšimi cenami, predvsem pa večje možnosti v izvozni usmerjenosti. — zd Iz drugih lesarskih kolektivov Načrtovane naložbe v LESNINI so za leto 1983 razmeroma obširne, vendar gre povečini le za pripravljalna dela, saj ob omejevanju naložbene dejavnosti na kaj večjega skoraj ni moč misliti. Večje naložbe, ki jih načrtujejo, so: prodajalna v Tuzli (predračunska vrednost 65 milijonov dinarjev), pripravljalna dela za salon v Mariboru (predračunska vrednost 45 milijonov dinarjev), krojilnica brusilnih trakov (predračunska -rednost 71,5 milijona dinarjev) in preselitev temeljne organizacije EMMI (predračunska vrednost 220 milijonov dinarjev). SLOVENIJALES — trgovina je s predstavniki skupnosti za gradnjo objektov iz tretjega samoprispevka in zavoda za gradnjo Ljubljane podpisal pogodbo za izgradnjo in opremo objektov iz tretjega samoprispevka. Vrednost vseh del, ki zajemajo 36 objektov družbenega standarda s področja šolstva, otroškega varstva, zdravstva in kulture na območju Ljubljane, znaša 600 milijonov dinarjev. V ELANU so pričeli z gradnjo novega obrata plastike. Na- men te naložbe je razširitev proizvodnje izdelkov iz ojačanega poliestra, torej delno povečanje zmogljivosti za proizvodnjo čolnov, preselitev in povečanje zmogljivosti za proizvodnjo jadralnih letal ter povečanje proizvodnje iz dopolnilnega programa. Skupna predračunska vrednost znaša 271,935.000 dinarjev. Naložba bo finančno pokrita s 15,4 odstotka lastnih sredstev, 55,2 odstotka sredstev sovlagateljev in 29,4 odstotka kreditov poslovne banke. STOL nabavi letno povprečno 14.500 kubičnih metrov bukove hlodovine za potrebe v proizvodnji masivnega sedežnega pohištva. Za izdelavo luščenega furnirja, potrebnega pri proizvodnji polizdelkov iz vezanega lesa, potrebujejo letno nadaljnjih 4000 kubičnih metrov boljše bukove hlovodine in 500 kubičnih metrov topolove hlodovine. Poleg tega pa letno razžagajo še 4000 do 6000 kubičnih metrov hlodovine iglavcev; ta žagan les delno porabijo za lastno proizvodnjo, del pa ga prodajo na domače in tuje tržišče. Večino hlodovine (12.100 kubičnih metrov) nabavijo na ljubljanskem gozdnogospodarskem območju. V TOVARNI MERIL se na leto nabere okrog 7000 kubičnih metrov žagovine, lesnega prahu in trdnih lesnih odpadkov; zato so začeli razmišljati o briketiranju in prodaji teh briketov na domačem in tujem tržišču (briket je z veliko silo, brez dodatkov lepila, stisnjena žagovina, prah in oblanci in je zelo primeren za kurjavo, saj ima precejšnjo kalorično vrednost). Ker je naložba dokaj draga, se je bodo lotili postopoma in jo zaključili v letu 1985. V ALPLESU ugotavljajo, da teče letošnji izvoz po načrtih, saj bodo ob polletju dosegli zastavljeni izvozni plan, podobno pa bo tudi ob koncu leta, ker imajo dovolj izvoznih naročil. Zaskrbljeni pa so, ker bo zaradi visokih izvoznih obveznosti težko doseči proizvodne plane in ustrezni načrtovani dohodek zaradi slabših dohodkovnih učinkov izvoza. Ko je INLES pričel s proizvodnjo novih programov oken (INOVAK, KOMBIVAK), je opustil proizvodnjo klasičnih oken, za katera pa je na trgu še povpraševanje. Zato je z DIP Novi dom Debenjača vzpostavil kooperantsko razmerje. Inles odkupi od njega klasična okna v vrednosti 40 milijonov dinarjev letno, le-ta pa za enako vrednost Inlesova vhodna in garažna vrata. Tako obe delovni organizaciji dopolnjujeta svojo prodajno ponudbo. Podobne odnose je Inles zgradil še z nekaterimi drugimi delovnimi organizacijami. —"Ti j § j • u 4' * V. * 11 ■ -Sfe- ■ Ji ZAHVALA Ob smrti našega dragega očeta Jakoba Goloba se iskreno zahvaljujeva OOS TOZD TVP in TSP. Posebno pa se za podarjene vence zahvaljujeva sodelavcem iz TVP in TSP. Hvala vsem, ki ste v teh težkih trenutkih sočustvovali z nama. Sin Ivan in hčerka Danica V MARLESU, ugotavljajo, da je v preteklih letih (od leta 1977 dalje) njihov izvoz naraščal, da pa seje v drugi polovici lanskega leta ta rast zaustavila, saj je bil lanski izvoz celo nižji kot leto poprej. Z izvozom pohištva in žaganega lesa gre po načrtih, močno pa je upadel izvoz montažnih hiš, predvsem v Avstrijo. Tam je namreč prišlo do nenormalno ostrih pogojev za najemanje gradbenih kreditov, kar je imelo za posledico, da že sklenjene prodajne pogodbe niso bile usredničene. Ukrepi DOKONČNI OZIROMA PRAVNOMOČNI DISCIPLINSKI UKREPI OD 10. MAJA 1983 DO 17. JUNIJA 1983 TOZD TSP 1. VARDIČ MARKO: vinjen na delu, nepravilen in surov odnos do sodelavcev — prenehanje delovnega razmerja, pogojno za dobo 6 mesecev; 2. POPLAŠEN PETER: neupravičeno dajanje v uporabo delovna sredstva last tozda -javni opomin; 3. FRANKO SLAVKO: protipravna prisvojitev družbene lastnine — prenehanje delovnega razmerja, pogojno za dobo enega leta; 4. FORŠČEK VIKTOR: pomoč sodelavcu pri protipravni prisvojitvi družbene lastnine — prenehanje delovnega razmerja, pogojno za dobo šest mesecev. TOZD TPI 1. VIDMAR LADISLAV: vinjenost na delu - prenehanje delovnega razmerja, pogojno za dobo šest mesecev; 2. ŠUŠTARŠIČ ALOJZ: en neopravičen izostnek z dela -opomin. številka 9 - 24. junij 1983 TOZD ŽAGA NOVOLES 7 1. POPLAŠEN DRAGO: nepravilen odnos do sodelavcev — javni opomin; 2. PIRNAR ALOJZ: malomarno izvrševanje delovnih obveznosti — javni opomin (po sklepu delavskega sveta tozda Žaga); 3. MIŠIČ BRANKO: en neopravičen izostanek z dela — javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine; 4. BUČAR SAMO: neopravičeni izostanki z dela — prenehanje delovnega razmeija; 5. KOKALOVIČ BRANKO: neopravičeni izostanki z dela : prenehanje delovnega razmeija; 6. GORENC SLAVKO: štirje neopravičeni izostanki z dela — prenehanje delovnega razmeija, pogojno za dobo šest mesecev in plačilo pavšalne odškodnine. TOZD TPI IN ŽAGA SOTESKA v_______________ ALI BO Se v naprej tako? Marsikdo se več ne spominja slamnatih streh in navadnih poti, ki so bile ob deževju polne blata. Hišice naših dedov so se razširile, modernizirale. Stari žagarji, kolikor jih je še, uživajo zasluženo pokojnino. Od najstarejše generacije žagarskih delavcev živi le še Ančka Vovkova tam v daljni Ameriki. Čeprav je daleč od nas je z nami s svojimi spomini na žago, zeleno Krko in rojstni dom. Ob njeni 85. letnici pa ji vsi njeni rojaki iz Soteške doline želimo, še mnogo let. Vemo, da ji bo v mehkem domotožju zakoprnelo srce in orosilo oko. Mi pa smo ponosni, da imamo tam daleč v širnem svetu še živečo žensko ki svojega slovenskega porekla ni nikoli zatajila, niti ni pozabila, da je zrastla v hiši žagarjev. V soteškem tozdu smo šele v maju dosegli rezultat, na katerega smo morali čakati celih 5 mesecev. Na 2. seji DS tozda, 17. maja 1983, smo obravnavali ukrepe za izpolnitev mesečnih planov v 2. kvartalu. Nikakor nam ni uspelo v letu 1983 doseči tak fizični obseg proizvodnje kot smo si ga zadali z letnim planom. Končno pa nam je v maju le uspelo z določenimi ugodnimi okoliščinami preseči plan proizvodnje za 10 odst. Odprema je bila celo nekaj večja in predstavlja skupaj za tozd fakturirane realizacije za maj 28.400.000 din ali za 11,1 odst. od planirane proizvodnje 26.100.000 din. Intenzivno razmišljamo, kako obdržati tak nivo proizvodnje tudi vnaprej. Realno ugotavljamo, da ga nismo v stanju obdržati, kajti na skladišču hlodovine je struktura hlodov taka, da ne daje dovolj visoke proizvodnje, na drugi strani pa je v Pl že čutiti zmanjševanje proizvodnje pohištva v teh poletnih mesecih in s tem tudi zmanjševanje naročil, kar nam zmanjšuje serije in s tem tudi proizvodnjo. Povedati je trba še, da se tekoče srečujemo tudi s problematiko določenih materialov kot je folija, ki predstavlja ene- ga od glavnih materialov za izdelavo Pl, to pa še dodatno vpliva na večjo motiviranost de-la. Želimo in upamo, da bi proizvodnjo ŽL in tudi proizvodnjo Pl dosegli vsaj v planirani višini ali jo malenkostno presegli. Da pa bomo ta rezultat tudi dosegli, bo potrebna temeljita angažiranost vseh, ki skrbijo za pripravo proizvodnje (naročila) in nabave surovin in materialov. — ke Spomini SPOMINI AMERIŠKE SLOVENKE ANČKE VOVK Nadaljevanje in konec Obiskala je vse prijateljice, prijatelje in znance z žage Soteske. Takrat je pustila v spomin tele besede: Ko boste se kdaj družili, spomine s pesmijo budili na nepozabni rodni krov, na kras slovenskih polj, bregov, ko v pesmi zadehtel bo rožmarin, še mene naj objame vaš spomin. Te besede sta ji narekovala duša in srce. Že takrat se ni mogla načuditi, da se pri nas toliko gradi. Težko je odšla nazaj in ponosna je bila da je hči majhnega naroda. V pismih po pravici pove, da ni vse zlato, kar se sveti in da je treba v Ameriki veliko bolj delati za visok standard kot pri nas. Nobeden ti tam nič ne da zastonj. Večina Slovencev ima danes o rojstni domovini drugačno predstavo, kot so jo imeli takoj po vojni. Vsak naš ansambel ali drugo kulturno skupino ameriški Slovenci pričakajo polnoštevilno. Na obiske iz domovine se pripeljejo po več sto kilometrov. Naša nekdanja žagarska delavka Ančka v Ameriki bere več slovenskih časopisov. Te časnike tudi drugim priporoča. „V glavnem, da se ne pozabi beseda katere me je učila rodna mati.” Ko je 31. marca letos tam daleč praznovala svojo 85. letnico, so ji mnogi znanci čestitali. Ona pa je za spomin napisala tele verze: Pomlad bo spet na svet dahnila, zemljo z zelenjem okrasih., spet kos zapel bo z mokrih vej in cvet bo vstal iz živih mej. O, bratje in sestre, spomnite se kdaj na me! Saj mlada leta so minila, le spomin mi še pove, kod hodila sem in kje. V domovini moja mlada leta so. Oh, srečna, nepozabna mi ostanejo. ivaj nam oo pot Ančke Vovkove za vzor, kako tudi v najtežih letih ostaneš Slovenec, kako kljub času ohraniš srčni spomin na dom, kjer ti je tekla zibelka. Spomnimo se je tudi kot ene prvih delavk na žagi in da je vihtela cepin, ki ga danes več ne poznamo. T. VIRANT ( N novoles V________/ USPEŠEN NASTOP ENOTE CZ — Občinski štab CZ v Trebnjem je organiziral občinsko tekmovanje gasilskih enot CZ iz krajevnih skupnosti in delovnih organizacij v Trebnjem dne 28. 5. 1983. Tega tekmovanja se je udeležila tudi enota CZ iz TOZD TAP Trebnje. V zelo močni konkurenci, kajti enota KPD Dob že leta in leta prevladuje na vrhu lestvice, je dosegla prvo mesto. S tem pa si je omogočila tudi nastop na republiškem tekmovnju, ki bo v septembru v Ljubljani. Omeniti moram, da je to toliko bolj pomembno, zaradi kratkega časa za priprave, drugič pa zato, ker je bila to edina enota sestavljena iz članic in članov. — Na fotografiji je enota TOZD TAP po končanem tekmovanju s pokalom za I. mesto. NAMESTO MAZUTA -ZEMELJSKI PLIN Kot kaže so slovenski gospodarstveniki v organizacijah združenega dela energetsko krizo vzeli resno, kar je edino prav. Tako nam zaradi usklajene porabe od leta 1973 kljub vsemu ni bilo treba omejevati dobave električne energije toliko, da bi bilo to omembe vredno. Dobavo smo omejili le za 2.400 MWh, kar je le 0,04 clot-nega odjema. Podatki tudi kažejo, da smo se v vseh panogah uspešno lotili varčevanja z energijo, v nekaterih DO celo zelo uspešno. Zlasti iščejo nadomestila za mazut. V anketi, v kateri je sodelovalo 66 največjih porabnikov mazuta v Sloveniji, je bilo ugotovljeno, da bi porabo te strateške surovine tudi pri nas lahko zmanjšali poprečno celo na 20 odstotkov, seveda s tem, da bi poiskali alternativne vire energije. Večina porabnikov se zavzema za zemeljski plin (80 odstotkov), ki je tehnično še čistejša in tehnološko vrednejša substanca kot mazut. Ob 20. juniju -dnevu civilne zaščite Orožje se v zadnjih desetletjih izredno hitro izpopolnjuje. S svojim dosegom in učinkovitostjo povzroča številne žrtve med ljudmi in veliko gmotno Glasilo „NOVOLES" ureja uredniški odbor. Odgovorni in tehnični urednik Vanja \ Kastelic. Izdaja delovna [ organizacija „NOVOLES", ! lesni kombinat Novo mesto | — Straža. Naklada 2950 izvodov. Stavek, filmi in I I montaža: DITC, TOZD Do-' panjski list. Tisk: DITC, »TOZD Tiskarna. ! Glasilo je oproščeno temeljnega prometnega davka 1 »na podlagi mnenja Sekretari ! lata za informacije pri IS SR \ |Slovenije št. 421/72 z dne »31. januarja 1978. »•••••••••••••••»••••< škodo na vsem ozemlju vojskujočih se dežel. Tako je ne le zabrisalo meje med fronto in zaledjem, temveč celo vse bolj prenaša težišče žrtev in razdejanj na zaledje. Zato postaja zaledje vse bolj občutljivi del vojskujočih se taborov. Uporaba jedrskega orožja, ki ga imajo velesile že v velikih količinah bi lahko povzročila ne le skrajno razdejanje v vojskujočih se deželah, temveč tudi dolgotrajne posledice za življenje na svetu sploh. Zato postaja tako vojna vedno manj verjetna. Ker pa obstaja resna nevarnost, da bi se spopad svetovnega obsega, ki bi ga začeli brez uporabe jedrskega orožja, hitro sprevrgel v jedrsko vojno, postaja vse manj verjeten tudi tak spopad. Iz številnih nasprotij, s katerimi je obremenjeno človeštvo, iščejo nasprotujoče si sile tako izhod v lokalnih vojnah. Zato smo ves čas po drugi svetovni vojni priča vrsti lokalnih vojn, ki prestajajo zdaj ta zdaj drugi konec zemeljske oble, včasih pa celo več hkrati. V vseh teh vojnah uporabljajo sodobnejšo in učinkovitejšo tehniko od tiste v drugi svetovni vojni, zato so tudi posledice vojnih akcij vse težje. Da bi civilna zaščita lahko uspešno opravljala vse naloge v zvezi z zaščito in reševanjem prebivalstva in dobrin, mora v svoji organizacijski zasnovi in pri usposabljanju upoštevati vse vojne nevarnosti. Med te pa sodijo ne le močni letalski napadi in napadi z raketnim orožjem temveč tudi akcije kopenskih sil in uničujoči učinek orožij za množično uničevanje: jedrskega, kemičnega in biološkega. V splošnem ljudskem odporu je aktivno sodelovanje prebivalstva nenadomestljivega pomena. Oboroženim enotam pomaga ne le s preskrbovanjem, temveč tudi pri različnih oblikah aktivnega odpora. Brez takega vsestranskega sodelovanja prebivalstva postane oborožen odpor praktično nemogoč. Zaradi tega se napadalec usmerja s svojo aktivnostjo ne le proti oboroženim enotam temveč tudi proti civilnemu prebivalstvu. Prav zato ima civilna zaščita v razmerah splošnega ljudskega odpora še posebej zahtevno nalogo. Res je sicer, da prinaša vojna človeku in njegovim skupnostim največje nevarnosti in škodo, vendar so ljudje nenehno izpostavljeni tudi drugim resnim nevarnostim. To so predvsem naravne nesreče, poleg tega pa tudi nesreče, kijih prinaša sodobna tehnika. Potresi, povodnji, neurja, snežni in zemeljski plazovi, hude prometne nesreče in nesreče na raznih delo-viš »ih povzročajo vsako leto na deset tisoče žrtev in neprecenljivo gmotno škodo. Tudi ob takih nesrečah je potrebna prizadetim krajem in ljudem hitra pomoč, da bi z njo posledice vsaj delno omilili. Tako je civilna zaščita potrebna tudi v mirnem času. Z njenim usposablja- njem za dejstvovanje v vojni jo lahko usposablamo za dejstvovanje ob naravnih in drugih hudih nesrečah, z reševanjem ob takih nesrečah pa se praktično usposablja za dejstvovanje v vojni. Njena mirnodobna dejavnost in priprave za dejstvovanje v vojni se torej med seboj dopolnjujejo. NA REKAH NAJVEČ TUJCEV Kljub temu, da ima Jugoslavija kar 2152 km plovnih rečnih poti, od tega 342 km kanatov, in kljub temu, da tudi tako imenovana Kraigherjeva komisija pripisuje tej dejavnosti velik pomen, pa delež tovora v ladijskem rečnem prometu vse bol pada. Res je, da so temu krivi tudi novi naftovodi, ki so tankerjem odjeli kruh, predvsem pa je temu kriva slaba opremljenost rečnega brodarstva s sodobnimi plovili. Večina delovnih organizacij v tej dejavnosti plove tako rekoč s starim železom in ne izkupiči za reprodukcijo. Tujci, ki imajo modernejšo floto, pa so konkurenčni in mimo našega nosu prevažajo domače in tuje blago. Tako je naše rečno brodarstvo lani prepeljalo 14 odstotkov manj tonskih kilometrov blaga kot pred dvema letoma in izkupičilo 8,3 milijonov dinarjev izgub.