ft. 303 mm« ^KtiMii iNniJ .-
V f ntm. » ando. 31 dmnbn m7. - Loto VI.
!-■■■■■■■ Storilka n canL
Letnik Lil ,
uk iskat* vmu dm	* ' Narotetea: sa 1 omm L fc—»
II a»nw L 22.—, po	L 75.—, t iaoztaitra ■iuho
L 6lS0 — Pom	jjf °tIainiM m I Ma prastara
v lirokocti 1 Mom	' SlCđk./^9^*i*6 •brtne o^lara L I.—, za orarl.
ak«. sakvala, po »U , l?ttX < 11^0, b^as« đaaaraik uvodov L 2^-s
— -- ---
EDINOST
s
Uradaiftra ia opramijtro: Trst (3), ilica S. Fraacasco tfAaU 20, Mm 11-97. Dopisi saj sa poiiljajo izkljačaa nredniitvn, oglasi, rekla«' ■arija ta daaar pa aprsnuitv«. Rokopisi sa ne a račajo. Ncirankiran* pasma sa ao sprejamaja. — Last, zaloiba ia tisk Tiskarne «Edinosta« Podaredaiitro t G o r i e i t ulica Giora* Carducci «. 7, L n. — TelaL ft 327.
Glavni ia odgovorni urednike proL Filip Peric.	;
Pred koncem Dscossouesa načrta?
Večkrat smo- že na tem mestu opozorili na eminentno važnost Da\vesovega načrta za bodoči razvoj gospodarskih, in še bolj političnih medsebojnih odnoša-jev vseh evropskih narodov. In rekli smo pri tem, da visi še ne docela rešeno vprašanje nemških reparacij kot Damo-klejev meč nad obzorjem bodočnosti. In sedaj, ko se leto 1S27 nagiba k zatonu, prihaja >est nad vse nepričakovano, ka-i ra jf morda kazala, da bo tudi ta zapleteni problem najbrže prej rešen, kot je bilo iz dosedanjih dogodkov mogoče sklepati. Parker Gilbert, reparacij-ski agent in kontrolor nemških financ, postavljen po Da\veso-vem načrtu, je namre-č izdal te dni nad vse obširno, 172 strani obsegajoče gospodarsko poročilo o nemških državnih in zasebnih financah ter o dosedanjem plačevanju Nemčije DawesovIh obrokov, v katerem je izrazil prepričanje, da je v interesu stvari same, da se Nemčiji kon-čnoveljavno določi višina reparacij, katere ima plačati in da prevzame Nemčija zato sama vso odgovornost za spreminjanje letnih obrokov nemških mark v dotične inozemske valute. '
Ta korak reparacijskega ar-
genta jtiiiar dosti globlji pomen, kot se da razbrati na prvi pogled. Das> esov načrt je imel že od pričetka dovolj priznanih hib, predvsem je bil nepopolen, ker ni določal natančne vsote, katero mora Nemčija plačati, to se pravi, določal je višino posameznih letnih obrokov, ne pa tkozi koliko 1« t imajo vršiti ta plačevanja. Ta določite\ so je toda j Lote oj UsLila, Kc. i bilo mogoče natančno <doiociti plačilne sposobnosti Nemčije v bodočnosti, katere vse gospodarstvo se je tedaj po inflacijskem polomu vilo v najtežji krizi. Sprejela se je zato preiz-kuševalna doba petih let z rastočimi letnimi obroki z namenom, da se bo potem z ozirom na obnovljeno gospodarsko moč Nemčije fiksirala končnove-ljavna višina nemških reparacij.
Davvesov načrt torej že sam na sebi dopušča eventuelno revizijo glede plačilne sposobnosti Nemčije in tudi predvideva v bodočnosti po preteku petih let preizkušnje novo konferenco upnikov in dolžnika za kon-Čnovel javno ugotovitev višine nemških plačevanj. Parker Gilbert pa sedaj priporoča, da se ta ugotovitev čim prej izvrši in sicer to z ozirom na najtežje vprašanje pri izvrševanju nem-ikih plačevanj, namreč na spreminjanje nemških mark v valuto držav-upnikov.
V Nemčiji se je do sedaj vedno gojila nada, da bo ravno nemožnost transferiranja milijard mark v inozemske valute prva točka, ki bo pokazala Davvesov načrt v bodočnosti kot neizvedljivega in sicer to kljub dobri volji Nemčije, kateri se ne bi moglo očitati sabotaže. Po Davvesovem načrtu je Nemčija dolžna plačati le marke in ni odgovorna za to, da se bodo mogle te marke tudi redno spremeniti v inozemske valute, ta odgovornost se nalaga repa-racijskemu agentu. Isti čuti sedaj težo te odgovornosti in je najbrže prišel do prepričanja, da bi se v bodočnosti res ne moglo transferirati tako ogromnih vsot, ako ni v tem zainteresirana tudi nemška vlada sama. Do sedaj so se najemala posojila javnih in zasebnih organov Nemčije v obsegu, da se je le z izkupičkom iz njih moglo izvrševati transferiranje mark v inozemski denar, tudi kaže vse na to, da sedanje razsipno gospodarjenje države in občin izvira le iz tega, ker se iste ne zavedajo soodgovornosti pri transferiranju. Kadi tega prihaja do zaključka, da bo to vprašanje končno rešeno !e ako se ugotovi končna vsota, katero mora Nemčija plačati in da prevzame ona sama tudi vso odgovornost za transferiranje dotičnih obrokov, z drugih mi besedami, da se nemške reparacije, ki so danes v prvi vrsti še vedno politično vprašanje, 1
sistemizirajo na gospodarski
podlagi.
Končna rešitev tega vprašanja bo gotovo nad vse težka, ker je mednarodno jako zamotano. Pomislimo le, da so Italija, Anglija in Francija sistemi-zirale svoje vojne dolgove naspram Ameriki le na podlagi o-brokov, kateri jim pritečejo po Dawesovem načrtu. Končno besedo bo torej imela Amerika. In tu je pomembno, da je Parker Gilbert ameriški državljan, in vse izgleda, da je ta inicijativa izšla iz Združenih držav, katere so že sedaj interesirane s kako milijardo dolarjev na nemškem gospodarstvu. Radi tega Obstoja dosti verjetnosti, da se bo ta inicijativa dovedla do ugodnega zaključka. Dober odmev je našla v Nemčiji, kjer se upa na ta način iznebiti neprijetne kontrole inozemstva, ravno tako tudi v Angliji, kjer se govori o velikanskem mednarodnem posojilu Nemčije, s katerim bi odplačala na mah svoje upnike in se tako iznebiia sedanje kontrole. V Franciji, ki je politično in gospodarsko najbolj zainteresirana na reparacijah, je ta vest prišla nepričakovano kot bomba in se še ne more razvide ti njen učinek.
Vsekakor je danes gotovo, da se bo v teku prihodnjega leta dovedlo vprašanj v cparacij, v kolikor do danes še ni rešeno, do rešitve. PclitiČne in gospodarske posledice tega so skoro nepregledne, vsekakor bo postala potem Nemčija samostojno eden najmočnejših faktorjev evropske politike in tudi današnje gospodarsko lice Evrope, ki hira na trajni depresiji ponajveč radi pomanjkanja ka-pitalov v razmerju s hiperinve-sticijami v industriji, bo znalo postati malo bolj rožnato pod vplivom dotoka kapitalov, ki bodo izvirali od novih finančnih transakcij Nemčije. Nemčija bo namreč, koj ko bo pristala na gotovo vsoto reparacijskega dolga, skušala takoj plačati z obsežnimi mednarodni- . mi posojili. In že danes prerokujejo nemški listi velike konference mednarodnih finančnikov za prihodnje leto. Pregibar nje kapitalov v tako velikem stilu pa ne bo moglo ostati brez odločilnih posledic na gospodarsko konjunkturo v Evropi.
Politični položaj
v cremonski pokrajini
RIM, 20. Načelnik vlade je pretresal v nazočnosti glavnega tajnika fašistovske stranke on. Tura ti j a, državnega podtajnr ka pri ministrstvu za notranje zadeve on. Suarda in cremon-skega fašistovskega tajnika on. Farinaccija politični položaj v cremonski pokrajini, nakar bil izdan sledeči ukrep:
1.	Poveljnik 17. legije nacionalne milice konzul Cezar Ba-lestmiari je odstavljen in mu je prepovedano na nedoločen čas sleherno politično in strankarsko delovanje.
2.	Poveljnik 19. legije nacionalne milice konzul Julij Ore-fici je suspendiran za nedoločen čas. Poveljništvo legije prevzame najstarejši častnik.
On. Farinacci je znova poir-dil svojo pokorščino in vdanost napram hierarhijam stranke.
Letna pristojbina
za univerzitetno podporne ustanove
RIM, 20. Na svoji včerajšnji seji je odobril ministrski svet izvrševalni pravilnik o pobiranju posebne pristojbine v znesku 20 lir na leto v korist visokošolskim podpornim ustanovam. To pristojbino predvideva šolski red, ki je bil izdan na predlog sen. Gentilea že 1. 1923., in jo bodo morali plačevati vsi italijanski državljani, ki so bili promovirani na italijanskih visokih šolah in ki izvršujejo svobodne poklice ali pa so nastavljeni pri zasebnih podjetjih. Odredba je veljavna za dobo od 1. 1923. dalje. Oni, ki plačajo naenkrat znesek 400 lir, bodo o-proščeni od vsakoletnega plačevanja pristojbin.
Pcdsljevanjo koncesij za nove mline prepovedano RIM, 20. Ministrstvo za nacionalno gospodarstvo je izdalo, Kakor poroča agencija «Roma», z ozirom na krizo, katero pre-
življa mlinska industrija, posebno odredbo, s katero se prepoveduje podeljevanje koncesij za nove mline.
M bo proolaieaTa presto liko
s 1. januarja prihodnjega leta
RIM, 20. S 1. januarja prihodnjega leta bodo mnoga italijanska pristanišča, med katerimi sta tudi Trst in Reka, proglašena za jiroste luke. Obe komisiji, katerima je bilo poverjeno /proučevanje posameznih pristanišč na licu mesta, sta že skoro 1 k; ičali -voje delo. Sedaj se nahajata na Siciliji, kjer proučujeta položaj v pristaniščih Palermu, Messini in Cata-niji, ki bodo morda imela radi svoje majhne odaljenosti od A-frike, Balkana in Turčije, še največ koristi od te proglasitve-
Promet na zračnih progah
Trst-Zadar in Tisi-Turin
RIM, 20. Kakor poroča agencija «Recentissima», je izkazoval zračni promet na progah Trst-Zadar in Trst-Torin v preteklem oktobru v primeri z isto dobo preteklega leta znaten porast. Na progi Trst-Zadar je bilo prepeljanih v tem oktobru 105 potnikov v 'rmskem 32. Na progi Tr	je bilo pre-
peljanih ^ .	al lanskim 94.
V preteklem letu je bilo v prvih desetih mesecih prepeljanih na teh progah mnogo manj potnikov in blaga kot letos, ko znaša število potnikov na progi Trst-Zadar 1235 potnikov in 912 kg blaga, na progi Trst-Turin pa 1901 potnikov in 2267 kg blaga.
Pri listu «Tevere»
RIM, 20. Tiskovni urad načelnika v' dv noroča: Dr. Aldo
'.aiu>, ' ciihoedaj nameščenec pri tiskovnem uradu, je bil imenovan za delegiranega upravnega svetnika in glavnega tehničnega ravnatelja časopisa «Tevere». S sprejemom novega imenovanja je podal dr. Aytano z odoLritvijo načelnika vlade ostavko na svoje dosedanje mesto, da bo lažje vršil zaupno nalogo, ki mu je bila poverjena v sporazumu z višjimi fašistov-skimi hierarhijami.
RlmškT list
o pisanju jugeslovenskega tiska
RIM, 20. Današnji «Giornale d'Italia» prinaša na uvodnem mestu članek izpod peresa svojega ravnatelja v;rginfja Gay-de, ki opozarja. jansko javnost pred vsem na pisanje in mišljenje nekaterih jugosloven-skih listov in krogov. Posebno pozornost posveča člankar prvi številki glasila «Narodne Obra-ne» ':coslavije», iz katere po--j sii t m a tudi zemljepisno karto j veliko Jugoslavije, kakor si jo zamišljajo in sanjajo jugoslo-venski imperialisti, in ki naj bi obsegala poleg današnje Jugoslavije vso Julijsko Krajino do samega Vidma, severno Albanijo, vso današnjo Bolgarsko z DobrucLžo vred in vso Macedo-nijo s Solunom. Člankar se strinja z mnenjem, da se ne sme precenjevati pomen takih imperialističnih sanj, vendar pa se jih po njegovem mnenju tudi ne sme podcenjevati. Svoj članek zaključuje Virginij Gay-da z izjavo, da s podobnimi političnimi in časopisnimi manifestacijami ne bo mogoče u-st vari ti onega ozračja prijateljstva med obema državama, hrez katerega bodo ostale stare in nove pogodbe le mrtve Črke di-plomatičnih protokolov.
Angleški izletniki v Neaplju
NEAPELJ, 20. Na nekem angleškem parniku se je pripeljalo včeraj iz Southamptona v Neapelj 333 angleških turistov, ki so se odpravili na potovanje o kol u sveta. Odpotovali so iz domovine 12. novembra, povrnili pa se bodo 6. aprila V tem času bodo obiskali Italijo, Grčijo, Afriko, Kitajsko, Japonsko in Ameriko.
Dar on. Mussolinija za revne otroke
RIM, 20. Načelnik vlade je poslal comm. Viaggiju v Modeno oOOO lir kot osebni prispevek za božično drevesce, ki ga neka LamKaj|nja dobrodelna ustanova pripravlja za revne otroke.
I Vladna krizo no Bolgarskem
i Cankar proti I»jap€evu
DUNAJ, 19. Iz Bolgarije prihajajo vesti o težki vladni krizi. Predsednik vlade Ljapčev bo baje odstopil svoje mesto sedanjemu predsedniku sobranja Jankovu. Sicer ni dvoma, da se nahaja bolgarska vlada v krizi, vendar ,pa zagotavljajo rterodajni krogi, da Ljapčevo mesto še ni tako zelo ogroženo.
Delegacija sobranja, ki ji je načeloval Cankov, je predložila tekom včerajšnjega dne kralju Borisu odgovor sobranja na lironski govor. Ob tej priliki je iftadar imel kratek govor, v katerem je namigoval na nove smernice bolgarske notranje in zunanje politike. Omenil je pomen in naloge narodnega predstavništva in pri tem povdaril svojo osebno dolžnost, da pripomore k finančni in gospodarski obnovitvi države. Dejal je, da je o priliki svojega potovanja po inozemstvu spoznal, da si pridobiva Bolgarija v svetu čim dalje več zaupanja že radi svoje miroljubnosti in svojih naporov za obnovo države. Končno je pozval kralj zastopnike bolgarskih strank k složnemu delu.
Ta apel pa očividno ni mnogo vplival na Cankova, ki je kmalu nato na kongresu bolgarske demokratske omladine ostro nastopil proti vladi, ki ji riače-i j uje Ljapčev.
Mali antatiti
se bo pridružila Poljska?
DUNAJ, 19. Del inozemskega tiska je objavil vesti, glasom katerih bo v kratkem sklicana konferenca Male antante, toda beograjski politični krogi so te vesti omočili kot ] rouranjene. Neka	iz Beograda, ki jo je
objavila agencija JLjllstein», pravi med drugim: Spričo spie-memb v romunski vladi doslej še ni bilo mogoče, da bi se ju-š-r osi oven ska, romunska in čeho-slo vaška vlada \ tem pogledu kaj domenile.
Z druge strani pa se zatrjuje, da so v teku pogajanja med poljsko vlado in viadami Male antante za priključitev Poljske k Mali antanti, dasi se še ne da z gotovostjo reči, da bo Poljska zares vstopila v vrsto onih treh srednjeevropskih zavezniških držav. Kot se doznava, bo Poljska odposlala na prihodnjo konferenco Male antante svojega uradnega opazovalca in bo ta naloga poverjena bržkone poljskemu poslaniku v Buka-reštu.
Tragedija v morju
Strašna smrt v potopljenem podmoroiku
WASHINGTON, 19. Ameriški torpedolovec «Paulding» je blizu Bostona zadel v soboto popoldne ob podmornico «S. 4», ki se je pričela potapljati. Očividci pravijo, da je bil torpedolovec tik pred pristaniščem, ko se je dvignila pred njim podmornica, ki se ji ni bilo več mogoče umakniti.
PROVIDENCE(Massachussetts), 19. Podmornica «S. 4», ki se je potopila v višini \Voodenta, se nahaja še vedno pod vodo. Mornariško ministrstvo vje takoj odredilo pomoč in neki potapljač, ki se je spustil do podmornice, je dejal, da so mu na njegovo trkanje odgovorili. V podmornici se nahaja baje šest ljudi še pri življenju.
PARIZ, 20. Glasom poslednjih vesti je pošel mornarjem, ki se nahajajo v podmornici, tudi že ves kisik in ni več upanja, da bi se še kdo rešil. «New York Herald», pariška izdaja, prinaša poročilo, v katerem pravi, da so potapljači zaman trkali na stene podmornika. Odgovora ni hotelo biti nobenega Na mestu, kjer se je dogodila nesreča, se nahaja sedaj 15 ladij. Nekaj kavljev so že pritrdili na pod-mornik, da bi ga potegnili na površje, a reševalna akcija se bo zamogla pričeti šele tedaj, ko pridejo na lice mesta vlačilci iz Broocklyna.
Tekom noči je na morju divjal silen vihar in potapljači* kljub pogumu in požrtvovalnosti, niso mogli nadaljevati svojega dela.
Po poslednjih vesteh iz New-Yorka se v podmorniku nahaja baje še en sam živ človek, neki
podporočnik, ki je sporočil, da hoče zraka Vihar pa je pozneje postal še silovitejši in revežu ni bilo mogoče pomagati.
PROVINCETOVVN, 20. Danes so se pričela dela za pospešitev rešilne akcije okrog podvodnega čolna «S. 4». Cele tri ure so mogli biti potapljači v stiku s posebnimi znaki s še živim delom posadke. Potom teh znakov so do-znali, da je število še živečih mornarjev še vedno 6 in da se nahaja med njimi še eden izmed štirih častnikov, poročnik Graham Fitch. Potapljači so doznali, da so znaki, ki so jih dajali živo pokopani mornarji, pojemali po jakosti in u-rejenosti. Iz tega se sklepa., da pojemajo mornarjem že poslednje moči. Po mnenju nekaterih pomorskih izvedencev bodo živo pokopani zamogli živeti do 23. ure. Ob tem času bo poteklo ravno 72 ur od onega trenutka, ko se je podmornica potopila.
Eno izmed znamenj, ki so jih oddali potapljači, je bilo namenjeno poročniku Fitchu, kateremu so sporočili: «Pogum! Vaša žena in vaša mati molita neprestano za vas. Imejte zaupanje v njuni molitvi.« To poročilo je bilo predano od obeh žen pomorskemu poveljništvu v Bostonu s prošnjo, naj se takoj odpošlje živo pokopanemu poročniku. Tako se je tudi zgodilo.
Pcseti pri jugcslcvenskem zunanjem ministru
BEOGRAD, 20: Zunanjega ministra so danes posetili angleški poslanik Cunard, ameriški poslanik Prince in madžarski poslanik baron Focrster. Kakoi se doznava, je madžarski poslanik govoril z zunanjim ministrom o sklepu konvencij, o katerih so se vršila pogajanja med obema državama.
Odlikovanje jeroslev. kneza
BEOGRAD, 20. Francoska vlada je odlikovala kneza Erse-na, strica jugoslov. kralja, s francosko vojno svetinjo, ki se, kakor znano, podeljuje le za izredne zasluge na bojnem polju Princ Ersen je kakor pokojni kralj Peter služil v francoski armadi in se posebno odlikoval v francoski Indokini.
Mraz to snežni zameti
po raznih krajih Italije
RIM, 20. Izredno hud mraz, ki je v zadnjih dneh prav nenadoma pritisnil, noče še odjenja-ti. Tekom včerajšnjega dne je celo še bolj pritisnil. V Rimu se je živo srebro v toplomeru skrčilo od — 4° C na 5.8 pod ničlo.
V	Firencah je temperatura znašala zjutraj — 7.8° C. Vsi ribniki in vodnjaki v mestu so zamrznili in led oe i o pričel tvoriti deloma tudi ob bregovih reke Arna. V Perugiji je mraz pritisnil po vsem nepričakovan. Sneg je pričel naletavati in je kmalu pcbelil vso okolico. Snežni zanvti so divjali tudi tekom včer^i- -iega r~l> Slabo vreme je povzročilo razne zamude v prihodu in odhodu par-nikov in vlakov. Ponekod v o-kolici je snežna odeja že dobrega pol metra debela. Telefonske proge so še zmerom prek in;
V Pugliah je včeraj ves dan naletaval debel sneg. Toplomer kaže par stopinj pod ničlo. Ulice po mestih so pokrite s snegom, ki znatno ovira promet.
Huda zima
na Angleškem in •
LONDON, 20. Ze 32 let ni bilo na Angleškem tako ostre zime kakor letos. Tako pišejo listi, ki objavljajo obenem podatkb, iz katerih je razvidno, da ga skoro ni kraja v Veliki Britaniji, kjer bi toplomer ne kazal 4 do 5 stopinj pod ničlo.
Mraz je seveda vzrok marsikateri neprijetnosti. Na tisoče in tisoče vodnih napeljav po hišah je zamrznilo in popokalo.
V	neki vili se je vnel požar. Ognjegasci so takoj prihiteli, a pomagati niso mogli. Vodfi v ceveh je zmrznila
OSLO, 20. Po vsem Norveškem naletava obilen sneg. Vse vode so zamrznile. V Oslu se je temperatura znižala na 18° C pod ničlo. V Tynsetu kaže toplomer celo 42 stopinj pod ničlo.
SOFIJA, 20. Zelo hud mraz pritiska že par dni po vsej Bolgariji. Toplomer v Sofiji kaže 13 stopinj pod ničlo.
Hud mraz v Jusoslauljl
BEOGRAD, 20. Ravnateljstvo Rečne plovidbe je danes popoldne izdalo uradno poročilo, V katerem javlja, da je ustavljen ves promet na Donavi, Tisi in Dravi, ker so vse tri reke zadelane z ledom, tako da je vsak promet onemogočen. Za silo se vzdržuje samo lokalni promet Beograd-Zemun in Beograd-PanČevo. Glasom poročil iz Madžarske so tam zamrznile vse reke in celo Blatno jezero, kar pomeni veliko izrednost.
Železniški promet v vsej državi je zelo oviran, ker vladajo skoraj povsod silni snežni zameti, vendar pa je glasom službenega poročila glavn ga ravnateljstva železnic doslej popolnoma ustavljen promet samo na progi Kicevo-Goetivar. Pač pa se je bati, da bo ustavljen še tekom te noči železniški promet tudi na drugih progah v južni Srbiji. Tudi. telefonsko in brzojavne zveze so zelo trpele. Tekom današnjega dne so bile * docela ukinjene zveze s Parizom, Prago, Bukareštom, Budimpešto in Dunajem. Južna Srbija je docela odrezana od Beograda, pa tudi v Primorju je pretrganih mnogo prog. Vse tehnično osobje je na delu pri ponovni vzpostavitvi najvažnejših telefonskih in brzojavnih zvez.
Observatorij na Vračaru je izdal o stanju temperature naslednji komunike: «Danes zjutraj je znašala temperatura v Beogradu — 16.5°, v Pctrovara-dinu — 15°, v Zagrebu — lb°, v Ljubljani — 18°, v Sarajevu —• 13°, v Nišu — 15°, v Splitu — 5\ v Kotoru -j- 2° in v Dubrovniku + 1° Celzija. *
Politične beležke
Pclcžaj na Romunskem
List «Patria», ki izhaja v Klu-žu na Romunskem, v enem izmed mest, v katerih so se vršili veliki dijaški nemiri, je pisai to dni, da se nahaja sedanja liberalna vlada v težkem položaju ne samo radi zadržanja opozicije, temveč tudi radi nesloge v vladi sami. Zadnji spor je slučaj zunanjega ministra Titu-lescu-a. Po pisanju bukareške-ga dnevniku «Cuvantul» je Ti-tulescu prosil ministrskega predsednika, naj poda ostavko, kajti edini izhod iz sedanje politične krize bi bil po njegovem mnenju ta, da se poveri sesta-^ nove vlade narodno-kmetski stranki. Titulescu je gradil ni upanju, da bi se v tem slučaju dosegel med liberalno in narod-no-krnetsko stranko sporazum glede zunanje politike. Če so njegov predlog ne bo upošteval, tedaj bo on, Titulescu, po za-ključitvi pogajanj z Nemčijo odstopil. V tem slučaju bi morala vlada izbirati: ali naj sa odreče sodelovanju Titulescu-ai ali naj poda splošno ostavko.
To se je godilo še pred znanimi študentovskimi izgredi, a nesporazum med Titulescu-om m vlado je postal po teh nemir;h še mnogo ostrejši. O njih je poročal notranji minister Duc« Družbi narodov brez vedenja zunanjega ministra Titulescu-a, Vendar pa je Titulescu odnehal od svojega sklepa, da odstopi, in sicer, kot piše «Poli-tica», radi tega. da bi ne povzročil državi še večjih nepri-lik, nego so sedanje. Obenem pa je odločno zahteval, da se morajo vsi krivci in tudi upravni organi, ki niso o pravem Času preprečili izgredov, primerno kaznovati. Oškodovancem sa mora takoj izplačati odškodnina.
Listi poročajo tudi o nekaki tajni seji ministrskega sveta, na kateri se je razpravljalo o ze?dnjih študentovskih nemirih. Seje so se baje udeležili ministrski predsednik Vintila Bra-tianu, notranji minister Duca in državni podtajnik v njego-\om ministrstvu Tatarescu. Ministrski predsednik Bratianu je bil ves čas zelo razburjen ter se je pomiril še le tedaj, ko sta izjavila oba ministra, da prevzameta vso odgovornost za položaj, ki je nastal. Minister Duca in Tatarescu sta bila pripravljena odstopiti, da bi dobilo tako inozemstvo zadoščenje. Ministrski predsednik pa je bil mnenja, da je minister Duca v vladi nenadomestljiv in da za-
n.
V Trstu, dne 21. decembra 1927.
tiostuje le odstop Tataresca. Po tej seji je ta poslednji takoj pismeno sporočil notranjemu ministru svoj odstop. Odstop pa se vzame na znanje le v slučaju, da pride do sprememb v ?vladi.
Medtem se pripravlja zakonski predlog za odobritev kredita v znesku 88 milijonov lejev, s katerimi se plača odškodni-
na žrtvam študentovskih nemirov v Velikem Vatfudinu, Ki užu in po drugih sedmograških mestih. V najkrajšem času bo vlada objavila seznam študentov in drugih oseb. ki pridejo pred sodišče radi pustošenja. Tri in trideset študentov bo sojenih radi nasilja na vlakih. Nekateri so celo pregnali strojevodje in sami vodili vlake.
DNEVNE VESTI
O&Ictnlcn Gbcrlfinovs smrti
Včeraj je preteklo 45 let, odkar je bil tu v Trstu usmrćen Gugliel-irio Oberdan, ki je bil obsojen od bivše Avstrije na smrt na vešalih. Vsako leto se proslavlja ta dan v spomin na tega italijanskega nacionalnega mučenika, a včeraj je zadobila proslava posebno svečano obliko.
Predpoldne ob 10. uri se je podal na mesto Oberdanove usmrtitve v prejšnji kasarni na Oberda-novem trgu tržaški poteštat gr. uff. Arch v spremstvu občinskih tajnikov ter je položil lep spominski venec.
Ob 10.30 se je«* vršila v celici druga svečanost. Odbor gospd je poiožil v celico obilo cvetja in poklonil obenem krasno svetilko, ki bo gorela v Oberdanovi celici.
Medtem se je zbirala na trgu Unita šolska mladina vseh stopenj. Pod vodstvom fašistovske vseučiiiške skupine se je obrazoval sprevod, ki je krenil opoldne proti Oberdanovem trgi*. Na mestu Oberdanove usmrtitve so bili zopet položeni številni venci, in sicer s strani dijakov, .šolskih. o-trok in avangardne legije.
Popoldne ob 18. uri se je vršilo v avli tukajšnje univerze svečano predavanje prof. Ferdinanda Pa-sinija o življenju in žrtvi G. Ober-dana. Spominske svečanosti so se zaključile zvečer v dvorani Litto-rio kjer se je vršilo svećanostno predavanje vojnega pohabljenca odv. Piero Pieri-ja. Tej uradni proslavi so prisostvovala oblastva, vojni pohabljenci in invalidi, julijski, reški in dalmatinski prostovoljci ter Številno občinstvo.
Klicaufe pod orežjs letnikov 19C8, 1939 in 1910.
Uradni list «Gazzetta Ufficiale» je objavil kr. ukaz-zakon od 5. avgusta 1027, št. 2293, s katerim se uvaja k!ican;e novincev pod orožje v dveh rokih. Vojno ministrstvo se pooblašča, da sme vpoklicati letnike 1908, 1009 in 1910 v aktivno službe v dveh rokih. Dotični kontingenti se imajo določiti na način da bo mogoče klicati pod orožje vse novince letnikov po o-nern iz I. 1910 v prvih mesecih o-nega leta, v katerem dovršijo novinci svoje 21. leto.
Ta ukaz je stopil takoj v veljavo.
Naloge cestne milice
Kot smo že poročali se ustanovi posel na cestna policifa, katera se poveri milici. Po načrtu, ki je bil že odobren, bodo naloge cestne milice sledeče: morala bo cestna milica skrbeti za disciplino uporabljanja cest in za reci na njih, nadzorovati cestna znamenja in napise, varovati in braniti državno imetje, ki ga tvorjio ceste, proti vsem zlorabam in po kodbam.
Poleg tega bo poverjena cestni •milici naloga, da zbira informacije o stan;'u cest, da obvešča z največjo naglico o morebitnih cestnih nesrečah, o neuporabnosti itd. Končno bo imela cestna milica dolžnost da nudi z avtomobili podporo in pomoč ob onih cestah, po katerih se vrši veleturistični promet.
Pozdravi izseljencev
Iz Merana pošiljajo podpisani najtoplejše pozdrave vsej bovški dolini, posebno starišem, bratom, sestram, fantom in dekletom in obenem tudi cenjenemu listu «E-dinost». Želimo vsem vesele božične praznike in srečno novo leto: Henrik Kutin iz Podklopce pri Bovcu, Gabrijel Kos iz Kobarida, Josip Komac iz Bovca, Josip Ko-, mac iz Soče pri Bovcu, Ivan štu-lar.
Iz tržaškega življenja
Berač je zmrznil
Včeraj zjutraj je bila obveščena rešilna postaja, da se v eni hiši v zagati del Torchio nahaja človek, ki je kazal vse znake zmrz-njenja. Na lice mesta prihiteli zdravnik je našel dotičnika Še živega. Dal ga je prepeljati v mestno bolnišnico. Revež ni imel klobuka in niti suknjiča. Vsi poizkusi, da se nesrečnika obudi k zavesti, so bili zaman. Včeraj o-krog osmih zjutraj je revež izdihnil, ne da bi povedal kdo je in odkod. Zdravniki menijo, da ga je tudi mučila huda notranja bolezen, na vsak način pa prevladuje crmenje, da je revež umrl vsled san rzn jenja.
Na sebi ni imel skoro nič oble-razen dveh parov hlač ki so pa biie tudi močno ^artrgane.
Je visoke postave, tem::a-kosta-njevih in nazaj počesanih ias, enakih brk in črnih oči.
Tatvina
Inženir Mihael Comflent je včeraj naznanil na komisarijatu v ulici Sanita, da so mu v kratki odsotnosti šoferja Rudolfa Lulich, neznanci odnesii dve volneni po-grinjali, kakršne se rabi v avtomobilih, v vrednosti 500 lir. Po-grinjali sta se naha.ali v avtomobilu imenovanega inženirja.
Porota
Danes tu Sanciaota izrefcis,
Kil] J3 tflftS
Beseda hrambo
Kakor smo že naznanili, se je obravnava nadal^vala včeraj z govori branitelje\ ;>btoženke Emilije Šuman, vdove Sancin, obtožene umora svojega moža Humberta. Včeraj je kot prvi prevzel besedo
odv. Turoia ki je kot spreten jurist pripravil svoj obrambni govor na podlagi izjav razbremenilnih prič v vseh podrobnosti in je že uvodoma začel dokazovati, da obtožbe, izrečene od pokojnega po ranitvi, ne smejo biti podlaga obsodbi, ker se zamore smatrati duševno stanje umrlega po ranitvi za, izredno omejeno.
«Nisem videl, kdo je streljal!«, nam pravi potom priče Gomizel nekje Sancin,» nadaljuje govornik «in te besede bi mogle zadostovati, da vsilijo v va."e duše dvom, črez katerega ni mogoče iti z mirno vestjo.
«Vse v tej obravnavi vzbuja dvome, in gospodje porotniki pač ne bodo hoteli obsoditi nedolžne žene, proti kateri govorijo le dvomi. In na podlagi dvomov se tu zahteva, da obsodite na 24 let ječe žensko, ki morda ni zagrešila ničesar. Vse je zidano v zraku. Dogodek v Zavijah, dogodek s tisto kislino in umor.
«Nočemo prositi usmiljenja, kajti na ta način bi samo priznali njeno krivdo. Pač pa vam mora že vest ukazovati, da to žensko oprostite.
« Božič je tu — in doma vas čakajo žene in otroci, da se povr-neic med nje. Naj bi vi te dni preživeli z mirno vestjo, da ste izvršili pravično in čjoveško dejanje.»
Oster gcvci odv. Gfaaninija
Tudi ta govornik takoj seže po debelem zvezku aktov in pobija piedgovornika točko za točko. V izredno močnih besedah skuša razpršiti vse dvome o krivdi obto-ženke.
Nemogoče je slediti njegovim izvajanjem — govornik podira in zida — vse hkratu.
«Ha — ženska ki ji mož ne ueaja več, cesarica, gospodarica, ki se ga iznebi tako za zabavo. Da, tudi to je mogoče. Nam ni treba, da bi iskali vzroke zločinu, nain je dovolj zločin.
«Vse govori proti njej, in vi Se dvomite? Pokojnik je moral iz hiše, katero je sam sezidal. Vse je imela v rokah ta ženska, hišo, mesnico in hlev. On je bil ničla in ničle se ni težko iznebiti. Krasen je sistem brambe. Laž, laž in še enkrat laž. Vse so poskušali spraviti na dan kar bi zamoglo opravičiti njeno dejanje. Vse laž, laž, laž. Dvakrat je umorila pokojnika. S strelom iz samokresa in pred vami z besedo. In vi jo hočete oprostiti?
«Ne spominjati porotnikov na Božič — to je tukaj greh!
«Zaitaj nosiš črnino, zločinka? Za možem? Ne! Ne! Zato, da še danes tu prevari" te poštenjake, da nesramno potrkaš na njih srca. Ne, usmiljenja ne, nikakor! - «Mnogokrat sem branil, toda ne s tako otročjimi sistemi, ki že žalijo! Nekoliko juridične poštenosti, gospodje! Stokrat vam je pokojni dejal, da ga je žena umorila in vi mu ne verujete? Zakaj, povejte mi zakaj, Ker je bil pijanec? Kdo ga je videl pijanega? Ker jc bil vagabund? Kdo vam je to dejal? Nasilnež? Saj je večkrat bežal pred to Ksantipo!
«Va?a naloga je sveta, toda vaše potrpljenje je človeško! Ko bi ona padla pred vas in vas prosils milosti, bi vam mi prvi dejali: «Bo-dite usmiljeni!«
<fZakrknjena ženska, ki taji vse podrobnosti — vse dogodke — Zavije, kislino in vse drugo, ki še danes, v strašnem trenutku, nima .solze za pokojnika, ta ženska naj bi vam vzbudil? kaj usmiljenja? Ne bodimo smešni!
«Branila se je kakor najprefri-ganejši zlc-činci. vse je pripravila — tudi ljubosumnost je imela v rezervi.
«cNič ljubosumnosti —gaden, o-studen egoizem jo je pritiral do dejanja, katero ste poklicani danes soditi.
«In konec!
«še c»■ ^ beseda je v tej obiav-
navi i _ "c-J ti-> —- važa obsodba!«
r
| (tovor stotnika dr. Bobbe
Uvodoma se govornik spomni petdesetletnice Oberdanove smrti v vznesenih besedah, nakar preide takoj na juridično obdelavo obravnave ter začne tolmačiti porotnikom posledice, ki jih predvideva zakon za slične zločine. Dokazuje, kaj je potrebno za pravo-rek obsodbe in proglaša obravnavo za Čisto indicijarno, t. j., da sloni' cela obravnava le na sumih, ker neposrednih dokazov o krivdi v obravnavi ni. Naravna in najpogostejša rešitev teh zapletenih vprašanj je vedno oprostilna razsodba. kajti sum mora iti vedno obtožencu v prid.
Bila je to tudi obravnava gorostasnih protislovij. Zato ne smejo porotniki verjeti nobenemu. San-cinovo treba oprostiti.
Toda Pravica mora poslušati obe stranki — tudi laži obeh strank, pretehtati vse in tele potem spregovoriti zadnjo besedo.
Pravi govornik:
«Državni pravdnik vam je dejal da se vam tu sili v obed krote. Pazite, gospodje porotniki, s katere strani se vam to vsiljuje.
«V Žavljah je morda streljala^ igračko. Ako bi tudi to bilo dokazano, bi divjanje predstavnikov tožbe ne bilo nič milejše.
«Verjcmite mi, ako bi ta ženska hotela dokazati svoj alibi tistega večera, bi ji to bilo prav lahko uspelo, saj ima obtoženka denar. Ona bi lahko rekla Kobalovi: «Tu imaš doto, a vedi. Cn jaz tisti večer nis«.m šla iz hiše!»
«Res je, da smo mi pripravili podrejene teze, ker nismo vedeli, kakšen bo izid procesa in mora tako ravnati vsak odvetnik-profe-sionist.
«l>s.miljenje? Ne — nočemo u-smiljenja! Ako ta ženska zasluži 25 let ječe, obsodite jo! Obsodite jo! Ako vam je moj kolega dejal, da pomislite na svoje otroke, nebeških oči in dragih ročic, tedaj vas.on ni prosil usmiljenja, pač pa vas je opozoril, da bi zamogel dvom vsakokrat, ko boste med njimi, razjedati vašo dušo.
«Reklo se j©, da je Sancin imel le enega sovražnika, in ta da je bila njegova žena. Mi bi pa prej rekli, da je Sancin bil sovražnik svoje žene, saj vemo, da jo je pretepal.
«Vemo, kaj se dogaja v vaših du- *ah. Vi mislite — ona je morala biti. Toda to ni dovolj, reči je treba:
«Ona je bila!»
(Odmor.)
«Govoril bom le o kislini. Ne vemo ničesar o tem. Tudi tu imamo skrivnost. Kar se tiče dogodka v Žavljah bom kratek. Slišali smo več prič v tej zadevi. Prepuščanlo vam, da določite, ali je Sancinova imela pri sebi samokres ali pištolo-igračko. To nima pomena — gre le za višjo ali nižjo kazen. Toda priznali boste da je bila obtoženka težko provocirana.
«Končal sem.
«Bliža se strašni trenutek, v katerem boste poslali to žensko ali v ječo ali domov. Vi boste obsodili to žensko le tedaj, ko boste zamo-gli priseči pri življenju vaših otrok, da je ona kriva!«
Drž. pravđnik Tasso odgovori
On se v svojem odgovoru dotakne le dejstva, da j-e Sancinova sprva skušala dokazati svoj alibi, a je polagoma začela zahajati v strašna protislovja, ki so jo naposled obsodila. V izjavah umrlega pa ne najdemo nikakega protislovja, kar naravnost sveto služi obtožbi Sancinove.
«PriČa Nikolich je dragocen našim nasprotnikom — mi smo jo zavrgli, ker ni bilo poštena in je izpovedala, kakor je njej sami bilo prav. Take priče vedno zavračamo.
«Gospodje porotniki so si le ustvarili sodbo v tej zadevi. Drugih besed ni treba.«
Državnemu pravdniku odgovori odv. Turoia, nakar sproži mogočno debato zastopnik civilne stranko, odv. Giannini ki hoče še besedo, če>\ da se odvetnik Turoia v svojem govoru ni držal resnice.
Toda predsednik zavrne zahtevo odvetnika Gianninija ter s tem zaključi obravnavo.
Porotniki bodo glasovali danes zjutraj, ker vsled pozne ure ni bilo mogoče včeraj končati.
Vesti z JiorBkega .
Goriške mestne vesti
Pmzite trgovci!
Trgovka Marija Obid je bila od idrijskega sodnika obsojena, ker ni na izloženem blagu naznačila kakovost in njegove cene — na 100 lir globe in na to, da mora objaviti svojo razsodbo v dveh listih — v «Popolo di Trieste» in v «Vedetta dTsonzo». — Pazite trgovci, da ne boste delali podobnih prestopkov, ki se v današnjem času nižanje cen strogo kaznujejo. —
Cene navadnim živilom, določene
od medsinilakaluega odbora
Medsindikalni odbor v Gorici, o katerem smo svoječasno že pisali in ki ima nalogo nižati in pretehtavati cene najnavadnejšim živilom, je te dni določil cene nekaterim jedilom, ki veljajo za celo goriško pokrajino. Te cene so sledeče: riž najbolj.ie vrste (luščen Maratelli) po L 1.90 kg, riž srednje vrste (navadno luščen) 1.70, najna-vadnejše vrste 1.60, testenine navadne 2.60 boljše vrste 2.80, najboljšo vrste (neapolitanske) 3.40, volovsko meso prve vrste na sprednjem delu 6.—, na zadnjem delu 7.—, druge vrste na sprednjem delu 5.—, na zadnjem delu 6.—; isto-tako kravje me-so, ki se delu tudi v prvo- in drugovrstno. Telečje meso prve vrste iz spredn-ega dela 7.40, iz zadnjega dela 8.80, teletina druge vrste iz sprednjega dela 7 —, iz zadnjega dela 8.—; trska 3.60 (Labrador novi in «Lavč») po-lenovka (Hamerfest - Finmarken) 5.—, polenovka (Berger-VVestre suha) 8.—, tun na olju 18.—, oljčno olje navadno 9.—, navadno semensko olje 5.80;"mleko v razprodaial-nah in mlekarnah L 1 liter, prineseno na dom 1.10, sladkor v kristalih 6.f0, izčiščen zmlet sladkor 6.80, sladkor v kockah 6.80 surova najboljša kava (Portorico) 32.— surovas rednje vrste (Santos) 24, surova kava navadne vrste (Santos) 23.—, domača slanina v velikih kosih 9.50, amerikanska slanina 8.40, domače ali amerikansko maslo 8.—, navadno surovo maslo 15.—, koruzna moka 1.10, zleen fižol 2.—. fižol «cocks» navaden 2.40.
Kot smo že zgoraj omenili, veljajo te cene za vso Goriško pokrajino od 20. t. m. dalje. Občinski načelniki v posameznih krajih imajo sicer pravico, da cene v kolikor toliko izenačijo in sorazmerno na podlagi zahtev trgovanja na drobno zvišajo ali znižajo, toda to le v zelo maihni meri. V slučaju take spremembe cen pa morajo to nemudoma javiti med-sindikalnemu odboru v Gorico, katerega naslov je Corso Verdi 23.
Vsi trgovci v posameznih krni i h si morafo brezpogojno nabaviti vsa najpotrebnejša, zgoraj navedena živila, ki se v dotičnem kraju rabilo in kupujejo.	-
Vsem onim pa, ki sa ne bet*o držali nav denih cen ter IsRali na ali oni način kakera nepravičnega aU previsokega "dstefne^?. dobička, se bo dovođenje trgovske o-brti takoj odvzelo.
Istotako se bo na;strožie postopalo z onim, pa najsibo treovec na debelo ali drobno, uvoznik ali izvoznik, poljedelski producent, ali industrijalec, ki bo umetnim potom nakupoval ter skrival večje količine blaga z namenom, da bi se menjavale cene na trgu.
Bffraz v Gorici.
Zadnje dni je v Gorici pritisnil tako občuten mraz, da že nekaj let ni bilo takega. Toplomer je kazal v pondeljek zjutraj okrog 11 stopinj pod ničlo. Nič manjši ni bil mraz včeraj zjutraj. Nebo jc:še vedno .jasno. Popoldansko solnce nima nobene moči, da bi ogrelo tlak goriških ulic. Šipe zamrzuje-jo, po cesti je bilo vse ledeno, tako, da se je pripetilo več nesreč. Posebno občutna je bila ona nekega vojaka, kateremu se je spodrsnilo, da je padel in se skoro smrtno nevarno ranil. Zeleni križ ga je odpeljal v vojaško bolnišnico. Njegovo stanje je precej nevarno. — Mraz še zmerom pritiska. Vse gore okrog Gorice so pokrite s snegom.
Zaprli so jlhr ker so žalili ministrskega predsednika
Ker sta v nedeljo zvečer na javnem prostoru žalila ministrskega
predsednika neki Fantanini Gal-liano, star 27 let, iz Feletto Um-berto (Videm), ter Dominik Braj-nik, 27 let star, iz Štandreža pri Gorici, so ju orožniki aretirali in odvedli v Goriške zapore, kjer sta na razpolago sodrnjski oblasti.
Istotako so zaprli nekega Angela Abramiča, starega 37 let, in Jožefa Furlanija, 37-letnega, oba iz Gorice, ker sta pijana in pozvana, naj se odpravita domov, začela žaliti ministrskega predsednika. Miliear>>ka straža jih je izročila o-rožnikem, ki so jih nato odpeljali v goriške zapore.
Izvedeli so, kdo je
Včeraj smo pisali o neki stari ženici, ki se ji je nenadoma zme-! šalo sredi goriške ulice in ji prišlo slabo, nakar so jo morali prepeljati v bolnišnico. Ženska je govorila slovensko, pa ni znala povedati, kdo je in odkod je. Sedaj pa se je posrečilo, na podlagi nekega papirja, ki so ga našli pri njej, dognati, da se imenuje Marija Martinuč, stara 79 let, in je doma iz Kenč. Njeno stanje v bol- j nišnici je zelo kritično.
Izpred sodišča
Ker je zanemarjala in tepla svojega otroka
Pred goriškim kazenskim sodiščem se je morala zagovarjati včeraj neka Ines Sirk iz Krmina, še zelo mlada mati nezakonskega otroka Marije Sirk. Obdolžena je bila, da je pretepala svojega o-troka in ga imela vsega zanemarjenega. Sodišče jo je radi tega obsodilo na 10 mesecev in 6 dni zapora. Pa le pogojno za dobo 5 let.
Črnogorec pred goriškimi sodniki
Na zatožni klopi bi moral v pondeljek sedeti Lazar Baničević, rodom Črnogorec. Pred dobrim letom je namreč hodil po Goriškem kot krošnjar z zlatenino ter se izdajal tudi kot potujoči urar. Popravljal je namreč od časa do časa verižice, ure in podobno po goriških vaseh. Ko pa mu je nekoč neka Josipina Makarovič iz Anhove-ga dala neko verižico, vredno 250 lir v popravo, jo je Črnogorec Lazar obdržal in kratkomalo izginil. Sodišče ga je radi tega obsodilo v njegovi odsotnosti na 1 leto zapora in mu naložilo 300 lir globe.
Dve odeji Je ukradel
in se zato zagovarjal pred goriškimi sodniki Ivan Gorkič star 72 let, iz Vrtojbe, stanujoč v Biljah. Neki Angeli Cermelj, sianujoči pri njem, sta namreč neke noči izginiti dve odeji v skupni vrednosti G0 lir. Angela Cermelj se je takoj prve dni, ko je prišla k Gor-kiču stanovat, z njiin nekaj sprla. Ponoči je Gorkič vstal in odnesel iz sobe nekaj v vreči. Cermeljeva je šla za njim, videla, da nosi odejo, nato ga je prijela, ga odpeljala k orožnikom kateri so mu odvzeli odejo in ga naznanili srnin i j sk i oblasti. Na sodišču se je Gorkič zagovarjal, da je odeje kupil od nekoga za 15 lir. Pa sodniki mu i tega niso hoteli verjeti in ga obsodili na Šest mesecev zapora, toda le pogojno.
Zopet na zatožni klopi radi sekanja lesa.
Zopet sta se morala neki Josip Martine ter Anton Gellermann iz Naborjeta zagovarjati na. goriškem kazenskem sodišču radi sekanja drv. Obdolžena sta namreč, da sta leta 192o. posekala 11 smrekovih in 25 bukovih dreves. Od teh jih je bilo samo 5 zaznamovanih, ostala pa so bila brez vsakega znamenja. Zaznamovanje pa se je izvršilo s ponarejenim kladivom.
Obtoženca se zagovarjata in pravita, da sta sekala le ona drevesa, ki jim jih je odkazal gozdni čuvaj Turk. Turk od svoje strani pa je trdil, da mu ni znano, kdo je sekal drevesa. Nastopile so še druge priče, ki so izpovedale to, kar je v obtožnici. Sodniki so ob- j sodili obtoženca na 1 leto in 3 mesece zapora ter na 3C0 lir globe na 7890 lir ka«ui in na poravnavo stroškov.
Gospodarske drsitfcrc
V industriji za zgradbo zrakoplovov Združenih držav se pričakuje za prihodnje leto živahno delavnost in velik razvoj. V tem pričakovanju se je na borzi v Ne\v-Yorku pričela obsežna špekulacija z akcijami zrakoplovnih to- 1
varen, katere rastejo od dne do dne.
Nemški kemični trust I. G. Fur-benindustrie, poviša svoj sedanji kapital v iznosu 1 milijardo 100 milijonov zlatih mark za novih 250 milijonov zlatih mark. Že danes imajo akcije tega ogromnega trusta borzno vrednost kakib milijard lir.
Brezposelnost v Italiji je meseca ca oktobra zopet narastla, in sicer od 306.9:^0 na koncu septembra na 332.240 na koncu oktobra. Ta jk>-rast izvira za celotno iz letne sezone, ker se vsako leto v ten> času zvj\:a brezposelnost pri poljedelstvu. Iz izjav odgovornih vladnih organov se pa da posneti da t-e ;,e v zadnjem času dosegel že vrhunec brezposelnosti in da zopel nazaduje, kajti uradnih podatkov za • noseča november in december Še nimamo. Velik porast brezposelnosti moremo pa zaznamovati tudi v drugih industrij, državah, p in J-vsem v Nemčiji, Avstriji, Cc.-ški in Ogrski.
Katna štela v Jugoslaviji, obveznice, s katerimi je plačala jugo-slovenska vlada vojno škodo na zasebnih posestvih v Srbiji, se nahaja zadnji čas v trajnem porastu. Te obveznice, ki se obrestujejo po se glasijo na nominalnih 1000 dinarjev in se letno žrebajo podobno našim v ojnood škod ninskim obligacijam v amortizacijo in v izplačilo premij, so ve.Ijalf še, Še pred par meseci okoli 350 dinarjev, na kateri višini so se držale precej časa in so zadnji teden započele novo porast. Sedaj stojijo okoli 414 dinarjev. Sedanji porast je pač v zvezi z bližajočim žrebanjem.
RAZNE ZANIMIVOSTI
Morska svinja
Blizu Dubrovnika v Dalmaciji so ujeli ribiči v mreže C00 kg težko ribo, o kateri trde strokovnjaki, da se le redko kdaj izgubi v Jadransko morje. Njeno znanstveno ime je Hexarc.hus grisens. Preden so jo premagali, je pregrizla najbližnjemu ribiču levo nogo nad kolenom
Nadprcdukcija diamantov
Vlada je prepovedala po vsej južni Afriki za dol o enega lota iskanje diamantov. Do tega koraka jo je prisililo stalno padanje cene dianmntom, povzročeno od nadprodukcije. S to odredbo seveda niso zadovoljni nešteti iskalci diamantov in so proti odredbi že demonstrirali. Do spopadov ni prišlo.
Ruša Lenardič inž. MIlan Mlkuž
Doročena Kojsko 21. XII. 1927. Sv. Lucija
1320
'pUlfiLUlg
LU-i___LL>
BERLITZ-SCMOOL
vodi v vseh jezikih.
Vis Fubio 1 ilii 22, pouk in pre«
ACQUA DELL'ALABARDA, vsebuje kinin in je najboljše sredstvo p.oti izpadanju lasi. Lekarna Caslellanovich, lastnik F. Bolaffio, Trst, Via Giuliani 42 (Sv. Jakob); v Gorici: Fiegel, Via Carducci 9.
1594
SREČO pove frrafolog via Ferrii-ra 31, vrata 12.	1C91
ZLATARNA Al3c/I Pcvh
Trst, Vire Mazzin «6
Kupuje zlato, srebro n kr <n opravlja in prodaja zlatenico.	/iner ie.
NA ©BRO&S
■«• Obleke, p^ltttots, «4a"ni pSe- « u iti, tk-nlne, peii'a, f no* k P dexn ki, g;i!atsf vo Biiil puf« L lover, tfjgo ve'our «. I. d. m Znižane cene! Fo^ojl u^^J"'?? Via Borna 3, III. nadslr^pje
PODLISTEK
Crn I lovec
Zgodovinski roman iz kanadska
prošlosti	\J7)
Spisal James Oliver Curwood Prevel Fraac© M aga j na.
Iz ust de Peana, Vaudreuila in Deschenauxa so uhajale skrbno preračunjene zgodbice, ki so našle pot do vsakega ušesa v mestu. Poudarjali so v njih globino in iskrenost prijateljstva, ki se je porodilo med nadzornikom Nove Francije in krasnim mladim častnikom, ki je doma v pustinjah gozdov in ki je prvega tako neustrašeno in temeljito krstil pred nekolikimi tedni. Dramatična slikovitost dogodka je ugajala ljudskemu okusu, ki mu je dodajal obilico romantike.
Vsak naslednji dan je David spoznal, da postaja čedalje zanimivejša oseba v mestu. Opazil je
to in čutil. Zaznamovan je bil kot ljubljenec najmogočnejšega gospoda v provinciji. Njegovo mirno in hladno sprejetje tolike sreče, njegova indijanska brezbrižnost in pa slikovitost ozadja, na katerem je bila naslikana njegova preteklost z najživahnejšimi barvami, vse to je pripomoglo h končnemu učinku.
Bigot je medtem izlival svojo dušo v dolga pisma, ki jih je pošiljal Anici in ni pozabil <iosta\ iti, da se zanese nanjo, da bo varovala njegovo zaupljivost kakor svojo lastno čast. Prosil jo je, naj mu odpusti, če preobremenjene njeno moč, da pa je v globokih stiskah in nujno potrebuje njene mile molitve in njenega vodstva. Potem je povedal polagoma, da se gre za stvar, ki od dne do dne bolj ogroža srečo dveh oseb ki sta njemu najbližji in najdražji, namreč nje in Davida.
Prosil jo je, naj s svojo pobožno molitvijo poskuša odvrniti črno izdajstvo, ki preti z uničenjem vsega uspeha, ki ga jc ali bo do-
segel on, Bigot, v večjo moč in slavo Nove Francije. Končno jo roti, naj izrabi ves svoj vpliv, da loči Davida popolnoma od vseh stikov s Crnim lovcem. Vsako njegovo pismo je bilo epos velike duše. Znaki svetosti so se skrivali v njihovi skromnosti.
Poglavitni vir poguma in utehe je David v teh dneh duševne preizkušnje našel pri Nanciki. Deklica je bila Lskreno ponosila nanj. Njen oče in ona sta ga sprejela v svoje okrilje brezpogojno in v njunem domu se je seznanjal in spoznaval s čedalje večjim Številom njunih prijateljev in mnogo jih je bilo med poslednjimi, ki so pripadali h kasti odličnih.
Nancika, v^a ožarjena od lastne sreče je polagoma začela obvladovati svojo bojazen glede Anice.
«Neuio&oče je misliti, da bi napravila toliko zmoto dokler je v varstvu dobrih samostanskih sester, a je pravila Davidu. «Svoje prepričanje ima in to je vse. Preden l>o konec Šolskega ieia, kar se bo zgodilo v prihodnjem juniju,
bo jasno spoznala resnico in na kolenih te bo prosila odpuščanja. Grondinov dvorec se ji bo le-daj zdel najlepši kraj na svetu. Tako ji bo kakor je metli, ki hrepenim po Petrovem domu ob Ri-rbolieu kakor po raju in ki ga že zdaj ljubim bolj necro katerikoli kraj v tej lepi deželi.
Isti dan je Angelica Rorhemou-tier pripovedovala Nanciki: »Anica ni bolna, vsaj telesno ne. Nekaj težkega in Lolesintva ji kži v srcu. kar me bolj vznemirja kot telesna bolezen, ki se jo da pi gnati z zdravili.»
Drugi dan, v soboto, je Anica poslala po Davida. Sel je pri -el zjutraj zarana in mu sporočil, naj jo pride popoMne sam obiskat v šolo.
David se je potaplja! r navalu divje radosti in hrepenenja. Kmalu se je pa razburjenje poleglo iu v njem je dozorel mrk a nujen sklep. Danes, ko jo bo videl, no bo več krotil svoje vesti. Jasno in določeno bo povedal vse, kar veru je in ve o BiRotu.