DOLENJSKI GOZDAR glasilo delavcev gozdnega gospodarstva novo mesto letnik XX april 1983 St. 4 / s Uresničevanja programa o združitvi prevoznega parka Leta 1981 nam je uspelo združiti tovornjake v eno . organizacijsko enoto pri temeljni organizaciji Gradnje. V ta namen je bilo pripravljenega veliko gradiva, opravljenih je bilo več sestankov in izrečenih veliko dvomov. Široke razprave so zasnovale razmeroma dober in čvrst program organizacije in dela parka v novih razmerah. Po dveh letih že opažamo določen napredek. Doseženi so že nekateri cilji, ki smo jih določili v programu. Pomemben cilj je bil postavljen za povečanje prevozov lesa s priklopniki in pocenitev prevozov. V letu 1978 smo prepeljali še 54 odst. lesa s tovornjaki brez prikolic, leta 1982 pa le še 25 odst. Zato se je povečala storilnost prevozov. V štirih letih so se vozne zmogljivosti s priklopniki povečale za 22 odst., število opravljenih tkm pa je ‘porastlo za 97 odst. Prevozne razdalje so se povečale s 15,51 km na 27,66 km in zato se je število tkm skoraj podvojilo. Količina lesa se je povečala le za 22 odst. ali za 30.000 kubikov. Razdalje so se povečale zaradi prevozov za Novoles, v Brkinih, v Krško itd. Neposredni stroški so se povečali v treh letih od 2,26 din za tkm na 6,58 din za tkm ali 291 odst., lastna cena prevozov pa se je povečala le za 185 odst. Vzrok za sorazmerno manjšo porast cene od stroškov je prav gotovo večja uporaba priklopnikov pri prevozih. V zvezi z uresničevanjem programa o združitvi avtoparka je bila izdelana analiza, ki bo posredovana v javno razpravo v vseh temeljnih organizacijah. Skupaj bomo ocenili pomanjkljivosti in oblikovali predloge za izboljšanje prevoznih storitev v delovni organizaciji. Podrobnosti iz analize so razvidne iz priloženih tabel. JOŽE LUKŠIČ, inž. org. dela v_________________________________________:____/ Odslej spravilo lesa tudi z žičnim žerjavom Urus Za spravilo lesa na strmih gozdnih pobočjih, kot so Pen-diijevka in Kobile v Gorjancih, Gače, severna pobočja Roga ter nekateri drugi gozdni predeli, je Gozdno gospodarstvo Novo mesto lani kupilo žični žerjav Urus M III — special. Delovni stroj Urus predstavlja štiri-bobenski žični žerjav z dvižnim stolpom, pritrjenim na tovornjak TAM 170 T 14. Tovornjak je izdelek tovarne TAM Maribor, ostalo pa je uvoženo iz Avstrije (od znanega izdelovalca žičnic Hintereggerja). Nabavna vrednost stroja skupaj s tovornjakom je bila lani 765 milijonov starih din. Danes je seveda že okrog eno milijardo starih dinarjev. Za nabavo omenjenega dragega stroja smo se odločili po temeljiti proučitvi terenov in etatov, katerih spravilo naj bi bilo v 10-letnem obdobju možno le z žičnim žerjavom. Ugotovili smo, da bo takega lesa v prihodnjih desetih letih najmanj sto tisoč kubičnih metrov. (Nadaljevanje na 46. str.) Tovornjak s priklopnikom in dvigalom. (Foto: J. P.) Prvi hlod, pripeljan z novo žičnico. Staro milijardo vreden stroj bo nadomeščal lepo število konj pri spravilu lesa. (Foto: M. Bajt) (N adaljevanje s 45 _ str.) Iz kopice tehničnih podatkov naj navedem le najvažnejše: — dolžina spravila do 600 m (po potrebi tudi več), — možen tovor na razdalji 600 m je 2,5 tone, — debelina nosilne vrvi 22 mm z rušilno trdnostjo 38.700 kg, — avtomatski voziček— Koller (brez zaustavljalca), — dvižni steber je visok 9,5 m, — spravilo je možno navzgor ali navzdol, — delovna posadka I + 2 (strojnik + pomočnik + delavec), — učinek na dan od 30 — 40 kubičnih metrov lesa. Zaradi montažnih del v decembru lani in januarja letos nam je po izredno slabem vremenu februarja šele od 14. do 17. marca uspelo izvesti uvajalni žičničarski tečaj. Tečaja v golanskih gozdovih za žičničarje, vzdrževalce in organizatore so se ob novomešča-nih udeležili še tečajniki iz Gozdnih gospodarstev Bled in Tolmin. Organiziralo in vodilo ga je Gozdno gospodarstvo Novo mesto s sodelovanjem proizvajalca Hintereggerja ter žičničarskih strokovnjakov iz Gozdnega gospodarstva Tolmin. Spravilo lesa z žičnim žerjavom Urus ne bo prav poceni, saj bo veljal kubik na cesto postavljenega lesa od 700 do 1.200 din, odvisno od razdalje spravila, težavnosti terena, organizacije in priprave dela. Dobra organizacija in priprava dela bosta zato izredno pomembni. JOŽE KURE, dipl. inž. Akumulativna in reproduktivna sposobnost V novomeški občini so organizacije združenega de/a leta 1982 razporedile za akumulacijo 1,3 milijarde novih dinarjev, kar je sicer za en odstotek več kot prejšnje leto, toda kar 12 Tečajniki se seznanjajo tudi z „drobovjem" stroja. Delali bodo z njim v gozdu daleč od mehanične delavnice. (Foto: M. Bajt) odstotkov manj, kot je bilo načrtovano. Kazalec akumulativnosti nam pokaže, koliko poprečno uporabljenih sredstev lahko obnovimo z ustvarjeno akumulacijo. V novomeški občini je znašala povprečna akumulativnost 3,8 odst., leto prej pa še 5,1 odst Med sedmimi temeljnimi organizacijami združenega dela z najvišjo akumulativ-nostjo, nad 20 odst., sta tudi tozda gozdarstvo Podturn (22,55 %o) in Straža (22,38 %). Hibridi, nastali s križa- njem sive in črne jelše, so v 12 letih dosegli 11,03 metrov višine in premer 126 mm, primerjalni primerki sive in črne jelše pa 9,90 metra in 89 mm. V Franciji so s križanjem črnega in navadnega oreha pridobili zelo dobro priraščajoč hibrid. Fizični kazalci učinkovitosti prevoznih sredstev v letu 1982 % prevoženih % opravljenih tkTD s Na vožnji Struktura izkoriščenih „ . _• in neizkori.del.dni v 1. Poprečni učinek Vozilo s -poprečno ur/dan £ g ^ 7 ; norme ,>oh >o co ju _-p p« -a- > •ro -m na dan solo prikol. solo prikol. kaaiob K+P Popreo. SS p SS S 8-B £ S P.N5 ftHUHO >N 0(0 O O O \ nO O 0 C4 K > P4ftbOH^.O > p< slabo vreme drugi zasto skupa t tkm MM ?6o-22 64 56 46 54 12,17 124 119 121 26,83 84,86 117 76 13 3 8 loo 53,66 144 0 NM 727-99 55 47 35 65 8,55 113 112 112 4o, o2 65,08 9o 62 11 2 15 loo 41,66 1667 NM 7o6-48 29 71 17 83 10,23 9.78 92 116 112 23,94 65,7o 91 73 9 2 16 loo 71,33 1708 HM 698-46 8 92 4 96 353 lo5 lo5 30,45 66,79 92 78 9 2 11 loo 67,76 -2o63 MM 6o3-92 29 71 15 85 9.57 96 loo 99 35, o2 32,41 69,93 96 76 9 5 lo loo 5o,o7 1753 NM 582-65 8 92 4 96 lo, 12 lo7 114 114 75,42 lo4 72 12 2 14 loo 68,52 2214 MM 576-60 5 97 1 99 lo, 12 66 113 ue 26,37 80,86 112 82 9 1 8 loo 81,95 2161 NM 5o9-41 29 71 16 84 9.46 112 121 12o 25,7o 71,47 99 59 19 3 19 loo 68,4o 1758 MM 5o9-4o 14 86 6 94 12,6o lo2 111 llo 27,69 72,o7 75,3o 99 75 13 3 11 loo 58,77 1627 NM 34-3-4-7 42 58 17 73 8,90 96 113 99 19,72 lo4 76 16 1 7 loo 59,66 1176 MAGIH.SKUPAJ 25 75 14 86 9,80 lo9 112 111 29,18 72,44 loo 73 12 2 13 loo 60,89 1778 NM 799-48 47 55 31 69 9,85 lol I08 I06 21,79 48,77 99 66 2o 4 lo loo 33, o4 72o NM 778-49 55 47 36 64 lo, o3 lo5 118 113 27,69 42,11 85 74 12 4 lo loo 33,69 933 NM 679-07 loo - loo lo,82 - 116 116 18,45 44,50 9o 69 .15 4 12 loo 39,86 llo4 NM 675-4o 47 53 31 69 9,87 lo4 92 .96 47,53 57,43 116 65 16 5 14 loo 12,69 6o3 NM 671-37 2 98 1 99 9,29 88 92 92 22,88 56,33 114 73 15 6 6 loo 39,25 43,41 897 NM 664-68 18 82 14 86 9,47 97 lo5 lo4 19,90 9.84 lol 67 IB 2 13 loo 864 TAM SKUPAJ 28 72 17 83 9,8? lo3 lo4 lo3 26,29 49,44 loo 69 16 4 11 loo 32,32 847 TAM NM 18o-21 loo - loo - 9,76 93 - 93 3o,23 3o,62 loo 62 2o 3 15 loo 16,57 5o7 TAM h.dvig. loo - loo - 9,5o v 135 - 135 15,15 25,97 87 87 5 3 5 loo 27,39 415 TAM -"- 65oo loo - loo - 7,8o V145 - 145 16,85 33,65 113 72 6 5 17 loo 28,85 486 TAM SKUPAJ loo - loo - 8.61 14 0 - 14 0 15,99 29,79 loo 79 6 4 11 loo 28,29 452 NM 158-24 47 53 32 68 11,29 lo5 loo lo2 4o ,41 41,51 51,27 93 7o 22 3 5 loo 39,28 1587 NM 205-34- 64 36 49 51 10,84 119 lo4 111 61,52 111 54 31 1 14 loo 32,16 1335 FAP SKUPAJ 54 46 38 62 11,10 115 lo2 lo9 4o,85 55,26 loo 62 26 2 lo loo 36,31 1485 VSE SKUPAJ: 39 61 21 79 9,76 115 lo9 11 27,66 64,54 loo 71 14 3 12 loo 47,47 1515 Stroški kamionov in prikolic na TKM v letu 1982 Vozilo KAMIONI IN PRIKOLICE Primerjalni nlanir.stroš indeksi p . z realiz. tkm popr. go- rivo gume drob. inv. OD mater. Sku-str. voz . oa.i tkm stroški NM 760-22 177.094 288.449 din 2.61 din 3.24 din o,8l din o,ol din 1,73 din 0, o7 din 8,47 68 din 114 NM 727-99 1.44 2.37 o.62 o.ol 1.16 0. o3 5-63 111 76 NM 7 06-48 322,748 418.851 1.15 1.99 0.33 - 1.14 0. o2 4.63 124 62 UM 698-46 1,21 1.36 1,75 0,38 o.41 - 0.94 _ 4,28 161 58 NM 6o3-92 331.4o7 2.12 - I.06 0. o2 4.97 127 67 NM 582-65 414.117 1.11 2. o5 0.57 - l.oo - 4.73 159 64 NM 576-60 481.894 1.38 2.05 o.62 - 0.95 - 5.00 185 67 NM 5o9-41 261.913 2.24 2.13 0.78 - 1-35 0. o2 6.52 lol 88 NM 5o9-4o 314.085 228.259 2.17 1.94 0.38 o.ol 1.36 0. o4 5.90 121 79 NM 345-47 2.25 2.6o 0.74 o.ol 1.4o 0. o3 7.03 88 95 MAGIRUS SKUPAJ 3.238.817 1.58 2.14 0.54 - 1.15 0. o2 5.43 126 73 NM 799-48 82.800 3.95 3.34 0.77 0. lo 2.97 0.28 11.41 64 127 NM 778-49 142.749 2.93 2.80 o.63 0. o5 2.21 0.08 8.7o lo9 97 NM 675-4o 97.080 3.64 3.68 0.44 - 3,oo 2,2o 0,08 lo,84 75 121 NM 679-07 127.008 3.43 2.26 o,8l - 0, o4 8,74 9, o2 98 97 NM 671-37 155.286 3.33 2,8o 2.56 0.53 0. o2 2,16 o,19 119 lol NM 664-68 141.678 3.71 0.59 0. o3 2.33 0. o7 9,28 I08 lo3 TAM SKUPAJ 746.601 3.45 2.84 o.62 0. o3 2.41 o.ll 9,46 96 lo5 TAM NM l8o-21 TAM h.dvig. 81.714 79.310 3,4o 2,56 3,15 2.98 0,27 0.52 0, ol 0. o2 3,58 3.86 0 o4' 0.13 10.45 lo.o7 93 lo2 TAM 65oo 1o2.o95 1.31 3.11 0. o9 - 3.05 - 7.56 12o 76 TAM -"- SKUP. 181.4o5 1.86 3.05 o-27 o.ol 3,4o 0, o7 8,66 I06 88 NM 158 - 24 217-483 4.12 1.88 0.31 0. o3 0.88 o.ol 7.23 91 97 NM 2o5-54 128.175 6.35 2.50 0.59 0. o2 2.52 0.31 12.29 53 165 FAP SKUPAJ 345.658 4.95 2.11 0.41 0. o2 1.49 0.12 9.1o 72 122 VSE SKUPAJ: 4. .594.195 2.18 2.31 0.53' o.ol 1.51 0. o4 6.58 116 85 Proizvodnja in odkup lesa Do konca marca smo posekali 43.852 m3 lesa (za leto 1983 načrtujemo 135.875 m3), odkupili pa 10.787 m3 (po načrtu 69.790 m3). Primerjavo z načrtom 1983 in s proizvodnjo leta 1982 po vrstah lesa prikazujemo v naslednji tabeli. Družbeni gozdovi - doseženo do konca marca 1983 - doseženo do konca marca 1982 - planirano 1983 - dosežen plan v odstotkih Zasebni gozdovi - doseženo do konca marca 1983 - doseženo do konca marca 1982 - planirano 1983 - dosežen plan v odstotkih iglavci tehnika listavcev prostorninski les skupaj m3 15.469 22.891 5.492 43.852 m3 14.816 24.275 5.842 44.933 m3 51.298 60.551 24.027 135.876 30 38 23 32 m3 2.297 8.057 433 10.787 m3 3.600 14.672 1.408 19.680 m3 11.060 45.350 13.360 69.790 21 18 3 15 Posamezne TOZD in TOK pa so plan proizvodnje do konca marca izpolnile: TOZD Novo mesto TOZD Straža TOZD Podturn TOZD črmošnjice TOZD Črnomelj TOK Trebnje - družbeni TOK Novo mesto TOK Črnomelj TOK Trebnje Skupaj smo do konca ma: 35 odst. (8074 m3) 36 odst. (9648 m3) 29 odst.(10080 m3) 37 odst. (9914 m3) 25 odst. (5479 m3) 41 odst. ( 657 m3) 12 odst. (4512 m3) 18 odst. (4291 m3) 19 odst. (1984 m3) proizvedli 54.639 m3 lesa od načrtovanih 205.666 m3. Marina Smolič Kisli dež — pratnja gozdovom Zakisanje tal kot posledica delovanja škodljivih plinov v atmosferi deluje škodljivo na gozd kot celoto (ekosistem), še posebno pa na nekatere dele. Poškodovani sta mikroflora in mikro-fauna, kar vpliva na poslabšanje tal, poškodovan je koreninski sistem, zmanjšana je vitalnost drevja in povečana je možnost gnilobe korenin, zaradi česar so pogostejši izruvanci. Moteni so tudi drugi fiziološki procesi. CrnJnfch smo šahirali Pred dnevi smo v delavskem domu v Črmošnjicah odigrali hitropotezni šahovski turnir za prvenstvo GG Novo mesto. Tekmovanje je pripravila OO ZS tozda Gozdarstvo Črmošnjice. Med posamezniki je prvo mesto osvojil Janez Sašek pred Ivanom Plutom in Brankom Puljakom. Ekipno je zmagala DSSS pred tozdoma Gozdarstvo Črnomelj in Gozdarstvo Črmošnjice. Škoda, da se tekmovanja ni udeležilo več šahistov. IVAN PLUT V_________________J Ali s stanovanjem v Črmošnjicah ne moremo biti zadovoljni? Jakov Popjašen iz tozda Gozdarstvo Črnomelj se ne strinja s preselitvijo delavcev iz Črnomlja v Črmošnjice. Pravi, da se človek ne počuti svobodnega in enakopravnega, če živi pod nekim pritiskom. Zaradi večkratnih selitev v nova stanovanjska okolja se počuti tujca. Pravi, da mu je gozdno gospodarstvo odvzelo terenski dodatek in ga nadomestilo z dodatkom za ločeno življenje. Nositi mora del stroškov prevoza na delo. Take odločitve in pritiski zelo vplivajo na počutje delavca. Ni zadovoljen s selitvijo v Črmošnjice. Meni, da kraj Črmošnjice ni primeren za normalno življenje. Ni prometnih zvez, zato mora človek, ko gre domov ali od doma, pešačiti po 8 km daleč. Daleč je zdravstvena postaja in bolan človek težko pride do zdravnika. Tudi pošta je oddaliena pa socialno zavarovanje in občina. Za reševanje osebnih zadev in na nakupe je potrebno oditi v Črnomelj. Občasno gre človek rad v kino, na kakšno tekmo. Kako bo deležen teh dobrin, če živi in stanuje v Črmošnjicah. Meni, da so se dovolj nahodili in bili vseh dobrin prikrajšani, ko so stanovali na Planini, zato si tega več ne želijo. Črmošnji-ški dom ni postavljen na pravi lokaciji. Meni, da bi moral stati v Črnomlju ali Semiču. Kajti le tu bi se lahko normalno živelo. S postavitvijo doma v Črmošnjicah je bila storjena velika napaka in posledice naj bi nosili delavci iz tozda_ v Črnomlju. Gradnja doma v Črmošnjicah je le ena od napak, ne misli naštevati še drugih. Pritiski za preselitev delavcev v Črmošnjice, kaj slabo vplivajo na razpoloženje ljudi. To je vračanje na staro, namesto da bi stanje izboljševali. Komisija za spremljanje življenjskih in delovnih razmer se je s pismom seznanila. Kljub temu da se Jakov Poplašen in drugi delavci ne strinjajo s preselitvijo, je pripravila dopolnitev programa. Zadeva je namreč zelo aktualna in resna, zato ni odveč, če objavimo v skrajšani obliki tudi stališče komisije oziroma delavskega sveta GG. Komisija je ponovno pregledala program v uresničevanju samoupravnega sporazuma o življenjskih in delovnih razmerah delavcev v gozdarstvu, kije bil sprejet (leta 1D78. V programu so predvideni trije delavski centri: Črmošnjice, Podturn in Črnomelj (z zmogljivostjo okoli 90 postelj). Od predvidenih je zgrajen center v Črmošnjicah (s 33 posteljami in z možnostjo največ 38 postelj). Dom je bil zgrajen za število ljudi, ki so tedaj delali v tozdu iz Črmoš-njic. Do sedaj so se razmere spremenile. Število delavcev v Črmošnjicah, ki bivajo v domu, se je zmanjšalo na 16, kar pomeni, da je dom zaseden s polovično zmogljivostjo. Delavci, ki sedaj bivajo v Črnomlju, so vezani pretežno na delovišče v masivu Roga, ki je skoraj enako oddaljeno od Črmošnjic kot za delavce Tozda iz Črmošnjic.Bivanj e v sedanjih prostorih v Črnomlju je neprimerno in bi s preselitvijo zboljšali stanovanjske razmere delavcev. Preselitev bo zahtevala zaradi daljših prevozov delavcev povečanje stroškov v višini 157.651 din in zaradi razvoza toplih malic 180.417 din. Četa dva stroška primerjamo s stroškom obratovanja doma v višini 2,324.553 din, ugotovimo, da je oblika s preselitvijo delavcev v Črmošnjice veliko cenejša, to je za 1,986.485 din letno. V stroških niso upoštevana sredstva za izgradnjo doma, ki bi zagotovo znašala okoli 15 milijonov. Naložbo ocenjujemo kot nepotrebno, ker so proste postelje v Črmošnjicah, zato lahko postavljamo smotrnost naložbe, ki pomeni z 1 2-odstotnimi obrestmi 1,800.000 din obresti letno od voženih sred ste v._ Okoliščine v Črmošnjicah nudijo tudi zadovoljivo kulturno življenje. Delavci imajo možnost udejstvovanja v športni dejavnosti (nogomet, balinanje, odbojka). V domu so televizija, radio in knjižnica. Možna je .dnevna dobava časopisov. Za obiske kinopredstav je možnost v Semiču, Dolenjskih Toplicah in Črnomlju. Za obisk kina bi se morala zaradi organiziranega prevoza javiti večja skupina (vsaj 7 in več). Prometne zveze so vzpostavljene s Semičem, Črnomljem in Novim mestom po železnici iz Semiča in z avtobusom iz Dol. Toplic. Za organiziran odhod na pošto, banko, trgovino so možnosti prevoza iz tozda v Črmošnjicah s kombijem ali avtobusom. Zdravstvena postaja je v Semiču. Obisk zdravnika je možen z rednimi prometnimi zvezami, s kamionom, ki vozi les, v nujnih primerih pa z vozilom, ki se nahaja pri domu (kombi). Komisija je ugotovila, da se pojavljajo v zvezi s preselitvijo neutemeljene in neresnične govorice, ki hočejo stvari obarvati nacionalistično. Tako izkrivljanje resnice je škodljivo za dobre odnose in nadaljnji razvoj samoupravljanja, zato so družbenopolitične organizacije v tozdu dolžne razjasniti take pojave. Pisec članka navaja,da jimje bil odvzet terenski dodatek in kot nadomestilo za terenski dodatek dan dodatek za ločeno življenje. Za ukinitev terenskega dodatka smo se v delovni organizaciji odločili vsi delavci in je bil ukinjen vsem delavcem, ki so ga prejemali. Terenski dodatek so prejemali vsi delavci, ki so opravljali dela na terenu. Sredstva terenskega dodatka so se prenesla na osebne dohodke za vrednotenje delovnih razmer, to se pravi, da sojih dobili delavci, ki opravljajo dela Novice iz 3. in 4. marca je bil za delavce našega tozda 8-urni seminar iz SLO. Zanimiva predavanja so bila zvečer. Udeležba je bila odlična, saj se je seminarja udeležilo vseh 35 prijavljenih. * V nedeljo, 13. marca, smo se v Podhosti za vedno poslovili od Ludvika Oblaka (roj. 1908), upokojenega logarskega nadzornika. V pokoj je odšel leta 1963, ko je gozdarstvo zasebnega sektorja našega območja še bilo pri KZ Dolenjske Toplice. Po reorganizaciji smo ga Pod-turnčani šteli za svojega. Pokojnik je že kot mlad fant pred vojno delal v gozdovih kot sekač, tesar in oglar. Med vojno je po vrnitvi iz internacije delal v gozdarstvu SNOS. Po osvoboditvi je bil najprej logar v revirju Soteska, nato pa, po reorganizaciji gozdarstva, v zasebnih gozdovih pri GLPZ Novo mesto in KZ. Bil je zelo vesten delavec in dober tovariš, neizmerno predan gozdarski stroki. Ohranili ga bomo v najlepšem spominu. * 23. marca je zaradi invalidske upokojitve prenehalt delati Rudi Struna (roj. leta 1937) iz Gornjih Sušic. K nekdanji gozdni upravi Poljane je prišel ob združitvi družbenega in zasebnega sektorja, ko je oktobra 1963 gozdne delavce KZ Dol. Toplice prevzelo naše podjetje. na terenu, v drugačni obliki. Poleg tega pa je bil uveden dodatek za ločeno življenje delavcem, ki živijo ločeno od svojih družin. Prispevek za prevozne stroške za prevoz na delo dajemo vsi delavci, ki se vozimo na delo z javnimi prevoznimi sredstvi ali s sredstvi, last temeljnih organizacij. Iz napisanega lahko sklepamo, da ni govora o razlikovanju v pravicah, ki jih imamo delavci iz delovnega razmerja. DOLENJSKI GOZDAR Sodelujte v glasilu svoje delovne organizacije! Podturna Več let je bil sekač, zaradi bolezni kolkov pa je postal invalid III. kategorije in zato premeščen na dela pri vzdrževanju cest. Za njegov pr ispevek pri napredku našega tozda se mu najlepše zahvaljujemo in mu želimo še mnogo let in več zdravja. * 18. marca so nas službeno obiskali lovci iz gojitvenega lovišča Medved iz Kočevja. Z direktorjem Švigljem, njegovim pomočnikom inž. Štrumbljem ter revirnima lovcema Bučarjem in Šporarjem smo se pogovarjali o mestu mrhovišč za medvede. Dosedanje mrhovišče za medvede ob starološki cesti bodo na naš predlog namreč ukinili. V gozdu sta bili potem po ogledu izbrani dve mesti. Eno mrhovišče bo sedaj na Kraguljem vrhu, v oddelku 111, okrog 80 m od ceste in nekdanje logarnice, drugo pa v oddelku 26, približno 50 m od rampe ob roški cesti. Mrhovišči in dovozne poti bodo lovci pripravili sami. * Z zasebnim obrtnikom za iznos drv Ivanom Grebenarjem iz Koprivnika smo se pogodili za iznos 2000 prm drv. Nosilo bo 15 konj, pomagalo pa mu bo 5 delavcev in kuharica. Nastanjeni so na Podstenicah. Delati so pričeli 21. marca. SLAVKO KLANČIČAR,! dipl. inž. Kako po novem v pokoj? Zakaj sploh nov zakon? Po dolgotrajnih pripravah je bil 22. aprila 1982 sprejet novi zvezni zakon o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki ga bodo začeli uporabljati 1. julija 1983. Gre za uskladitev z ustavo, zakonom o združenem delu in zakonom o razširjeni reproduk ciji in minulem delu. Sprejem novega zveznega zakona je narekoval izdajo novega republiškega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, za katerega je predvideno, da ga bo skupščina SR Slovenije sprejela 20. julija 1983. Pokojnina je pravica iz minulega dela In kakšne so novosti? V splošnih določbah je poudarjeno načelo, da je pokojnina pravica iz minulega dela. Upokojenec lahko na podlagi minulega dela uveljavi pravico do stanovanja, pravico do uporabe objektov za počitek in rekreacijo, pravico do uporabe restvara-cije za družbeno prehrano idr. Značilno je, da so pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja neodtujljive osebne materialne pravice in da teh pravic ni mogoče prenesti na drugega. Poudarjeno je tudi načelo o dolžnosti organizacij združenega dela pri preprečevanju invalidnosti. Osnutek novega zakona prinaša novost celotnega sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja delavcev v združenem delu in drugih delovnih ljudi. Osebe, ki opravljajo samostojne dejavnosti (umetniške, kulturne, odvetniške in druge poklicne dejavnosti), se zavarujejo enako kot delavci v združenem delu . Pogoj za zavarovanje bi postalo opravljanje samostojne gospodarske ali poklicne dejavnosti kot edini ali glavni poklic in prijava zavarovanja pri skupnosti. Novost je obvezno zavarovanje vrhunskih športnikov, glede na to, da so bili doslej zavarovani le profesionalni športniki. Pokojninsko in invalidsko zavarovanje kmetov in članov njihovih gospodarstev Kot najpomembnejšo novost osnutek zakona predvideva obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vseh kmetov in članov njihovih gospodarstev, ki opravljajo kmetijsko dejavnost kot edini oziroma glavni poklic, ne glede na dohodek, ki ga ustvarjajo. Od ustvarjenega dohodka oziroma plačanih prispevkov pa je odvisen obseg zavarovanja. Združeni kmetje, ki se zavarujejo vsaj v višini zneska zajamčene pokojnine, imajo enake pravice kot delavci v združenem delu. Združeni kmetje in kmetje, ki nimajo statusa združenega kmeta (individualni kmetje) in ki so zavarovani od osnove, ki je nižja od zneska zajamčene pokojnine, pa imajo le pravico do starostne, invalidske in družinske pokojnine, ne pa tudi do varstvenega dodatka in denarnega nadomestila za telesno okvaro. Pod določenimi pogoji je za združene kmete predvideno pokrivanje dela obveznosti za plačilo prispevkov s strani organizacij združenih kmetov. Možno bo tudi dokupiti leta, kar naj bi bilo omogočeno vsem zavarovancem, ki opravljajo samostojne dejavnosti, vključno s kmetijsko dejavnostjo. Ključno vprašanje socialne varnosti zavarovancev je sistem ugotavljanja višine pokojnin, zajamčena, najvišja, najnižja pokojnina, usklajevanje pokojnin in varstveni dodatek. V tem delu osnutka je nekaj variant, ki so izredno pomembne in o katerih se bo potrebno odločiti v javni razpravi. Zajamčena pokojnina Novost je uvedba pravice do zajamčene pokojnine, ki naj bi jo prejemali tisti zavarovanci, ki so dosegli polno pokojninsko dobo (35 oz. 40 let), oziroma uživalci invalidske pokojnine, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. Osnutek predvideva za to vrsto pokojnine vsaj 55 % poprečnega nominalnega osebnega dohodka v SR Sloveniji v preteklem letu. Pravica do minimalne pokojnine velja za tiste zavarovance, ki niso dosegli polne pokojninske dobe. Računa se od pokojninske osnove (ki znaša 64,70 % povprečnega nominalnega osebnega dohodka v SR Sloveniji-v preteklem letu) in v odstotku od dosežene pokojninske dobe. Najvišja pokojnina ne more presegati 85 % 3,5-kratnega (varianta: štirikratnega) poprečnega OD v SR Sloveniji v preteklem letu. Variantno, je predvideno, naj bi višino najvišje pokojnine določala, tako kot doslej, skupaj s samoupravnim splošnim aktom. Možnost predčasne upokojitve Predlagana je ponovna uvedba pravice do predčasne pokojnine. Stališča, izražena v razpravah, so enotna, daje potrebno ponovno vpeljati to obliko pokojnine. V osnutku je predvidena možnost predčasne upokojitve z znižanjem pokojnine, odmerjene glede na pokojninsko dobo, za vsako leto predčasnega odhoda v pokoj za 1,5 % (oziroma v varianti za 2 %). Doslej se je ta pokojnina, kjer je bila uvedena, zmanjševala za 1,33 odst. Ko uživalec pokojnine dopolni starost 60 oz. 55 let, se mu pokojnina več ne zmanjšuje. Zvezni zakon je uvedel obvezno usklajevanje pokojnin med letom, hkrati pa tudi izplačilo razlike v začetku koledarskega leta med pokojnino, ki pripada upokojencem po dokončni uskladitvi, in pokojnino, ki jo je prejel v preteklem letu za vse leto nazaj. Ker pa to terja velika dodatna sredstva, j e to potrebno uveljaviti najkasneje do 31. 12. 1986. Osnutek republiškega zakona določa porast pokojnin med letom na račun rasti nominalnih osebnih dohodkov v tem letu v višini 90%, kar predstavlja spodnjo mejo za obvezno uskladitev pokojnin med letom. Če je rast produktivnosti višja od rasti nominalnih osebnih dohodkov, se pokojnine uskadijo tudi po njej- Za delovne invalide bo morala poskrbeti delovna organizacija Novosti so določbe, ki urejajo uveljavljanje in uresničevanje pravic zavarovancev s preostalo delovno zmožnostjo. Predvideno je, da te pravice zavarovanci, ki so ob nastanku invalidnosti v delovnem razmerju, uresničujejo neposredno v organizacijah združenega dela. Te pravice so: pravica do prekvalifikacije, dokvalifikacije. pravica do razporeditve na ustrezno delovno mesto in do denarnega nadomestila. Vse to bo moralo biti urejeno v samoupravnih splošnih aktih. Organizacije združenega dela zagotavljajo tudi potrebna sredstva za uresničevanje teh pravic. V skupnosti pa bi te pravice uveljavljali tudi v bodoče tisti zavarovanci, ki ob nastanku invalidnosti niso bili v delovnem razmerju, nosilci samostojnega osebnega dela, delavci, ki so pri njih v delovnem razmerju, kmetje in delavci, ki jim organizacije (Nadaljevanje na 50. str.) Žičničar ne sme imeti vrtoglavice. Pri postavljanju žičnic se mora marsikdaj visoko povzpeti. (Foto: M. Bajt) Društvo invalidov občine Novo mesto (Nadaljevanje z 49. str.) združenega dela iz objektivnih razlogov ne morejo zagotoviti uresničevanja pravic. Določeni so nekateri objektivni razlogi, ki naj bi omogočili organizacijam združenega dela, da bi bile oproščene teh obveznosti. V poglavju o pogojih za pridobitev in odmero družinske pokojnine so novosti zlasti v širitvi kroga zavarovanih družinskih članov (pravice pridobijo tudi bratje in sestre ter otroci brez staršev, ki jih j e zavarovanec preživljal, ter oseba, kije z zavarovancem živela v življenjski skupnosti, kije izenačena z zakonsko). Izenačena so leta starosti za vdove, vdovce in starše. Doslej določenih 45 let starosti pri vdovi se zvišuje na 50 let in 60 let pri vdovcu se znižuje na 50 let. Delovni invalid ne uživa ustreznih denarnih nadomestil v primeru, da brez opravičljivega razloga onemogoča prekvalifikacijo, dokvalifikacijo, razporeditev na druga ustrezna dela in naloge. Prejeli smo stališča in sklepe skupščine Gospodarske zbornice Slovenije o izobraževanju in usposabljanju delavcev. Ker stališč in sklepov zaradi preobsež-nosti v glasilu ne moremo v celoti objaviti, povzemamo prav na kratko njihovo vsebino v naslednjem prispevku. Kakovostno prenovo slovenskega gospodarstva lahko dosežemo le z več znanja. Višjo stopnjo znanja pa bomo dosegli z intenzivnejšim delom na področju vzgoje in izobraževanja. Zato dajemo usmerjenemu izobraževanju poseben pomen. Zavzemamo se za vzgojo in izobraževanje, ki je človeku potrebno za sedaj in za bodoče. Učencem je treba dati dovolj široko splošno in strokovno izobrazbo. Naučiti se morajo metod dela. Programe izobraževanja, ki vključujejo proizvodno delo, je potrebno izvajati dosledno, kajti le v proizvodnem delu se Na zahodni obali ZDA raste na precejšnjem področju, kjer je blaga klima in obilo padavin, rdeča jelša, ki v petdesetih letih zraste 30 — 40 metrov visoko in je debela do 60 cm. Letni etat rdeče jelše v ZDA je 100 tisoč kubičnih metrov. Osnutek zakona omogoča, da se zavarovanec po lastni opredelitvi odreče beneficirani delovni dobi. V sistem ugotavljanja beneficirane delovne dobe se neposredno vključujejo sindikati. Zaradi vključitve kmetov v enoten sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja sta predvidena nova vira sredstev. In to poseben prispevek iz dohodka od zemlje in gozda, ki naj bi ga plačevali vsi lastniki zemljišč, oziroma zavezanci za davek od dohodka zemljišč in od gozda, ki niso zavarovani na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti, in prispevek od katastrskega dohodka ob prenosu kmetijskega zemljišča s kmeta na družbenopravno ali fizično osebo v primeru spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča. Postopek za uveljavljanje pravic in sodno varstvo j e tako kot doslej tudi v bodoče v pristojnosti skupnosti. LADO JAVORNIK učenec lahko nauči delovnih navad in spretnosti. Proizvodno delo učencev je primer dobrega zraščanja dela in učenja. Načrtovanje kadrovskih in izobraževalnih potreb moramo izboljšati. Poudarjen je pomen načrtovanja kadrovskih in izobraževalnih potreb. Mladino moramo usmerjati zlasti v izobraževanje za (gozdarske) proizvodne poklice. Posebno je treba poskrbeti za izobraževanje že zaposlenih delavcev. Nizka izobrazbena struktura zaposlenih je ovira za hitrejši gospodarski napredek in razvoj samoupravnih odnosov. „ Gozdarski strokovnjaki, inženirji in tehniki, morajo prenašati znanje na sodelavce. Pripravnikom, ki se usposabljajo za samostojno delo, bomo pomagali, da bodo med pripravniško prakso pridobili ustrezno praktično znanje. Na področju svobodne menjave dela, to je med združenim delom (uporabniki) in izobraževalnimi skupnostmi (izvajalci), bomo medsebojno razvijali interese. Delavci v združenem delu se zavedamo, da brez izobraženih kadrov ni napredka. Strokovnjake pa dobivamo iz šol, te moramo zato materialno podpirati. Povzetek pripravil FRANC MARKOVIČ Objavljamo dopis društva invalidov iz Novega mesta, s katerim vas vabijo, da se včlanite vanj. Članske izkaznice lahko dobite pri Sonji Ličen—Tesari ali pa v svoji temeljni organizaciji. V to društvo se lahko včlanijo vsi invalidi I, JI. in III. kategorije invalidnosti in tudi tisti, ki imajo določeno stopnjo telesne okvare. Letna članarina je 50 din. Spoštovani tovariši, tovarišice - invalidi! Sredi decembra 1982 je bil v Jugoslaviji teden invalidov. Takrat je odbor Društva invalidov Novo mesto sestavil to pismo, s katerim vas nameravamo obvestiti, da smo 24. junija 1982 ustanovili Društvo invalidov Novo mesto, ki je enako kot druga občinska društva invalidov včlanjeno v Zvezo društev invalidov Slovenije in v Zvezo društev invalidov Jugoslavije. V tako zastavljeni organizaciji imajo invalidi res možnost uresničevati svoje interese in delovati na raznih področjih. V društvo invalidov (Dl) se lahko včlanijo vsi invalidi, tudi tisti, ki so že včlanjeni v katero od invalidskih organizacij. Predvsem pa vabimo k včlanitvi tiste invalide, oz. tiste telesno prizadete osebe, ki niso še nikjer včlanjeni in so postali invalidi v vojni, zaradi bolezni ali pa na kakšen drug način, in imajo invalidnost priznano z odločbo ali pa ne. Skratka, vse invalidne osebe, ki živijo v občini Novo mesto, se lahko včlanijo v Društvo invalidov Novo mesto. Namen Dl je združiti vse invalide, da si v okviru društva pomagamo med seboj in iščemo vsestransko pomoč tudi v zvezi društev invalidov. Včasih je na primer potrebna pomoč posamezniku od ožje ali širše družbene skupnosti, ki bi jo težko dosegel kot posameznik, veliko lažje pa s pomočjo društva kot član. Športno in družabno delovanje posameznikov je v okviru organizacije trdnejše, bolj zanesljivo, kakor sicer. V programih Dl so poleg raznovrstnih pomoči članom še: izleti, športna tekmovanja, predavanja, tečaji, posredovanja za usposabljanje in preusposab-Ijanje za delo, zaposlitve, izobraževanje, izboljšanje delovnih in stanovanjskih razmer, sosedska pomoč doma, invalidnine za itelesno) okvaro, pokojnine, družbene denarne pomoči, druge materialne pomoči članom, na primer pri ozimnici in doplačilu za letovanje, prednost pri nabavi kuriva, pri ortopedskih in drugih tehničnih ter sanitetnih pripomočkih, pri klimatskem in topliškem zdravljenju, pravno-svetovalni pomoči, pri zastopanju pravic in interesov članov na sodiščih in drugje, pri posredovanju informacij, obiskih članov in podobno. Znano je, da telovadba in zdrav oddih ohranjata telesno in duševno čvrstost in sposobnost premagovati težave vsem ljudem, kako šele je to koristno invalidom. Vendar trdimo, da ugodne možnosti za razvoj te dejavnosti v naši občini ne izkoriščamo dovolj, ker jih dovolj ne poznamo. V novomeški občini imamo fizioterapijo organizirano v okviru Zdravstvenega centra Dolenjske in v okviru Zdravilišč Dolenjske in Šmarješke Toplice z dragocenimi napravami in tudi z ustreznim strokovnim kadrom, ki bi nam prek organizirane pomoči in spodbude v Dl lahko nudil dragoceno pomoč (korektivna gimnastika in podobno). Gotovo obstoja še kakšna oblika, ki tu ni navedena, pa bi jo kazalo uvesti v dejavnost društva in razvijati. Zato vabimo vse invalide občine Novo mesto, da se včlanijo v društvo, ker bomo le tako lahko spoznali želje in potrebe posameznih invalidov in jih tudi skupno in organizirano reševali. Društvo ima začasno prostor v Vrhovčevi ulici št. 20 v Novem mestu, kjer se lahko oglasite v uradnih urah vsak ponedeljek in petek od 8. do 12. ure. Predsednik društva je inž. Vladimir Škrinjar, podpredsednik Pavle Beg, oba iz Novega mesta, tajnik pa Joža Škufca iz Otočca. Vsak, ki ima odločbo o invalidnosti, naj jo prinese s seboj! Občinska društva invalidov obstojajo v vseh dolenjskih občinah, v Novem mestu, Trebnjem, Črnomlju in Metliki. V Trebnjem se lahko včlanijo invalidi v Ulici Heroja Slaka 2, v Črnomlju pri tajniku društva invalidov, tov. Švajgerju, zaposlenem v Beltu, v Metliki pa pri Martini Molek na Navratilovi ulici št. 2. V Braziliji so v preteklih 14 letih osnovali 2,4 milijonov hektarov plantaž z ev- ■ kaliptusom. Usmerjeno izobraževanje Spomini gozdarja Avgusta Bradača na partizanski Rog V vaseh na Rogu so bile ustanovljene partizanske delavnice, v katerih so izdelovali obrtniki obutev, obleko in še marsikaj drugega za partizane. V partizanskem zaledju so obdelovali njive in obirali sadje, ki je tisto leto bogato obrodilo. Rog je leta 1942 postal'• tudi politično središče NOB, saj so se v njem stikale niti iz vseh krajev Slovenije. Na Dolenjskem je bilo obširno svobodno ozemlje, ki so ga partizani pridobili z uničevanjem komunikacij in z napadi na sovražnikove postojanke. Ker Italijani do takrat še niso izvedli velikih ofenziv, tudi na Rogu ni bilo posebne konspirativnosti, kakršna je bila potrebna kasneje. Niko Šinkovec — Miklavž, eden od graditeljev bolnišnic. Ko je Bradač opravil nalogo na Rogu, se je začasno vključil v Zapadnodolenjski odred, kjer je bil v 3. četi 3. voda za vodnika. O njem povedo soborci, da je bil zelo previden, a hraber borec. V spopadih s sovražnikom, s katerim so se spoprijemali na kratke razdalje 30 do 50 metrov, je njegova mavzerica malokdaj zgrešila. Prvi ognjeni krst je doživel v boju na Komolcu, kamor je prišla premična skupina 23. bataljona divizije Isonzo in fašisti iz polka, ki je bil nastanjen v Črnomlju. Partizanom je poveljeval legendarni komandant Daki. Italijane so nameravali napasti še ponoči, toda ker so se s hojo po gozdu preveč zamudili, so napadli šele ob jutranjem svitu. Razporedili so se v strelce in se začeli pomikati proti Komolcu. Svitati se je začelo kmalu po tretji uri. Borec s partizanskim imenom Striček se je približal kapelici in na tri metre do fašista na straži. Ta je, ko je opazil Strička, nekaj prestrašeno izdavil in segel po puški. Toda bilo je prepozno. Striček je na hitro opravil z njim. Po tem strelu se je borba razbesnela. Pri brunarici sta takoj nato padla še italijanski puškomitra-Ijezec in njegov pomočnik. Padli so tudi Italijani, ki jih je bitka doletela na češnjah, pa tudi varuhi mul. Partizani so vdrli v vas, ne da bi se Italijani mogli uspešno braniti. Imeli so ugodne položaje nad vasjo in napadli so tudi z bombami. Vso vas so obvladali. Mule , na katerih so Italijani prenašali orožje, municijo in drug tovor, so bile pobite. Šele ko so se obkoljeni zatekli v hiše in se iz njih dobro zavarovani krčevito branili, so partizani naleteli na močan odpor. V najtežjem položaju se je znašel tretji vod tretje čete, ki mu je poveljeval Bradač. Borili so se za vsako hišo posebej, da bi Italijane izrinili iz vasi Toda medtem ko je reševal mitraljezca, je bil ranjen tudi sam. Bitka je trajala vse do devetih dopoldne, a nobena stran ni zmogla odločilnega udarca. Tudi minometalci Italijanom niso koristili, nasprotnika sta si stala preblizu skupaj. Tedaj je Daki pogrešil Avgusta in predno so se zaradi premoči nameravali umakniti, je ukazal naj ga poiščejo, kar je partizanom tudi uspelo. Kljub umiku so dosegli veliko zmago. Italijani so baje odpeljali z bojišča dva loj trska voza mrtvih. Ubitih je bilo devet mul in trije jahalni konji Ranjenega Avgusta, partizani so ga klicali Gustelj, pa so odpeljali v bolnišnico nad Smuko. V bitki na Komolcu so se borili še nekateri borci iz Topliške doline. Gustelj še ni dobro ozdravel, pa je že moral prevzetti nove naloge v zvezi z gradnjo bolnišnic. Spomni se jih trinajst, ob njih pa so bila še zasilna skrivališča. Še danes se jih spominja po imenu. Bile so to bolnišnice Zelen breg, Jelendol, Stari trg, Vinica (pri Ribniku), Lesen kamen, Spodnji in Zgornji Hrastnik, Ajdovec pri Velikem studencu, Pugled (tu je bilo devetnajst ranjencev pobitih, Nemci so prizanesli edino ranjeni partizanki), Beli kamen, ki je bila ena prvih bolnišnic, kasneje preseljena na Smuko, Daleč hrib, kasneje prenešena v Jelendol, bolnišnica na Kuncu, ki so jo zaradi nevarnosti tudi umaknili, in bolnica na Podste-nicah, ki je delovala pred in po italijanski kapitulaciji. Bolnišnice v Rogu so partizani začeli organizirano graditi leta 1942. Močno so pospešili gradnjo zlasti po veliki roški ofenzivi Spomladi je GŠNOV Slovenije ustanovil centralno sanitetno upravo pod imenom SC VPB - NOV. Pri upravi je delovala tudi ekipa za gradnjo bolnišnic. Za načelnika je bil postavljen zdravnik dr. Lunaček -Igor, ki je pri izbiri mesta za postavitev bolnišnice imel vedno zadnjo besedo. Da mu je pri tem Gustelj kot odličen poznavalec Roga veliko pomagal, smo že omenili. Gostje na mitingu v Jelenbregu avgusta 1943. Med drugimi so na sliki: dr. Novak, dr. Lunaček in dr. Milčinski. Urugi z desne je Avgust Bradač. Glavna uprava je imela sedež v leseni baraki ob bolnišnici Jelendol. Njena intendantska služba, katere vodja je bil znani intendant Ivanov, se je kasneje preselila v dolino Starih žag. Graditelji bolnišnic so porabili za gradnjo veliko tesanega lesa, ki ga je dala posekati in obdelati italijanska družba Emona, pa ga zaradi partizanskega delovanja ni mogla odpeljati Do kraja gradnje so partizani les znosili na ramenih tudi po več kilometrov daleč, saj v bližini bolnic zaradi konspiracije niso smeli sekati. Brunarice so bile krite s skodlami, ki so jih cepili Jože Bradač—Grbež, Becele in še nekateri drugi. Po ustanovitvi SC VPB je bilo štabom brigad ukazano, da iz svojih vrst izberejo mizarje in tesarje in jih napotijo v Rog. Med njimi je bil tildi Niko Šinkovec-Miklav ž z nekaj tovariši, ki so zgradili več bolnišnic. Naj ne bodo hudi, če se Gustelj vseh ne spominja. Včasih pa mu kakor v sanjah prihajajo pred oči mladi fantje, da jih vidi tako kot takrat, ko so gradili zavetišča za ranjene partizane. Dobro se spominja tudi nekaterih domačinov, med njimi kasnejšega gozdarja Lojzeta Murna. Bradač je imel ob skrbi za bolnišnice takrat še druge strogo zaupne naloge, ki mu jih je naložilo vodstvo NOB. Rad se spominja svojega partizanstva na Rogu. V težkih razmerah in mnogih nevarnostih je vendarle prevladovalo prijetno vzdušje, ki ga je ustvarjalo globoko občuteno tovarištvo. Skovali so ga med seboj preprosti ljudje in visoko izobraženi zdravniki. Bili so pripravljeni pomagati si med seboj in se v težkih okoliščinah žrtvovati eden za drugega Deliti vsak grižljaj ali cigareto to je bilo samo po sebi umevno. Beseda tovariš ni poznala ovire, ki jo sicer povzroča starost ali mladost, položaj, poklic, imetje ali izobrazba. V odnosih ni bilo razlike med zdravniki in preprostimi ljudmi. Njihova izobrazba ni bila ovira, temveč je še poplemenitila medsebojne odnose. Ranjenci so bili največja skrb partizanov. Kadar ranjencu ni bilo mogoče več pomagati, mu je bolničarka stala ob strani do zadnjega diha, v smrtnem boju ga je tolažila in mu mrti’emu zatisnila oči Zajokala je vsa soba in tudi v bojih preizkušeni partizani se niso sramovali solz. TONE VIRANT V spomin Leonu Kosu Nepričakovano nas je konec februarja presenetila vest, da je umrl naš dolgoletni sodelavec Leon Kos. Komaj triinpetdeset let starega je strla huda in dolgotrajna bolezen, zaradi katere se je moral pred tremi leti upokojiti. Ker je ljubil naravo in še posebej gozdove, se je že zelo mlad zaposlil v gozdar- stvu. Kot logar je začel delati v roških gozdovih takoj po končani vojni. Z l eti je prevzemal vse odgo vornejše naloge pri gospodarjenju z gozdovi. V letih 1960—1962 je končal srednjo' gozdarsko šolo v Postojni. Dolgoletna praksa in znanje sta mu omogočila, da je kasneje postal revirni gozdar. Svoje dolžnosti je kljub rahlemu zdravju vestno in pošteno opravljal. Bolezen je premagoval z velikim naporom in trdno voljo. Ko je kot invalid odšel v pokoj, smo mu zaželeli, da bi ga dolgo užival. Toda neizprosna usoda mu tega ni dala. Z žalostjo smo se 25. februarja poslovili od njega vsi, ki smo ga dobro poznali. Nismo ga poznali le kot vestnega delavca, temveč tudi kot duhovitega sobesednika, ki je marsikdaj posegel v razgovor s pikro, a dobrodušno kritično besedo. Preživel je težko mladost v številni družini, ki ni poznala obilja. Še prav mlad si je moral pomagati sam, kakor je vedel in znal. Ko si je proti koncu življenja na Otočcu zgradil hišo, je vanjo sprejel svojo mamo, ki jo je neizmerno ljubil, in zanjo, hudo bolno, lepo skrbel. Leon je končal svojo, žal, prekratko življenjsko pot, a opravil je mnogo dela v dolenjskih gozdovih za naše podjetje in vso skupnost. Njegovo delo cenimo toliko bolj, ker vemo, kako zelo ga je pri tem ovirala huda bolezen. Sodelavci se ga bomo radi spominjali, v objemu domačih gozdov pa mu želimo miren počitek. JOŽE DAROVEC J Umrije Franci Novak V ponedeljek, 28. marca, smo se delavci tozda Gozdarstvo Straža poslovili od dolgoletnega sodelavca Francija Novaka. Ob grobu se je od njega poslovil vodja tozda: ,,Težko je najti besede, s katerimi bi sodelavci tozda Gozdarstvo Straža izrazili bolečino zaradi tvoje nesrečne smrti. V petek, ko smo končali prvi pomladni delovni teden, ti je kruta usoda prekrižala povratek domov. Ugasnilo je življenje dolgoletnega sodelavca in prijatelja. V življenju ti ni bilo lahko. V kmečki družini, ki se je ukvarjala s spravilom in prevozom lesa, si moral pridno delati. S to vrlino si se še zelo mlad zaposlil v takratni Gozdni upravi v Straži. Kot voznik si opravljal najtežja dela. Ne da se izmeriti truda, ki si ga vložil v spravilo in prevoz lesa. S svojimi vrstniki si ogromno prispeval za obnovo domovine in nabavo strojev, ki so zamenjali delavce ob najtežjih delih. Ko so v gozdovih konje zamenjali traktorji, si se ti zaposlil na odpremnem skladišču. Poprijel si za vsako delo. Nikoli nisi potožil, pa če je bilo še tako hudo. Z iskreno vedrino, ki si jo vnašal med sodelavce, si premagoval prenekatere težave in tegobe. Za marljivo delo ti je delovna organizacija Gozdno gospodarstvo Novo mesto pred dvema letoma podelila priznanje. Pogrešali bomo tvoje odlike, skromnost in prizadevnost pri izvrševanju delovnh nalog. Vsak človek je nekaj posebnega. Nadomestila zanj ni. Okolje, kjer si delal, je pusto in prazno. Franci, kaj naj ti rečemo ob slovesu? “ Zahvaljujemo se ti za ves trud, za vse kar si prispeval za naše lepše življenje. Zahvaljujemo se ti za prizadevnost, pridnost in za vedrino, ki si jo vnašal med sodelavce. Naj ti bo lahka domača zemlja. Počivaj v miru ob šumenju zelene Krke in šelestenju stoletnih gozdov Soteske. Magda Virantova v pokoju Prišla so leta, ko ena za drugo odhajajo v pokoj delavke, ki so takoj po vojni kot mlada dekleta kar naenkrat iz šolskih klopi prešle v gozdno gospodarstvo in se zaposlile v administraciji in knjigovodstvu. Potrebovalo jih je na novo osnovano podjetje za gospodarjenje s podružbenimi gozdovi. Ena teh je tudi Magda Virantova. Rojena v Straži (leta 1928) je takoj po vojni prekinila šolanje na gimnaziji v Novem V Avstriji so raziskovali kako vost gozdnega zemljišča pod smučarskimi programi in na pašnikih glede vsebno-ti bioe/ementov, erozije tal in sposobnosti zadrževanja vode. Ugotovili so, da je na smučiščih le-ta (retencija) zelo majhna in da so tla močno podvržena eroziji. mestu in se zaposlila v gozdnem obratu v Straži, kjer je delala do letošnjega zadnjega februarja, do svojega petinpetdesetega rojstnega dneva. Gozdarstvu je bjla zvesta le s kratko prekinitvijo, ko seje leta 1948 poročila in morala z možem po raznih krajih Jugoslavije. Vse življenje je bila prizadevna. Že med NOV, še skoro otrok, je zbirala hrano in razni material za borce, bila je skojevka in je pridno delala v mladinskih organizacijah. Tudi po vojni je ob svojem rednem delu ostala dejavna v družbenopolitičnem življenju. Svoje delo v gozdarstvu je začela v dobi, ko je bil les najpomembnejše blago za izvoz in ko je bogastvo gozdov gradilo industrijo. Gozdovi in ljudje v njih so dajali največ, kar so zmogli. Dolge kolone mobiliziranih voznikov in številne delovne brigade so komaj dohajale ogromne potrebe osi- romašene domovine. Razumljivo, da je bilo tudi v pisarnah, kjer je bilo treba vse to obračunavati in evidentirati, ogromno dela. Delavnik ni bil dolg le osem ur, temveč se je marsikdaj zavlekel pozno v noč. V dolgih letih službovanja je opravljala skoro vsa administrativna in knjigovodska dela. Vestna in marljiva si je pridobila obilo izkušenj. Z dobro voljo je premagovala prevelike obremenitve in občasne težave z zdravjem. Ko je že štela dneve, ki sojo ločili od pokoja, je postala nemirna. Kako preboleti nenadno spremembo, kako se iztrgati iz življenja in okolja, ki jo je spremljalo od otroških let? Toda življenjska moč in vedrina sta jo tudi to pot obdržala pokonci. Načrtov za delo ima veliko in dolgčas ji ne bo. Sodelavci jo bomo pogrešali, saj je vsakemu rada pomagala in svetovala. Marsikdo jo je prosil pomoči in tudi upokojenci so se je radi spominjali in jo obiskovali. Ko smo se najožji sodelavci v njeni zidanici poslovili od nje, smo jo povabili, naj nas še večkrat obišče, in ji zaželeli v krogu družine še mnogo srečnih let. Delavci tozda Gozdarstvo Straža DOLENJSKI GOZDAR Glasilo izdaja delavski svet gozdnega gospodarstva Novo mesto — Odgovorni urednik ing. Janez Penca, Uredniški odbor: Mirko Bajt, Franc Bartolj, Tone Fabjan, ing. Jože Falkner, ing. Slavko Klančičar, Uroš Kastelic, Matija Mazovec, ing. Jernej Piškur, Janez Šebenik, Angelbert Tesari. — Izhaja enkrat na mesec v 1000 izvodih. — Uredništvo: Novo mesto, Gubčeva 15 — Časopisni stavek, filmi in prelom DITC Novo mesto, TOZD Grafika; tisk TOZD Tiskarna Novo mesto.