St 113. ____________ V Izbaja trikrat na teden, in sioer v torek, letrtek ni soboto ob 4. uri popoldne ter stane po poŠti drejemana ali v Gorioi na dom poSiljana: vse leto ........15 K •/, . .......... 10 » V............B » PosamiCne Številke stanejo 10 vin. „S0ČA" ima naslednje izradno priloge: Ob no-7om letu »Kažipot po Goriškem.in GradlSčanskem" in „&aiipotpo IJubljaniin kranjskih mestih", dalJe^vn^/^T^^^^^j. krat v letu „Vomt red Železnic, parnlfcov in poitnil vet". Naročnino sprejema vuravniltvo v Gosposki ulicj« 9tev. 7 L nadstr. v »Gorsški Tiskarni« A. GabrScek Na naročila brez doposlane naroSnine se ne oziramo Oglasi tn poslanice se računi jo po .Petittvrsiah <*&_ tiskano i-krat 18 v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka vrsta. Večkrat po dogodbi. Večje črke po prostora. — — Reklame in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Gorici, v torek dne 29. septembra 1908. Tacaj XXXVIII. »Vse za narod, svobodo in napredek U Dr. K. Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gospodi ulici 5t. 7 v Gorioi v L nad rti Z urednikom je mogo5-> govoriti vsak dan od 8. do 12 dopoladne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici §t. 7 v L nadstr. na levo v tiskarni RaroCnino in oglase je plaSatl looo Gorica Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamaoije in druge reči, katere ne »padajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le opravuiitvu. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Sočec vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. t-60. »Soča« in > Primorec« se prodajata v Gorioi v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: Solmarz v Šolsko ul., Jellersitz v Nuiiski ul-., Ter. Leban na tekaliSču Jos Verdi, Peter Krebelj y Kapucinski ulici, L Bajt v po iopališčni ulici, I. Matiussl v ulici Formioa, I. Hovansk v Korenski ulici St. 22- .v Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu della Caserma. Talaffon it. 83. — »Gor. Tiskarna« A. 3abr8Sck (odgov/j. Fabčič) tiska in za!. Darodno izdajsfuo dr. A. Greprfiiia in prof, Berbuča. Ne s črnilom, s krvjo bi hoteli napisati ta Članek, ki raznese sirom naše domovine sramotno novico o brezvestnem izdajstvu, katero sta bila pripravljena izvršiti Gregorčič in Berbuč nad goriškimi Slovenci! Kmalu bo 50 let, odkar imamo v deželnem odboru po 2 slovenska in 2 italijanska odbornika, Italijani, katerih je v deželi komaj tretjina, so imeli vselej poleg 2 odbornikov tudi deželnega glavarja in s tem odločujočo besedo v vsej deželni upravi. Toda v vsej tej dolgi dobi blizu 50 let ni prišlo Italijanom nikdar na um, da bi vzeli Slovencem še enega odbornika, s katerim bi imeli v deželnem odboru 4 zastopnike, Slovenci pa le — enega. Česar Italijani sami doslej še nikdar niso hoteli doseči v neizmerno škodo Slovencem, to sta zadnje čase naklepala dr. Anton Gregorčič in prof. Berbuč. Ta dva kvintala prodanega slovenskega mesa sta bila pripravljena, spraviti deželo našo v nevarnost, da bi dobili 3 laške odbornike, Slovenci pa bi dobili le enega, in sicer bi bil tadolgočasni lenuh prof. Ivan Berbuč. Narod, čuj in zapiši si globoko v svojo pošteno slovensko dušo, kako sta ta dva me-šetarja prodajala goriške Slovence za sramotne judeževe groše, ki bi jih tlačil v nenasitni žep — edini slovenski odbornik prof. Berbuč ! Vsa težava v novem deželnem zboru je tičala v dejstvu, da laški liberalci niso hoteli pod nikakim pogojem odstopiti jednega od bornika — laškim klerikalcem; ti poslednji pa, katerih je 6, so zahtevali z vso odločnostjo, da hočejo dobiti jednega odbornika, ki jim pritiče z ozi-rom na to, da pripadejo na laško petnajsto-rico glavar in dva odbornika. Laški liberalci so odklanjali to zahtevo od prvega začetka. V čast laških klerikalcev moramo javno povedati, da so oni sami odločno zahtevali, naj bosta tudi zauaprej dva slovenska in dva laška odbornika. V slučaju, ki bi dal Lahom tri odbornike in Slovencem le enega, so videli laški klerikalci nasil-stvo nad goriškimi Slovenci, ki bi ne mogli trpeti tako krivičnega deželnega zbora. — Čast tej politični poštenosti! Toda tisoč in milijonkrat sramota dr. Gregorčiču in Ber-buču, ki se nista zmenila za nevarnost, da bi Lahi dobili tri odbornike, Slovenci pa edino-le kvintal mrtve, neporabne mase — profesorja Berbuča! Dr. Anton Gregorčič je hotel prodreti z Berbučem pri volitvi odbornika iz cele zbornice. S tem so bili laški liberalci zadovoljni, ker jim je prof. Berbuč tudi jcko ljub; on jim ne zmoti vode, saj ga poznajo, kako zvesto je služil Pajerju v dobi G suhih let, bolj zvesto in vstrajno nego oba laška odbornika, katerima je Pajerjevo gospodarstvo včasih vendarle razburjalo kri, a Berbuč je ostal ledeno hladen, „služil" tiho naprej in nosil kronice iz deželne blagajne v »Centrifugo"! Toda laški liberalci bi bili volili Berbuča le tedaj, ako bi oni že prej dobili — dva odbornika. Ko je imel dr. Anton Gregorčič na tak način zagotovljene glasove laških liberalcev, se je obrnil 19. t. m. (—- torej tri dni pred otvoritvijo 1 —) na prosta mons. dr. Fai d u t-ti-ja, kateremu je ponujal tak-le kompromis: 1. G laških klerikalcev voli iz cele zbornice — prof. Ivana Berbuča (ki bi dobil seveda tudi glasove laških liberalce y, sicer veš ta napor nima smisla, ker slovenski in laški klerikalci skupaj imajo le 11 glasov); 2. za to uslugo pa bodo volili slovenski klerikalci v kmečki in splošni skupini — kan-didata laških kle rikalcev, (ki bi dobil tako 11 glasov od 16 in bi bil brez-dvomno izvoljen). Laški klerikalci so takoj uvideli nevarnost, ki je pretila — goriškim Slovencem, ker bi utegnili biti izvoljeni trije laški odborniki; in ker bi ta nevarnost pomenila obenem nevarnost za obstanek deželnega zbora in s tem torej tudi za njihovega odbornika, niso brezpogojno sprejeli Gregorčičeve ponudbe, marveč so zahtevali, da laški liberalci pri volitvi odbornika iz velepo-sestva ne smejo pustiti odločitve — žrebu, marveč morajo ta mandat pustiti — Slovencem. Po zahtevi laških klerikalcev bi bil potem deželni odbor sestavljen tako: 1. iz splošne in kmečke skupine — laški klerikalec; 2. iz mestne skupine — laški liberalec. (S tem bi bila že izvoljena ob a laška odbornika!) 3. iz veleposestva — član »Slovenskega kluba"; 4. iz cele zbornice — prof. Ivan Berbuč ali še bolje član »Slovenskega kluba", ker Berbuč je Pajerjev ponižni hlapček. Toda laški liberalci Gregorčiču niso dali izjave, da v veleposestvu ne dopustd odločitve — žrebanju. In žreb bi prav lahko odloČil za laške liberalce, saj ima dr. Pajer prav srečno roko, kedar in za kar on hoče! In s tem bi imeli Italijani Irl odbornike, na kar bi se pridružil kot četrti — prof. Berbuč! Ker laški klerikalci niso hiteli dr. Gregorčiču v naročje pod takimi pogoji, — zato zmerja rtCorriere" mons. Faidu»,ti-ja — izda j al c e m, češ: kaj [ 1- :i raje Lahom — tri odbornike pod pogo,om, da pride stari lenuh prof. Berbuč do svojih zlatih jaslic v deželni hiši I Pljunite v obraz — izdajalcem naroda 11 Deželni zbor. IV. seja. DbstriHccija slovenskih klerikalcev. Dr. Gregorčič onemogoča delovanje deželnega zbora. Četrta seja se je vršila v ponedeljek. Začela je ob 10. uri dopoldne tev končala ob J. pop. Galerija je bila nabito polna že ob 10. uri pa so še vedno silili v dvorano. Pritisk je bil tak, da so pobili na oknih nekaj šip. — Dnevni rad je bil tak-le: 1) Volitev odseka, ki mu je namen določiti slavnosti o priliki GO-letnega vladanja Nj. Veličanstva. 2) Volitev rteželnozborskib odsekov, in sicer: finančnega, pravnega, šolskega, tehnično-gospodarskega, železniškega, peticijskega in verifikacijskega. Deželni svetnik Petterin je čital zapiB-nik zadnje seje po laško in slovensko. K zapisniku se je oglasil poslanec Gabršček, ki je zahteval, da se ima imenovati poslance, združene v »Slov. klubu", vedno le »Slovenski klub" in nič drugače, ker so v zapisniku označeni sedaj tako, sedaj drugače. Deželni gl«var se je hitro skliceval na svoj preljubi opravilnik, češ;, da to ni popravek k zapisniku in da se ne more tako storiti, kakor zahteva GabrščeL Poslanec Gabršček je še enkrat zahteval, da se ima poslance »Siov. kluba" imenovati povsod! »Slov. klub", kakor je to tudi naznanjeno predsedstvu deželnega zbora. Slednjič se sprejme kot dodatek k zapisniku opravičena Gabrščekova zahteva. Deželni glavar naznani zahvalo ljubljanskega mestnega sveta glede" so-žaljc., izraženega Ljubljani radi nesrečnih žrtev z dne 20. t. m. Dvajset let pozneje. Nadaljevanje = „Treh mušketirjev". = Francoski spisal: = ALEXANDRE DUMAS. == (Dalje.) — Mordioux! pravi d' Artagnan, ne poj de menda drugače. Premišljeval sem dolgo, kje je kako sredstvo, da bi se tega izognili, toda priznati moram, da ga nisem mogel najti. ¦— Pustimo to, pravi Aramis, sedaj si moramo biti edini glede položaja; kako torej izvedemo celo stvar ? — Napravil sem dvojen načrt, odvrne d' Artagnan. — Cujmo torej prvega! pravi Aramis. — Če smo vsi štirje edini, porineta vidva na moje znamenje — in to znamenje bo besedica »Slednjič« — bodali vsak najbližje pri njem stoječemu vojaku, midva storiva enako na najini strani; tako bodo torej štirje možje v hipu mrtvi; s tem postane boj za obe strani enak, ker bomo stali štirje proti petim; teh pet se uda, ii samašimo jim usta; ali pa se bodo branili, in potem jih pomorimo: če pa slučajno Grosknv spremeni svoje mnenje ter sprejme samo Porthosa in mene, no, potem se bo treba zateči k velikim sredstvom ter biti z dvojno Siio. To bo nekoliko daljše in bolj hrupno, toda vidva bosta stala zunaj z golima mečema ter pritef- \t noter, ko začujeta hrup. — Toda če ubijejo vaju? pravi Athos. — Ni mogoče! odvrne d'Artagnan, ti ljudje, ki pijejo samo pivo, so preveč nerodni in težki; sicer pa vi, Porthos, svoje ljudi podavite: to usmrti ravno tako hitro, in poleg tega ne morejo dotičniki vpiti. — Izvrstno! pravi Porthos, to bo torej prav čedno davljenje! — Grozno, grozno! pravi Athos. — Ba! gospod rahločutnež, pravi df Artagnan, v kaki bitki bi delali še vse drugačne stvari. Sicer pa, prijatelj, če mislite, da kraljevo življenje ni toliko vredno, kolikor bo stalo, potem nisem ničesar rekel, in obvestil bom Groslovva, da sem bolan. — Ne, ne, prijatelj, odvrne Athos, vi imate prav, oprostite mi. V tem trenutku se odpro vrata in v sobo stopi neki vojak. — Gospod kapitan Groslow sporoča gospodoma d'Artagnanu in Vallonu, da ju pričakuje, pravi vojak v slabi francoščini. — Kje? Vpraša d'Artagnan. — V sobi angleškega Nabuhodonosorja, odvrne vojak, ljut puritanec. Prav, odvrne Athos v izborni angleščini; prav, povejte kapitanu Groslowu, da pridemo takoj. Pri žalitvi, ki jo je izustil puritanec proti kralju, je zalila Athosa rdečica. Puritanec nato odide, lakaji so dobili ukaz, naj osedlajo osem konj ter naj gredo čakat, ne da bi se razšli ter niti stopili s svojih konj, na vogal neke ulice, ki je bila oddaljena kakih dvajset korakov od hiše, v kateri je bival kralj. III. L?/^-; enet-partija, Ura je bila res že devet zvečer; straža se je menjala ob osmih, in že pred eno uro je začel Gros-low svojo službo. D'Artagnan in Porthos, oborožena s svojimi meči, Athos in Aramis pa z bodali, skritimi na prsih, so odšli proti hiši, ki je imela služiti nocoj za ječo Karla Stuarta. Athos in Aramis sta stopala za svojima zma-galcema, navidezno pohlevna in neoborožena, kakor dva jetnika. — Pri moji Veri, pravi Groslow, ko jih zagleda, skoro že nisem več računal na vas. D'Artagnan stopi k njemu ter mu pravi na tiho; — Zares, za trenutek sva že pomišljala z gospodom Vallonom. ~ Zakaj pa? vpraša Groslov/. D'Artagnan pomežika !proti Athosu in Aramisu. — A, a! pravi Groslov/, zaradi teh dveh? Kaj bo to! Naj le vidita svojega Stuarta, če ga želita videti ! pristavi smehljaje. — Ali ostanemo čez noč v kraljevi sobi ? vpraša d'Artagnan. — No, ampak v sosednji sobi; in ker bodo ostala vrata odprta, bo to ravno isto, kakor če bi bili v njegovi lastni sobi. Ali ste se založili z denarjem? Povem vam, da nameravam nocoj igrati prav po peklensko. (Dalje pride.) Deželni syetwk Pettarin prečita došle I peticije. Deželni glavar naznani doSle nujne predloge in deželni svetnik Pettarin jih začne citati. Kajnih predlogov, katera so vložili slovenski klerikalci, je bilo 42. Slovenski klerikalni poslanci so v sporazumu z laškimi liberalci začeli tehnično obstrokcijo. Gregorčič, Zega, Kosmač, Klančič, Ber-buč — na ta imena je bilo vloženo 42 nujnih predlogov v oBsirnkcijske namene.dase zapravi 6as ter caemogoči delovanje deželnega zbora. . Nad 2 uri je trajalo čitanje nujnih predlogov. Cital je Pettarin, pil vodo, pa je le moral nehati, za njim Se dva droga deželna uradnika; vsi so bili izmučeni, klerikalni junaki slovenski pa so sedeli mirno ter pogte-davaii tje čez, če sta z njimi zadovoljna dr, Pinavčig m dr. Venier, ki sta bila med glavnimi vzročitelji škandaloznih napadov na Slovence povodom kolesarske slavnosti. Predlogi so se tikali raznih gospodarskih rečij, železnic, cest, vodovodov, ljudskega šolstva, brezobrestnih posojil, celo zahtevo po slov. vseučilišču so privlekli na dan v obstrukcijake namene; nazadnje so zahtevali tndi premembe deželnega volilnega reda in brati seje moral cel stavbeni red; že ta dva „redaa sta vzela več nego 1 uro čitanja. Galerija je kazala čudovito potrpežljivost, kajti večji del je vstrajal prav do konca. Laški poslanci so se bili naveličali že sedeti; zato so odhajali, pa tudi slov. obstruk-cijski junaki so začeli odhajati. Pajer je odstopil predsedstvo Gregorčiču, ki je mogočno sedel na predsedniški stol. Jako imenitno se je držal na stolu, ali dolga ni bila ta čast, kajti kmalu je konstatiral dr. Gregorin n e-sklepčnost deželnega zbora in konec je bilo komedije slovenskih klerikalcev. Vložili so predloge, potem pa namesto da bi ostali na sedežih, da se njihovi predlogi sčitajo do konca, so pa ušli s svojimi laškimi zavezniki vred. Prihodnja seja se naznani poslancem na dom. Slovenci in Slovenke! Žrtvam 20. septembra 1. 1908., tako nedolžno usmrčenim in ranjenim, se slovenski narod najlepše oddolži s tem, da prispeva v prvi vrsti za oskrbo ponesrečencev, od katerih bo marsikateri pohabljen ali vsaj zelo oslabljen zapustil bolnico, potem pa za njihove rodbine, ki so podpore potrebne. Združeni narodni odbor se zatorej obrača do vseh Slovencev in Slovenk, da se odzovejo temu rodoljubnemu pozivu in vsak po svoji moči v ta namen prispevajo, prav posebno pa naši denarni zavodi, občine, korpora-cije itd. Kot neizbrisno znamenje naše ljubezni do onih dveh, ki sta padla 20. septembra 1908. kot svedoka smrtnega sovraštva, ki ga do nas goji naš narodni nasprotnik, obenem kot opomin k skupnemu delu za prava našega rodu in jezika, pa je tudi potrebno, da jima postavimo SPOMENIK, dostojen stvari, za katero sta padla. Slovenci in Slovenke! Nabirajte in prispevajte, da na ta način ovekovečimo spomin na naša narodna nračenika! Združeni narodni odbor. Prispevke, o katerih se bo polagal Javen račun, sprejema za združeni narodni odbor g. dr. Alojzij Kokalj, odvetnik v Ljubljani, sprejemajo jih pa tudi upravništva slovenskih Časopisov v Ljubljani, da jih oddajo imenovanemu odboru. serje), vsled katere so naprednjaki poraženi, j Menda bo konec sveta, kali I V tem dopisu nas pa posebno veseli, da pkatoliSkega izobraževalnega društva" član priznava, da so je pri dotičai veselici tepel, še več, priznava celo, da je s pestjo napadal svojega nasprotnika Bratino, o katerem je znano, da ni <še nikomur in nikoli nič zalega napravil; ta katolik očita mu tudi pijanost. Kdo ve, če akavci" kaj čez mero pijejo: Neki Juri, član katol. društva, je bil oni dan pri veselici tako nadelan in naložen, da mu je iz ust in nosa prav po katoliško — čedno viselo doli čez brado. Vemo, vemo, kako rad pije Jepe, poznamo dobro Štrancsrja in še katerega pobož-njaka; toda ne maramo vsega obešati na zvon. Če napadeni Bratina pije včasi rad kozarec vina, se tega ne sramuje in je pije za svoj denar, ne pa da bi je prosil in fehtal kakor to delajo klerikalci celo posvečenega stanu, ki potem liberalno vino čez mero pijo na skrivaj. Znano je, da dotični napadeni Bratina zlasti v tednu zmerno pije, a če si v nedeljo privošči, ni ga treba zato tepsti. Priče pa so, da je na dan veselice bil v svojem rokodelstvu in da do takrat ni prav nič pil. Vidi se torej, da bi „kavcitt tepli radi dobrovoljne in trezne ljudi, če ne drže ž njimL To je namreč pravo katoličanstvo! Bog ve, če bo Jepe še kedaj birmoval? Če bo, bo jedel, kakor zadnjič, tudi on kolače... ii rthinbirška občim. - »Gorici« in nPri- morskemu listu" naj se zahvali neki pošten kmetic iz rihemberške občine za lekcijo, kojo je vdobil dne 22. t. m. pri okrajni sodniji v Ajdovščini. Po kmečkem shodu v Štanjelu nista slišala ta dva lista potrebnejšega nego vdariti po gosp. Cigoju, češ, Čenčili vdriha 4>o duhovščini. Pri nas tudi ne manjka ljudi, ki se dajo.preslepiti ter trosijo take in ed-nake reči po občini z »gotovimi" nameni. Gosp. Cigoju ni bilo na tem, da bi bil ta kmet kaznovan ter mu je tudi odpustil s pogojem, da plača neko svoto denarja v dobrodelne namene in sicer za dijaško kuhinjo in za družbo sv. C. & M. Neki drugi tiček se je pa topot izmuznil roki pravice. Ta se pa nima zahvaliti nG.a in „P. L.a, temveč velikodušnosti lastnih bratov, koji, da-si ne živijo v nikaki tesni zvezi in prijateljstvu ž njim — so se vendar pri obravnavi odpovedali pričanju. Martin, Martin — pozor! nikar ne misli, da te bodo vedno ščitili tvoji bratje. Jezik za zobmi in ako bi te pa slučajno kdo nagovarjal, ga iztegniti, reci mu, naj rabi on last- — Menda se razumemo.... vsoto denarja. V ta namen je bil karat od župan-Btva povabljen v občinsko pisarnico dne 12. t. m. Videti hočemo, kako kurat dokaže svojo izjavo. Dolžnost g. župana in g. nadučitelja pa je, da vso stvar spravijo na pristojno mesto v obrambo svoje časti, kajti to ni malenkost. Iz krminskega okraja. ŽNFUStVO Dolenje je tudi čutilo potrebo, pridružiti se protestu proti premestitvi slov. učiteljišča iz Kopra. Sedaj pa se je doznalo, da je omenjeni protest v imenu dolenjske občine poslal bivši župan Budigoj samnasvojo roko; ne da bi torej omenil kaj o tem pri kaki seji. Protestu se je pridružilo 7 furlanskih občin, torej sedaj jih ostane še 6, a še v teh se je godilo morda kakor v Ddenjah. -•- Ta žnpan je sedaj odstopil in neposredno pred odstopom je poslal »protest", Mož je skoro edini zagrizen Lahon, kar jih je tam okoli, zdelo se mu je, da poleti pri občinskih volitvah, zato je kar sam odstopil; sicer je imel dobro slutnjo. Iz komenskega okraja. Anton Ravnik, Martin Makarovič, Franc Kune fotogr. iz Ljubljane, Štrukelj-Bankle iz Bo-derža, Vinkler Jos. iz Lokovca, skupaj: 36 K. Karol Kocijančič 80 vin., , Valentinčič Toni 60 vin., Gec France 50 vin., Katarina Pe-ternel 50 vin., Gec Fran krčmar 40 viu., Podbršček Janče 40 vin., Valentinčič Vinko 30 vin. Po 20 v.: Prostak-1 ovec, Markič Martin, Štefan Valentinčič, skupaj: 4 K 10 v. K temu dodali fantje kanalski že prej nabrani znesek: 7*— K, skupaj 60 K 10 vin. Ideje DOPISI. Iz ajdovskega okraja. RlhembBrg. — Zopet se hvali v „Prim. glisti" nekdo iz Brjij, da je neko »katoliško izobraževalno društvo", katerega do danes še v Brjah ni, priredilo veselico na Kresiji (Pre- Iz goriške okolice. Iz Št. Andreft. — Vzoren katoliški du-hovon je pa vendar kurat v Št. Andrežu, tako da ga v njegovi omiki težko kateri nad-kriljuje. Po deželnozborskih volitvah nam daje s svojim početjem misliti: ali ni vse prav z gospodom ali je pa tako hudoben. Ni še davno temu, ko se je v »Gorici" pisalo, da g. kurat rad grešnikom odpušča. Delovanje g. kurata pa nas je privelo do prepričanja, da je ravno narobe res. — Grešnikom odpuščati, to njemu ni prva briga. On ne pozna milosti, ne pozna miru — sprave in ljubezni. On ne pozna drugega kot osveto. Maščevanje proti njemu neljubim osebam, to je njemu glavna stvar. Osebi, ki se je pregrešile proti njegovi sveti volji, tej hitro nastavi na glavo svoj maščevalni meč, in poprime se vseh sredstev proti taki neljubi mu osebi. Vsakemu Človeku se mora gnusiti početje kurata nasproti g. nadučitelju. G. nadučitelj je za časa deželnozborskih volitev volil po lastnem prepričanju proti klerikalni stranki. In to je dalo povod kuratu, da ga od tedaj naprej preganja. Še celo v cerkvi mu ne da (miru. Nekateri otroci se doma pripovedovali, da še celo tedaj, ko je prišel v šolo podučevat veronauk, ko so jO nadučitelj odstranjeval, je baje za njim s prstom kazal. Da bi gosp. nadučitelju kolikor več škodoval, poklical je sedaj nekega dne k sebi svoje petolizce, ki sedijo na občinsko starešinskih stolcih in jim zažugal, da morajo v prvi starešinski seji delati na to, da se g. nadučitelju odvzame tajništvo. Omeniti moramo, da so v starešinstvu oba ključarja (eden analfabet) in tri cerkveni pevci. Torej zeleni Jože hoče biti tajnik ? To bi bilo potem lepo, kaj ne? Ali to se Jožku nikdar ne posreči. Ali ko-je Jožek videl, da ima za seboj Se prešibko armado, predrugačil je bojni načrt. Obrekel je baje g. župana in g. nadučitelja, do sta mislila občino opehariti za vefio Sveta pri Komnu, 20. septembra 1908. — (Kronice, ne dušice!) — Naša vas pripada pod komensko cerkveno upravo. Do letošnjega leta so opravljali komenski duhovni gospodje v naši cerkvi takozvane vrstne maše, a sedaj imamo tu maše le, kadar se posebe plača. — Tudi so do pred tremi leti učili veronauk naše otroke v šoli kaplani iz Komna, kakor je njih dolžnost brezplačno. A pod pretvezo, da je dekan obtežen z delom, kaplan pa da je bolan, je bil izročen ta poduk škr-binskemu župniku. Govorilo se je takrat, da se poveri veronauk našemu g. učitelju. V začudenje pa smo doznali, da je naš učitelj preklican liberalec in da se komenski dekan in škofija upirata njega imenovati kot pomožnega učitelja za veronauk. Ni pa bil strah t-'io velik, pač veliko bolj so dišale srebrne kr«se župniku v Škrbiui, zato je hlastnil po Ijonujani službi na *>reme davkoplačevalcev. Tako, do takrat smo imeli pouk v veronauku brezplačen, ker vsak duhoven je dolžan učiti ta predmet v njemu izročeni duhovniji, a zdaj, čeravno so slabši Časi, plačaj kmnet i — molči! Omeniti treba, da so prejšnji duhovni iz Komna lahko opravljali ta poduk, ker jim ni glav mešala politična agitacija, sedaj pa, kadar je treba delati, kar Kristus vkazuje, naredijo se nmarot". Doznali smo pa ravnokar, da je okrajni šolski svet v Sežani spoznal veliko krivico v tem, da se plačuje iz naših žepov to, kar se po postavi ne sme. Škrbinskemu župniku ni bila namreč zadostna plača, ampak prosil je, naj se mu še zviša. Okrajni šolski svet je to prošnjo scavrnil in rekel gospodu, da mu pd letošnjega leta naprej nič več ne plača, ker so za to delo tako že dobro plačani duhovni iz Komna. Pravijo, da so sedaj vpisali našega učitelja za velikega kristjana in prosijo, naj šolski svet njemu zaukaže učiti veronauk. Tako, dokler je šlo za njih prid, je bil liberalec in sedaj, ko jim ne diši več salo, je učitelj Ipa-vec velik svetnik. Mi spoštujemo našega pridnega učitelja; vemo, da ima on že tako veliko breme, nikakor pa ne odobrujemo, da se na račun davkoplačevalcev trati z denarom. Poklicani možje naj pomnijo, da imajo duhovni gospodje dovolj časa za politikovanje, naj imajo kako urico tudi za delo njim odmerjeno. Občinarji. za nove nujne predloge sppejetoa klub slovenskih klerikalnih poslancev. Plačilo po dolgosti in dogovora. Zveza narodnih društev. Veselici I PodgorI v nedeljo se je izvršila povoljno v vsakem oziru. Poročilo prihodnjič, Spominjajte se pri vseh prilikah tudi prepotrebne Z. N. D., ki skrbi za izobrazbo ljudstva! Iz kanalskega okraja. |Z Kinall. — Kakor je bilo že objavljeno, nabral je g. not. cand. Fran Vuga v Kanalu 42 K za družbo sv. Cirila in Metoda namesto venca na grob žrtvam v Ljubljani. Po na-daljnem nabiranju je prišlo do 60 K 10 v., kateri znesek nam je imenovani gospod poslal po poštni nakaznici. Darovali so: Nekdo 4 K, Blaž Košir 3 K, obitelj Križnic 2 K, Henrik Malnič 2 K, Jože Žagar, žel. urad. 2 K. — Po 1 K so darovali gg. Adalbert Ivančič, Štefan Segalla, Anton Bajt, Fran Berlot, Miha Boltar, obit. Jug, obit. Albert, Bajt-Podbršček kavarna, obit Gariatti, Karo-lina Leban, Frančiška Krajnik, Karel Angeli, Josip Baudaž, Martin Šuligoj, obit. Utaga, neimenovana N. "S.f Josip Debenjak, Ivan Humar, Košir Srečko, Ciril Ivančič, Josip Plahuta, Sauli Štefan, Zagorski, Josip Hrast, Urbančič Miha, Žerjal Anton, obit. Rogač, Virant Ivo, Nunut Josip, Valentin Kofol, Razne vesti. Prosimo, Čitajte pazljivo današnji uvodni članek! Tam je povedano jasno, kakega narodnega izdajstva sta sposobna vrla poslanca S. L. S. Gregorčič in Berbuč! »Pivske In glasbeno drušho" — Podružnic? »Glasbene Matice" v Ljubljani. — IX, društveno leto. Glasbena šola v 9. šolskem letu 1908,-9. Zavod stoji pod artističnim vodstvom gosp. Michl-na. Vpisovanje gojencev v glasbeno šolo za teorijo, glasovir, gosli, solopetje in dijaški zbor se vrši vsaki dan od 8. do 12. ure dopoludne in od 3. do 5. uro popoludne v društvenih prostorih v »Trgovskem domu". V sredo dne 30. t. m. ob 2. uri popol. naj pridejo vsi vpisani učenci v društvene prostore, da se jim ondi naznani razdelitev ur. Bedni pouk se prične v četrtek 1. oktobra. Učni predmeti so: teorija, glasovir, gosli, solopetje in zborovo petje. — Pegici vspre-jema: 1. Društvenina starišev za 10 mesecev po 1 K. 2. učnina za vsakega učenca po 3 K na mesec, več učencev iz ene družine plača prvi po 3 K in drngi po 2. K na mesec. V Gorici, 24. septembra. 1908. Odbor „Pev. in glas. društva". Preskusni« učiteljska usposobljenosti za obče ljudske šole In meščanski sols začno na c. kr. ženskem učiteljišču v Gorici dne 4. novembra t. i. ob 8. uri dopoldne. Pravilno opremljene prošnje se imajo predložiti predpisanim potom do 15. oktobra t V ravnateljstvu c. kr. izpraševalne komisije za obče ljudske in meščanske šole v Gorici. Driištis »Gor. Slot Mladina" sklicuje redni občni zbor na torek 29. t. m., ki se bo vršil ob 8'/» zvečer pri „ Jelenu". Ako bi občni zbor ne bil sklepčen, se vrši pol ure pozneje drugi ne glede na število navzočih členov. — Dnevni red je: 1. Pozdrav predsednika ali podpredsednika; 2. Tajnikovo poročilo: 3. Poročilo blagajnika; 4. Volitev novega odbora; 5. Slučajnosti. Dela iriČaNJI IJadstM od novega deželnega zbora. Dela hoče, delo zahteva. Gregorčič in Berbuč sta obljubljala, kako bosta delala za kmeta v deželni zbornici. Ali sedaj, k o j e (as delati, sta pa ustavila delo z »nujni mL predlogi*. 42 nnujnih predlogov" je bilo prečitanih v ponedeljek v seji, tako tla se ni moglo do dnevnega reda. In do dnevnega reda se še ne pride, ker so vložili laški liberalci, zavezniki' Gregorčiča in Berbuča, okoli 70 nujnih predlogov, ki vzamejo zopet več sej, da se bo samo citalo ter bodo delali tako tehnično obstrukcijo. — Ljudstvo pričakuje dela, slovenski duhovnik dr. Gregorčič pa noče dela, in ž njim ga nočejo laški liberalci. Vsi ti so sovražniki ljudstva. Za ljudske koristi je vsem tem malo mar; njim je le za svoje kaprice in svoje ž e p e. — Ludstvo bo terjalo od teh ljudij račun. Sodba, katero izreče o njih ljudstvo, bo grozna. * Za družbo si. Cirila In Metoda je nabrala gdč. Hdnig pri omizju v Solkanu pri g. Ma-rušiču o priliki odhodnico gg. Franca Šercer in Franca Kovača 11'40 K namesto venca na grob umvlim ljubljanskim žrtvam. Zl dljaikO kuhinjo je nabrala vdova g. Katarina Marufiič 1104 K. Živela! Predsadsho deželnem zbora, ki obstrulra. — (ledno predsedstvo imamo v našem deželnem zboru. V tretji seji je .oj^ruiral .Ježejni gk-var proti večini ter jo popihal iz zbornfcef namesto da bi bil predsedoval, ko je bila zbornica sklepčna. Če ni hotel predsedovati, se je moral odpovedati. Jedno ali drugo. Vsak parlamentarec bi bil storil jedno ali drugo. Ali Pajerjev "parlamentarizem je špecialiteJaT On dela, kar hoče ter piska na pravi parlamentarizem. Še nikjer se ni kaj takega zgodilo kakor v tretji seji deželnega zbora v Gorici. — Pomočnik v obstrukciji mu je dr. Gregorčič. V tretji seji je obstruiral glavar, zakaj ne bi podglavar v četrti? In res smo yideli dr. Gregorčiča, kako je zabarikadiral dnevni red z »nujnimi predlogi". Prihodnjič bo obstruiral morda še podglavar, zakaj ne bi potem zopet glavar? — Deželni glavar je prelomil prisego, da bo nepristranski predsednik deželnega zbora — pa kaj. V izvestne namene store* izvestni ljudje vse, tudi take reči, katerih bi nihče drug ne storil. — čedno predsedstvo, res! Koliko časa bo to trajalo? Kaj pravi vlada ? Deželni zbor ima v e-č i n o, ki hoče delati, ali predsedstvo obstruira ter onemogoča delovanje deželnega zbora. Koliko časa misli vlada še osrečevati nas s takim predsedstvom? Ljudstvo glasno kliče* da je zadnji čas, da se naredi konec takemu predsedstvu 1 Pozor!— Opozarjamo gg. pevce „S!ov. •finega in podpornega društva v Gorici", da se vrši vaja kakor Že naznanjeno v četrtek ob 8. uri zvečer. Gg. pevci so naprošeni, da se udeleže vaje polnoštevilno in da pridejo točno. Židovski »Gorriere" In katoliška »Gorica" sta se našla v presrčni ljubezni do strica Berbuča. Da ga „Gorica" uneto brani ter pravi, da je izvoljen že v prvi volitvi in naj se druga iz-veljavi, umejemo, da se pa „CorriereB prav tako trudi za Berbuča ter je priobčil dolg članek, v katerem razlaga, kaka strašna krivica se godi Berbuču, to kaže jasno zvezo, ki obstoji med slovenskimi klerikalci in laškimi liberalci, zvezo, ki hoče zopet skrajno škodovati goriškim Slovencem, ker prinesla bi nam novih 6 suhih let. »Corriere", ta lopovski list, ki zmerja Slovence z vandali ter piše skrajno nesramno in podlo o dogodkih v Ljubljaai, ta umazanec, ki ima na vesti tudi biokoštne izgrede proti Slovencem v Gorici, ta cunja sedaj brani Berbuča in hodi zanj v ogenj kakor za Bombiga ali Venierja. pCornere" hvali slovenskega klerikalnega izdajalca, ker ve, kako bi bil h v sle ž en Lahom, ako bi zlezel zopet v deželni odbor! — Škandal! Sramota Berbuču ! Fej! Laški ljudska ffnill je imel* v nedeljo shod v Gradišču, ua katerem so zborovalci, ki jih je bilo jako veliko število, odobrili postopanje svojih poslancev v deželnem zboru. Sprejelo se je z viharnim ploskanjem na znanje, da se je izrekel nSlovenski klub" za pripravljenega podpirati vse opravičene zahteve in želje furlanskega ljudstva, česar nočejo storiti laški liberalci, — Navzočih je bilo vseh 6 poslancev laške ljudske stranke. Dr. Griferčlt ima velikanski apetit. Njegov klubček ims. že deželnega podglavarja, njega. Mesto je važno. Če se izprazni glavarjevo mesto, bo vodil posle deželnega odbora podglavar do imenovanja glavarja. Tudi predseduje. Dasi niti to mesto pravzaprav ne pritiče Gregorčičevi strančici v deželnem zboru, se mu je vendar odstopilo. Ali mož še ni sit. Sedaj hoče še e n o odborniško mesto. Torej 5 mož bi imelo deželnega podglavarja in enega deželnega odbornika. ^Slovenski Muba, ki šteje 9 vlanov, pa naj bi imel k večjemu enega deželnega °