Politični ogled. Bivši trgovinski minister baron Dipauli je dae 28. jaa. aa Dunaju v 61. letu svoje starosti umrl. Bil je vodja katoliško-Barodae flemske straake aa Tirolskem ter je užival v deželflem zboru tirolskem ia državBem zboru velik ugled. Kot trgoviaski minister pod grofom Thuaom je pokazal velike dusevae zmožao8ti. Zadflja leta se Bi več bavil maogo 8 politiko, ker je bil bolehea 1b so mu že zelo opešale oči. Vsi so občudovali Bjegovo trdao versko prepričanje ia gorko ljubezea do ljudstva. Kot Nemec ai bil aestrpea, ampak za enakopravflost vseh avstrijskih aarodov. Novi vojaški zakon bo prišel prej ali slej v aasi državni zbornici v pretresovanje. Šlo se bo za to, ali bodo vojaki služili zaaaprej samo dve leti, ali pa se aadalje tri kot doslej. Kmetski poslaaci bodo morali posvetiti temu zakoBU več pozoraosti. Za kmeta se morajo dobiti iste ugodnosti kot imajo meščaBi. Kdor je b. pr. izdelal kmetske šole, ajemu aaj je dovoljeao služiti tudi samo eao leto. Na to, da se mesčanski aiaovi pri aaborih mBOgokje brezvestao oprosčajo, aaj se strogo pazi ia Baj se krivci kazaujejo. Pri vojaskih vajah se aaj ozira na kmotsko delo in naj se zmaajšajo za polovico tega časa, akozi katerega aedaj trpijo. Nemiri na Ruskem. Krvavi dogodki, ki jih je bil Petrograd dne 22. jaauarja priča, se Biso več poflovili Delavci so videli, da so bili zapeljani od svojih židovskih ia nihilističnih voditeljev, ter so se zadržali mirno ia dostojao. V nmogiti delavBicah so zopet pričeli delo. Večji aemiri aego v Petrogradu so pa sedaj po drugib mestih v državi. Samoumevao! Strašae Bovice iz Petrograda so razburile delavce vse povaodi ifl tudi izrai Petrograda so se delavcem pridružili hujskači, ki se jih prigovarjali k aemirom. Tako 80 po vseh večjih mestih ustavili delavci delo, ia posebao veliko stavkujočih delavcev je v Moskvi ia Varšavi, kjer je prislo tudi do spopadov med delavci ifl policijo. A tudi tukaj uvidevajo delavci počasi, da sojih voditelji spravili aa kriva pota. V Moskvi so v večifli tovara zopet pričeli delati. Želeti je, da se delavci ne dajo več izrabljati hiflavskim hnjskačem, a želeti tudi, da vlada skrbi za blagostaaje delavskega staau odslej bolj skrbao ter da ljudstvu več prostoati ia pravic. Velikanska stavka na Nemškem. V premogokopih aa Vestfalskem m na PoreBskem ob reki Ruri je ustavilo okoli 240.000 delavcev delo. Stavka traja dalje. Lastaiki premogokopov so aa aečuveB aačiB izrabljali moči delavcev ter spravljali njib življenje v Bevaraost. V omeBjeaih premogokopib dela tudi več tisoč Slovencev, ki so se vsi pridružili atavkujočim. Nemska vlada vleče s posestaiki prernogokopov, z izseaavalci delavcev, za to se ae ve, ali bo stavka kaialu koačaaa ali ne, ia bolj se še je vsled tega stalisČa vladiaega bati, da se bodo Biorali delavci brezpogojao udati. Katoliške straflke Ba Nemškem deaarno podpirajo stavkujoče delavce! Državnozborske volitve na Ogrskem. Dae 26. jaa. je bila velika volilaa bitka na Ogrskem. Miaisterski predsedaik grof Tisza je Bameraval spremeaiti poslovaik v državai zborBici, da oaemogoči obstrukcijo, ki je aastopala po avstrijskem zgledu tndi Ba Ogrskem. Predao pa je to storil, razpustil je državai zbor ter razpisal aove volitve. Ako hoee ljudstvo dela v zboraici ia Be obstrukcije, naj voli vladae priataše. Ljudatvo pa je pri volitvab odločilo proti vladi. Od 400 poslafliških meat je dobila vlada samo 154 poslaacev, vse druge pa združeni Basprotoiki. Ib kar je velikega pomeaa, postala je Bajmočnejsa stranka ca Ogrskem sedaj Kosutova stranka, ki noče z Avstrijo imeti ni<S skupaega aego osebo vladarja. Grof Tisza bo seveda odstopil od vlade ia vae se radovedno vprašuje, kdo bo aastopil ajegovo dedščiao in kakšea bo program nove vlade.