St. 79 Mfeisa HM fiMtt O0M M U |M ^ v iivaemU potfdeijek, vsrt^Isp-'žjiitrSJ: OrerfndRvo: ullc* St 20, L nadstropje uopii naj se pošiljajo urr * - pi L 60.— ■ ozemstvo mesečno 5 Hr * - ^eldon nr ve Si. >1-57 v mm, v Boran i. aprua im Posamezna Številka 20 cent. Letnik XLIX EDINOST Poesmezne Številke v Trata in okolid po 20 cent — Oglasi se računajo v lirokoati cm koion« (72 mm4 — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent osmrtnic«, zahvale, poslanice ta vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina ln reklamacije se pošiljajo Ukljočno uprav* Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Aslškega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57. II volilni shodi ki se nam god^o. Poseboo je navajal razloge, radi katerih nastopamo s svojo samostojno listo, oziroma o namerni, ki ga zasledujemo a tem nastopom. Obema govornikoma so z bor oval ci borno in nav'ušcno pritrjevali. Zborovale i so manifesti • je popolno soglasje z iz- ^ vernikov. me d 6 vfh a rnii n " od ob r a -1 ^Ifa^o^Kto. Nate pre- j.* . Ugovore navzočnih še! na razmerje med n^.a^ K^^ V„«U J, 2 pozd.------------- —-------—uiitttianii < n od naših volilcev je govoril naš kan-j kakega smisla, da bi izrekali za to aH I t dr WiHan J1___I_____Mn d^v^rr.iL *»r«-i ^o snow. rrein občinstva :a--:sto-v ;e dr. Wilfan zavrnil, in ker stranko. Vsi njeni propagatorji obljubljajo Tv-rda niso imeli drugih argumentov, so se našemu ljudstvu po shodih najrazličnejše ij --orolmki- proslavili s iem, da je neki stvari Prvič povdarjajo, da bodo imeli ve-. zalučal dve jajci proti našemu kan- čino m bodo lahko največ dobrega sto-•i&im. kateri sta pa zadeli steno zidu, ob rili za naš narod. Ako bi se le dese-k T rem je stal govornik. — Drug tak tina cbljub izvršila, bi bil tu paradiž, n;r-,k je prevrnil mizo, na kateri je stal j ravno tako bi že desetina groženj ustva-J. -nik* Shod se je kljub tem incideniom j rila pekel. Naše ljudstvo si 1IVO_l iS. d'jeval in končal v redu. * C * Shod v Bovcu se je vršil istočasno do-- oldne, kaker shod v Tolminu. Govoril je ? L pnik slovanskega volilnega odbora, . jj poslanec dr. Podgornik, dvajset mi-pred volilci, ki so se zbrali še v za-jo-tnem številu z ozirom na io, da je bil ,N;>d aapovedan takorekoč šele isti dan sutra j, ker odbor ni mo^el poprej razpo-. • i radi odsotnesti kandidata \Vilfana, ki <;a je zadela družinska žalost. — iCo je naših zavednih Kraševcev. Vrstili so se navdušeni govori in lepo ubrano petje vrlega domaČega pevskega društva «Ven-Doao lanKo najvec aoor^, ce¥>>. Oglasil se je 'tu<£ tajnik tamošnje a naš narod. Ako bi se le dese- fantovske sekcij Govoril ,e .wnom stvarno, povdarjajoč potrebo mirnega sožitja med obema plemenoma. Veseli ga, da se je zborovanje izvršilo tako mirno in v najlepšem redu. In res ni bilo niti naj ki tudi našemu občinskemu komisarju kratijo spanje f « • • cinik dr. Podgornik hotel preiti v i>i del ovojih izvajanj, je nestrpni za-n •: i k fašizma inženir Fischer (puro ?u začel vmes kričati, na kar je tni zastopnik oblasti shod razpustil, sto da bi pozval k redu motilca i ;!ci so se nato razšli, še boli potrjeni •ji odločbi, da dajo vsi 6. aprila svoj , naši listi in da bodo delovali na to, >e vsi naši volilci udeležijo volitev. * * * >hcd v Kobaridu, tudi napovedan šele dan dopoldne za 3'-j uro dopoldne, je ozirom na to zadosti dobro o-biskan. • v se je na trgu, kakor tudi shoda v iminu in Bovcu. Shod je otvoril v imenu -.auskega volilnega odbora dr. Podgor-dal besedo našemu kandidatu cir.ju STS^ n^a-n^-tne* incidenta To je ^t^Tn ^^rZ^. j ^ar, te ni ialfeno. a.a vrlin, in zna- gndia iid^iii --- ^ ^' čainim Kraševcem za la so si zapisali lo smatraio fasisii nam za koristno m <-<> , r o tem živo prepričani. Slične .dobrote, »mi tako častno szpnčevalo! Pokazali bi ^di nadalje skušali doseći za nas. so, da so z ene stram element miru z Zato mora naš narod voliti može iz svoje druge pa, ph nobene vabe, nobene srede sinove kmeiov. Zato naj v nedeljo, grožnje m nobeni prerod ne morejo orna-dajo'vsi glas naši slovanski hsti. Naš na-j »ah v nph zvestobi^ do svojega naroda, stop ni naperjen proti vladi ne proti dr- i Uverjeni smo, da tudi dne. 6 aprila poka-žavi temneč hočemo le imeti v rimskem že,o, da ta njihova zvestoba ston trdno parlamentu svoje lastno zastopstvo, ki istotako kakor skale njihove kršne zemlje, nam pritiče po našem številu in do kate- * *■ * rega imamo po zakonu pravico. Zato v| j2 Ricmanj. Minulo nedeljo je sklical nedeljo vsi brez strahu na volišče! ! naš občinski komisar na sestanek vse Kot oroti^ovornik za fašiste se je oglasil J bivše vojake. Dolgo, lepo in sladko jim je k besedi g. prof. Urbanaz. Priznal je, dajgov(>r}jt obljubljal jim je vse možno in ne-predgovoru i ki govorili resnico, da j možno, pravi raj že na tej zemlji. G. ob-ako volijo Slovenci slov. listo, niso proti tinskemu komisarju so azistirali fašisti. vladi, ne proti državi. Toda tudi ako volijo za fašist«, m^o zato proti svojemu narodu. Fašisti da so pri radnjih volitvah ki so seveda pritrjevali vsaki — obljubi! Naši pa so osiali povsem hladni in so se začeli počasi — izgubljati. Saj so dobro res bili drugačni, tudi njih metode, toda vedeli, kaj je hotel občinski komisar doseči s tem sestankom. O te vražje volitve, De Štefani o tMMh (manam zborovalci pozvani poslušati tudi :'vpianja. Vslcd nestrpnosti male j a fašistov pa je shod degeneriral v ilovor, ker so fašisti zahtevali, da po-protiiziavo na vsako izjavo ha-ika. Tekom tega dvogovora i iakrat so se borili za vlado; danes pa tvorijo vlado in imajo interes branili interese slovanskega nareda v Italiji, ker so ti interesi tudi njeni interesi. Naši volilci naj ne volijo za fašistovsko stranko, ampak j MILAN, 30. Ob 11. uri se je zbralo v za vlado, ki je rešila Italijo pogina. Rekel gledišču «Scala» veliko Število ljudi. Bil , t- j * ^ -----—je namreč naznanjen govor finančnega ministra De Štefani o finančnem položaju Italije. Nekoliko po 11. uri je vstopil v gledišče tudi ministrski predsednik, ki se mudi te dni v Milanu. Zaigrana je bila najprej himna aGiovinezza*, nakar je župan sen. Mangiagalli j>ozdravii vse prisotne ter oddal besedo finančnemu mi- Volilni shod v Kaštelirju. Za v nedeljo ob 15. uri napovedani volilni shod v Kaštelirju je zbral pred Narodnim domom skoro vso vas: moške in ženske, staro in mlado. Udeležili so se ga tudi odposlanci poreškega fašja. Zastopnik" slovanskega volilnega odbora, g. dr. Vratović, je navzočnim zboro-valcem razložil pomen volitev ter jih v zbranih besedah prepričal, da bodo znali zastopati stvar našega naroda v Julijski Krajini, njegove gospodarske in narodne težnje, edino tisti možje, ki so s tem narodom vzrastli, ki so ž njim delili od vedno tugo in veselje in ki so se vsekdar zavzeli zanj in to še najbolj baš takrat, ko so ga v dneh njegovega najvišjega trpljenja vsi drugi — komunisti, republikanci i. dr. — zapustili. Omenil je glavne uspehe, Iti so jih v zadnjem času dosegli naši slovanski poslanci pri vladi v Rimu. med temi v prvi vrsti izmenjavo zadružnega denarja in obljube vlade za ublažitev šolske reforme z ozirom na poduk v materinskem jeziku, od katerega je odvisen obstoj našega naroda v Italiji. Nato je govornik nazorno op4sal način glasovanja ter končal s pozivom na navzočne zborovalce, da naj gredo vsi 6. aprila, ki mora postati dan naše časti, na volišče ter oddajo neustrašeno svoje glasove za lipovo vejico in planiko; kajii Mussolini je naše odposlance zagotovil, da bo z vsemi sredstvi zagotovljena svoboda glasovanja. Nastopil je tudi govornik iz fašistovskth vrst, ki je po svojem kratkem govoru nazdravil MussolinijM. » * * (Poročila o drugih shodih prinesemo v prihodnjih številkah). _ _ ._„ ________ ___ _ po svoji vesti i Medvešček se je zahvalil za razpravo g. n ko listo z lipovo vejico in planiko, j Urbaoazu in za vzorno obnašanje pri-avedenega izhaja, da videmski fa-1 šotnih pristašev drugih strank. Sedaj pa, vztraja v zgrešeni svoji taktiki v: k0 so tuli volilci oba zvona — je zaklju-3rtem nasprotju s taktiko svojih somi- i čil — naj po svoji vesti 6. aprila oddajo •t— ---i.: i,: svoje glasove. :em * ♦ * >v v tržaški in istrski provinci. Omeniti je še, da videmski fašisti niso >i-di'i s slovenskimi proglasi in lepaki ter j Shod v Lokvi. Ob 4.40 je otvoril g. - ;m sami priznali praktično potrebo, MedvešČek shod v Lokvi, katerega se je ra e slovenskega jezika. Naj bi bili do- i udeležilo nad 200 liudi. Prinesel^ je po-•i'^idni v tem pogledu nc samo ob volitvah, jzdrav našega prvoboritelja dr. WHfana, ampak tudi pri vseh oblastvih v obče- j raz!ožil tehnično stran glasovanja ter po-slovenskim prebivalstvom in pri Jal besedo g. dr.ju Sedmaku. I ------------------------M _ , ^e dalje, da tudi fašisti poznajo naše po- nu. Navzočni zaitopn:ki lašistovske j trebe, in boljše je, ako se naš narod opre ;e so pred shodom dali zagotovilo, na večinsko listo, ki bo imela nad 400 ■ > \arovana svoboda govora s tem, da j poslancev, medtem ko jih slovanska Usta ? tudi njihov zastopnik do besede, in doseže kvečjemu tri. Lahko da ostanemo n i.i jKom^nlri nnrvani noslušati tudi Slovani, toda bodimo dobri državljani. Jugoslavija ima potrebo italijanske tisočletne kulture, kakor potrebuje Italija pri- 50lIJe li;t uutuu ----—: jatel;stvo in sodelovanje jugosloveriskega, nisiru. De Štefani je v dolgem govoru ori- . . .. j IJ U|. l' L U ■ > U lin ■ ou • - — • naroda. Itaiij? da je pravična, kulturna, j sedanji finančni položaj države. Na- .4..';.. io-. omika. Tekom tega dvogovora n£ tlačitelji a narodov kot predvojna Av-;Ziiarjj |e| da se bo poaiečUo vladi s po->.\ je nekdo od zadaj neopazen pristopil I strija. Nepoznanje med obema narodoma močjo vedno naraščajočih dohodkov tekom ponovil prizor iz Tolmina, t. j. prevrni je ^akriviio največ incidentov. Na koncu tekočega poslovnega leta odstraniti pri-lizo. na kateri je stal govornik. Ob 1 je pozival Slovane, naj volijo po svoji vesti, manjkljaj 1187 milijonov. Ostali primanj-:h pogojih se shod seveda ni mogel na- j jo! Urbanaz je govoril ves čas mirno injklaj radi benečijskih obveznic bo pa od-.. o i----;i_ . __ -- -—tehtan z znižanjem državnega dolga. Minister je končal z vzklikom: ^-Gospodje, na delo!» Govorniku je častita! on. Mussolini. _ Volilne počitnice na univerzah RIM, 31. Minister za prosvefeo je odredil, da bodo radi volitev univerze zaprte od 4 aprila do vključno 8. aprila. Tektonska zveča med Reko in Jugoslavijo vzpostavljena REKA, 31. Vsled razgovorov med italijanskimi in jugoskrvenskimi zastopniki v mešani komisiji za izvršitev rimskega dogovora bo s 1. aprila vzpostavljena telefonska zveza med Reko in Sušakom. To pa je le uvod k vzpostavitvi telefonskih zvez med Reko in glavnimi središči Jugoslavije. General Giardino je izdal ukaz, s katerim se razleguje na Reko pristojbina za pristajanje, katere veljajo v drugih Italijanskih lukah. Položaj po sestavi nooe m$8sl. mađe je prisotne," naj pomnijo na dan volitev,' Burna aeja naroda« skupttfee. - Radićevci da je njih majka Slovenka, da so bile njih} pd^i v nkupačuro. prve besedo slovenske: < Oče in mati!, j BEOGRAD, 30. Za sobotno sejo narodne Temu primerno naj volijo za listo svojih! skupščine je vladalo v vseh poRtičnih krogih -- ■ « * -i t veliko zanimanj«. Zoram so bik vsi poslanci. Vlada je sklenila, da s« forsira sprejetje proračuna in da nc poda deklaracije, ker bi se s tem utegnilo »avUči delo. Sicer pa je vlada sprejela deklaracijo prejšnej vlade od 16. aprila lan. 1. HRSS je sklenila po dr. Mat%o-vem dohodu v Beograd, da gredo njeni po-j^t«;«^ i slanet v narodno skupščino. Opozicijenalni povsem dostojno. Udeležilo se odiočeni. da eventuelno obstmirajo ga je nad lWtt ljudi, govoru je ar. vra- , Dr0raču0i dokler se mandati HRSS ne i-tvenih razglasih, v on ćno je treba še povdariti blagodejni Ta je opozoril prisotne na razmere v «—^ _ t------... a—, Angliji in Nemčiji, kjer vladajo neredi, m'rast med moškim, resnim nastopom četudi so vlade socijaHstične. Glasovi, ki še>|a ljudstva in kričavim, otročjim ve-1 hi jih dali naši volilci tem strankam, bi njem nasprotnikov, ki v zadregi za ar-j bili popolnoina zgubljeni, ker ni primerno, nente hočejo zmagati z bučnim, ustra-j da bi se mi cepili radi svetovnih naziranj, očim nastopom. Resnost in možatofet lio se moramo boriti še le za naše manjšinske pravice. Nato je govoril dr. Ražem. Opominjal n v i iia^i^j- v^iti. ivv. jiiv^i. aii, - w w - .olilcev mora imponirati vsakomur redna vse pohvale. Zato pa smo goda bo usoeh na naši strani. * * ♦ Shod v Vremskem Britofu, V Vrem- kem Britofu se je imel vršiti v nedeljo >b 11, uii volilni shod. Precej ljudstva je :akalo na sklicatelje, toda ti ga niso mogii krvnih bratov slovanskih kandidatov. Shod je bil zaključen ob 5H-* ♦ * O shodu v Ajdovščini smo prejeli na- iv^uu.u.u« »v, j- . -^-.------ r~ stopno telefonsko poročilo: :3si} odpeljala s seboj v Britof, toda ne Shod se je vršil na dvorišču g. Bratine; v m shod, ampak na karabinersko postajo, povsem mirno in dostojno. Udeležilo^se j ® ■ r se ie vršilo dolgo zasliševanje in za- " ^ j; zali, ker so na poti v Britof bih zadržani po milici, katera jih je potem, ko so e legitimirali (kar se je vršilo zelo po- ■vanie. Med tem časom so fašir>ti dr-svoj, oziroma naš od nas napovedani ia uouvii niivvi c««^ t j uvvm začeli ljudje razhajati, je fašistovska godba _________, —r— zasvirala ^Giovinezzo*, a fašisti so zahtevale, kj so se informirali, kje bo drugi vali, naj ljudstvo sname klobuke. V tem in: sumljivi elementi« izpuščeni, eda niso našli žive duše, ampak same ' i ier napovedali protigovorni ka. Ob iii s slovenskimi govorniki so prispeli t h 2. uri popoldne v Matavun tudi fašisti. •s!ied drugimi smo videli goriomenjenega prof. Urbanaza, tajnika postojnskega hšja rf. Cavallaro, oba znana brata Forti iz I rsia in še par drugih. Ob 2.40 je g. Medvešček otvoril shod v imenu slov, vol. odbora in sporočil pozdrav tir. W*ffami. Opozarjal je končno, naj ljudstvo ne posluša onih agitatorjev, ki citirajo za neudeležbo pri volitvah. Pov-darjai je, da mora naše ljudstvo voliti enoglasno za našo lipo, simbol našega naroda. Nato je podat besedo g. dr. Sedmaku. je iz ene gruče fašistov padel strel, ki je ranil Antona Štrancarja v bok. Ranjenca so prepeljali v Gorico v bolnišnico usmiljenih bratov. Dijagnoza zdravnikov rezervirana. Podrobnejše poročilo pride. * • * V Dutovljah, Že pred napovedano uro — 3. uro popoldnć — so prihajali volilci iz raznih vasi Krasa. V dvorano pri Tavčarju se je zgrnilo nad 600 zborovalcev. Zborovanje je otvoril Fran Venturini z jedrnatim nagovorom, izrekajoč iskreno zahvalo za tako obilno udeležbo. Podal je potrebna navodila za postopanje na volitvah. M^tn ..i rt «* ^lairJlr lr ra Ti^avnaiil slimani so prešli z desnice na levico k zem ljoradnikoin. Za njimi so došli demokrati, nato pribtčevičevdi, radikali, džemijet in na skrajni desnici Nemci . Prazna so bila Še mesta na skrajni levici v zgornjih klopeh za Radičeve poslance. Po objavljenih uvodnih formalnostih so prišli v dvorano novi ministri. Predsednik je odredil, da se prečita najprvo ukaz o ostavki vlade in nato ukaz o novi vladi Za tem se je pojavil demokrat Gjoka Popo-vič in za njim d ruj za drugim 62 Radičevih poslancev. Opozicija jih je burno pozdravila s ploskanjem. Ko se je pojavil novi minister za prosveto Svetozar Pribičević, so mu demokrati klicali: «Glejte izdajico!* Ko je zbornica hotela preiti na dnevni red, je po velikem hrupu dobil besedo zemljoradnik Voja Lazič, ki je ugotovil, da se je kriil poslovnik, ker je bila prejšnja seja zaradi ostavke j vlade prekinjena in se aa seji ni mogel do- te«u ugovarjal. Ker je prišlo do prerekanji, je Jovanovič oddal predsedstvo podpredsedniku Dragoviču, ki je zaradi velikega hrupa v zbornici, hotel sejo prekiniti za 10 minut. Toda medtem je že zahteval demokrat Pečić, da zbornica sklene, če se Lazičev predlog sprejme ali odkloni. Dragović je zahtevi ugodil ter med hrupnim prepirom poslancev dal Lazičev predlog na glasovanje. HRSS, muslimani, SLS, demokrati in Nemci so s tem, da so vstali, glasovali za predlog, del džemijeta s Ferad be^om pa je zapustil zbornico. Opozicija je začela ploskati in kričati. Četrt ure je divjal silen hrup, Dragovič je odredil ponovno poimensko glasovanje. Tu ie med glasovanjem zopet prišlo do ostrih spopadov med opozicijo in radikali. Musliman Ajanović je zatrjeval, da je tajnik Kobasica potvoril zapisnik, češ, da je zabeležil Ahmetovića, da je glasoval za, v resnici pa je ta odšel iz dvorane. Kobasica je ugovarjal. Prišlo je zopet do prepirov in dejanskih spopadov. Med velikim hrupom je moral predsednik prekiniti sejo. Ko se je seia zopet nadaljevala, sta se Ahme-tovič in Kobasica dalje prerekala. Kobasica se je izgovarjal, da je ie veliki hrup opozicije kriv, če je napravil pogreško. Nato je dr. Edo Lukinič hotel pojasniti zadevo in pomiriti prepirajoče se poslance. Predsedstvo je prevzel nato podpredsednik Bakič. Nato je govoril demokrat Pečič o kršitvi poslovnika, trdeč, da je po členu 90 poslovnika poslanca, ki gre iz skupščine, smatrati, da glasuje proti. Zatem je predsednik Bakič ponovno odredil poimensko glasovanje, katerega rezultat je bil ta, da je od skupno 239 poslancev glasovalo 127 poslancev za predlog, po katerem se smatra predsednikovo tolmačenje skupščinskega poslovnika za pravilno in je predsednik po poslovniku pravilno določil dnevni red, 112 j>os!ancev pa za predlo«*, da bi se moral še-le določiti dnevni red. Na ugovor, da niso smeli glasovati tudi Radičevi poslanci, je pojasnil predsednik Ljuba Jovanovič na podlagi poslovnika, ki govori o dolžnostih narodnega poslanca, da more narodni poslanec izvrševati svoje posle še-le tedaj, ko je zadostil vsem pogojem, t. j. v prvi vrsti, da jc overovljen njegov mandat in je prisegel. Tako se je postopalo tudi s prvimi devetimi radi-čevci in nikdo se ni temu protivil. Zbornica je prešla nato na dnevni red, t. j. nadaljevanje podrobne debata o proračunu ministrstva za šume in rude. Po kratki razpravi je bil proračun tega ministrstva sprejet z večino glasov. Na razpravo je prišel proračun ministrstva za trgovino in industrijo, ki je bil tudi sprejet Eo par kratkih jjovorih nekaterih poslancev, i so govorili aeloma za, deloma pa proti njemu. Seja se je potem prekinila ob 1. uri in četrt popoldne. Ob pol 5. uri popoldne se je nadaljevala seja narodne skupščine. Pred prehodom na dnevni red je demokrat Savko Dukanec protestirat proti temu, da bi predsedništvo parlamenta sedaj, ko narodna skupščina zaradi ostavke vlade štiri dni ni delala, še dalje izvajalo sporazum med načelniki skupin. V imenu opozicije mora izjaviti, da tega sporazuma ne priznava več. Nato je odgovoril predsednik Bakič, da država potrebuje proračun. Če se do 1. aprila proračun ne sprejme, se uradnikom ne bodo smele izplačati plače. Zbornica je nato prešla na dnevni red: razpravo o proračunu ministrstva za socijalno politiko, ter je prvi dobil besedo Dmitrije Vujić (zemljoradnik), ki je govoril o velikem številu uradništva in o zlorabah v ministrstvu za socijalno politiko. — Po njegovem govoru se je seja za četrt ure prekinila, da so se mogli posvetovati načelniki strank. Prekinjena seja se je nadaljevala Šele ob 7. uri zvečer. Prvi je govoril Gostinčar o ogrožanju interesov Slovenije zaradi postopanja ministra za socijalno politiko. O interesih Bosne ia Hercegovine je govoril musliman Mulabdič. K debati se je prijavila še cela vrsta govornikov, večinoma iz opozicije, ki so govorili ves, po poslovniku dopuščeni čas. BEOGRAD. 31. Na seji Šefov parlamentarnih klubov ob 1.30 zjutraj je bito sklenjeno, da se izglasuje v nedeljo proračun min. za soc. politiko, za konsituanto in za agrarno reformo. V pondeljek bi se imeli izglasovati rezervni proračunski prediti; do polnoči mora biti izglasovan ves proračun, ki bo potemtakem stopil normalno s 1. aprila v veljavo. Za torek je predvidena verifikacija vseh radičevskih mandatov. Tozadevna odločba je sporazumna in definitivna. Proračun sprejet BEOGRAD, 31. Po seji, ki je trajala radi oh-strukeljonizma opozicijonalnega hloka nepretrgoma 36 ur, je narodna skupščina opolnoči odobrila državni proračun za leto 1924-1925, ki znaša 10 milijard in 490 milijonov in ki je v popolnem ravnovesju. Za proračun je glasovalo 124 poslancev. Opozicija je v znak protesta zapustila dvorano. Poincare pred zbornico Vladna izjava — Poincarč bo nadaljeval dosedanjo politiko PARIZ, 31. Predsednik poslanske zbornice je otvoril sejo ob 10.10; navzočnih je bilo okoli 350 poslancev. Ko se je ministrski predsednik pripravljal, da bo čital vladno izjavo, je padlo s skrajne desnice in levice več ironičnih opazk. Nekateri poslanci so se z mrmranjem zgražali nad neslanimi opazkami. Pomcare je iako j odločno izjavil, da ne bo odgovarjal na medklice, ampak da bo kar nadaljeval s čitanjem (pritrjevanje). Poincare je nato pričel čitati izjavo, v kateri so zapopadene glavne smernice toliko glede notranje kolikor glede zunanie politike nove vlade. Poincare je rekel, da bo nova vlada izvedla vse finančne naćrle, ki jih je zbornica že odobrila. Tedaj so socijaJisti prekinili Poincareja z mcdklici. Nato je Poincare zaklical, da nobeden izmed članov vlade se ni odpovedal svojemu prepričanju. Socijalisti so zagnali Še večji krik. Poincare je še bolj glasno ponovil prejšnji stavek. Nadalje je Poincare rekel, da bo vlada gledala, da se državni stroški ne povečajo, ako se sporedno tudi dohodki ne zvišajo. Ko je Poincare izjavil, da bo ostala dosedanja kolonijalna politika neizpremenjena, je nastal pri komunistih velik šum, tako da je moral Poincare petkrat ponoviti isti stavek, kar je storil z vedno bolj povzdignjenim glasom. Socijalna politika nove vlade — je nadaljeval ministrski predsednik — bo smela, plemenita, človečanska, bratska in ne bo ovirala mkakega napredka. Radi tega ni potreba, da se dajo republikanci zavleči po diktaturi ali zadržati po konservativcih. Nato je prešel Poincare k zunanji politiki: Francija bo vedno zvesta pravičnosti in ena izmed prvih ču\arlc evropskega miru. Ako ima veliko vojsko, jo ima v obrambne svrhe; Francija odklanja vsak imperija lizem. Francija bo zapustila Porurje, ko bo Nemčija plačala. (Viharno odobravanje). Francija bo skušala podpirati Društvo narodov, v katerem igra pomirjevalno nlogo že 4 leta. Francija zahteva ie izpolnitev mednarodnih pogodb, ki naj zagotovijo mir. Poinca-rejevemu govoru je sledilo živahno pritrjevanje. Vladna izjava v senatu Ob 10.15 je otvoril g. Doumergue seio senata. Pravosodni minister Lefevre je prečital viadno izjavo. Izjava je bila sprejeta sicer z velikim zanimanjem,, toda popolnoma hladno. Seja je bila nato prekinjena in prenesena na popoldan. PSe&iscšft ia Besarebijo DUNAJ, 30. Na zadnji seji rusko-ro-munske konference je romunski delegat Langa Rascanu zahteval, naj bi se vršil v Besarabiji plebiscit. MOSKVA, 31. V tukajšnjih političnih krogih prevladuje mnenje, da bo rusko odposlanstvo na Dunaju zahtevalo plebiscit za Besarabijo, Uničujoča mm v Zčdinjsnili d Flavti h 15 mrtvih in 300 ranjenih PARIZ, 31. V vsem Kansasu in v Okla-homi, v novi Mehiki, v Arizoni in v Texasu je včeraj silna nevihta povzročila velikanska pustošenja. Vse zveze so pretrgane. Dosedaj je bilo naštetih 15 mrtvih in 300 ranjenih. Vojaštvo je moralo nastopili za zaščito zasebne lastnine. Nevihta, je trajala vso noč. Posebno škodo trpi Shavvnee v Oklahomi, Samo v tem mestu je bilo 10 mrtvih in kakih 30 ranjenih. Strašna nesreča na Španskem SEVILA, 31. Most nad reko Guadalqui-vir, ki je vsled zadnjih povodnji silno na-rastla, je bil že več dni v nevarnosti, da se zruši. Oblastvo je prepovedalo prehod vozilom, toda kljub tej prepovedi so straže pustile preko mosta velik osebni avtomobil. Ta neprevidnost je povzročila strašno nesrečo. Ko je avtomobil privozil do srede mosta, se je ta zrušil. Razen avtomobila je padlo v deročo vodo 200 oseb, ki so občudovali z mosta prizor narasle reke. Reševanje ponesrečencev je bilo radi valov zelo otežkočeno. Dosedaj je bilo izvlečenih iz vode 50 ranjencev in 30 mrtvecev. Pogreša se še veliko število oseb. _ Stavka v Londonu še traja LONDON, 30. Stavka nameščencev pri tramvaju in omnibusih se ne bo končala na noben način pred jutrišnjem dnem. Velik del stavkujočih je namreč proti predlogom, ki so jih sprejeli njihovi zastopniki, in je bilo radi tega po dolgi in burni seji sklenjeno razpisati za danes glasovanje z ozirom na nadaljevanje stavke. Glaso-I vanje bo popolnoma svobodna "in se bodo mr.rali voditelji delavcev vzdržati vsake agitacije. Posebna komisija kongresa Trades Union, ki čuva pravice deJavcer, je Izjavila, da so predlogi delodajaloev sprejemljivi. Najzgovornejši pristaši nadaljevanja stavke so nižje kategorije stavkajočih nameščencev, katerim je bil ponuđen povišek le 4 šilingov, medtem ko so — Itakor znano — drn*e dosegle 6 šilingov po viška. Zlat «riboloY» LONDON, 31. Prebivalci norfalškega nabrežja so bili te dni iznenađeni po iz-venrednem dogodku: Ribiči so potegnili iz morja inreže ter našli v njih vseh vrst dragocenosti. Skala se je ulamila na pečinah, ki obdajajo vasico, Kalifornija po imenu, pa so se, med morjem in skalo, prikazali dragulji in stari zlati norci. Seveda se je tam okoli zaenkrat opustil ribolov. Gre najbrže za bivše skrivališče piratov, ki so v XV. in XVI. stoletju napadali angleško obal. Živi pokopani NEW-YORK, 31. Iz Charlestowna v zapadni Virginiji poročajo, da je eksplozija v rudnikih v Yukonu pokopala 25 rudarjev. Dosedaj je bilo izkopanih 16 mriičev. Tudi ostalih rudarjev ne bo mogoče rešiti strašne smrti. DNEVNE VESTI Ajitetoril proti wu KussollnUi 1 e dni vidimo po vseh mestnih zidovih prilepljene plakate s citati iz govorov ministrskega predsednika Mussolinija. Aled drugimi jc tudi ta-le: « Vsakdo mora sprejeti disciplino; kdor bi ne bil hotel, bo prisiljen*, G. Mas solini hoče torej, da so vsi, ki pripadajo njegovi, fašistovski stranki, brezpogojno pokorijo njegovim ukrepom! Opetovano je v zadnjih časih Izrazil svojo voljo, naj vlada ob volitvah tudi pri nas popolna svoboda in naj se volilni čin -izvrši brez vsakega nasilstva! Sedaj pa vprašamo: ali ni najhujše izsiljevanje s tem, če sc grozi ljudem, da se bo vlada maščevala nad njimi. da se jim ne izplača vojna odškodnina in da se vlada sploh ne bo ozirala na njihove gospodarske potrebe, če ne bodo glasovali za vladno stranko?! Ce to ni izsiljevanje in nasilstvo. potem moramo že reči, da ne razumemo tega pojma. Kaj bi rekli n. pr. o sodniku, ako bi rekel človeku, ki je v {taki pravdi: čuj ti, ako ne boš glasoval tako in tako. bo moja razsodba neugodna za-te, izgubiš pravdo?! Rekli bi povsem opravičeno, da tak sodnik grdo zlorablja svoj uradni položaj. da zagreša izsiljevanje in nasilstvo v politične svrhe. Uprava pravosodstva, če je vestna in če hoče varovati ugled pravosod-stva in ohraniti zaupanje vanje med ljudstvom, bi morala najstrožje kaznovati takega svojega uradnika. Tako zlorabo, tako nasilstvo bi zagrešila tudi osrednja vlada* Če bi koga pooblastila v to, naj v nje imenu vpliva na vo-lilce z grožnjo, da se bo maščevala nad njimi, če ne bodo glasovali po njeni volji. Tega pa g. Mussolini ne more hoteti glasom njegovih tozadevnih izjav, hoče, naj bo izključeno vsako nasilstvo, materijalno in moralno. S temi opetovano podanimi tozadevnimi izjavami je povedal svojo voljo. Gori navedeni citat iz njegovih govorov pa zahteva disciplino tudi v tej smeri. Iz vsega tega sledi, da agitatorji, ki operirajo z grožnjami, sklicujoč se na pretvezno voljo vlade, — in tudi vsi tisti Pisenti, Peternelli in Bandeili — kršijo po Mussolini ju ztfelevano disciplino!' Mussolini nam je zagotovil volilno svobodo, noče torej nasilstev! _ Bnani liltljesaf eaj u So — agitator! Kraljevi podprefekt v Kopru, Di Suni, je povabil vse vaške načelnike iz okolice na sestanek na Kalinaro pri Ćrnemkalu. G, pod-prefekta so spremljali: dr. Petris, vodja fašistov iz Kopra, kapitan kr. orožnikov in občinski zdravnik iz Dekanov. (Ta poslednji je "povsod zraven, da-si bi moral biti po svoji službi — okoli bolnikov!). Namen tega sestanka je bil. razložiti vaškim načelnikom, kaj vse dobijo, ako bodo glasovali za državno fašistovsko listo. Evo vam dobrot: iz vsake vasi se napravi cesta v sosednjo vas; vsaka vas dobi vodovod; vse cerkve se popravijo in tudi šole dobijo. (Tu pa so gospedje na sestanku pozabili povedati, koliko šol se je odvzelo našemu ljudstvu v Istri). Če pa vaški načelniki ne poskrbijo, da dobi državna lista vsaj četrtino glasov, ne bi mogel on —• gospod podprefekt — even-tuelne prošnje vaških načelnikov priporočati na prefekturi ali pri osrednji vladi. Taki sestanki so se vršili tudi v Kozini in v Dekanih. Ali meni res g. podprefekt v Kopru, da se s takim — blago bodi rečeno — vplivanjem kaže ljudstvu kot nepristranski državni funkcionar?! Posebno pa bi hoteli vedeti, ali je bil od osrednje viade izrecno pooblaščen za take izjave? Mi smo marveč uverjeni, da bi na njih višjih mestih odločno odklonili odgovornost za vse tiste obljube, prikrojene edino-Je za trenutne potrebe — volilnega Časa!I Naši ljudje so res priprosti kmetje ali, gospod podprefekt naj nam veruje, da naše ljudstvo zna prav ceniti vrednost takih obljub in ob takih prilikah ter da prav nič ne zaupa takemu mešetarjenju. Res neprimerna naloga je to za višjega državnega funkcij ona rja! Tako lahko delajo politične stranke in njih agitatorji, ne pa kr. pedprefekti! Le-tem ne povišuje ugleda taka volilna agitacija, KLOSSAH?! Gospod Giunta je menil na shodu v Sežani: Očita se mi, da sem zažgal «Balkan» v Trstu. To pa se je zgodilo le v salobranu! — To opravičevanje ne moremo razumeti drugače, nego da je g. Giunta vedel, da grozi iz tržaškega Balkana* huda nevarnost ter da je smatral za svojo patrijotično dolžnost, da prepreči to nevarnost s skrajnim sredstvom — z zažigom. Kaka nevarnost je mogla groziti? Proti komu? Ali italijanskemu narodu? AH morda celo varnosti države? Ali je imel g. Giunta konkretne in zanesljive podatke za to, da se snuje v «Balkanu» kaka zarota proti državi in da se morda shajajo tam tudi inozemski propagandisti? Ali sta bila morda tedaj ogrožena od naše strani mir in red v naši pokrajini? Na vsa ta vprašanja naj bi dal g. Giunta pojasnila, da bi mogli verjeti njegovi trditvi, d je zažig našega ' Nar. doma* izvršil v silobranu. Zakaj noče g. Giunta dati takih pojasnil? Iz enostavnega razloga, ker ni imel nobenih dokazov za kake take nevarne za-rotniške namere! Kako neki naj bi jih imel? V hotelu so se nastanjali potniki, ki prihajajo •povsod nepoznani,, le po svojih opravilih v Trst in so jim potemtakem tukajšnja politična trenja povsem nepoznana. V zasebnih stanovanjih so stanovale same mirne, poštene družine, ki so imele druge skrbi, tako da je nesmiselna že misel sama, da bi mogle in hotele misliti na kake zarotniške akcije. Društva pa, ki so imela svoj sedež v «Narod-nem domu*, so bila pod očesom redarstvenega oblastva. Ali je možno — vprašamo — da bi bil edino le g. Giunta vedel o tisti nevarnosti, redarstveno oblastvo pa ne?! In čc bi bilo to oblastvo kaj vedelo, bi bilo gotovo storilo svojo dolžnost, ne da bi bil potreben zažig «Narodnega doma*! To je tako jasno in samoobsebi razumljivo, da je opravičevanje s «si!obranom» enostavno smešno! V Bazovici se bo vršil volilni sestanek v četrtek zvečer ob 8. uri v društveni gostilni. Iz tržaškega življenja Samomor upokojene«. Na žalosten način je končal svoje življenje upokojeni občinski uradnik Julijan Clemencich, star 59 let, stanujoč v ulici S. Giustina št. 2. Mož je postal v zadnjem času otožen in molčeč. Vzrok tej spremembi je bila huda nevrastenija, ki mu je jela greniti siare dni življenja. Domači so mislili, da bo starec udano prenašal nadlogo ter se udal v svojo usodo. A zgodilo se je drugače. Preteklo nedeljo zvečer je bil starec za kratek Čas sam doma. Nesrečni mož je izrabil to priliko, da izvrši žalosten naklep, ki ga je natihoma sklenil v svojem srcu: da konča z življenjem. V svoji sobi si je pognal iz revolverja kroglo v glavo. Njegovi domači, ki so se' vrnili okoli 20. ure domov, so našli nesrečnega starca nezavestnega na postelji; iz rane na desnem sencu mu je curljala kri. Na lice mesta poklicani zdravnik rešilne postaje je uvidel, da je rana smrtnonevarna. Ranjenec je bil prepeljan v mestno bolnišnico, kjer je par ur pozneje umrl. Obešenec na pokopališču. Predvčerajšnjim so našli na katoliškem pokopališču pri Sv. Ani obešenega moža. Nesrečnež jc visel na veji neke ciprese med grobnicama označenima z imenoma Bassig in Viola. Nek mestni stražnik ki je vršil nadzorovalno službo na pokopališču, je prvi zapazil žalostni prizor. Prei ezal je vi v, položil neznanca, ki ni kazal nikakega znaka življenja, na tla, ter hitel obvestit teleloničnim potom rešilno postajo. Na lice mesta je piihitel zdravnik, ki je pa TTa. prvi pogled uvidel, da je nesrečni mož že mrtev. Dosedaj ni bilo mogoče dognati istovetnosti i neznanca. Samomorilec je star približno 50 j let in nosi temno obleko. Nesrečen padec v morje. Premogar Anton i Cristiancich, star 39 let, stanujoč v ulici Molin grande št. 20, je bil včeraj predpoldne zaposlen pri razkladanju premog? na parniku ^e-tiarca», zasidranem ob obrežju Ottaviano Augusto. Skupno z drugim tovarišem je prevažal preko mostiča koše, naložene s premogom, na vagone uvrščene na obrežju. Mo-stič je bil očividno slabo napravljen, kajti nenadoma se je zrušil; moža, ki sta se ravno nahajala v sredi, sta padla v morje. Tovariši so jima vrgli vrvi ter ju potegnili na breg. Cristiancich je tožil, da ga boli desna noga. Na lice mesta poklicani zdravnik rešilne postaje, je dognal, da je ud zlomljen v stegnu. Radi tega je dal moža prepeljati v mestno bolnišnico. Dferugi premogar se je poceni izmazal, s hladno kopeljo. Koieasrjeva nezgoda. 18-leim četnik naci-jonalne milice Tullio Sinico, stanujoč v ulici Gatteri št. 5, je včeraj popoldne okoli 15. ure na trgu Garibaldi, na vogalu ulace Foscolo, Irčil s svojim kolesom v enovprežni voz mesarja Ludvika Sirca iz Prošeka, padel na tla ter se pri tem pobil po rokah in po trebuhu. Nesrečni kolesar j« bil prepeljan v mestno bolnišnico. Slabo plačcjia uslutfa. O človeški nehvalež- nosti se je prepričal teiak Josip Živic, star 51 let, stanujoč na Prošeku. Preteklo nedeljo zjutraj je mož pobral kapo, ki jo je odne«cl veter šoferju nekega avtomobila, ki je drvel po maramarska cesti v Barkovljah. Ko je ko-, rakal proti avtomobilu, da bi. uročil Šoterju kapo, ga je drug avtomobil, ki je pridrvel od zadaj, podrl z veliko sile na tla. Ne meneč se za svojo žrtev, je šofer naglo oddrdial s svojim avtomobilom; istetako šofer, kateremu je 2ivic pobral kapo. Ubogi mož je s pomočjo drugih ljudi z velikim naporom prikrevsa! do tramvaja, s katerim sc je odpeljal na rešilno postajo, kjer je zdravnik dognal, da ima zlomljeno desno nogo ped kolenom. Potem, ko je dobil prvo pomoč, je bil ponesrečenec prepeljan v mestn bolnišnico. poln neskfodnoiti in proii*k>V$ m ni napravil sažeijeaeg* vtisa niti na navaočne fašiste. 2*1, da nmš govornik nt friBei do besede. Shod je bn zanimiv nafti naredi tega, ker je na njem prvič naaiopd pred voiiki novi Storski župan, fašist Josip Sudihna, ki še nima utrjenega svojega Staniča. Mož je bil do pred kratkim narodnjak in spoštovan zlasti pri delavstvu. Sedaj pa je zapeljan zapel j i ve c in napravil je zelo čuden vtis, ko je zatrjeval ksveto, da je Slovenec in ostane Slovenec, da pa je treba držati z vladno stranko in da zato poživlja zlasti delavce, s katerimi je svojčas delal in pel slovenske pesmi, naj ga ne zapustijo pri teh volitvah. Opravičeval se je in menda mu je v njegovi naivnosti prav ušla neka krilata beseda, ki je poleg krilatice Vin-kota Cigoj v Rihemberku: «Fašizem je preoblečena srajca črne barve* zelo - o značilna za slovenski fašizem in njegovo politično moralo, rekoč: «S politiko se poMaia r____». To se pravi: Slovenec, ki nameravaš kaj nizkega in podlega, dosežeš to, če si la&lst. O Budihna, Budihna, ko bi se mogel ti zavedati, kako zelo si kompromitiral s«be in svojega viteza! Zupan Budihna je izrazil napram svojemu vitezu Še dve ostri pritožbi. Prvič, zakaj da niso vključeni v fašistovsko listo žudi slovenski kandidatje kakor Bandelj in Peternel in drugič. zakaj da vlada upošteva denuncijacije. Bandelj je menil, da Slovenci prav tako lahko volijo italijanske poslance, saj so volili svojčas Ceroninija in Hohenwarta. Ovadbe pa tako in tako ne pošiljajo, fašisti, ampak le zlobni sosedje. Obe vpra&anji so navzočni Italijani županu zelo zamerili kot neko dvoreznost in s svojim čudnim geslom jo je tudi popolnoma polomil. Dober bo najbrž le še do konca volitev in potem nam odžupani. Pa kaj se bo mož jezil nad denuncijant-stvom, ko je ob sklepu sam zagrozil, da gorje tistemu, ki bi mu očital ali kje omenjal njegovo narodno izdajstvo. Gospod župan, če res čutite še kaj slovenskega v sebi, potem bo vam še najbolj gorje, ker vam mora vaša lastna vest neprestano očitati narodno izdajstvo. Zato bo za vas še najbolje, če pred volitvami popravite,, kar ste tako lahkomiselno zakrivili na naši narodni stvari. Veseiično odbor se goriimenovanim gospodom naj prisrčne je zahvaljuje, da so na t« način ' pripomogli k teme, da ni ostalo naše prepo-trebao Šolsko društvo tudi na tem zabavnem večeru pozabljeno. — I Arena hvala vsem! V počastitev spc%iij2a pok. Janke Wilfanove daruje N. N. trgovec L 15, Anton Cok L 10. Bistriška dekleta in fantje, ko so zvedeli, da praznuje njihova Čitalnica letos svojo 60-letnico v spomin svojim vrlini dedom L 71.15 za Šolsko društvo. Sržna hvala f Gospodarsko posojilno in konsumno društvo v Bazovici daruje L 200 Dijaški Matici. Denar hrani zadružna Zveza. ZLAT. srebrn in papirnat denar sc kupuje ir prodaja po zmernih cenah. Menjalnica via Giacinto Gallina 2, (nasproti hotela Mou-cenisio). Telefon 31-27. Govori sc slovensko, 13 Borzna poročila« Valuta na tržaškem trgu. ogrske krone........... oo3 —0-04 avstrijske krone . ....... .0.0325 0.0332 Češkoslovaške krone........6* tvJ (»9 15 dinarji .............28.35 28.50 lejf ................M.50 12. marke..............—— dolarji...............22M 23»— francoski franki..........124,— 125.— Švicar?, ki franki..........39*'.— 40$.— angleški funti papirnati......97.— 100.— Sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da je naš oče oziroma ded Bvan Sancin-CIn posestnik v Skednju v 74. letu svoje starosti, danes mirno v Gospodu preminul. Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v torek, 1. aprila iz hiše žalosti j v Skednju št. 69. } SKEDENJ, 31. marca 1924. Žalujoče družine: Dr. Dioniz Godina, Dragotin Sancin in Benedikt Sancin. We«r * SoriSteii Fašistovaki shod t Starjvk. V vipavski dolini deluje fettzem na vse kriplje za hitenje volitve, z moralnim nasiijea^ m slovenskimi pomagači je že prej demoralizira! naše ljudstvo. Izrablja predvsem gospodarsko odvisnost posameznih slojev za svojo agitacijo. Tako so nekega popoldan v ajdovski predilnici ustavili delo, zaprli vse izhode iz tovarne in delavstva je moralo poslušati fa&istovskega agitatorja. Beden shod je imel vitez Bandelj v Šturjah dne 25. t. m. Shoda se je udeležilo do 100 domačih voHlcev, ajdovskih in šturskih. Bandelj se je po svoje dotaknil skoraj vseh naših gospodarskih in političnih vprašanj, davkov, vojne odškodnine, izmenjave denarja, slovenskega jezika v šoli in uradu in dolžil dr. Wil-fana in naše bivše poslance, da so oni krivi vsega zla, ki je prišlo nad naš narod v zadnjih letih. Slabo je in bo še slabše tako dolgo-, dokler bomo volili poslance kakor je dr. WiL-fan. Njih politika da je neiskrena, italijanska vlada ne zaupa golim besedam, ampk hoče dejanj. Vse dobimo od vlade, £e ji zaupamo in izvolimo italijanske poslance. Vlada sicer ne rabi naših glasov, pač pa mi krvavo potrebujemo vladne pomoči in dobrega imena pri italijanskem narodu, ki je nadvse dober in olemenit. Ce ne volimo fašistov, smo zapravili vse, nobena naša prošnja ne bo uslišana, noben protest in nobena rekriminacija ne bo izdala nič. Malkontentov država ne bo trpela. — Će smo prav razumeli, nas je vitez Bandelj strahoval na tem shodu nekako tako, kakor strahuje huda mačeha svojega neljubega pastorka: Če ti ni prav, kakor jaz s teboj ravnam« te nabijem, da boš črn in Ce ti tudi potem ne bo prav, potem te naklestim še posebej zato* ker si Črn. Sicer pa fe bil njegov govor Književnost In umetnost Fr. S. V&o&r: Nove dfnbibtje. I svezak. Cena L 5, — Sredi največjega glasbenega vrvenja, ki vlada sedaj pri Jugoslovenih in se izraža zlasti v nemirnem iskanju novih modernejših poti, se je po dolgem zopet oglasil naš dični atarma Vilhar v vsej svoji priprosti, a prikupni melodijoznosti. Pod gornjim naslovom je objavil tri samospeve za srednji glas: »Lastavice« na besede A. Medveda, «Noćna pjesma» Jor-sipa MHakovica in «Jelen i košuta* Augusta Šccoe, tri ljubke skladbe, ki ne stavljajo velikih zahtev ne do pevca ne do pianista. Skladatelj, ki je bil svojčas eden najvažnejših so-trudnikov na glasbenem polju in ki se je s svojimi skladbami tudi uspešno uveljavil pri vseh Jugoslovenih — kakor malokateri drugi —, nas s pričujočimi spevi utrjuje v sodbi, ki jo imamo o njegovih glasbenih vrlinah. Po Vil-harjevih žilah polje gorka glasbeniška kri, melodija mu prihaja neovirano z enostavno izraženo in vendar razmeroma bogato harmonično podlago, kar ga je svojčas, morda več pri Hrvatih in Srbih nego pri Slovencih, napravilo najpopularnejšim poleg Zajca. Tudi s temi samospevi si je ostal zvest in tipičen. Skladbe se priporočajo naj topleje. Dobivajo se v vseh 'knjigarnah. O, Devo ve narodne pessns (najnovejše) se prodajajo Še vedno pri tržaški «Prosveti», via F. Filzi 10, za ceno L 5.50 iztis (po pošti L 6). Nsli ©i 1 KRONE po 1.88, goldinarze komade 9.80 plačuje Via desno. 5.05, 5-kronske Pondares 6, I., 20 PRODA SE v prijaznem kraju Slovenije, Gradac pri Črnomlju, dve minuti od kolodvora, mala zidana z opeko krita hiša. Dve sobi, kuhinja, shramba, pod hišo klet in hlev. Zraven skedenj (pod) za seno, svinjaki, velik sadni in zelenjadni vrt, vse v lepem redu. Cena L 23.500. Poizve se pri lastniku Ant. Novaku v Ljubljani, Aleksandrova cesta 10, II. ' 394 HlŠA v prometnem kraju, v Kobaridu, v kateri se nahaja dolgoletna trgovina, se proda. Zraven so 3 parcele gozda, majhna njiva s pravico vojne odškodnine. Cena po dogovoru. Komar Marija, Kobarid 28. 393 GENTILLI & CRISTIANCICH, via Mazzini 40. Bogata izbera za pomladno sezijo po neverjetno nizkih cenah. 338 SLUŽKINJA za gostilno, se išče. Nastop takoj. Piazza Oberdan 5. (Lenček), 395 MIZARSKI UČENEC se sprejme. Majcen, via Torquato Tasso, vogal via Udine. 396 tovarna v Sloveniji, se r2di družinskih razmer, ugodno proda. Eventuelno se sprejme družabnik. — Ponudbe pod „Rentabilno" na upravništvo. 24; V četrtek, 3 aprila ob 10. ? uri dopoludne, se bo odprlo % skladiče % $ vipavsiciit ¥irs ž Slastnih pridelkov, v prostorih gosp. f „ Volariča, posestnika v Kobaridu. ^ Podpisana se priporočava cenje- J nemu občinstvu za naklonjenost; J Jamčiva za pristnost in solidno [t postrežbo S spoštovanjem j 5 Albin Gruntar in Drug ji «5 posestnika v Šmarjah na Vipavskem f Sgćirif Sfclnišha družba zn sriosna zavarovani Popolnoma vplačana glavnica L 3.0C0.000.— ki se lahko poviša na L '20.000.003. Leta 1922: Prejete premije L 20.000.000. Plačane škode: L 5.305.626.0G. Centralni sedež Rim, Piazza S. S. Apostoli 53 (Palača Colonna). Panoge: Požar, tatvine, zavarovanje trgovskega kredita. Glavna agencija za Julijsko Krajino in Reko v Trstu, Piazza Vlttorio Vsnsto 4, teL 24-45 Iščejo se agenti za vse Kraje. (5) S> SBEB PRAVA SPALNA SOBA, popolna in gostilničarska splošna oprema se proga. Cena po dogovoru. Lokev št. 72. 3S6 POROČNA SOBA, rabl)ena za L 700. Kuhinja L 300 se proda. Via Scaiinata 10._392 DAROVI Pri sobotni prireditvi v dvorani «Modugno» se }e darovalo L 268 za Šolsko društvo in sicer: g. N. N. je daroval na loteriji dobljeno torto, katero je dr. GolJeTS&ek kupil na dražbi za L 100. Gosp. Knežič je darov«! steklenico H-n*ga vica, katero je na dražbi zopet kupil za L <58 in vrhu tega je daroval še L i00. KRONE« srebro, zlato in platin kupujea*. Plačam več kot drugi. Zi&tama Povh Albert, Trst, via Mazzini 46. 25 ZLATO, srebrc, briljante, plača po naivi&jih cenah, Pertot. Via S. Francesco 15, II. _ 26 BABICA« avtorizirana, sprejema noseče. Niz-ke cene. Zdravnik na razpolago. Govori slovensko. Slavec, Via Giulia 29. 306 pajboljše hranilno sredstvo za otroke in šibke in nervozne osebe, ki ne smejo piti pristne kolonijalne kave, je zopet na prodaj v vseh prodajalnah. NE ZAUPAJTE ponaredbam. ki se razpe-čavajo pod našim imenom in proti katerim se bo postopalo sodnijsko. Prava ^Ječmenova kava Kneipp^ se prodaja v vrečicah, ki nosijo Kneippovo sliko z njegovim podpisom ter besedilom: Caife Malto Kneipp. Pooblaščenec za celo Italijo: M»x Frank, Via Uberti 13, Milano (20). □ □□□□□□□□□□□□□□□ □□□□□ □ □ □ □ □□□□□ □□□□□□□□□□□□□□□□□ Ustanovljena lata 1805. Delnlfka glavnEca Lit. 15,000.000*- popolnoma v^afana, Glavni sedeš : Trst. Via S. N5col6 9 (Lastna palaca). Podružnici: Zft&A. Oiijiuli vsako lri©i Jugoslavijo in s všito Dale subvencije na blago« @fikfi in vrednosti s« n&fcap blaga. — Inkasi afektov In ralunov. Informacija. — Kupuje 6rt prodaji valuta. Jamatvana pisma Ka druja operacija po najugodnajilh pogijiii, v Krah na hrsHilM kr^Ulea In jlb efcrao&uje po 4% Batno salto, a v&oa« na taitott raiu i Pa vasana viofa proti odpovedi ofcrealaja na^feolJe pa dogovora. Sprejema vloge v Dirarjih ter Hh obrestuje naji>oija po tiogo^arti* IzvrSuJe nakazila v Urah In dinarjih sa Jugoslavijo □ □□□□□□□□□□□□□□□o n n □□□□□□□□□ □□□□□□□□□□□□□□□□□ d □ !□ jo! 'ni □ D !□ ia 1 i □ i i ! |Di : a j a' ia a □ jo in □ . n □ : a i □ □ PODLISTEK Paul Bourget; JEČA (La Geftle) Poslovenil F* F* (93; — * Gospod je v svoji delovni aobi.» je rekel sobar, ki je bil pri£el sa znak zvonca v vežo prvega nadstropja. Tudi tu ae ai dalje menila za to, s kak inim i očmi jo je pogledovala ta druga piiča. V teh očeh je bila vsa oua zvita radovednost, ki jo kažejo zlohotni sluge in zlohotne služkinje povodom zakonskih dram svojih gospodarjev. Zanjo pa je obstojalo le eno dejstvo: sluga je bil tam, torej ni slišal nikakega strela. Spustila se je po hodniku, ki pelje k oni pisalni sobi. Vrata so bila zaprta in zaldenjena. Ona potrka močno — in s kak-iniat strahom 1 Njen sin ji pride odpreti. Ak je morda sledil nekakemu mehaničnemu in skoraj nezavestnemu refleksu ravno v hipu, ko je že bil vse pripravil za svoj samomor? Ali ai ni morda prodatav^al v svo>i zadnji in blazni domišljiji, da ae je Sabina lahko skesala in se vrnila? — Zagledal je mater. Stopil je za par korakov nazaj. Na pisalni mizi je ležalo pismo, ki ga je bil ravnokar zapečatil. Poleg pisma je pero. Mati gre naravnost k pisalni mizi in prečita naslov. Na zavitku je njeno ime. V ključavnici predala, ki je bil na pol odprt, je visel sveženj ključev, ki so se še zibali. Naglo je zgrabila ročaj predala ter ga popolnoma odprla. V njem je bil revolver. Ona ga je vzela in začela vpiti: — «Tudi ti!... Kakor on ... Tudi ti mi hočeš to napraviti, kakor on! Se umoriti ! . ..» In kakor blazna je ponavljala: «Se umoriti! In pisal si mi! — Kakor on! Kakor on I.. .-> Odkar je bila vstopila v sobo, je Ivan-Marija stal pri vratih s prekrižanimi rokami in z istim izrazom zgoščene divje jeze kakor pred pol ure pri njej. Krize, ki jo je povzročil obup, je trajala dalje. Med besedami njegove matere, ki so bile taJco čudno zagonetne in ki naj bi ga bile presenetile, je prišel do njega en sam izraz, ker se je vjemal z njegovim nesrečnim sklepom. On ga je pano v al s poudarkom, ne da bi jo pogledal, rskoč: — «Da, ubiti se hočem. Preveč trpim. Ne morem prenašati tega, kar mi je storila Sabina in kar si mi storila ti.» Enaka bolečina povzroča enake krike. Besede -»preveč trpim > in < nc morem >, te besede iz zadnje ure, je brala samomorilčeva vdo\a v onein poslovilnem pismu, ki ga jc bila ra\n< -kar omenila. — «Kar sem ti storila jaz ? . ..» je reklu ona s stokajočim glasom. *Res je, toda ti ne moreš razumeti . . .» Tu se je ustavila. V njeni notranjosti je divjala huda borba. Profesor Vernat ji je toliko priporočal: «Predvsem ne sme Ivan-Manja nikdar izvedeti o samomoru svojega očeta. Obsedel bi ga in bi posnem«l j Toda kaj je koristilo to prikrivanje? Sin ni vedel o samomoru in vendar ga je hotel posnemati! Torej bi sedaj lahko govorila, bi lahko povedala. In res je začela praviti. Pri pripovedovanju svojega dolgega mučeni4tva j« postal njen glas zek> patetičen, zelo prekinjajoč. Bilo je v resnici le nekako ihtenje«De Pro-« fundis», tožba duše, ki se je bila pogreznila v prepad nepopravljive nesreče, duše, ki joče« ki joče nad seboj in nad vsem, kar je ljubila in kar ljubi. Nikdar je ni slišal njen sin govorit' s takšnim glasom. In to presenečenje ga je začelo prebujati iz njegove blaznosti. Ona pa )• nadaljevala, stokajoč: