Ksaver Meško:                                        ^^^H
Je pač — mati.«              ^^
Rtrkalo jc rahlo, komaj slišno, da liisem prav vedel, je li resnica, _Ii se mi je samo v mislih zdelo. Veudar sem se oglasil. In je počasi, bojece vstoptla žena proti petdesetim. Sem jo liekoliko poznal; iz sosednje župnije je bila; na cesti sva se včasih srečala, se pozdravila. kako besedo spregovorila. A danes je bila vsa izpremenjena, vsa prepla-šena, prepadla. Toliko da sem jo videl, sern si rekel: >Ta prihaja /. bol-nim srcem.c
A da bi jo razvedril, sein jo (dasno fn vt:selo vprasnl: >kaj lepega in dobrega prinesete, mati?*
/alosino je odkiinala. Da lepega iu dobrega nič, je s težavo iztisnila, kakor bi jo v grlu davilo. Če sem slišal, da jv bilo pri Gornjaku. v čigar bajti gostujejo, ukradeno?
Slišal. da. Baje ves izkupiček za eno kravo so mu nesli. Had udaret za kmeta, sodim.
Nesreča, da. A  hujaa mordu zanju.   kakv>r  za Gornjaka.                        i
Hujša zanjo? Kako to?
Ker dolžijo njenega sina, da je denar vzel, je priznala tise. Čelo se ji je nabralo v bolestne gube, «b oeeh ji je drhtelo; ni me pogledala, tako jo je bilo sram, .tako je trpela; inrko je gledala v mizo; velike, zdelane, razpokane roke so ji kakor oliromele ležalt* na kolenih.
Kateri bi uaj to storil? Več jih brž ima.                                              ^
Najmlajši.  Ki je pri Cornjaku  za  i>astirja.
Čudil sem se: Kaj naj fant s tolikim denarjem? No, če bi vzel nekaj kron  —  pred dobrimi desetimi leti jt- bilo to.
>Saj ni on, saj nil Tudi nekaj kron ne! Ni mogoče! Živeti ne bi vet mogla, če bi bil   moj  sin  tat!<  je kričalo iz  nje  v   neskončni   obupnosti.
Dasi sem jo izpocetka kanil s svojo vedrostjo razvedriti, se je njena tegoba in žalost polaščala tudi mene. ln negotovost, kaj uaj recem; ko pa nisem vedel, je li faut uedolžen ali kriv. Iu sem bolno čutil, kako veliko gorje je, če vidimo, kako kdo, oslepljen po udarcih usode in nesreče, obupno išče pravo pot. Prosi, naj mu jo pokažemo. Pa je sami ne poznamo, sami v temi tavamo.
Vrendar sem jo poskusil tolažiti;  s.L'pajva, da ni.«
>.\if Ni!«
Ce je bila kaka preiskavai*                   .
Btlu. So ga imeli orožniki v mestu.
^In kaj so zvedeli?«
»Farit se je  ustrašil.  Pa  jv  rekel, da  je vzel.*
107
»Sam je priznal ?«
»Ustrašil se je pač. A ko bi moral povedati in pokazati, kje deuar ima, ni ničesar vedel. Ni ga mogel pokazati, ker ga nima.«
»Pa so ga potem izpustili?c
»Izpustili. A hodijo Še zmerom gori k nam in ga izprašujejo. Menda le mislijo, da jc on. Jaz pa trpim in si pomagati ne morem.<
»Hodo že dognali, Če je oedolžen.c
»To, to tako želim. Pa sem prinesla za eiio sv. mašo, sv. Roku na čast. Če za bolezni pomaga, bo morda še tu. Saj je to hujse ko bolezen.«
^Verjamem, mati. In sam bog daj, da bi se  razodelo,   kdo je nesel,*
»Da se bil Boste brali na ta namen, prosim. Tako ne morem živeti. Kakor senca se vlacim okrog. še jokati ne morem vec.<
Že poprej, ko sem gledal ujen upadli, pepelnati obraz in kako je vse trepetalo v nji, pa veodar ni zajokala, sem si rekel: >Uboga žena nima več solz. NajhujŠe gorje pa je, Če mati za svojega otroka več jokati ne more.«
Da si naj vendar ne dela prevelikih skrbi, sem ji prigovarjal, ker se mi je v srce smilila. Da bo še vse dobro. A na fanfa naj budno pazi, ga strogo clrži. Če je že kdaj kaj vzel?
»Doma nikoli. Kje bi se bil navadilN
>Mladost — norost. Ne premisli. In stori kaj, še predeii se zave, da bo napak. In priloŽnost, Če se ravno nudi. Še močnejse je Jzmagala. Še STetniki so padli kakor podŽagani hrasti.<
Pogledala me je tako strašno obupauo, da sem se zdrznil. — Ali todi jaz verjamem, da je njen fant storil? Saj ji vendar ne [bom Še jaz zasajal noža v vse razboljeno srce, če išce pomoči pri meni!
Naglo sem sc umikal.
Saj ne sodim. Kako bi le mogel? Nisem Bog, nisem vsevedeii. Samo mislil sem, da bi bilo mogoče —
Ne, nel Ni, mogofie! Kako bi bilo? Ne! Nikoli več ne bi*smel prijeti kljuke v domači hiši, če bi bil tat. Ah ne — njen sin, pa tat!
>Saj mislim tudi jaz, da ni. Se bo^že dognalo, kdo je denar nrse), iu da je vaš sin ncdolžen.*
>Zato pa mašujte. In da mu sv, Duh pamet razsvetli.v
Poeasi je naštela na mizo kupČek papirnatih kron, tistib starih avsirijskih, žigosanih. Vsc zamazane, razcefraoe, križem zlepljene.
Glcdal sem jih, razmisljal: >Kako dolgo in kako težko je bedna Žena te krone paČ zbirala.«
In sem ji prigovarjal: >Mati, ko bi denar spet spra~vili. Bi rnaŠeTal kar tako. Vem, da se vam ne godi predobro.«
>Sevedn ne. A potem za fanta uiČesar ne storim, če sv. mase ne plačam.*
>Ako raislite tako, v boJjem imcna.<
>Saj rada dam. Samo tla to res ne bi bilo! Samo da fant kradel ni!<
Ko je odhajala, se ji je se ob vratih bol&o trgalo iz srca: >Moj sin — pa tat? Ne, ni mogoče! Nel<
Gledal sem skozi okno za njo, kako je stopala doli proti cerkvi, počasi, gkljuceoa, kakor bi nosila težko, teŽko breme.
Pa sem pogledal krone na mizi. Zazdelo se mi je, da, uiso oskropljene samo z njenimi potnimi aragami, ko jih je služila s težkim delom, ampalc z njeno arčno krvjo.
ln sem si govoril v sočutju z njeuim trpljenjem in v spoštovanju in občudovanjii njene Ijubezni; >Je pač mati! Ljubi, Ijubi. In trpi...
108