List 17.
Gospodarske stvari.
0 škodi, ki jo dela sneg gozdnemu in sadnemu drevju in kaj je treba storiti, da se škoda v prihodnje odvrne.
Spisal Ludovik Dimic.
Skušnja je gotovo za vsakega človeka najboljša šola, a to posebno za kmetovalca, bodi si uže v poljedelskem ali gozdarskem oziru, bodi-si v katerem koli oddelku kmetijstva. To se ve, da ima skušnja koj iz začetka marsikaj grenkega in žalostnega za človeka, in še le pozneje — v prihodnosti — pokaže se njen dober vspeh. Zategadelj je potrebno, da se vsak kmetovalec ravna po dobrodejnih naukih, ktere mu je podajala njegova učiteljica — skušnja.
Huda in ostra zima, ki smo jo imeli 1. 1886, seznanila je naše kmetovalce, gozdorejce in sadjerejce z novo žalostno in bridko skušnjo. Škoda, katero nam je sneg napravil po gozdih in sadovnjakih, po drevoredih in posameznih drevesih, ne bo se dala kmalu pozabiti in marsikateri gospodar bo to žalostno in nenavadno prikazen zgodnje zime čutil skozi več let.
Obilna teža velikega in mokrega snega, ki je padel pozimi 1. 1885/6., po katerem je potem nastopil dež in gololed, naredila je veliko škode posebno gozdnemu in sadnemu drevju, katero je bilo še večidel pokrito z listjem. V gozdih in sadovnjakih je bilo snega na kupe; drevje je bilo s snegom preobilno obloženo in vsled tega je bilo mnogo drevja poruvanega s korenino, mnogo je bilo polomljenega in vpognjenega, a največ je bilo videti takih dreves, na katerih so bile posamesne veje poškodovane. Hrasti, kaUri se navadno še le v spomladi suhega perja popolnoma znebijo, trpeli so največ škode, potem mlada šibka visoka hosta od 10 do 30 let stara, in pa boršti za vino-gradne kole po Dolenjskem, katero poslednje se je vendar le bolj zvilo ali upognilo, a ne* toli^fcslmnilo. Mnogo sadovnjakov je za več let popolnomk?^T^^Jiih in pokončanih.                                                     Vm
Iz teh razlogov poskusil bom tedaj .v.li^^jJih vrsticah povedati o pripomočkih, da se,/k^TiMi^loč, odvrne škoda, katero nam dela preobilni sn^gEH^aših gozdih, in sicer:
a)  kako bi  se dala škoda z umnim in pametnim gospodarstvom odstraniti;
b)  kako se škoda iz začetka lahko zmanjša;
c)  kaj je treba storiti, da se tudi škodljivi nasledki take škode zmanjšajo.
Potem bom skušal povedati, kako se je treba v tej zadevi ravnati v sadovnjakih in pri posamesnih drevesih in bom konečno dodal tudi nekoliko o drevoredih  lepšalnega drevja in plotovih ali ograjah.
I.
O škodi,  katero nam dela sneg v naših gozdih.
Umnega in pametnega ravnanja je treba z gozdi, da jih zavarujemo pred silnim vetrovi in škodljivimi mrčesi; ravno tako je treba tudi umnega in pametnega ravnanja, da jih obvarujemo  pred snežnimi polomi.
Pred vsem drugim treba je na to gledati, da vsa drevesa čvrsta in močna postajajo, treba se je tedaj vseh onih pripomočkov posluževati, katera drevesom moč in čvrstobo podeljujejo, ter ob enem tudi drevesno rast pospešujejo.
Da se posamezna gozdna drevesa lepo in čvrsto razvijajo ter se tako škodljivega vpliva obvarujejo, ne smejo biti niti pregosto niti preveč na redko zasajena. Pregosta drevesa ne delajo lepega in čvrstega debla, marveč v rasti zastajajo, slabijo in bolehajo. Drevesa, ki so v tesnobi, rastejo le bolj na visokost, v debelosti pa zastajajo, in ravno to je krivo, da snežena teža vrhove takih dreves najlože polomi.
Pregosta drevesa se morajo potrebljevati, to je, ves gozd se mora preiskati, in drevesa, ki so v tesnobi, se morajo izredčiti ali posekati, da ostalo drevje potem lože in čvrstejše raste.
Sneg naredi največ škode v borovih gozdih, ako je namreč borovina preveč v goščavi. Zategadel treba je pregosto borovino uže v 20. letu pretrebljevati in pretrebljevanje večkrat ponavljati.
V čisto hrastovih gozdih naj se potrebljevanje začne v 40. letu in se večkrat ponavlja, da se lepa in trdna debla pridobe. Hrast raste najrajše na odprtih prostorih.
Najbolj nevaren je sneg mladim visokim hostam od 10. do 30. leta tenko vzraščenim. Take gozde je treba skrbno in previdno potrebljevati, kdor hoče, da mu jih sneg ne polomi. Goličave in majhni odprti prostori se v takih gozdih ne smejo puščati, ker ravno na takih krajih se sneg najrajše na&ira, da potem drevesa, ki stoje v njegovem obližji, na tla potisne. Za tako preklovino je tedaj boljše, ako je bolj v goščavi. V takih gozdih naj gospodarji nikoli ne sekajo potrebnega lesa na več prostorih naenkrat, ampak najrajše naj na enem in istem prostoru posekajo ves les, kar posebno listnatim gozdom toliko manj škoduje, ker se iz ostalih štorov in korenin zopet nov gozd zaraste. Iz štorovja posebno rada požene vrba, topol, jelša, jagnjed, jesen, pa tudi hrast in bukev.
Da se mlade, visoke hoste primerno iztrebijo ali izredčijo, naj se posebni manjši gozdni posestniki obrnejo do umnih gozdorejcev, ki jim bodo v tej zadevi gotovo radi svetovali, kako se je treba ravnati pri tem opravilu.
Pa tudi to, ako drevesa preveč na redko stoje, je dostikrat krivo, da sneg po gozdih veliko škode naredi. V takih gozdih gre drevje preveč v veje (vrhove) ki se že globoko spodej na deblu začenjajo ter se nekako bolj vodoravno raztezajo. To je vzrok, da se pčsebno veje, ki morajo sneženo težo držati, lomijo ter se na ta način tudi deblo poškoduje.
Sleherni gospodar naj si prizadeva, da v takih gozdih vse prazne prostore ali goljave zopet z novim drevjem nasadi.
V takih krajih, koder drevesa skoraj vsako leto pod snegom veliko škode trpe, naj se pri zareji gozda taka drevesna plemena izberejo, kterim sneg toliko škode ne naredi. Tu sem se šteje: šilovina in listnato drevje ktero ne dela premočnih vrhov.
(Konec prihodnjič.
130
List 18.
Gospodarske stvari.
0 škodi, ki jo dela sneg gozdnemu in sadnemu drevju in kaj je treba storiti, da se škoda v prihodnje odvrne.
Spisal Ludovik Diniic. (Konec.)
V nizkem, to je, takem gozdu, v katerem se puste porobki in korenine, da iz njih mladike poženo ter se na ta način gozd pomladi, je vsega priporočila vredno, da se vsi stari štori, kakor tudi taki, ki slabo poganjajo, odstrane in namesti njih drugo močnejše drevje (vrhovno drevje) poseče, da potem iz porobkov takega drevja mladike poženo. Zarad tega se pa šibka in čvrsta preklovina ne sme preveč posekavati, da vrhovnega drevja ne primanjka. Kedar se tako drevje seka, naj se gleda na to, da se prav nizko pri tleh, nekoliko po strani in gladko odseka, še bolje, ako se odžaga, ker potem porobki in korenine toliko hitrejše in lepše poženo.
Na ta način se tudi v nizkem gozdu čvrsto drevje zaredi, katerega ne more sneg tako lahko polomiti.
Posebno Dolenjci naj bi se tega vodila držali v takih gozdih, iz katerih dobivajo kole za svoje no-grade, in kateri so pod letošnjim snegom veliko škode trpeli. V takih gozdih naj se zasadi kostanj, in vsa druga bolj slaba drevesa, ki se rada lomijo, kakor lešča, beli gaber in jelša naj se odstrane.
Po Dolenjskem je navada, da ljudje prav pogo-stoma vrhe obsekavajo za trsno kolje, posebno pa tako imenovano beko, da si dobe šibic, s katerimi privezujejo trte. Skrbite pa tudi za nov zarod takih dreves; drevje ne more večno trpeti in vam v eno mer potrebnega lesa dajati; toliko slabejši je tudi Ips, kateremu ni treba ravno veliko snega, da ga polomi in zruši.
Kedar uže drevje pod sneženo težo trpi, nimamo zmiraj in pa tudi ne pripravnega pripomočka, da bi škodo, katera nam žuga, odstranili ali vsaj njene žalostne nasledke zmanjšali. V takih gozdih, ki niso preveliki, pa tudi niso preveč daleč od hiš, kjer drevje še ni prestaro in je močno, na pr. v gozdih, kjer raste trsno kolje  in mlada šibka  preklovina, se  sneg še o
•v
pravem času s kako prekljo lahko z dreves otepe. Čeravno to delo ni kaj prijetno, vendar se ga naj nihče re boji, ker se vsakemu gozdnemu gospodarju prav dobro izplača. To se ve, da se v takih gozdih, ki so preveliki ali pa predaleč od hiše, kakor tudi če je gozd uže doraščen ali prestar, ne da v prvem hipu nič storiti in take gozde je ravno njih osodi prepustiti.
Kako se od snega polomljeni les lahko v prid obrne, to bo menda vedel vsak gospodar, pa bi bilo odveč, če bi o tem še kaj spregovoril. Omeniti hočem tedaj samo to, kaj je treba storiti, da se škodljivi nasledki snežnih polomov vprihodnje kar najbolj mogoče odvrnejo. Škodljivi nasledki snežnih polomov so pa večidel ti, da se vrhovi dreves lomijo ter se ne morejo več lepo vezati in skladati, drevesna debla se upognejo, ranijo ali kako drugače poškodujejo, ranjeno drevo začne potem bolehati in gnjiti, pa se tudi škodljivi mrčesi zarejajo v njem, ki so gozdu silno nevarni.
Da se tem in še drugim nezgodam v okom pride, treba je, da se naši gospodarji ravnajo natanko po tem, kar bom v naslednjem povedal.
Pri šilovini je treba drugačnega ravnanja, kakor pri listnatem drevji, kajti šilo^ina iz porobkov in korenin  ne  požene  več  novega mladja,  kakor listnato
drevje.
Ako so v šilovnatera gozdu nekatera drevesa tako poškodovana, da se uže naprej ve, da bo drevo začelo hirati in gnjiti, naj se taka drevesa koj posekajo in še pred spomladjo iz gozda spravijo, da se gozdom škodljivi mrčes v njih ne zaplodi. S tem, da le nektera posamesna drevesa posekajo, se gozdu ne delajo še nobene škodljive luknje, a vendar se gozd obvaruje velike škode; posekani les bo pa tudi gospodar prav lahko spravil v denar ali ga pa sam za to ali uno stvar lahko porabil. Tukaj moram le to še omeniti, da se tudi pozneje mora večkrat ves gozd preiskati, in če se najde kako hiravo ali bolehno drevo, ki se je znabiti prvikrat prezrlo, naj se tako drevo precej poseka in iz gozda spravi.
Ako sneg v listnatih  gozdih  posamezna  drevesa poškoduje, a vendar ne tako, da bi se bilo treba bati,^ da bodo  drevesa vsled tega popolnoma zamrle in sš" ne bodo več dala popraviti,  naj  se  taka drevesa ne posekajo precej,   marveč naj se puste, če tudi niso La
nobeno drugo rabo kakor za kurjavo. Vendar je pa dobro in vsega priporočila vredno, da se vse poškodovane ali odlomljene veje in vrhovi prav gladko od debla odrežejo.
Pri takih drevesih, od katerih se sčasoma prav dober les pričakovati sme, naj se gospodarji nekoliko bolj potrudijo; njih trud se jim bode obilno izplačal. Najprej naj se vse odlomljene veje in vrhovi prav gladko od stebla odrežejo m rane z ilovico ali smolo zamažejo^ da se tako pred mokroto in gnjilobo obvarujejo. Izvrstno drevesno mazilo se prav dober kup naredi, ako se glina (ilovica) s kravjekom pomeša in se tej mešanici nekoliko kravjih dlak pridene.
Ako sneg cele gozde ali posamezne prostore kakega gozda tako poškoduje, da se po iztrebljenji poškodovanega drevja v gozdu luknje pokažejo iu se gozd ne more v sklepu držati, takrat je posebno v tako imenovanih jelovih ali črnih gozdih potrebno, da se na poškodovanem prostoru drevje vse od kraja po-seče. Preseki naj se delajo v ravni potezi, da vetrovi drevja ne lomijo, in ves goli svet naj se brž in bolj zopet na novo pogozdi. V tem poslednjem slučaji je pa vselej bolje, ako se posade mlada gozdna drevesca, nego da bi se semn sejalo, kajti 3 semenom gre stvar vselej zelo počasi in prazni prostori bi predolgo ostali brez zavetja.
Kedar se v kakem gozdu poseče posamezno poškodovano drevje, pa se potem pokažejo le bolj majhne goljave, naj se taki prazni prostori nasade s takim drevjem, katero hitro raste. Taka drevesa so: mece-sen, bor, jelša, breza, topol, brest, šilastolistni javor in akacija. Vsa ta drevesa naj se sade posebno v mladih in nizkih gozdih, da drevje kaj najbolj hitro zopet v sklep pride.
V  listnatih gozdih ni ravno potrebno, da bi se prazne goljave, na katerih se je od snega poškodovani les posekal, zopet z novim drevjem obsejale ali pa z mladimi drevesci nasadile, kajti sneg večidel le mlademu drevju in šibki preklovini škoduje.
V  tej starosti pa še vsa listnata drevesa iz štorov in korenin mladje poženejo ter se na ta način omlade. Polomljena ali drugače poškodovana drevesa naj se tedaj okoli srede meseca februarija do meseca marca prav gladko in blizo pri tleh posekajo in iz gozda spravijo. Štori ne smejo biti razklani, pa tudi skorja ne sme biti poškodovana, kajti v prvem slučaji bi se jih prijela gnjiloba, v drugem bi pa le slabo mladje pognali.
Poškodovana in posekana drevesna debla naj se brž ko mogoče še v spomladi iz gozda spravijo, ravno tako tudi od snega polomljeni vrhovi in veje ne smejo po tleh ležati, kajti les, ki po tleh leži, škoduje v Hst-natih gozdih štorom in koreninam, da ne morejo vspešno pognatih, v šilovnatih gozdih se pa mnogo škodljivega mrčesa zaplodi. Pa tudi zatega del je bolje, da se les pozimi iz gozdov spravlja, ker se pozimi - dokler še sneg leži — mladim drevescem najmanj škode naredi.
Tam, kjer ni mogoče podrtega lesa do meseca maja iz šilovnatega gozda spraviti, treba je za les odmenjeno deblovino obeliti, vso drugo pa v oglje po-žgati. Obeljene deblovine se škodljivi mrčesi ne lotijo tako radi.
Pa tudi za listnate gozde je zelo dobro in koristno, ako se ves posekani les, kakor tudi vse od snega polomljene veje, brž ko le mogoče iz boršta spravijo.
To bi bila splošna vodila, po katerih se naj od snega poškodovani gozdi snažijo in trebijo.   Za posa-
mezne primerljeje se pa ne dajo nobena pravila natanko določiti, ampak v tej zadevi se je treba do izvedencev obrniti in je za potreben nauk vprašati.
138