m. žtevilRp.
a imniiam, o PM 1. đgcgnflra 1922.
isto W.

Uhaja »sali dau            :o, Izvzenil oeisl e Ia prainUa.
InseratI: do 9 petit vrst « .   J. ©J 1)—15 »etl; vrsi AID SO r>, veejl inserati petit vrsta 2 D;  notice,   poslano, izjave,  rekt;me, preklicl   peti" vrsti   3 D;
poroke, zaroke velikost  15 vrst 30 D; žeiitne pon iJ.i? besedi 7S ->. Popust k pri naročilih od 11  objav napre. — In^eratnl djvek posebej.
Vprašanjem ^lede inscratov naj $e  r>riloli znamka sa odgovor.
Uprfnrnlftvo „SIot. Naroda*   In „NiridUii tiskara**' ftaallora ulica «t 5, priilično.  -  Tel»Io* *t. 394.
Ur^iftUUo „Slor.  MiroiV-   fliifin   -i'iaj  *L   9,   I.  nadatropt«
Te!« on ste*. 34
Dopis« spro]a~n* '• t»3*iU*19 ti i^loitis franUovaoo« •«r    «okopi»»* &d na   vraća.     ~4M
v  Jugoslaviii  vse dni  po  Din *•— v Inoz&.itstJii niisiie d*i Oln iv nedat]a Din 1*25
Poštnlna platni v gotov?ni.
„Slovenski Narod* vela:       j------, . .,. -,J—V—' '------«7:------i   v iittemtn i2 mccce*......        D.n   32O- —  i Din   1-M- —     Din  21 tV— 6........60-        .       72-        .      10*-3........."0--       „       ?fi--       .       54--1        .......         ,       10—       9      12—       .       13' —
Pfi   mofb*>neti  »-    > inja ta 1wm  da'ši  naro?ni»a  rfo:fr!a£<iti. Novi   naročn ki   ni:   p»* * -  v  prvič   nart.'nino većino    **&"   T« naV#wT»dL
Imžlil JUlrli UllllliaiCI/ IElHllllt**&lli M dLm  ssjq^   9^tlU|§M^ilJ^^^3i^^^^   ii^j:;^^..,^^    «
Mfffivnilifii im HaRrailHn   E tanini'SffSira     ^?^ s^ffl^'H^^^I^l-^7^   v^^^c^^'v^'S^   f?T3   w^P
sporazum s Hrvati!
Ljubljana je u našem taboru I
2e ob 8. rvečer so zavedne In v zmago »Zajednice« verujoče množice napolnile prostrano dvorano »Uniona« in galerije. Naval je bil naravnost vcli-kanski. Po vsch ulicah, ki vodijo do >Uniona«, so prihajali naši volilci v več-jih ali manjših skupinah, tako da je že dohod imponiral vsakemu opazovalcu. Reditelji shoda so imeli pred otvoritvl-ja mnogo posla, da so Iahko spravili v dvorano to množico strnjenih vrst vo-lilcev. Dvorana je bila že ob 8. popolno-ma do zadnjega kotička napolnjera. Stal je mož pri možu in pogled na ta rnočni zid volilcev je vsakemu moral imponirati. Tuđi galerije so bile popol-noma zasedene.
Ni treba pretiravati! Z mirno in po-
Šteno vestjo Iahko zapišemo, da se je velikega manifestacijskega shoda »Juso-slovenske Zajednice« udeiežilo impozantno število zavednih in za pošteno stvar vnetih volilcev. Natrpane so bile galerije, dvorana in hodniki. Nasprotni-kov je bilo pičlo število. Prišlo je nekaj ncbodigatrcba-razgra;a?ev, ki so sktišali iinpoznatni shod motiti in »borovalec begati. Dili so kratkomalo na cleganten način postavljeni na hladno. V dvorani je bilo, nočemo pretiravati, dobrih 3000 ljudi.
Dr. Jos. Hacin je točno ob 8. uri otvoril v imc^u »Jugoslovcnske Zajednice« veliki manifestacijski shod. V krat-kem, otvoritvenem in pozdravnem govoru je predlagal, da se izvoli zboroval-no predsedstvo. Na njegov predlog so »ili z viharnim odobravanjem izvoljcni:
za predsednika Rudolf J u v a n, za podpredsednike:   univ. prof. dr. f!do Š 1 a 3 m e r,   tr>rovec   Ivan   Jela-I i n ml., obrtnik Iv. F e r a n t in delavec L Podbevšek.
Prcd^ednik Rudolf J u v a n, prevzc-majoč funkcije predsedstva, je v krat-kem temperamentnem govoru omenil:
•Današnii s'iod ni navaden vo!iln! shod. Dancs manifestira Ljubljana za pošteno idejo »Jusroslovertske Zajednice.« (Vi^arne ovacije, frenetično plo-skanje in mngočni klici: »2ivcla »Jugo-»lovenska Zajednica«!«)
Konstatiram, da J« ude'ežba tak« polnoštcTilna, da ta drerara Se ni Imela kma?u tako impozantne** števlla zb^ro-TRfcev. (^!!ci: »Res ic! Živcla »Jucoslo-Tenska Zajednica!«)
OmeniU moram kratko samo, da si moramo ob razmerah. v katerih sedaj živimo, želeti, da si poJtmi seZemo v ro-ko. da te razmere ozdravijo. Združili smo se narodni social;sti s skupino okoli »FHv. Naroda«. Pnzd-avPam na?s kandidate in lastop^lke JZ. Podajara bese-do Bosilcu liste JZ
dr. V\a<Vfrh]u FtT«*iarffl.
V dvorani ft na5ta! vfhar pri^r^n^h ovacij. Zborovalci so ^r. Ravniharhi frenetično ploskali, vsklikali in pozdravljali: »2ivio! 2ivela Zajednica!«
Govcr n^itelja liste „]. Z." dr. VI. Ravniharja.
Vihar ovacij se je polegel. Dr. Vladimir Ravnihar kot nosilec liste »Jugoslovcnske Zajednice« je govoril mirno, prepričevalno, odločno in možato, njegova točna in stvarna izvajanja so zborovalci večkrat prekinjevali z vskliki, iz-razujočimi popolno odobravanje programa, ki si ga je napisala na svoj prapor »Jugoslovenska Zajednica«. Že tekom dr. Ravniharjevih izvajanj je bilo vsakemu jasno in očividno, da je ogromna većina zavednega (jublanskega preb*-valstva v — taboru »Jugoslovenske Zajednice«. Kako Ljubljana točno in jasno pojmu je veliki politični pomen sporazuma med Hrvati in Srbi, eklatantno dokazuje dejstvo, da so zborovalci vedno viharno in demonstrativno odobravali ono odstavke iz govorov dr. VI. Ravniharja In ćruz'h govornikov, kl so se nanašali na sporazum s Hrvati ter demonstrirali za to idejo.
Dr, VI. Ravnihar je izvajal:
Somišljcniki! Zahvaljujem Vas na vašem prisrčnem pozdravu. Ne domiS-ljam si, da velja ta pozdrav moji osebi, v tcj borbi, v kateri je ideja vse, oseba nič. Nobcna oseba, in najsibo Še tako popularna, bi ne mogla v najkrajšem času izbiti iz tal tisočev pristašev, nobcna •seba tako zelo napolniti te prostorne dvorane. To je storila naša ideja, naša zdrava sveza misel. Njcj velja vaš pozdrav, vaše Epoštovanje in vaše priznanje.
ZA OZDRAVLJT!NJE NAŠEGA JAVNE-GA ŽIVLJENJA.
Velika borba pretrpa našo belo LjuMjano, borba, kakršne še ni kmalu <!o?ivijn'a v svojem starodavnem častit-Ijivcm obzidju. Zakaj vsakomnr je jasno, da rre v tej borbi zt mrrto več, nc-po samo za občin^ke volitve ljtib!janskc. Ore za rzdravllenjo v«e.?a aašeza Jav-neza žlTijenJa, ne snmo v Ljubljani m v Sloveniji ,amr>ak v državi •p'o'i. Ljubljana naj da *is:nal za pričftek borbe, ki naj se razvije na cc'i crti od Triglava nreT:o reitne Hrvatske pa 4o]\ do srca £timacMje in do Kosoveira po*ja. ?voj*> s toliVim! žrtvtnti pridrbTj?no Jiijro?!a-v?]o l'očrmo očistiti pft !n fvtće?c\\ k! ]\h je vanje »aviek?* pf>!!tTcno verlžnl-Itro In nira»lf^tTo. Ljudski sodbi izro-či»mn iušptartrro na fo§f»odcr«lfeiii po-f'n, ki se fe »noraTo naravno^t potruditi, da je «»^i od prirode talro bofr^to oh-darjrnl dr?avi frizadflg mH^jarde rmo-tne Sl'ode, izpodkopalo jcj pa ttidi rj^n mnr»!rf ur'ed rn zmia} fn na znotrnj. Nj roVo mu pri tem hodi *Uh* ad^ilnhtr^ci. »a, H je v pretr'?Ti! mer! kriva. <?a w ?e trVo daTeč od totrapje na5e konsoti-dac^Je.
V^e te rt7m*re. k! 50 vrroV srV^-nemu nezadovoljstvu,   ozdraviti,   si je
dal na!ojro   kongres   javnih   delavcev,
najboljših sinov vsch treh plemen našega naroda, v Zagrebu. Rcso'.ucija tesa znnmcnitesa kongresa nam je za ures-nićenje naše misli postavila dclovni pro-jrram, nr.m je dala naš politični program. Ta program se vrši danes i v Za-srrcbu i v Bcojrradu, ta program je zsra-dil Hrvatom zlat most do na?e kraljeve prestnlice, je zćruf..-. v Ljubljani razne politične skupine v Jusoslovensko zajednico. Nnj se te političrc skupine tuđi lo-Čijo po eni nli drujri točki lastrejra pro-prnrm. ero je slrupro v«cm: h^Jcmo eno nedeljeno in nerazde!;ivo kraljevino z eno močno nacijo jugoslovcnsko — zasnovano na bratski enn';osti in svobedi, na pravičnosti in — poštenosti!
KDO SO NAŠI NASPROTN1KI?
JuroFlovcrski zajednici sta v tcj vo-TiTni borbi stopi-i nasproti dve maski. Tna si je nndela ime, lepo ime »Zvcza deloMicjra ljudstva«, druga 5e nazivlje po rtrmnrnem Jugoslov. demokratska stranka.
Pod prvo se rnm znknva stranica, ki je že večkrat bila primjena, da je mcnjnTa svojo hT^ko, pa nikdar ni mc-njnTa svoie čttdt. Pod svojo pravo firmo ne lf, cfa LjuMjani nikdar r! bila izfcazo-vala ljubczni, marveč jcj je v času, ko je hra ta stranka jro5podarica v kranjski dežcli,    napravila neizmerne škode.
Naravno in umevno je, da si ne tipa z odkritim vizirjem stopiti pred ljubljansko meščanstvo. Ne iz sramežljivosti, ampak    ker jcj manjka poguma za to.
Vse druro, kar šc leže pod krilo te maske, je le privesek oni stranki, ki prav gotovo v obč. svetu ne bo igral nobene samostojne vlo^c. Mi pa, ki se smatramo za zastopnike narodne in napredne Ljub'jane, gledamo v tej stranki svojo glavno sovražno fronto. Po pravici ape-iiramo na raz5odnost in zavednost Ijub-Ijanske^a me'.čanstva, da bo gladko od-k'onilo z mnotimi prcteklimi grehi obrc-menjeno stranko, ki se mu sedaj ponu-ja za gospodarja na ljubljanskom magistratu.
pa če je ?e dobro našcmljena ta maska, ne moremo tega reci o drugi, ki smo jo razkrinka'i na prvi hip. Zapisano ima na če!u JDS, rosi sama starinska imena, pod krinko pa se ti reži spa-čcni obraz — »nladinov«. Čemu to na-SemJjcnje? Kcr se zavedajo in so sami najbolje prepričani, da z Ustaim imenom in pod laitno tTrdk« t Ljubljani nt ■iDrajo nasiopiti. ae da bi doživeli po-polen polom. Njiliova lastna preteklost in še več pclprcteklost sta jim vzela ves kredit. Njiliova kandidatn« lista satna dokazuje, da upajo na u?pch le Sev ako premotijo javnost ter si dado riđe« ta-kozraoili stariaor. S tem nam pa oni dad# javno izpričeva'o, da le nam pri-stoja pravica, da potrkamo na duri na-roOnrra, napredneta ia dcmokratskeia »icSčanstvjL
ZAKOMTA NASLEDMCA NARODNO-NAPREDNE STRANKE
Zakaj v resnici gre v tem notranjem boju z raso oficijelno JDS le za vpra-šnnje: ali za ali proti micdinoin. r.li za ali proti pogrešnim rratrdam, ki so ilh oni vpcljali v v?e nare javno življenje, ali za a!l proti režimu, čijrar nositelji in predstavnik! so oni. Ne pre za stranVo kot tako, sr.j smo jo mi bili zasnovali, ne Ere riti za kako izprcmembo programa, saj je to naš program. Gre za to, da se izvršuj ta program v nepotvorjeni obliki, grc za demokratska račela tc.^a programa, ki j:h fročcmo chrnniti ne-ska'jcna in či?ta. Grobo *o kršili c!i>ci- 1 p!Ino v stranki, jrrcši!i proti demokraciji, izdajali program, zancsli v stranko klikovstvo. Čc prej ne, v tej vo!iTni borbi jih imate prili!:o 5pO7r!ati, razcaliU so se ter brez sramu kažejo svetu svojo jro!oto. Derite samo njihovo Čn?rri«jc, jaz £a ne berem vcČ, ali vam je pripo-ročam, v njem najdete njihovo pristno fotosrrafijo. Re^cm vam, da sem v dno di:?e zadovoljen, da sem se rcsil te čedne dru:7be, pa če me desetkrat imenu-jcjo uskoka, ponosen sem na to usko-5r\'f>. Pri je! je bcj za zastavo, ra rno ne-omade7evano rastavo, ki je \uVo ponosno vilirala v nesebičnih rokah Ivana liri-barja in dr. Ivana TavČarja, ki pa so se je podastre nepozvane roke. ZJrav razum in tvoje nravno naziranje ti vclc-vata, da se oc'.makni od take družbe, a če to storijo ne stotine, atr.pak tiso&i nnjbolj'Kt1! mn?. strankinih prpadniVov z biv^imi vodite'ji vred ter si izbero novo vodstvo, po^em je več kot a^ntro rovo-riti o tiskostvu in izdaj^t\ii. Prava «trnn-ka je v n**em ta^nru, tu ja ed'na !f ga!-vx f»a*'rr1n7ca iraterne ?tlr3«»!<e. KaVo pa bnčefe fmerovsti one ostanVe, to mirn« prepu^čen 5odbi vse 57over<ke javnosti. O?ie 3 .drcerrbra jim ?r\'!jrrnr» iz rok ns»$-> v toliko bojTi preizkušeno zastavo!
NASA BOR*\ V^ ta iroRUPCLn Vi NAST!.*TVU.
Nafi VfsH'na bf»rbj| ^fnjl r 7?»5wew'ii «r^t«»*?i pr»H rr^'mu v strarVi fn v dr-?*v1 ter r>r(yr] ri^^^^im zn^T^p^'m w?~ toc'jm. Nppn^'erTrfTn« ^«f «frt^oT?»»I^ : ??i fH»»U»*T!i. Tf rrro se b*Ti pnd b*r\r<»m režimom boril proti absolutizmii raznih avstr. vlart, tedij tera ni*mo storili ss-mo zaradi tera, ker jt bi! t« avs^rijski abto!nti7fm, »mpik \r. princip«. Pan^s smo svobodn! drfav-jani v svoji svobod-ni dr'av!. pa ite pti«fTmo, <Jt bi 5e av-5tro-maždarski sistem uvedd v nail državi!
Naf pitinfie" pmlest se "đv?ra iirofl fwrf!2RnctT« in rjerovi sestri korupciji, ki je največ Kriva, da je padTa javna mo-rf'a !n fef t7terr»e pokvariti nafn rdravo Ijiirfslro dti^o. ?rr*o in rrforimo b!ti proti oni r!rVu?Vi dresuri, M dr^i ▼ ml roVi •'pdVor?eV, t druri pi vf^M M<x. rroti dresuri, kl se je pričeka uve!jav!jati tu-di v tej vo!i!ni borbi. Jaz pa pravim, ysc je minljivo na svetu, nič pa ni tako R;ia-
![?▼*, kalror ministri, ki so rd dancs d© jutri. In še eno rečem: stranka, kl s$ mora za svoj obstanek poslužcvati takiH sredstev, ne samo da nima v robi silfli Ideje, sna kaže, ds je na potu đekaden* ce.
Iz svoj« JnrrosJavtJe hoćemo ush*a*: riti pravna državo, ki naj ima v njej-vsak držzTllzn zavest n2jvišjo pravr.d si^nrac??ii, ki ne pozna državil^nov prve in đruse >Tste; ki ji ic zakon najvISi* Instanca.
V taki državi ni treba izjemnih za-. Vnnov, ki le irpričnjejo, da njihovi oče-' tje zair.erjajo vzrok in učinek, ki do!:a-» zujcjo, da ?o jim bili ti zakoni potrebn| le, ker si na dn:ff način nišo znali prV dobiti ?rca \n čaše ljudske.
Kot rVadt sveza neizraiMjena in u*-. krrrnrrrn-tirana .^Ha $tcr& pred vas Ju*' fosVven.tka 72jedn!:a. ?re>odn im na^. pre^e^, priva r^em^kracijn ?n Vrttitr% s*cl?alf!a prcrl^r-oft in cRJkoprsTTs«^^ nr#drse«i P*s »*It»nf>st y Z3««V««»Trj !n J2TH9OB iivljtnja fo nienz n«č«aia. Vwt ta napela pa hrč« osredo*očiri v smotrono in pozitivno dc!o v korist ja\Tinsti, v do* brobit narodu in njegovi n'p^i c?r??^*A Nesebični in brez oschr.e ambicije. P»-udarjam to, ker rič n\ bo'j o^abno, W*» kor čuti ir ust modrijanov iz Jutrove do-žele očitke o smhicijornost', frakarstv«, bankokratstvu ud., onih modrijanor, W s« jih drže vso te in še dru^e la*tnosli prav od roj?r\fa dalje; one mladine, kl se je Iznevcrila idea'om in idealizrnu tzt pričeka svoje javno živijenjo s plesom kroz zJatera teleta.
Je to prvi koratf, ki j^a napravljS Zajednica v javnosti, ni pa to njen po-slednji korak. Simpatičcn ndmev, ki j» jeknil v ljudski du«i, narn je poro!t, da jtmo nt prav*m potu. In ta naša pri *ro nuTzr^r. Naj vedo ns^f nt»protnikl, da je Ljubljana samo prva etapa v n^štiiH razT^ju. Naj pa tuđi vedo, da si bo Za-jadnica za vršitev svoj era de'a ia s\'O* jih ralos: znala najtl zaslomho I v Bc-3* rrada. V pomirjenje jim razodenerno* da imamo zasotovllo, da bo tuđi delo 1 obč svetu ljiibljanskem, čim na5 tja po-« zovt — zauparje na§eg:a me^anstva^ na?!o vse upoštevanj* na merodajnib raestih.
»JUOOSLOVENSKA ZAJEDNICA«
ČUVARICA RE3MCNEGA JUGO31-O-
VENSTVA.
Jurofi'ovenska zajednica ho?e bffl čuvarica oiiora rosnič-aesa jtijos^oven-stra, kl pa iTojera »aravneni razvoja rodi ćo iniejraliiega njediRjcnja nascia caroda. Tuđi na to stran je rečim mno-ro treSi!. Pođi jim povedaro: brez Rr« vatoT dI Jujoiiovenstva! In še eno: 6 Kladivom v roki ne uni.ieš v glavo nobene misli, pa caj bo sicer Se tako pre-pričcvtlna.
Uverjcn lem, đa priđe kdaj do po-poTrfsra u.Tedinjerja ra^c°-a naroda; rnnoso prej pa pride na podlaci našega programa, s pornočjo pravičnosti, brat* ske enakosti ia svobode, z ljubezaivo^«
Sfran 2.
»?inVPN5KI    NA R O P«   dr.~  1. decrmbra  192?.
štcv. 274
jtfjo in prizanesljivostjo, ncjro z nasilnici rnetodami režimovccv. Te metode so napravile ideji fugoslovenstva več škode, kakor pa vsl separatisti In federalisti. Da, upam si trditi, da so prav te metode rodile in povzročile vse razne se-paratistične misli, tako da smo danes pinogo bolj oddaljcni od jugoslovenstva, nego smo bili ob prevratu, od onega Jn-scslovensrva, kl je pozvano, da nastopi kot iKa3čeva!oc RapaHske pogodbe In kcrošfcega plebiscita. On« metode so kompromitirale Idejo samo Treba bo frnoso potrpezTJivosti, mnoso tnic-a in sistematične vzgoje na rodove, da spra-yimo zavoženi voz v pravi tir.
Vclilci, naj se zsrodi vaša volja. U?oda — ne s^mo TiubJjanskera mesta, usoda naroda !n države je v vaših ro-Jtah.   Volitve 3. decembra so plebiscit.
Hoćete !f, da Ra Jjubljanskem magistratu zavlada reakciji, da dobijo me-str;o občino in njeno premoženje y roke 'destruktivni elementi, ča postsne naša oblina sovjetska komuna, da se bo na I ljubi janakem meščansrvu kor poskusnem i ku^cu eksperimentiralo, kaker to kaže- j jo 7i-ostni ruski izgledi — pofem volite takozvano: ?Zvezo delovneza ljudstva«. ! Hoćete li,    da ostane r našem Javnem I Življenju ▼?© pri starem,    da vas bo še | tia'je rnavil režimski sistem in njegove ! toftodr,   poiem volite mirno mlaJinsko j listo, ki se skriva za šifro JDS. Ampak j potem se ne prirožujte ti trjovec, ti In- I du^trijec in ti obrtnik, da vam režim s I svojo   brez^lavo    gospodarsko politiko nbija v?o podjernost in veselje do defa, J potem se ne pritožuj ti de!avec,   da ti efrarinit    obriča    £epe,    in ti uradrv'k spravi v predal svoje pritožbe,   češ da te hranijo in cblačijo s praznimi oblju-bami in da si kakor ribniški konj. ki ra je njegov gospodar ravno dobro navči! ■stradat!, p* je revež pesinii.    Ako pa • vam je na tem. da r. yxbiI Tzajtt!?no po-skr^fJjno crrJrsTlff t?« ri*© jztvo živ- j ljenjs, da pi\er;ein3 z rtinltn, poštenim j in solićnhn deleni žlvetl nevo življenja j — ne ssno v Ljuljan;« a*n^£k v državi | sp'cfr — potem se cdloSite za »Juscsio- ; jessko zajednice«!                                       j
Po kenčanera. rr.imem, atvaraem in !»- ! pei«   govoru   dr.   Mađimirfa   Ravniharja   s« sledile vihara« ia entuziastične ovacije. V#- j ličastni  zbor  J«  vz!:!inil:   »Živeia  »J-soslo-  i .venska zajrđrncaU                                           j
Pred??cinik zb^ra Jtrvan je & tovtrrvi 3r.  1
V!. Ravniharja konstatira] kompaktnost ljub-  J
ijansketa volilstva sa »Jusosiovensko zajed-   i
aieot   tsr  orncnilt  da  je  došlo  predsedsrvu  \
več  pozdravnih  brzejavk.  med  drujcimi   je  \
prcciial kratko, z vihamim in raravnost nav-   i
(dušenim   odobravanjem   sprej-to.   kratko,   a   ■
.veles'cboko pismo dr. Ivana Tavčarja^ki   '■ $e glasi:
»Predsedstvo maniTesfaefjskeira $ho- ; jLsi »Jujproslevenske zajednice«!                   )
P r i k I e n j e n n a b c ! n i § k o p o- \ B!elj se današnjega zborova- \ nja Ju£os!ovenske zajednice Žal ne morem udeležiti oseb-0 0. S e m p a v d u h u s V a m i.
Sporočite rborovalcem moj prija- \ teljski pozdrav!                                             |
Popolnoma odobrsvsm nsš nastop ; te mu želim nopelen uspeh.                         |
Z odličnim spoštovanjem                     I
dr. Ivan Tavčar.              j
Poslcdnji   odstavek   jasnih   in   o^loSnfh   ■
Wfecdi je predsednik Juvan prečital s peseb-  j
Mim   povdarkom.  Tej   odločni   in   možati   iz-   ;
ja\i našesa prvoboritelja  je sledilo frcnetl-  -;
ino odobravanje in ploskanje.  Klici  navdu-  ;
ienja so odrr;sva!l v dvorani, vz'dikl, ovacl-   j
J« in izrazi vzhičenja so otlufili 2 elemen-  )
Urno silo vse one poskuse temnih elemen-  J
tov,    organiziranih   od   entove   intri£antske   i
strani, ki je imela namen, da zatemni veli-  :
Sastno in impozantno raaniicstacijo narodne   ■
ia napredne Ljubljane.                                      1
Predsednik R. Juvan je po prečitanju p!- j Srna dr. Ivana TavČarja cd'^čno in r.lovesno ! ■gotovil, da so se s tem rjisrccm irpodbile | ▼se klevete in vsa Intri^antska slepomi?e- j pja, k! so ?Ih zasnovali »mladini«.                   '
r                                                                                     »
Bovor fv, Tavcaria.      i
Činjeni roiilci!  Tovarili:                        j
Popolnoma    neutemeljen Je b?1  n»«p«»š  \ dtfciHskesa sveta    Ijubijans^ese.    Občinskc  j volitve se stdaj vr§e v okvfrju noveja vo-  | ITnega reda. ki Je redcmolcratičen Ju s tem  ' proti ljudski vo!;i. Ktkor zHtno, jsredpisuie  ! nori  ©bč.  TcIIInl  red.  4a   dobi   stranka,  ki  ! doseže rri ▼olitrah aajveC tlasor, polovico j maađKtcnr, doč^«i se ostala polovica razde-li 5>o proporc« med vse  ude!ei:cne strank«.  { Na ta Kačin j« Bajmnčnejša strsr.ka pr! ra«-  ; de'Itvi   mandatov  dvakrat  ndeležcna.   Proti   j t«j kršitvi ljudskih pravic moramo ten* bolj  j prntritirati, ker 80 vzrokl, zakaj se je spre-  ? mep.n na ta način volllni red, zr.ini. Jucoslo-vaaska demokratska stranka, ki predstavlja le seznatno politično skupino okroj ».Tutra« j«   hotela   %   nasilno   spremembo     volilner* reda prlti do oblasti na meitnem mafistra-tu( računajoč na volići rezultat zadnjih ob-Čfsskfh volitcv. Seveda se \t pri tem vra-Čurala, ker ni računsla s tem, d». njeni do-»€danjl volilcl že zdavnal več ne soglaSajo s politiko, kf jo vodijo ti zospodle.
Proti novemu volilnemu redu pa ne protestiramo samo zato, ker je nedemokra-tičen, ampak tuđi zato, ker je protinaroden. Novi ohč'nski vo!i!ni red omogoča vsem ifmg'm nemšk'm strankarn na scvernl mefi da ^obe recsta l*oi Pitij to Maribor v svoje roke. Žalcsino ?e, da *c ie slovo«, skupina poKtikor, bi aoče biti rastopile« ■eiOi na« rodn.h imeresov, spozabila tako daleč, da ie tMrrgi* obrambo nafo   ogrozdom   »mjenm
mej©, samo da do se i© t Ljubljani dvooui Uiv  vohlai uspeh.
Nov volilni red zahteva, da se stranka kl noče. da ostano v manjiinl In hoče. da odlo&lno sodeluja v obćinskem tospodar-»tvu, združi f (Jruilmi poli tiču Uni tkupi-naml.
Naravno \% »to, da )• prISela tuđi NSS iskatl vezi 3 političniml skupinaml, kl naj-boJj odsovarjajo ciljem, ki jih boCo ttranka V bližnji bodočnosti dosečl.
V NSS jt orsanizfiano delavao ljudstva. Za presojanje položaja je bilo predvsem Kierodnjno, kaj delavno ljudstvo zahteva in kaj mora dosečl v dobro sebi in državi, katero po ogromni  većini sestsvlja.
Orrumno   forja   je   prizadelal   centrali-lem z nesocijalnimi vladami naiim JAVMM NAMESCCNCEM.
Veliko t« je oMjubljalo od >UdajoC!k> • Balo dalo.
(Obupni klici: »Nifi! Nlč» Smo beračlN)
Danet ie javu! «anse5£enec lačen in »tr-ran In teza dejžtva ne spravije 1 svela ie taVI slavospevl onim, kl odločujeio o usodi javi;h naneićeitctv. Za javne^a namL-ičca-c«y je meredajna plača, kf jo dubi prveia v meaecu. Ta je pa tako majhna, e^a z aj<» pri največji skromnosti ne more živeti. C» Imalo vladajoč! za vse nocoče stvari dc-aar, ca Bsorajo ImetI tud! za j^vaa no^t> ččence, k! 90 steber države. Denarja z« juv-ce name$čenc» do danes n io imeli. Zakaj? Zato, ker aimajo »ocijalneta Čuta .zato, ker se vodi v Beogradu politika veleagrarcev, velebankirjev ia pari'zansks kaste.
Kot Javni aameičenci žive v tefkl borbi privatni auimeSčeac] ia deUvcI. DcUvst-vu se odvzemajo najprimltivnejia meidna [m socijalna prava. Ni čuda, če propada produkcija v državi, Če je pa vbdajoči siliti* odvzel delavstvu vsako vesjljc in sm!<el sa delo, za intenzivno delo, ki je predposroj velike prcd::kclje. Z bičem In % izstrad-lno pi.* Iftiko se ae dvizne rck do stroiev in do ustvarjanja. Pri ten rasrnerah delavno ljudstvo ne more zabtevatl dru^ega, da pade dansšali krivični vladnl režim, ki je povzro-čitelj vsera zla. Zahtevanse novo vlado^ ki bo nadomestila diskreditirani cenfralizen« Z caffioapraTO, vlado, h\ ho us<v2r!!a ntočno jh neds>fv9 ?Ioveni!c, izrcvEa!a »nor aied $ril :a Hrval. »rčrsv'la korup^re razsc^re v držari, *'€čr;?a državac »s^eičeacs tas-o. 4m b;x?e Ishko živeli, !a zasotovlla s«c}alal 1« r^sp*dsrsVi razvoj vscai ka'^rrorjeia tniaue!aesa delavsiva. (KI!ct: »Jake ]•! Res Je!*)
To s© prve ra ■&i>!ir<a jelucre vsakt poStene stranke delavaega ljudstva. Pri tcan ■as prav njč ae mnrMe rfeioacocija* frsie raznih, tiidl siehvs'-fh vot; «lev, ki s£R'aio o ?ov;etsk! repT.;bl!ki ia podobnih rečeh. pri tem pa przabljaio. da še cl dovo'i, 5e vpf'ei pa sbod-h e neč^M. ker tvloh al k-vršfiivo, a.T^sk da je poglavltp« pošten« deJ© le tlste, kar dases laičke ćastitL Jjir-ai '.n prlvatsl asr:esč?*ec in dclfirec Je rfa-nss I"»;n. 4«nea h^čts 'n mera dobit! Ink2, Ča noče, da bo pos'ail cd romaa'Vaifa,
Vse t« za^teve delavrega ljudstva |e pravilno totmačll tuđi
ZAOKEBSKT KONGRES (KV~i: »?!ve! kcrrres!*) fri zato STP.& se mu od srcn pr!kI!uc1H, trrerc •žira   »a   te, ali   nas   Ieči]o  cd   soudeležen-ecv i« a!i ona larirs** a življenju. N* po«1 iari    smern'e  zarrebJkera  kontre^a  se ie stTcrHa v Ljubljani
JUOO5LOVANSKA ZAJZĐMCA.
Od koacreMi smo prežll k realnermi de-ra, ©d besedi k dejiji.em. J^goslovanska zajednlta v Ljubl;a?.! je ra cbčinskt voiitv« objavila Še posebej
KOMUNALNI PROOPAM.
kl vsebuje vse kulturne, icspcdur3k; !n §0-cialnc Itln't ijubljansketa preblvalstv«. Komunalni program Juroslovanske zajednice je tako n2preden in soclalen. da se mu pridruži  tahko  vsak  razreden  socialist.
2e dancs pa povd^rjano, da ni^ra iz obeliske tivcrsM y%]n[i\ prazno politića« ^rersksrijo. OLčinik! «7ct se ns] zav&da, da je predvsem sospcdfli'ska 2»*ti*::cIJa, iw p« »osoče polUČHa kcen'ca. (Klici: Prav rfebro! 5?es je!)
Ka podiaii fzrečerili smerak: ae >e rr!-dmžila NSS Jufr.s'ovanski »aiednici tew lažje, ker ima na kandidatni lis'i tak© za-stopstvo« ki izkljućuje vsako majorizacije in ja
ZAGOTO\TJENO SPORAZUMNO DCI.O. (Kiici: »Verjamemol 2ivel dr. VI. Rav-Rihar!)
T© tembolj, ker stno ?a rrikljuCITl sTcn-ptnl.  katrri ničrluj© dr. Riviihsr, ra^ž  po-
o ksteresa m^fkl b*¥«tfl. ki Jo Je 4*\ km i>rcff;c» Jorfoslovanske ?sTtda'c«, ai rfvo-mit!. (Kici: »Nikdjir ms dvornimo! Kudar! Žive! dr. Rarnlher!«)
Raractako bo pa tuđi N?j3 2 vs<> v»«-nte s^delovala v Juscjlovanski »ajcc'alcJ. Sa^cir.e sw trdltva nH«profalkor, ia Je nui namea po vnlftvah zupujtiti JugoslovaT^kM za.'edtii'jo. (Klici: -Nikdar! Ni reslc) Mi a« dobro s«tvcdamo, kaj smo »torili. ko uno s« odloCili za rfclo na program« Juroslovsa-ske zajednice. Ta proeraai hečemo izvrfUI !a delati zvsst© v (frnfb! po5tenlfc mož. kl |ik pre^PtavIJa dr. Ravslb^rjeva sknpina.
Iz vseia pnvedaneca či^to aaravn^ s!*-df, «!a ne troremo imeti ničesnr skupneca z JDS! (Klici: »To nlkdarl Se na* prej boj proti JDS !«). ki je so od to-vorna in kriva nevzdržnih razmer ▼ državi. \z pačclnih vzrokov smo te doslej bojevall z JDS najostrciJ! polltfčnf boi In fa borno bolevafi še naprel, dokler se bo ta str.««ka pojavliala v našem političnem življenju. V volilnem boju v Ljubljani nastepa osamljena, kot je osamljen izobčenec, kateremu se nihče prlbližatf noče. (Klici: »Mhdlnski obeienec naj poravna plačilo!c) Vse ]o zapnSča in & decembra bo dobila zasluženo platilo.
KOMUNISTI   TN   SOCIALNI DrTMOKRATl DR.  PERICEVC SKUPINE.
nlso s svojini komunalni programom poredali nič bolj naprednega in aoclallstlćnetra kot Juroslovanska zajednica. Vse to, kar zabtevajo komunisti 1b sociiaifll   dcinokfatl
od soclalne mestne uprave, zahteva tuđi JugoslovaniKa zajednica, izvzemši nekaj komunističnih pritnesi« kl se nikdar ns bo-do izvršile.
Vendar nc^aj druceca Je. kar nas blst-veno luči od k^munistov in soclalnili demo-kratov, to je njikcva
VEZ S KLERIKALCl
to je koanclji, kjer ne nastopajo komimUtl in socalnl demnkrari kot jednakopravni po-goaijeft.ki, ampak kot podrejeno polirano skuplae, katere vodrjo klerikalni. KlcriK.il-aemu vodstvu se pa ne b! smela podredili nebena napredna socialisiična stranka, će koče varovati *voj kulturni, socialni tu c^-spodarsM protrarn,
Daaes ja v^akoanr Jasno, da ne mort •:rl govora • liitl delovncga ljudstva, ampak da imame epravka le s klerikalno ali Slavenske ljuti*ko §:rKako. Soc.slni demo. Lratl La L««.;uit:3 s« U prlvesek tej stranki, kl j* pod v*datvoM cerkvene so»po«ke ia kl uMMtrm pnzr*4*i see^aJiZem kot bejo-
kk)tbVO.
Ni čuda, če )# proti klerfValni Ilstl med koraunistk'nimi la ir^iialnimi demokratićni-inl prUtasl oajvečji vdaor. Med komunist! 2e Bitktop* *iru;«, Ki Bajodločaei« cbtoia U-iite ave*e vrdi.el'«, ki so
120ALJ DILLAVSKC INTERESE I.^'i'.JMi.nemu k'erikali.mu ia propeg'ra : ■•. p, da se komunisti ae ude!eže volitcv. 1 ;Ji dr. Parica zapuičajo njegovi dnieda-l i iiuj»ol)li sodeiavcl s sklepam, da n« no-reio pod vodstvo klerikalne strank«, pr<j*.l kateri so sa borili dolga dcsetletja. In da ;e Bennr*vaott klcri!.ai«e delavske zveze ie ko!j o*aač*tna, ttidi klcrlkalci izjavljajo. da cg bodo volili bnljSevikov. Namilljcno zveze delovaega ljudstva ie smatrati kot skrr/o« asrcsea |io«kus, prevariti napredn> del-jvi.vo, da etfdu svoj glas za nemili* re\Lc!je svaU — za klerikalizam. Prcprl-Čau sciM, '.ta coresfiim slspllem delavat\o ne bo iuued!o.
^oclallstlCnl voditelji kl so hoteli svoje sonilSIjcnlke udin;a;I službi Herfkalizn.a, se ie pr«v dobro zavedajo usodne pogrcike,kl so jo u*pravi]i. Zato hite sedaj na vso rno: izjavljati, da nt nastopajo z ofr.-feina 51-?, ump*k s titkozvkitirni kricansk'mi so^uki Tzl» tl^b kgeverl
?f!btfe pH pcs ce pozna kri^mšk.k $*»c> nlcev kot eoa«^s,« jH>',':lčnt skupine, asupak v^ik vli.č»~i a^Kccdar ve, ds obt-e'a M?«e SLS. kateri s» aialo^ev;:ai kričanskl »ocl-tlci n*dr*leai. Vsakdn tudl ve, da *o :ak3-av-i6i  kričanskl  socJaici  prejeli  sv-.Ie  man-dat« iz rok oflcielne SLS. ki vsled :--g.i  tuđi razpolara s temi mandati. Znana Je uk-  \ rfka klerlksJtev,    ki so te ejMluževan    kr-  | k&taski^ secUtcer  scob« lekrat,    ka«Jjr m  j ciso upali 1 svolim pravim iseii^m ua dan.  ; Pruv  Uiko  je   pri  sedanjlli  obcinski.i  volit-vah.      KleriUalcI   se  dobro aavedkjo,  da  v Ljubljani kot tak! ma aaorejo ničt'sar do.^Jt,  ' zato so 99 poslužili priveskov v cbllcl niv-  i Jik    komunistov   la  soclilnih    demikrjt-v. I vsernn  tktipaj dali blagozvensč   iisTi-v    Ni računali, e*a se >\m n* ta nsčin  ir»s»»'ćl f t-ra a Ju<ra ičija, cavoie^aU naprcJio Uub-
KLERIKALNI   STRANKI   PA   NE   PRTZNA-
VAMO PRA17CE.   CA    BI    I.M2LA   VOD-   \
STVO MSSTKE OSCINSKC LPP \\Zl      I
(Klici: »KTsdar: Nikoli! Ne srr«!c)                 j
K;eao tradicljcnelno sovrsStve da T )vh-  i
fiftHe oe* ftiisterST^eve e*. be 4* dants j! > 4-  ;
vzema te »ravico. K<rt š« nikdar, tUdi s- daj  j
■ ina   klerfkalMi   stranVa   th(\h   nameuov   1  i
l]ubijitBski£a Moiteai.    KUrikel*^ kUvpI v»-  !
non |e elcts>!e«r!ratl  n^eina deaariM »red-  !
»tva  v svttje  straakarske a£w?re,    z**ci*   \
arads'ika neesta sa Kusiiirain    s    4vui"*i4  j
po! tičsial »r.saKloči In ksr.č*© ćec42J x z=-   j
vejevsKjsa Lr^kt^sae p*>h:'*zu ns^eh. da se   j h   vdala   kUrlkalai   rsakclji   prestali ja  5io-renti«, tr^aiava narredne kulture.
Klerikalna  zospodarska  politika  le do-  i
slej   vccIbo   zastopsla   IzkljiiOno   lc   J4T!.irne   !
interese,  ki so pa  navadno v na^pro'ju    s   '
interesi ^onsumentov. Klerfkalci tagivari.i-  !
je taterese  konsumentov  kvečjem1.! n 51*ti-  !
aiirl   »upJ;I«   v  narodni    skurlčini.       Kakor   !
znano, ie z»d»j«   tfnf  M2s: pil   en  HorfK .Ini   ! poalanec »ti  rrepoved  Izvoza  praS^jv, c!o-čirn   je  v   istem  čas«   štJriaaist    po*! ■/( :ev vložilo vjpit« za dovo!I«ey kvota prn^i>v. Seveda  ;« ta poelanec pndobno na<topil  r»
koristi   kc-nst!:r:entp.vt   kakor   4iut  ro.ii  »cc   !
JD?t ki c»!;tfb-)« zlato  valuto, cuV*r,  kave   j
ia *• vtm kaliina mlklavžtvs dariia *e, c b«   !
'^» vse fo samo rztn, ker <e »Mfa.-o v<> iivo.   j
JasKi* ket •«?] dan je, da en fcler!V-!nl ro-  j
sia*a* fid •erfffčuie v sira«ti nad 14 pf^Ian-  ;
Cl. kl »te?» na 3U,!.'šču pedražiive £IvJ    na  !
fk*i»     ko*?»»eniov.      Prntikc35?umcn{5ka  ! atr^jtfcn pa «c ?!M v Li?i^IJ*nl    odloOcvaiL (Klici: -Ne sm«! Ne bo!«)
Po teh urotnvltvah ie ođvff prudarfa-tt  da   takoivani   kr*Č«nski   ^nciaki  ničija
fiobene odJfčline besfdo v SLS. Prav tsko  !
malo   ko*   ergcpisfmncf  si»br»zaaae   »Uni e«   i v JD5. Isto bi bilo, č« bi trdlia J*OS.t da prf vniitvah   a»   uaatopi  jmnosL.jn©   in   p:>stavt Unf>a i««« ?v'romske socialce za svo.'« kan-
cMdate. V»r.kde bi vede!, da Je  ss-^o firma   !
drud. dc<Mw odločuie ttranka. rd katrr* 90  j
psevdo dtlavski  kasdidati  popolaoma    cd-  !
visiii.                                                                 j
Vsesa Hga bi 9e Korali »avedat! koma- ; al*(1 in socialni e*emrkrstl te t?krat, kn se j sklepali, da se pcpolnoma podrede L'crl- \ kaićem. Tako so se pa na slepo rdiajmll { klerikaloen In s ten podprll najveći« so- ' vražnike detavs^.va, tuđi tisteca delavstva. i ki Jt pedlo na Zalelki cesti. (Klici: Res je!)  i
Toda Ce so £e voditelji komuni«^v na-  ,
pravili to potreško, je delavstvo ne bo, da  |
bi volilo dne 3. decembra klerikalce.
V sedanjl voHnl borM si stoje nasprofl sa-  ;
■e  dve  mečnejil  skapInL                 !
Prva je Jucoslovanska zajednica in drnra ie klerikalna stranica s phveski za-peljRnih socijalistov. Na eni strani tišti, kjer odločuje polten In pravlčen socialni sporazum, dočlm so na drucl strani tišti, kjcr Je v premoći kapftallstični klerlkallzcm. Vsi dosed.inji javni nastopi teh dveh skupin do-katireje, e*a se !e ©rromni će! vnlilstva 2e otllcči! sa Jugoslcvansko sajedplco. 2e dane« ie gotove*    da b# Jusoslovanska
zajednica saiscakif (Klici; »Mora zma«atll }Z znu*al«}      ,^
Posebno za vrste narodnih socijalistov lahko izjavim, da so n ivdisženc za Jugo-»lovansUo zajednico In da se bodo korcnito vračunall < ni,, ki zidajo svoj uspeh na razdvojenost  v   NSS.
VSI. PRAV VS! ROMO SLI 3. DrCEMDRA DISCIPLINIRANO NA V0L1ŠCE, DA ZMAGA   JUGOSLOVANSKA  ZAJEDNICA!
Temperamen'nemu govoru so sledili vzkliki navdušenja. Dvorana je cđmevala odobravanja, ploskan:a In vzklikov; »2ive-!a Juiroslovanska zajednica! Živci župan dr. kaviiiharl«)
RAZMERE V DR2AVI.
so take, da se nal.aja dtlavno ij'^Mtvo V najtežji bi rbi za ?ivl]en&ki cbstan-k. Slcer Lopata država dopij££a, da ofromne tnno-iico dtiicvnega in rranue!nej?a profetarijata tive najbednejie žlvl'eiije. Namssto blaso-stunja je de'e.'en jticoslovenski državlian poman'kan;a živil, cblcke in cbjivc. V sc-stradaaih družinah se cđseva verna ti ka rospooariL.il in socijalnih razmer v državi. Ncznosni
CENTRALIZEM
ratdvajii državni r.rranlT.ern. C+ntrtVr&u se ie z vsetm] sv»j'a! i/reiki korM^cija, partk»0S:fft !a ttfirarc^ as'-ri-.! a uLtril k>t ećsn glivn'M kriresv, 4a ?< 119 komol.điru Ih ća dri^VH ai ćost »rec.rih .m i*fi'i\o\]u'h držftvllaanv. RiuhdI'Iu je za te uiiitcvs, da se ce*traiireai enebae
NAjSlRSl   SAMOUPRAVI     VELFKIII    PO-KRAJIN.
Ccrntratfzcm !« tuđi ilav^f vzrok frr^o-flas'it med frbi ia MrvsM. CcnircVrntn je prcpodll Hrvi>e I* aarodne skupSčino in t tem povzročil, da beogradsko ljudsko za-stspstvo ni izraz volje nareda, ampak ni-mišljene većine, ki «1 je nasilso o&voj.I« vso prA'.>.čnr> moć v državi.
Cen'ral.teni se je prav po«ebrn pr! na« Slovencih   oncmojoZil   s  tem,   ker   je
RAZKOSAL SLOVENIJO na dve upravni oblasti. Od slovenskln fa-borov do danes ?e pa zahteva naicsa rsro-ro-'a, da sodi Slovenija nedeljena. (Kiici: »Tako je! Nlkdar! Doli s sovražniki Slo-veni'e! 2fvela ^lovtni'a!)
Ta  naša   zahteva  je   pa   danes  tem bol]
r!*«»a,  ker  Iiaajo  Iskke  zss*!Žz*en!   brati   v
Primorja   ia   aa   K^roikeci   Io   tal:rat   svojo
vel'ko aaora'ao eporo  v   Srohi s tajci, čs se
fcojsjsfo v zavesii, da stoji za nj-aii epotna
Sloveala   s   kone»ntr!r«no     naredno-rotpo-
dsrsko ia kulturno    silo v  beli    Ljubljani.
Razroj je zseotcvl]en le takrat, če bo imela
za  sebej en^fTTo Sicvcnljo. Tist!, ki nastopa
j  dsncs  pri   roHivah  za  del'cno  Slovenl'o,  Jo
! sovr?žn k ntJega Biesta,    ker «a degradira
! ca B'cJa provlBc^a'no nsesto, fcrez lzg!«dov
na   kuLurc!   in  gospodarski   rs/aeah.  (Skdi
vfharno  cdobravaaje!   Klici:   »2ivela   Jujo-
slovanaira Zajednica!)
I     Govor dr. K. Trillerja.
Cenjcni somišljcniki! Dovo'ite, da pričenjam S POGLAVJEM  O  DEZERTERSTVU.
Do neba pluskajo v zadnjih tednih valovi poiUiCne strasti in vse bregove
i dosiojnosti in spodobnosti so preplavili. Veni, da v jezi in afektu uide čioveku često besecla, katere se naknadno sam ženira in da ne soai na zlato vago vsa-ka taka beseda. Toda pri nas je postala ta razvada sistem! Do nazega slačijo nasprotniki po^amezneta ncljube^a ČIo-veka, vržejo ga na mizo ter prcglcduje-jo z oštro lupo od nog co glave .In corje mu, ako zaslede na njem kak star, že davno zaccljcn mozolcek, brez kakr-šne^a ni noben živ čiovek.   Gobov   je,
! carjev je — tako zatu'.ijo — varujte se ga Ijudje božji, izogibajte se ga.
1 Najslabše se v tem pogledu godi našemu tovarišu in prijatelju dr. Ravni-harju, zato ker se je drznil sprejeti ča-stno mesto ncsitelia Hs'e. Ni ga danes v Sloveniji moža, da bi bil huje opsovati in cpljuvan in ne morda od starih so-vra?nikov .teniveč od vccrajšnjih prijateljev, ampak mož, ki ga je narodovo zaupanje postavilo na čelo naj'važncj-šim svojim kulturnim insiiiucijam, ta mož se lahko otrese vseh brezstcvilnih
; psovk, kakor se otrese v poletni vročini nadle/'nega brcnclja.
I Tako storim tuOA jaz, ko lete po več kot tridesctletnem zvestern službovanju naprednim idejam name kakor toča ocitki Icnustva. nazadnjaMva in znje-cavstva. fn sam ocitek me je raskelcl
I hi to je očifck
!        DEZERTERSTVA
ii slavohiepja in koristo!ovstva! l*a ocitek je posebno drzr.o ti£glašal na kazin-1 akem shedu mladinske struje nr.jmlajši njen rekrut, ki se še puške ni naučil dr-! žati t pciitičnem boju, pa mu je zlezla ! oč ivi cl no v glavo nepričakovana    slava i nositelja liste.
i         Oglejmo si lorej nekoliko   blizje to
: našo in mojo dezertacijo.
!         Bil je rfkoč star, v boju prcizfcušen
I poik. Vladali so v njem    strogi nazori
I zlasti tuđi glede — furaziranja in čista
j ter neomadeževana je bila njegova za-
[ stava. Pa ?o vstali proti staremu pol-
! ko\*niku in njegovim zvestim tovarisem
I nekateri mTadi oficiri!, vrjrli so v stran
polkovo zas+avo    in za hrbtom povelj-
st\'a prilastili so si  tuđi poTkove vojne
bfapajne,    da so si utrdili  f. njo svoje
pretorijansko staTiSče v polku. Tn zva-
bitt so poik na novo pot, ki se povoljni-
kn in striHin    IzVu^cnim   voj^čakom ni
zdrb prava. Tn fe-ti so \eč?) pnbrali iz
prs1*« 7»pu3r>no znstavo    ter jo zonet
visoko dvignili, vabeč v njeno okrilje
one vojake, ki jih še nišo omamile zlate
obljube mladih oficirjev,
In sedaj ko se vrste starih v tem boju vidno innoic, stdaj smo dezer-lerii ml!
JiiZ pa \"prašam: S čem smo dezertirali od zasiavc in ideje? Mari s tem, da smo si osvojili načela Zagrebškega kongresa? Naj se ci I imenuje cna sama točka tesa programa. Li bi ne bila t skladu z našimi starimi dcmohratskiuii in oaprednim: I u ci a ini.
Mari je to postulat po pošteni spravi med Hrvati in ?rbi? Mari smo za-mogli in smeli kot zvesti zastopniki sta-repra pol'ratim^tva slovcnsko-hrvatskc-ga še nadalje s'.cpo slediti b!azncmu lir-vatofobstvu Svctozara Pribi^cvića, ki je spravilo do cbupa hrvatski nared, državo pa na n.b prepada?
Mari je bi'a dezerterska zn-itcvapo
NEDELJ1V0ST1 SLOVENIJE utrjena v ceii naši zgodovini in bolj nego kdaj opravičena v svobodni kraljevini Srbov, Hrva tov in Slovcncev. I Zakaj je poicm — tako \-pra?am — sed^j neposredno pred ljubljanskim! vo litvami umolknil idcator degradacije Ljubljane nd tretje državne prestolij?, načelnik JD?, to je oni dr. KuKovcc, ki ga sicer spoštujem kot poštenega moža, ki pa se mu oči'a, da navadno maTo po-vc, ker prcveč govori in prerad pisc.
In mari smo koncln^ dezerterji zato, ker zahtevamo očišCenje Javne urra-ve, katerega sedanji režim očividno ni zmožen?
Ne, gospodje, ako ni^mo hoteli po makjavciistioncm načelu Borru služiti tako, da so hudiču ne zamenrno, potem smo morali dezertirati od onih, ki nas nišo hoteli razumetl.
Pa pravijo, da smo to stori!i — in ta
oč;tek leti v prvi vrsti tuđi rame — iz
PREVELIKE SLAVOHLEPNOSTI 1^
BREZMEJNECjA   POŽEL.TENJA   PO
ČASTI IN KORISTI.
Tuđi ta drzni očitek so položfli na usta svojemu najmlajšemu rekrutu in voditelju.
Gospodjc, če bi nas bili vodili v resnicl ti nečedni motivi in naionl, po tem bi nrav gotovo ne bili zapustili stranke, ki je na vladi in v režimu, ka;tl le režim ima rrtoc\ da de!l slavo Ia koristi. Kruh opozicija pa ]e vsikdar ot-sen fn trd .
In sedaj, cenjen! zborovalc!, doroli-te ml dve brsedi v lastno obrambo zopef ta drzni očitek. Saj je morda danes zadnja prilika, da govorim pred tako odličnim zborem ljubljanskih volilcev, ka-terim imam zahvaliti ce!o svojo politično karijero. Katera doba mojega pnll-tičnega življenja in dciovanja opravičii-i je očitek slavohlepnostl In koristoluv* stva?
Pred vojno sem bil cpozicijonaTnt đeželni poslanec in deželni odbornik. Malo slave je bilo takrat mogoče žeti v naših vrstah in §e manj koristi. Narav. nost nevarna pa je bila moja poziciji v deže'nem odboru, ko je izbruhnila sve-to\*na vojna ter se je započelo prav iz deželnega dvorca neizprosno preganja-nje vsega, kar je Čutilo jugoslovensko. In tuđi mene v tem Icvovcm brlogu ni več ščitila poslanička imuniteta.
PovoMte, da se spominjnm pri ferrl NAJTE2.TE0A DNFVA  MOJEGA POLITICNEGA ŽIVLJENJA.
BUo je junija meseca 1913. ko set metali italijanski zrakoplovi na Ljub-ljano znane Trumbićcve letake, obeta-joČe bli/njo zrnato entente ter bodreči nas k vztrajnosti. Tcdaj je sklical pokojni dr. Lampe dne 11. junija 191S ne-nadoma sejo dcžclnega odbora, v kateri me je klerikalno-nemška večtna po-polroTna rresenetila s predlojrom, da naj de"c]ni odbor v imenu »zveste kranjsko dežele« ogorčeno protestira zoper Tmmbičev poskus, omajati zvestobo dežele do Avstrije in habsburške dinastije. Ta prcd!og je bil naravnost naro-čcn z Dunaja in največjo važnost so polagali najvUji kro^i na sog'asnost to mr.'iifestacije. Časa za prcmišljevanje, kako bi se izognil toj zviti zanjki, ni bilo. Le to sem vcdcl takoj, da tvegam svo-bodo in eksistenco, Če se predlojru ne pridru/im. In vzlic temu seru imei po-gum. da sem clasoval preti prcdlosu* ker nisem mogel in maral zatajiti svojega jugoslovcuskega prepricanja. Pos'c-dica je bila, da me je tačasni v Ljubljani pove'jujoči komandant ožigosal, ko me je vidcl na cesti, svoji okolici kot veleizdajnika.
Taka je bila ob najtežji prcizkuS-nji moja slavohlcpnost in moje korišta-lovstvo.
Jaz ne vem in ne vpraSam, 1cje hi na kak način je tačas manifestira! svoj-j jugoslovcnstvo sedarji mladi nosiiec mladinske liste, toda toliko vem, da bc-seda »impertinenca« ni preostra za njegovo drzno obtožbo.
Pa bil sem celih devet let po volii ljubljanskih volilcev tuđi njihov podžupan. Morda sem nn tem nehonoriranera častnem mestu razkril nečedne razore, ki mi jih očita jo prijntc'ji od včrraj? Povcrjcno mi je bPo z'asti rodstvo aprovizacije med vojno peleg kupana. Mirno in brez baharijc lahko trdim, da sem tačas popolnoma zanemari! sv^ojo pisarno. od katere sem živci, Ij ubijan-
STcv. 274
#S I  (» V f M * K »    NAIĐOH,   dnr  !. decembra   ihT2.
Stran 3.
skcmu prebivalstvu na korist NaJ se *. dr. Viuinar iiuurmira o tein, pri bivbib občinikih svcaiUviii, ki stoje polcg njega na m.auinski listi. Ls;anuvui mho medino pecanje* in mesnico, brez katere bi bAi •staii brez kruha in mesa široki slojevi prcuivaisiva, preskrbo\aii smo jih s ku-rivom, boinike in otroke z belo moko, z rižera, rniekom in siaukorjem in še cia-nes sem ponosen na to, da je takrat za-siovcia ljubljanska aprovizacija kot ena temed najboijših. Sieviini so bili ilnevi, ko sva z županom dr. Tavćarjcm nio-raia odpraviii in prcskrbcii na siotine strank in rad priznavam, da nama je pri tem krepko pomagal takratni tržni nadzornik s. Ribnikar. Opetovano sem se vozil v trdi zimi po 24 ur v neza-kurjenem vagonu na Dunaj prosjačit meke, premoca, siadkorja itd in nekoć sem oblcžal ob povratku tcžko bolan. Hvale in slave nisem pri tem doživcl niti najmanj in tuđi ne iskal.
Toda danes, ko se mi meče v lice ©čitek Icnobe, siavchlcpnosti in koristo-tovstva, danes mora biti dovoijeno, da pribijeni v si.obranu resnico.
Pa se mi je konečno očitalo, da sem po prevratu iz lenobe pobeznil iz Bco-* rađa in rarodnega predstavništva. Gospod dr. Kukovcc, ki je zapisal ta očitale, je pozabil, da sem stal ta čas tuđi na čelu dcželne uprave in da mi je stranka sama stavila pegoj, naj se v te-&n dveh mesecev odločim ali za dežclno spravo, ali pa za narodno predstavništvo. Slava je bila takrat v Beosradu eoceni in ministrski stolički ne težko dosezljivi. In vendar sem se odločil za povratek v Ljubljane, ker deželne uprave nisem hotel prepustiti klerikalccm. ki •o z deželnim predsednikom dr. Brej-cem na čc'u čakali, da se jim umaknem: radi bi bili nnmreč marsikaj prikrili in z'asti Zadružni centrali resili dva mili-Jona deželnejra đenarja, kar pa sem jaz srcčro preprečil.
Tuđi v tem zadnjem slučaju je bila torej moja brezmejna slavohlcpnost hu-do nrrativna.
Tn sedai no tej usiljeni brarntv? mole fastne poetične časti, bi žele! za$ta-vfti svojo sulico ?e za nekega drugega obreVovanca. In to je
PREDZADNJI OBČINSKI SVTT
ki je posloval do septembra 1921 zdrže-ma devet let. Umevno je, da klerikalci nimajo v dobrem spominu te dobe, v ka-teri so Ljubljani zasekaii najglobokejše rane in da tuđi sedaj gonijo v enomer svojo Iažnjivo Iajno o nedelavnosti tega občinfkega sveta.
Toda javen škanđaf je, da se jim pridružujejo pri tem nečednem poslu tuđi Jutrovci. Kako bodo kvitirali to nepo-štenost tišti nekdanji napredni občinski svetniki te dobe, kojih imena se bleste na mladinski kandidatni listi, to je njihova stvar. Jaz pa se čutim poklicane-ra in zavezanega, da branim ero dr. Tavčarja, Kakor znano je bila izvoljena leta 1911 s pomočjo novejra volilnega rtda močna klerikalno-ncmška opozicija, tako da je imela napredna stranka tn sam glas večine. Iz vsega početka pa je žvižgal nad njo bič deželnega val-peta, ki je hotel spraviti napredno Ljub-Ijano za vsako ceno na kolena. Pričela sa je zloglasna doba Krcgar-£tefetovih večnih protestov, tako da ni bi! potnen v?a leta niti en sam občinski proračun ttr ovržen po klenkalncm dežclncm odboru v«ak važnejši sklep občinskcjra 8veta. Bila je to doba pravesra pravca-tejera £o*podarske;ra izstradanja za LjubTiano! Ćelo ljubljanskomu ga^stvu Je orfrekel dezelni odbor vsako subvencijo \z v to do!nčenejra fonda, v ka'ere-sra pa «o moraTi doprina^ati ljubljanski posestrnVi n*d 30*'*. Za najmanf stoti'oč predvoiw!h kron b?To je na ta nac*rn ofVrdnvaro le ljubljansko jrasr^tvo. ki si h\ h\1m sicer prav lahVo nabavilo r ukradeno srbvencijo r^odern rasilsM pzrV. r>n k»*errrn sedaj t?ko kriče oni t«-^1 VVrflrffV!. \r7lic t^mii ra srro v tH dobf Vomvm*'**'***?^ paramo, p^tjirnv^f po^rrbrl ravod fn T*e*+vo pr^r^ro, kt Ff^ Trr'» r^^nf opčini fr inH'?^p do-r»rxv». Pr»»iT^1 rmo dn^^bo ef^V*r??*ne ?i»Wr'ce. <*»» i? predV^'S r+?r** r.r\ ♦*-VotXm*o r?»rJr?rtrrfe dn V"F* ?*i ^ffire. ♦«-
va deTn, izhruh vojne. TiHi t me^tro rpro^ ^Ta^?jo rmo jT^po^triti t^^o dobro, da ti* pM'i 7a virar obremfniN dav-krp^p^-vf^e, tfmve? je m^*fu vrr'a ^e 1t» ćo^'xrk, ki se jt porabil za dmre
iste n-i^nt.
Mnf^f."«r^nF^ ot l# V»r»p?e
VsaV •^roV ve, da je izvr^it^v teh dc! in !^ ^fn* r\'rjtnib veVvj?mb kana-Iot - 7b?r^T"TVov prepreci rro'] Iff^rl-kela! ^«ž«?3il <*d!?tr,   ker je ob izbruhu vojsVt \t uri3?čevapf«. ker mu je po!je-delski minister ustavfi »vrstne tfittto-rirne kredite,   kratkrmilo   sekvestriral dotični fond, r ksterl je mestnt ebčina hH 7c d© v'rarji izpT»-tla »voj prirpo-vek. V pr\-ib letih \cjs!:e bi se bPa ta . de1? Ta1 ^o  dorofrvf1«    %    rrirvmaJnimi strofi cb pnrrjo^i štev?lr,ib  ItaTijur^Vifi  | ujetnfkov, zidnrjev.    Komundant  Ijublj. : tradu, major Kern je opetovano opozorll i
na to ugodno priliko, jaz sem v dežel-nem odboru stavil dvakrat, če ne trikrat tozadevni prediog, ki je bii pa vsaKo-krat giadko odkioujcn. Ljubijana namreč še ni bila na koienih pred kleri^ai-n*mi mogotci.
In sedaj se drzne klerikalna stranka zares žalostni pogled na Ljubljanico izkoriščati kot agita^ijsko sredstvo, mladi pa se ne ženirajo, da jej slede ter pljuvajo tako tuđi v lastno skledo. GOSPODJE, TAKO SE NE REŠUJE, TAKO SE PODIRA NAPREDNO LJU^-LJANO.
Trd boj se bo bil v nedeljo in dvoma ne more biti, da bo šel ta boj za relativno većino cćinole med našo Zajednico in pa klerikalno - komunistićno zvezo. Če torej demokratskim mladinom ni rešitev Ljubljane zsotj na jeziku, po-tem bi morali napredni stvari na ljubo doprinesti zadnja žrtcv
IN DELEGIRATI PAR STO VOLILCEV
k nam. Mi tega ne moremo storiti, ker bi izdali s tem svoje zaveznike, m'adini pa bi s tem v resniei junaškim činom zaradili svoji delegaciji v bodočem občin-skem svetu z?at most, vocZcč k enotnemu napretlncmu bloku.
Prcveč 50 razvnete strasti, da bi ta trezna mise! našla odmev, toda že danes bodi pribito, da bi izUJa?na krirda za
PADEC NAPREDNE LTUBLJANE padla na mladinsko listo JDS.
TO NAJ DODRO POMISLIJO ONI SE ZBEGAM NAPREDNI VOLILCI. KI DANES SE NE VEDO KAKO IN KAM.
Ako se združimo vsi dobro misleči, potem bo Jugoslovcnska zajednica si-jajno prestala nedeljsko ognjeno poskuš-njo in povsod, kamor so žc prodrle njene lepe ideje, bo odmcvn'o veselo ozna-nilo: Na slovenskih hribih žari, na naših planinab se de!a bc'i dan.
Gcvrr Iv. Jelacina.
Kot četrti govornik je podal kratko izjavo v imenu pridobitnih sloiev Ivan J e 1 a č i n ml., ki je odinčno očrtal sta-lišce UubPansVih trg^vcev napram se-danjemu političnemu re?imu. Nagla^al je, da je dolžnost okoli 2000 trgovcev in obrtnikov v Ljubi ani vstopiti v boj za gospodarski procvit Ljubljane. Glede cčitka o dezerterstvu, da je zapustil JDS, mora kot bivši član načclstva stranke, odkritrv izii\iti. da je storil prav in pokazni I.»::b!;an«k?m gr>«pndar-skim in pridobitnim krogom edino pot, ki vodi v lepŠo bodočnost.
Izvajal je dal'e: Tuđi dobro vem :n znam, da se ljubljanski trgovci v poli-tičnem boju za svoje pravice ne ustra-šimo niti terorja, niti groženj. niti nasilja, s katerimi sredstvi operirajo mladini
Govornik je naslašal, da je Jugro-slovenska zajednici do danes vodila volilno borbo s stvarnim? argumenti, dostojno in mirno, dočim so se mladini spustili na polje osebnosti. z^asti se ic na to poUe spustil dr. Puc. ki je jurist in akademično naobražen človek, a rabi na shodih izraze, ki nišo vredni dostoi-nega človeka. (»Res je!«) Na ta način 5i ne bo pridobil mnogo privržencev. pač pa si jih je odvrnil. Očitalo nam dezerterstvo, prepričan pa sem, da srno ni ostali zvesti prsleni in napredni ideji-Lahko trdim, da nismo mi d^zerterii, marveč oni. Pred nekaj meseci je pri-šel dr. Puc k meni ter me začei pozivati, da pričnemo boj proti mladi'nnni, čes oni so vse nam »zafurali«. Ob tej priliki je dr. Puc tuđi oštro tidri'ral po dr. ?erjavu. Omen;a:«č nosH^a ml?idm-ske liste je ironično pripomni!. da je dr. Vidmar pač dnb-r Šahist, ne more pa vz'jti patfnta za r^^rvanjc gospodarskih vprašanj. (K!ic: »>Dr. Vidmar bo 3. decembra Šah-matt!«)
Govornik je kratko mtfnjai trdi bol, ki so za vodili trgovci in obrtnik! proti Zepavovi vladi. Vlo3??ne so bile S*ev!l*e spomenir-- \n protestife note. Mladini pa so dosledro in si^tfrratičro baffat^Ttzirali in ignorirah* pr*dlogi* tr-jrovskih korporaci'. Dotakivi se je tur!i rospodjirstva pri nabavl.'alnih zadru.cah. Uradn^tvo je mev?no pri*n?valo s svoiimi zr^esVi. nabrati se se milifonl. a o gospodarstvu % temi ir»W:">Ff t»1 nob*-nega račnna. Dalje obl't:bl:aio demokrati uradn:5tvu po svojih a?:ifatorji>i *Iad-kor. rra«t in ćrv%c potrebJ?*ne. a vse to b« $)'* v prazno brezdno, ker s« same obljube.
Govornik jt končr** i*a«:i9$a1. da ?e treba ustvari ti med pHdobitniml in kon-jumentskimi krogt narmoniir). Treba je voditi boj proti klikarstvu in koruptin-mu sistemu ir 1adinov. Tziavil je. da rtv-r\o danaSnfi shod kaže. da bo mlads«om v Ljubl;afi t% vedno odkletika^. C<Hc: »Gotovo! Mrtvaci zvon fm fz p?»?eO Kratko je dal'e očrtal pob^ai Jioven^e. ki jo po večini tvorilo gospodarski m pridobitni krogi. očrtal Je »>otrtb». da s9 mora v Slovenci upostaviti gospodarski r%d \n po'Hariai nti;no notrebo ?<»^ra^-urra z na?l:mi brat! Hrvati. OJloČ-«o je p-ote*tira1 proti temu, da b! se j Ljubliano degradiralo \n potisnilo pazaj 1 va stališčd malega provincijalnega me-
sta. Slovensko trgovstvo odklania agro-merkurstvo, ker hoče pošteno in vestno vršiti svojo gospodarsko funkcijo. Svoj govor je zakijučil:
>NA DAN 3. DCCfMDRA STORITC VSI TRGOVCI IN OHRTNIKI SVOJO DOL2NOST. — VRZITE V CCTRTO SKR1NJ1CO KROGLJICO, DA BO KO-NfC KORUPCIJI. DA CO ODSTRANJENA KORUPCIJSKA KLIKA. KI SKUŠA VLADATI NAD NAŠO ĆELO LJLBLJANO!
Gcv:r Iv. Dcržica.
Corpod c fri(?rv»sriirt| so va« nsio-fVA motive ia v^r^kc, li gn bi'i m=rr»d-'nl, da se je ra Ijiibli«n«ke ehjjiskc vrlitve stvorfl b!«k »hit-^'ovnska Z-icdnlr««. Dovoiite meni ^> rhra\navam sama dve važni vprtS^.n I in to vpr-šsn'e »nvnih na-me$vcnccv  ia «ašo notranjo polUiko.
5mo v vrlilncm bn u za rb-IInsko K*>-9podar<tvo nn5e slovenske prcs"~i!fce, be!e Ljubi.ane V ta mi dannšr. i vclilnl metež se je zaneslo peroče vpraiine javnih na-meS^encev. Rcsnica je, <h so nn5i drZnvnf nimrščevjl brez razlike kate*orij na.'večjl siromaki v m*l domovini. Dol/nost vsch poirL'nih strank fn skurfn bf morala biti, dn t» sramoto kr-E vsske j-ivnc ^;<il -kolikor mofno hitro sprav'mo Iz svet«. A kai se je zcođilo? Dr>:.%■■■ tvornt strank« v naSi državi, ki |e rd prevrat« in naSeci dri■'.¥■?R« uiediplen« r^^podiroče diktirala in diktira v vseh vpr?Sin'1h. ta stranka je smatrala 7T potrebno in knristm, da tuđi lavne rnmrlčence v sćdan'i vtlilni berbi i"rabi zn 5vrTe nnnicne. Prs!ala ie v boj bivšega pred?ednika centrale stanovske org-nirrv ie slovenskih javnih nnmeš-cn-cev, poslala ie v boi mo/a, ki je snm rri-7nal, da \e p» dr. TavČTJn prevzel mandat kot irrecrn zastoprik lavnih nnmeSjcncev, dn kot tak to vprnS n c pnsku&i eksploatirati v strankarske  nan^cne.
Fpcštoval sem p< si nen s. prrf. Rcfs-ner=a in bil iivcricn, da tuđi on kot nnstop-nik In pripndn'k stanu Javnrh nnmcSČcnccv trpi pod to nemornio sednn'csm režima. N"et:nv Rfjvrr pa, kf ra je po p^roči'u nc-dei skeci »Jutra« ime! v dvorr.nl v Kazfnf, me je na velf':o prcscncčcn;e In 2n1cst po-učfl, da sem bil v zmoti. Izzvnn po n;cto-vlh fzva'an'ih sem doi^.an samemu srbi in svo'im tovnriSem uradrik'om ?n javnim na-rre^r-en^eni vseh kate^orii, da kot tirađnik in ne kot p^sl-nec s tega mesfi odtovar-inm na njerova izvalan^. — Gospod profesor Re:sner Je v svo'ih Izva'an'ih ski:5;il dokaz-sti. da ie bPa takozvana demokratska stranka tista stranka, kl ie vse sv^'e ddo osredotrčila za skrb Javnih nameŠ'enccv, ker je bila predvsem pri n?s v SlovenT! iz-rnzita predstavi'cl'ica urzdni.^tva. To svojo tero Je skuši dokazati, a je pri tem pozabil navesti to, kar >e blstvo dokaza. Prrtl izv:van:em prslr.nca prrf. Ref-'iieria govore nep b:twa de'stva, da je namreč JnzoVo-vanska demokratska strsnka uprcpai'.i'a vse javne nameš^ence takozvanih prečan-skih kra'cv.
V dokaz te,ra Vam navedem wmo re-kaj neprbinih faktov. Prvo ćzls'.va: Pri U£«iovf*v1 rcIr.cTe I : 4 krone n?^r«.m ri-narTu. kar je Izkrtično zaslusa «"ših mta-dinskih dem^kratov, so ti pustili nam pre-čanskrm javnim nnrreSčenccm stare plače v kronr.h In s tem nas r.^prnvn naprr.m tova-riScm v Srbii in Črr! tori za drž.irn© us!i!Ž";ence drrrcrra rr^ređa. Trot! temu $• vodi'o boi strokevne ©rssni^acije. Demokratska stranka pi je bHa t!sta stranka, ki je v Zagrebu dnla rsdl te?a zarreM leta 1919. izvolienc predstavnike stmkovnih, nnr^jrlh nrpo'iJćnlh crtanl^acil. T^j se je vršii naprej in jK'pet je bil* drmokratska stranka, ki je diktirala rrve dinarske plaće. TskrM smo z?H'evfll p-pr»l*o enrkost. Np?e preranske sTi'"liere prar^'t'ke s» se p?>tept?le. narcdil se j« f'ačilni repila'iv samo za prečane, ki se jfli je ■aravn^si de-srrad'ralo vz!lc temu, da je bila prStem ia fakrera zahteva in prr5n;« vsch, da ■*] se nareli sk:prn rezuUMv z« vse fa se *aj v hi redila Iv prevede vse javne «?w?Š"c»ice iz vseh sistemov In s tem ustvari pravična podla;« cnaktpravvih favnlh i«fiif*«!e«:ev vsch katesorij v re'i državi. Tu so dr^*v«-tvrii demokratski mladini «dkl^«ilf In mi n vrn i sm* do2ivcli sramote, d« ae Je t« r««tifjft'v |?ćt'«val cei« tuka] pri nas v L'rbl.'anl pod rndstvoai tedai'es« preds-*d-nl.m Osrednie Zveze javnih aamc» encev, poslane« prof. Rcisner •. N^čem trditl, da je oi fTavnl krivce imam pa to prepri2"i;e. da se je vdal tcl koncepcii pod pri'iskom Ih suires:!;© svo ih demokratskih vaditel'ev. De'stv« je. da so s prtvrdnm na diasrske plače bfll dcsradir^Hi naif uradniVI, p^d-rradniki ia t;sln2benci iijpram srbi'anskiiM. Ta mo a trdi cv ne pome^jn nikaker« »e-paralizma a!i »onjo. fmč pa težak i« usods-p^In p^trešek, uprav nedopustnn a!?ko na celoVupno pre'ansko nradn!Stvo. Pfnarske plač« s« stopile v veliavf) In 50 krivica©, Uredba jt »• sprefet;n ustave pril1« v za-kon»d •;«! •«b»r. Hm p« je vladae straiko nišo hoitle pcprcvLI.
Dru» ■9pob!'n2 ćokse T« thtttni dratt»f-skfh doklad. S prvi« ma'cra lanskeca leta ft bfl uve?<9vlien za ce!o državo sis era dnevnlc. DilI sta dvt uredbi, ena za Srbijo IM Crno *oro. druga za prečanskt kraje. Država Je bfl a rtrdel ena ■« if9t dracinjskifc rasredov. Kac.ika ated diievalcami Jt bila uprav tcrostasMU xaai«)« je •«) t d« 36 dinar ev na dan. Cbe uredbi sta «#«J«H pred zakoacdi.Bi cdbor po tozadtvntm Članu vldovdanske ustave. Vst strokovne or-rantzacTJe so z htevale, da naj so drarinj-ske dokladt pošteno in tiiktmtrii T%i4e-Ie. Vltdne strenke s« p»cbi«a<Ut s tem do-Ion finaačiieso iclristra. ta pa sepet sv*-jer« klrbovskera tovsrtfci poslaaca prejo-trria ReiSR?r;af ki ;e bfl Uidi io predstdaik Osrednje Zvcze ju vi Ih mmelčeicev v Lfiibl ani. Razdt'lttv ni bfla pravična, država st jt ismrt: razdcli"a »a prt dr. c'nj-»klb razre«fr.yv krf.it se BI99 popr^vi:o. Ra?!?T:a med prtčansJ-Imi kra'I te Srbijo !■ Crno toro jt cstala ie vodno selo rtllka Ia aaiia do 20 dimaijtv dacvno\ Strokovao
orranlzacijt se predlagale maksimum tri razrede, viadnc stranke so to odloćno od- I bile. t\*d boj jt bil, a ministsr Kumanudi /c I vst »čitke v iinančnem odboru odbi.al s Um, 4n jt ptnovno poudsr.-il, da ima točne i»Wraoacije ed viadnih pn^lancev i« ta je taioi rtALev pravična in pravi na. Kako je bilo p#itm z izplačcvaji.cm cd 1. januar-ja lc:%*m %*m leta, mislim, da mi ni treba poscbcj p3udarjati. Finar.^ni minister je po sklepu demokraiskeffa kluba na-prej za.;;:e-vai reclakci.o uridništva. 5 finanlnim za-kenom xm dvanaistine za januar in februar se je us'.ftMtvila komisi.a za redu<ci,o. Lilt je to Ie p:»ek v oči! Vladni postanci v tej komisi.i liso hoteli delttl, ker se nišo upa'I red.i.iimu v prsrmtznih resori^ tnih rar-tizanov, ki 50 bil pa «J«r,vi prttekci.I td partizanskih minisirov brez vsake stvarre pntrfbe In v direktan iktdo države spre-jeti v slui.bo. Ocipusriio se ie okolj b-yA usu^bencev na papiriu! Ministri sarr.i so pod pritiskom dnkazov moraJi priznati v skupštini, da je radikal sprccl tište, kl 30 bili od demokrata reducirani, demokrat pa obratno.
Kcr ta rtdukcila ni dala pozltlvress rezultata, so vladni ino/;c rnaksiinirali do-kiade n!2 im n~slavljen.crn. To sa opravf-čcvalf 5 tem, da ni.ljl ožen.'enf uslužbcnc ne sme imeti veČ dohodkov, kot neožen enl \\IX Mcsto da bi bi!i predi'.o.niku in vls.»-mu poviisli, so vzeii man iemu in Io v Imenu dcmnkraMzma socf.alne pravičnosti. To je morala, driii zborovaLi, ki vpi.e do neba! Maksimira* e je krivica, ki so jo za-srešli vladi.i poslan.j. Minister K.imanudf je tuci] hikaj pouciar>!, ti a ima notsalne podatke ft de'tnsMh razmerah cd drbr« informiranih vladr.ih pnslan^ev. Jaz pa vpra-š:.m, kdf> so ti dt;bro informirani vladni poslanJ? Orjjanizaci.'c so protestirale, ho-diii smo rk'.ll ministrcv, vlr.dni!i pnslan-cev, pres!!! srno, a vse je bi!o zanv.n. Ko ni bilo druzera izhoda. sem s*av'l, podprt cd ćele cpozLI e, 11. maa 1523 predio*, da se Čl~na zakona o maksimirr.n'u nkineta In zahteval za prcd!os ntijnost. Minis:cr Kumanudi je to odklcnil, seveda tndi vl^dnl pos'an.L Prcdi- 2 je Sel v frnančni odb<t, ki pa je Iz]a\il. da ni kcmpc.rrnten na za-hrevo finančne^a mints'ra. Ta izjava bi bf!a morala prlti v plenum narodne skup-icine rred 14 dnevi. lJredsedni!< jo je dal na dnevni red. a druei dan i.-kinil in mi iz-KiVil. da man-ka izjave finančnesa ministra. To iz?avo pa že imam dolco v prepisu v ro-kah. 011 je to samo trik, da ne priđe ćo razpravc v skupščini pred cb*inskimi volit-vami v Lnbl rni. Ti:di c^sp^d minister za socijalno politiko dr.Gretor 2crjav Je Že po'eti sm^tral za potrebno, da je pro-glasil moj prcdlog za cdpravo maksimira-nja za poliiikum. 5amo rndi partizanske kori;p-ije m nemoralne vlndne gospode se-danjeja  režima  je  uvedeno mak5imiranje.
T r e t i e d e ! s t v o je takozvani pet-dinarski davek. Ko je izšcl ta z:\k*n, so takoj preti nastrpile orfanizacije. Konita-tiram suho in ncpcbl.no dejstvo, da ie ta-krainl predsediiik Osrednje zveze Jr.vnik nsmcsrenccv v Ljubljani ds;ai p^sarnni;« društvenim frnkci'cnarjem lekcije, čcS, da nišo niti Čitali zakona, ker teca v tem smislu ni v zakonu in da samo hujsknjo. Toda či:a!| «0 ca in zelo drbro! Sta samo dve mržnesJ, ali zakona ni Cital jojprd po-slanec Rci?ncr, a'i pa je ta čl^n bil skrivaj utlhottpljen v zakon in ?e Je zr>?p. Rcisncr-Ja od f:r»arčnih strok^vnjakov sespoda Ku-manućija potesnilo. Tuđi te eklatr.n;ne krivice dcrrtckratska jrosprda ni hotela popravi.i. Na 5p!o5?n, li:ć pri isk je vlada zviSala števliko na 10 cdnrsno 3^ dlnarjev, kar ne odgovara  ne  pruvLi  ne  pc>i:enju!
I          Cetrto    d e j s t v o   je   esnutek   nove
pragmatike. Ministrskl svet Je usvoifl sku-pen p-edlrg vUdne komisi'e \m predstavni-kor eenlra'iera »ivera glede n-«vih pla3. Ta predlog Je prišei v skur5.iit H zakono-di ni rdbor. Tukaj je visdnl reilni pokazal, kaj zna. Da s! vladi in rrinlstri rprrejo roke, so p.^gnaH svoje poslanje v br>]. Prišla Je vc5t o glačah v zlatu in poslcdL'a ie bila, da je pododbor zr.I.'al skalo plač v znitnf merl. 5?daj se bije bn] v raknnodaj-nern oc'boru. Vlada je svoje pos'ance prl-»f fi«, 4« so s-trc'eli ticy> i ;«• odredbo v § 4 toJka 7. Triznavam, da it dcl dc?nokra-tcv ila.*ov*l preti, a med ttmi sas-t««« Iščett Kovonske demokratsko poslanco, ki »o glasovali za to točko. Preti pa dr»n?š?TJ renencf'i 5c fcu'Sa opasnost. V prehodi»Ih doloCbih ntvri« zakrna se govori o stav-l}»n5n m rarp«!ofen;e. Po ob'svl zakona v službenih itvimti so vst javni name$:««ci na rnzpo\eic9 u  in posebio komisijo v po-
| strmih reserti>i brdo določale, koga se prevede  v   novo  plačo.  Moje   gl boko  preprl-
j čan'e Je, da so te konifslre « priori slrpo orože v rrk?h ministra partizana. •preTe?I se bodo oif. ki Imalo drbre zvsze, bntre 1b STfre, Mttli p« se »odo ali odpustPI ali upokojili, imsnit ialos'.no Izkuinjo te leto-inje rednkcij« In alkdar ne »oremo in nt smeruo dop::s i.I, d« bi se »a tak način naša uprava popolaom« upropastila. Vpra-ianu one Jivne MiHfKeace, kl so ie od-služn predp!s«no drbo službenih let in ka-tero se nt bo prcvcdlo v n^ve »!ačt, arn-pak kratkotn«To upokojilo, «11 Jo to morala« ali ie to pravica In ail jt to priznanje M njlliovo dofgolctno m p l.tuo delo sa na-predek našesa naroda? To aiso fraze, to so dejstva. Boditt uvarjeai, vsakd*. ki nima protfkcle. ki ct ebolava današnjih refina-
t »kih ljudi, bo tdletel brez vsakega pard^na. P e 10 d t i s t v 9 je stdanja uprav ■*-oloveško goa'a s takozvanim! milosvlnarjl. Tf «ajv»č I sirtmaki, vdove ia sirott so dobivali pod tujirn Jarmom milrlčine ta Št to ▼ lelo ma 1 i ntrl. Pft so za vsaktga poso-be] cdmtritne. N~ia dtmokratska nbdfn-ska gospoda jo tuđi to leta 1919 sctntraltzt-rala v Ccogrid, Hm pustila ltžati proinjo z«pr«Seat p»d auzam! lci« In Itta, sedsj pa prltfe ista s°sp«da In ima to držao čelo. da proslavTa ministra Žerjava. da bo on to takoj urodi. Vprsitn, čtmu je bilo potrebno to scentraH/frati, pustiti tt sirumakt gladovati fn umirati tri leta. zvkui stt lagrcilU te brezprimerno fn nečlovc?\o pustciov-svd onđ mfveč'imi s.:rcm?M? A'i ima ta i: ipcda it La! vtsft, it kaj prstenja ia politične  morala?   Dćjstva  ncpubiuio  g©vwo,
k da sci                          »         —    >—    ^
Šesto   Je   dejstvo   vpra$an:e   dra-■fnjsklh   doklad   in     nabaviega     prisptvkm
Mladinski listi dnevno i2»iš:^;* «o\t vu.i. Ka shodj v kazial se je r-t;.ev»lot da kn* vlada že dc«ar in da se i:.pl^««. Ju:ro Ja vsaki dan prinx*x!o nove i.L\i:ko. Poslanoc profesor J^^isrsr javna «i pov»*ia! ali keu-krtmesa. Ko zaupnem ststunk ; yt sktJ« pa je po irformacl.ah, ki sem ,ik dfcbi:, Mat zt:o prcvicino govoril. Minister tr. Žerjaf je obljub.jal meko, sladkor l:d. in n:. povedol gradijezno akc^o za peiti.aMJc eraginjo. f;i\Si rr.iiisierd' r. Kukovec pa v vJeij-slai Novi debi priJe io zaključka, ća je pal V vtdo nabavr.i rriKpevck, nove ćmiiiijske doklade in ce!o pragmatika, da pa zato pri nas v Mcveni 1 p^ evzr.nstJt td;ovrjraost ir.;*dinski demokr«;i sam« ca f^tilaci Sitvh la svojih poslanskih mandatov. Ocspnda Ku* kovca postaja s:rah, priznati mu mrraai. da. je zeio striihopeten in da je zelo lii:ro vrg^i p;:$aO v koruzo. Rcs je, da ta vlada. tt. rtiin niti ne rr.isJi na pcboiJSanJo crncinegm pc!oi«ia namts^encev in \ p^kejea^ev. 2a izcia'.ke so potrebni d^rodkl. za drhcdkc pa novi davkL Ta cr.spoda pa. ki >z ubiU dl-■ar, ki je \ pr^pa^tila s svojim nr^s^ »im vlad£pjcm m*$~ narodno c^5]i^cisr»tva^ ki je li.pravila M.JJardKa ^;wwc.rHa ua-Scra naroda, »ima rrlje dr.včr« v^r?5c.M»o rtši i pras!C«o f« prit*nr», kcr bi b;i kenec. HjCkc^a   Cfs^r.<i*rs.va   in   slave.
V  ttni ntt po:rii!:t sedmo ce-stve, vtat!^» n^> delo za  u'hozvane p' :rršaćke    zadruga. hta so5p da, ki je pred dvema letom« us:u-navlla   centralni   ^avet  pjtroiaC:kik   zadrug za   ;avne   «*mtijen:e,   is:a   p^:p. ^a   je   dve 1«:J   na   pr.v   r^rostastn   u: čin   grspedcrila in   «nemrjnčavala   usrannvi'ev     in     rr'.iNtj zadrte.   Dares   $0   nvrxn'evi.t"ši   r^rri   sa to  icJejo,  pr.i  Ie  zaradi   teca,  da  javme  na,-mcJ.enje   5c   tnkrat   preslc^i'o.
0-».s* iti zborovalri. Y«e tn, kar sem at-vcl, 50 repebitra dcjstv?., ki so Jaj'fl d*-kar ?a ero *trašn« Hfcjrrra!^, kl visi« * uri! držsvf. ?o do'^iz. ća pi» prtvrahi ni-srso znali rbvzrc-vati prli ijne p-ircnos^ honetnrsii in m^rr.le v n.iši dr/?.vi. ?r> dt~ kaz, dn sn priSJi na vrdsivo države in na-Sjga naroda Ijudjc. ki iirn ri m-r n-'.ši do» mr.vlna. n- § nrjid, tcrnvcl* ie za n"c mer«-d -nn ?arro eno in ?;lccr: 5fbe vrclr'tri wn vsako ceno na vladi, vzđržatf >\ T9f\m V veljavi in 5 t^m rb'ast r?.d vr.*.'<m nnroiicm. Ome il «em *« rmo rn eno par^Erv. <r!B3<» na tn st-n, ki pa v v«aki državi predstavila najvažnejšo siran. in ki ?e po!-.!! an, da upravlja po zaknnih z državljani In ctlo-kupn'mi  državnim  imetkm.
O*vorrik d?.;"e p^drc'rrto omču1* »ffo-dovin«, kako j« prlS'o do zacrrbJlcesa k«?urrt5a in u^tvarl've »J'.:gos!ov«n»ka Zajedniiec ter zaključuje:
V   tem preprijanju ?mo stvorili blok a« ob^inske ljubi an^ke voli'.vc, dn  tukaj pnvt-mo, da je dovoij zr.riranja, dovolj nemoral« In korupcie in da ie treba ozdravljenja. Ali hoćemo, da  Ljubl'ana.  ostane  presto'ica  eno zjedinjene   51ove?»i'e,   mi   hrčemo,   da   bodi ta Ljubljana središte in žarišje nnScjrt kuj-"
i  turnesa.   sncl'alncca   in   no«p^dirskcj:a   »a-prcdka. V tem znnku so te voJitve zelo po-membne za ćelo državo in ne samo za na* L.mbliančnne in  n-še rrestno gosp."»darsirvar' Oči   vseh   Iskrenili   rodoljubov   v  ćeli   dr2a-. vi so te  dnj uprte na L;ubljino, vse priča-kuje.  a!i  bo  L;ubl"r»na   podprla  poš;enost  it\ pravico* ali pa tuđi Še  vnaprej sopiašala K d.-mašnjo nemoralno kcn:pci:o. Moje preprfit čanjc je. da Ljubljana ne moro. ne sme odresci prdp.ire tem  nn5;rn  iskrenim  rodoljuboai, 1  In   bcjcvnikrm,   nmpr.k   jih   mora   de?ansk»\ podrreti v n'ihovcm  težkcm bolu za boi*!©* lepSo JuKcsfavJ'o, za pnSren  In bratski sto-' razum  med  frbi  in  Hrvati.   V  tem   prrprl-Čan'ii Vas, časrki zbnrovalci. k'fjc Jugtslo-vanska  rajednira:  Po'dife z  n^Tii snmtaa-' vestno dne 3. decembra na  v^IiJ^e. oddaHc j  kror'jice v zadnjo skrin'Ico,  kfr s  Um cb-|  van2:ete   L?rb!Jano   raznih   grđih   nakan   so-|  dan'era  režija, zasigurate  rr5reno delo V I  mestnem  rb^inskem  svetu,  obcncm   pn   kot ! prvi dekansko jasno in nedvomno p^kažrt«» ;   krko  hoćemo  imp'i  i2re:cn?>  n*£i  5!ovtnfo# !  kako r-očemo  imetf urc'eno nr»Šo .Tnro.'iarl-i   jo.   Povejte  glasno,  da   hoćemo  biti  odkrltt, I  svrbodnl in ponosni državljani «vibodnt bi I  pr>S'?ne jiifrsTavre i« p^urjini msičart »ra~ »to!?.^t tredinjene   ene    5Ioveire    —    bdc i  LjMbT'-cne.
Govor Anton Brrnjfnsrja.
Znkllii^no besedo    je imrl  prsi.  Antoa !  Hrtndntr. Oovrril je v irntnit Primorccv ia
Korolcev. Onenfal je:
j          V zađnni dnr« «-m M. I«W da b! to-
;  ro?fkl  !n primorski berimcl    sk ^ro v  enotnl
i fronti m za   .TDS.  (»Nlkdar, r.:kdar!O  Pra-
vim pa. da za sa? ni meroda'iK. t«. kar skl»>
pajo bernnci  s  TrmvtK« v  I]:-blJanI!    Za
nas je mrr^dajn« to. ka'- mMiJi «3^!i »su-
žnjrni bra'ie r Korrtanu i« Primorjti (»l?ts-
nica j?! 2lveli!)    Vsl naši neo.Irtfcnl bratjo
so ođiaf v tem. da zihtcj^o ucrpz4*l#\n
In etio'no Sfovealfo* kor <*obrt ve'fo, da Io
] rnotna SlavtnHa Je ena sfta v bojn. na Kn*
tero 90 mortf« eri «ff?Ian;r'I In s pobia^o
k»'ere niortjo ilrlU ldsjo Bacljosrbie z&vo
i          f>r. K"ykovec Je nedavno s*m »riznal po»
'  ftrolas  ko«ct9clio  dreh  obiss'J.  Prizna!   je»
i  da preli mtnborskl <"b!astl vcl:ka ntvarn^st
i  od **r«nl N?m:rv. (V-hn-rio pritrjcv^nle.)
j         Dsno« Je prlilo \t fJpnrrada rfrno od
1 *>?« tfomokrarske »trark« I.?»be Dcvldov'^a,
i  VIdlai, d« omi\ »lavini tt*a •6ttev«Lrt]Ffl ra-
rrtta,    kl rt  |?m  fo  4*\ ft? «*rrifce,    n!«o
prtr dobrt rr-nscel!. f«f ftfrr»V«» fo p»rt!rr-
fef.   dm   Jo   Ireb«   v   »odrnjc«   ir^ri   oHrssfti
tnotno naorodai fronto rn>'l MtrtktVjrtrn Ja
komvnlznrn.     (TaVo  irf)    fnotvr* »prirodno
frcn*o    proti Ici-rlkrffrrm In k***&**** pti
o««. f?!v*?a »TwrgTovrwsk« zajeđvfca<.)
Prtdt^dnTk Ju van Jt na to *?V11::CI! ob 19..to n«dvse s"aino rs?rM m^n'f*sfaMJski t*«'"«!. 7t»^roYatcI so se p^^^Tnomfi mfrno rc>. fli. Y vsen vn+ab pa !t bilo cpalatl razpo-lr*erTt fn rptovo«;t z^n«r^.
.SKRIN.nCA   »JUnOSLOVCNClfCE   ZAJEDNICE« JE — ZADNJAtt
Stran 4
»Sf OVFNSKT    NA POD«   Ani 1- decembra 19?2.
rrcv. Tr+.
K OBLETNIGI.
fftbn se nišo uresničile. Dogodki zad-ajih štirih let so dokazali, da so ta nekdaj razdeljena in podjarmljena plemena kulturno, politično in gospodarsko dorasla za neodvisno življenje, za lastno vladanje na svoji zemlji, da je nastal trenutek, ko lahko dete, ki ga je redila kruta maćeha, stopi na svojo nose in postane od njo neodvisno. Tri je gospoda rji so vladali nad sto let nad poljskim naro-'dom, nad sto let se je boril on za ustvarjenje svojih idealov, danes pa Ivorijo trije politično in kulturno raz-jično odgojeni deli naroda enotno, inočno nacijonalno državo. £«Ški narod, ki je bil v svoji borbi za politično neodvisnost med ▼seml slovanski-mi plemeni najbolj kremenit je ustvari! na razvalinah stare Avstrije last-jio državo, kl lahko služi danes za Vzor mnogim drugim starejširn drža-yam.
Naša Kraljevina prarrmjo danes fcvoi četrti rojstni dan. Štiri leta je minilo, odkar ja zasijalo solnce svo-bode nad našim troimenim narodom, itiri težka leta smo preživeli pri tplošni evropski krizi na vseh poljih socijalnega življenja in če se ozremo nazaj, lahko trdimo, da smo dokazali, ne slede na zunanje in notranjcpoll-tične neprilike, ki jih pozna posebno y današnjih Časih vsaka država, veliko državotvorno silo. Države ne ra-stejo kar čez noć. Težko je ustanoviti in organizirati majhno človeško družbo, kjer so vsi člani istega veroiz-povedanja in istega političnega nazi-ranja, kaj Sele državo z njenim kompliciranim mehanizmom in v verskera ifl v kulturnem oziru tako raznovrst-nim prebivalstvom! Za to so potrebna desetletja, ne pa tako kratka in pod vpiivom iz'.ani*,dnih dogodkov v mednarodni poiitlki stojeća doba, ki jo imamo za seboj. Nesporni uspehi, ki smo jih dosegli v tem z državnega stališča tako kratkem času, kot na političnem tako tuđi na gospodar-skem in kulturnem polju, nam posta-nejo tim bolj ocivtdni, če pomislimo na ćelo vrsto držav. kjer so notranje neprilike veliko večje, kjer je življenje posamnih slojev in njihova borba za obstanek veliko težja kot pri nas. To pa ni rnorda posledica dejstva, da ima naša država v primeri z drugimi večja naravna bogastva, bolj razvito Industrijo ali obširnejša sredstva prometa. Blagostanje slehrne države je v prvi vrsti odvisno od marljivosti in dela njenih državljanov. Delo pa je omogoceno In plodonosno le tedaj, £e nihče ne moti države od zunaj z ;ene strani, z druge pa, če vlada mir v Botranjosti države in je ona urejena tako, da so zadovoljni vsi sloj! njene-t« prebivalstva.
Vsako državo bi lahko primerjali z veliko hišo, kjer je mnogo stopnic, hodnikov in nadstropij, kjer stanuje mnogo ljudi različnih pokiicov in raz-ličnega naziranja in vendar vlada med njimi enoten hišni red. Ta red prepoveduje eni stranki motiti mir m in kršiti pravice druge, plesati in raz-grajati y prvem nadstropju, kadar spe stanovalci t pritličju, nalaza re-ševati skupna vprašanja skupno, ščl-tlti interese hiše napram drugi hiši itd. V hi3i, ki je tako urejena, vlada mir in je izključena vsaka nezadovoljnost
njenih stanoftfiNPf. Istt^fb sevefla tm-dl v državi. Tuđi država potrebuju enoten državni red. Dokler imamo jo-zikovno, kulturno in versko različno dclt skupnega prebivalstva — te pa imamo In jih borno ie dolgo imeli, — potrebujemo enoten red, ti ne bo kr-iil pravic nobenega teh slojev prebi* valstva, ki ne bo dovolil enemu, da so poslužuje prednosti na račun druge-ga. Zato pa je potrebno, da s« udele-žuje reševanja skupnih vprašanj ce-lokupno prebivalstvo, ki mu mora biti ležeče na tem. da vlada v državi red.
Će so se uresničili naši narodni ideali, Če smo dosegli v teh itirih le-tih z državnega staliSča lepe uspeh«, s tem seveda še ni rečeno, dt lahko zložimo roke in siđemo na lavorike. Pot, ki nas caka y bodočnosti, jo ie dotga in težka. Kot mladi državi, na katero rledajo z zavistjo in mordi tud! s Skodoželjnostjo mnoge drure države, nam je potrebna predvsem močna notranja konsolidacija. Kajti edlno tedaj, če bomo močnl In složni t notranjostl, bomo lahko kljubovtll pritisku In iznenađenjem od zunaj. Na potl k tej konsolidaciji leži ne*te-to ovir, ki izhajajo bodisi iz političnih bodlsi iz verskih ali pt ćelo ntcijontl-nih motivoT, Ie večkrat pa Iz osebnih ambicij gotovih ljudi, k! so trenutno pozabill, dt se morajo to ambicije ukloniti skupnim Interesom, fn ren-dar morajo biti te ovlre odstranjene pod vsako ccno, če hočemo — In to moramo hoteti —f da bo na Sa državi, kl Je res naša, ker je naciionalna. kl je drago plaćana s Člove§ko krvjo ia mladlmi Živi jer. jl, zavzela med dru-girr! državami ono mesto ,kl JI pripada kot enak med enakirm. Res je st-cer, da politika ni idealna, vendar pa je potrebno, dt resimo ktdar eto za blaeror celokupne države, međse-bojne spore tako, da ne bo omajano njeno stališče.
Naša držara irrm med mriogiml drugimi državami to prednost, da jo strogo nacijonalna, da sloni na moč-nem temelju narodne samoztvesti, dt so JI podlaga vezi ,kl iih ni mogo-če rtztrjBrati. Kajti mogoče je ntiod podjarmiti, mogoče mu je natveziti tujo voljo, tujo kulturo, mogoče ga je prisiliti, da zapusti zemljo, ki jo je obdeloval — takih primerov imamo v zgodovini v izobilju, — ni pa mogoče uničiti naroda. V tem oziru so doživell vsi poskusi stvoriti Iz vsch narodov skupno človeško družbo, po-polen neuspeh. Nasprotno vidimo, da postaja jo te naravne vezi. ki vežejo ljudi enega jezika in ene kulture pri posamnih ntrodih čimdalje bolj krepke, da Je narodna ideja oni temelj, nt katerem se zidajo močne konsolidirane države. In to je ona vodilna nit, ki nas mora spremljati povsod, kjer nastaja vprašanje o blagostanju in razvoju naše države.
Spornnimo se ob prnikl obletni-ce onih, ki so položili svoje kost!, da utrdijo pot do naše politične svobode, kl so žrtvovali najdražje kar im« čio-vek na svetu, svoje življenje, da *o nam priborili našo državo, fn ob tem SDominu pozabimo, kar Je bilo za*re-?ene?a y preteklosti, storimo v bodo-če. kar je bilo zamujeno in pomnimo vedno in povsod, da imamo v dr/avi ne samo pravice, temveč in predvsem tuđi dolžnosti.
Pcliticne vesti
— O parlamentarizmi v aosl đr-Žirvt Beogradska »Politika« je Iznašla novo ime za bolezen našega parlamentarizma. Vzrok tedanje vladno krize vidi »Politika« v takozvani »foteljmt-niji« in pravi, da je to nenormalna ifl redopustljiva želja gotovih ministrov, dt na noben način ne postane jo ntvad-£ki ljudje. Ta bolezen se Ithko konstatira samo pri onih, kl Že sede nm minl-strskih stoičkih; po nara\i je orsa čisto nervni pejav. Bolnik, kl trpi od te bo-lezni, si doinišljujc, da a* v nobenem slučaju n« mor« loCitl od fotelja, kjer sedi. Mislimo, pravi dalje list, da ste mi-nistromanija, ki pomeni nenormalno in Dedopustljivo željo gotovih ljudi postati na vsak način ministri, In fotelrmanlja dve nevarni boleznl naSega mlađega parlamentarizma. One predstavljate ne-rormalno atremljenj« po vladanju In ie bolj nenormalno voljo obdržatl se na vladi. Moramo priznati, da sta se mogli razvit! do te stopnje samo zaradi nenormalnih razmer, v kojih se razvit na$e politično življenje. TzboljŠanje teh razmer Je naiboljie zdravllo proti njim; dokler pa tega ne dosežemo, smo prisiljeni boriti se proti tem boleznipi z na-vadnimi sredstvi. Pno od teh sredstev je tudl to, ki nam je aa razpolaso: javna besedt.
a= Kongres cetntkov.   V   beograđ-
skem hotelu »BajlonU se Je vr§U v ne-
deljo prvi kongres srbskih četnikOT, M
so se ga udeležili Ljuba Davidović, dr.
^Suikalovi^ Magotfević, CKfvl6 in »a-,
ni rodoljub dr. Mororovič. Minister za šume in rade Pafajlović je poslal kongresu pismo, v ktterem obljublja četnikom svojo podpnro. Po govoru zastop-nika kumanovskih četnikov vojvode Do-vezenskert, ki je poročtl o razmerth ▼ ju?rih krtjih t ozirom rt akcijo boirar-slcih četnikov in poročilu tajnika četni-škera udmženja dr. Botojevića o delo-vanju uprave v drugi polovici Ittošnje-ga Ista, je bila izvoljena novt uprava. V glavni odbor to bil! zvoljeni: dr. SuŠ-kalović, kot predsednik. dr VuklČevlć kot podpredsednik, Orthortc kot davni tafnik. Upravni odbor testoji iz Čtst-ne^t Člana ćr. Mororovifia, Popovima, Petrovića, Cvctkovićt i .dr. kot fluTtmr. Predsednik nove imrave Je Inrtzll 7eJJo, da bi TTprtva v bodoče manj govorila ia več dela!a.
fc MtMnrt k Benefi Hihm đof-♦orfa Sorhone. Iz Pariza 2%. novembra: »Na rseuČillŠČu se je vršila danes po-poldne seja, v kateri je bila diploma »Doctor honoiis caust «izročent dr. Đe-nešu, češkoslovtškemn zuntnjemu ministru, ktteri je sprejel diplomo tuđi zt od*otnert preztdentt Ce5kos!ovtfke republike Mtstrrkt. Svečanost, ktteri se pripisuje tuđi političen pomen, je bilt v tukajšnjih Ustih zelo obSlrno popisana.« Za častnega doktorja je bfl dr. Đenei izbran tuđi na vseučilišču v Strassbour-gu. Pri podelirvi častne diplome je daro-val dr. Bcnci 2000 f ran kov sa neko ustanovo ia 1500 f ran kor kot ntgrado tvtorju x« itudUo Q siovtnskem vprt-
Dr. Rado Kušej, univ. proff.:
SANJE !N DEJSTVA.
Vsgk človek, ki nlmt akvtrje-necm sret, se rad v mislih pomudi pri lepem snu, ki ga je sanjai morila v dobi težkih dni in našel v njem ute-he. Tako jaz ne morem nikdar poza-biti snu mladostnih let o narodnem osvobojenju našega divnega Korota-nt, 2t kateiega je plalo srce tako gorko kakor nikdar več za drugo st\ar v Življenju!                                   |
1b spominjtm w nt dobo majske deklaracije, ki Je rtzvnela srca vseh Slnvencev, ko se je narod v ljutomerških gorlcah navdušeno po-zdrtvljal od vaši do vaši, od trica do trlča v pričakovanju zlate svobode! PoztMjfni 8o bili dnevl policijske rt nadzorjtva, s katerlm nts Je*, sicer tajno in skrlvno, t vendar čwt-llivo cbdtrllt pnkojnt tvstrlj<;kt v!t-dt, ktr nas Je Min ztvednih ^loven-cev v Cirtdcu. Po^aMjenf 90 Ml! do!-r\ zimski rečeri bret !t?č1, frljn! po-pledf otrok nh pi.^lem kobilu, drre-ttn*e oh mrrli neči v strn«i ^frif 1. 1017! Ztksi yr!l «mn ¥ di'bn kora-kt^i r r%\ lenr^fi in slavi ttko dnlr^ , nri^gkovfno re^i^Mlco \?. vs^ nc*re-Če. iz r*+h ncprllik, krasno devojko
JnfO^'tvffr)!                                             ;
Rodila s« Je T« ntrodore volje, mto Je Ifudstvo plaktlo    rinjenosti. ko Je primit. Prlnfljalt »c je na ko!e-sih ntrodneta jedinstva In bratstva, i hodilt Je po srcih, ki so bilt polnt medsebojnejrt ztuptnja  in ljubezni. \ Ttkrtt p* to se ntšli nektteri, ki *o nadorrtestlli entkost in bratstvo,    ki ; Je vltdclo med ntrodom, t ronio ft vpiivom In ohlastjo, kl so ztvrrll načelo    tporazumnera    dela v komaj | zgrtjenem novem skupnem domu, da so mogli miti do moči in veljave. Ker | so zavrrli »norazum,    je bilo  treba j seči ?>o nasilju, ker mmo tam, kfer | je ljubezen, so nasilna sredstva od- i več. Tn pni ^n neomade^evano ob- I leko .Turoslavite oskrtmili tistl, kl so «avrrll    Ijuberen in vzell naše moč, da jo dajo ohčntitl drurim.
Zle poslediee   teirt m«1o   pr«Y-đtrjenera početja so se doku} hitro s kruto do?!edno?tjo nokartle. Po-rre^ke v uprt vi, sovražnost tn sroW-ke   Ttallje,     a   nekoliko   tuđi  n»nilja na§!h  or«rar»?7acij    so nam    odtrsn- ; Ie nailepšl kos roirine prvće od n^- | rodneffa telesa.    Divni Korotnn,    kl i «e ?e dr?a1 več ne*?o tiso? let hra- j bro na braniku proti ncinškemu na- | valu. je pokazal Jugoslaviji hrbet in ! se vTjrel na vrat dosedanjemti tlači- | telju. Režim nasilja in strankarstva | pri nas ni imel zanj privlačne sile! In zb. Korotanom je sledil Rapallo. Slo- i venstvo je krvavelo iz dveh neza- I celjivih ran, a streznili se nismo, poti | na boljše tudl v mejah, ki so nam os- ! tale, nismo ubrali.
Sanj o lepi bodoČnosfl, o gvobo-dnem solneu je bil dosanjan.  Izgu- j bii! smo vero v naso skupnost, posta- | jtli smo si po ujedinjenju bolj tuji, ] kakor smo si bili prej. Veliki dnevi i 80 našli pri nas male ljudi. In vplivni ! možje so ptč kazali skrb za skupni | blajror v besedah, a deianja so po- j zntlt stmo strtnktrsko korist. Rodi- i li so se politični programi, kl so sta- j li v osirem na$protstvu z naravnirrii j razvojnimi načeli, da se razne Jedi- i niče, vs tvarjene In Izoblikovane te* kom stoleti!, ne dafo Izbrisat! z sveta od danes rat Jutri, Je Jasno, ker %m tudl   zgcdovlna rarna po večno ne-sprenseniHvlh naravnlli zakorfh. k.i-terih težo sami preskušamo, ktterlh jekleno    logiko    občutimo,    katerlh globoke zasnovanosti   pa   dostlkrat dojmiti ne noremo!
Proti tem zakonom 10 treStli kr-mfltrjl naše države, ko *o jim hoteti diktirati pot, kakor so si jo v svojih strankarskih    prorrtmih     zamislili. Prevzeli so se tako daleč, dt no ho- j teli preustrojiti preko nnči    ljudsko ] dugo. ki živi svoje od njihnveea ma-terljalnega rmzlrtnja popolnoma neodvisno življenje, la 2e!l so kot plod svojesm zaslepljenega dela. da tvo-rljo firoke mtse Slovenije, Hrvatske, Bosne, Dalmtcije. a nič manje Vojvodine .Srbije in Crrie rore mllfjon-skoglavl   nepremagljiv   odpomi zid proti danaSnjim državotvorcem,    ki kljub ktttstrofalnim posledicam svoje politike    IttoTfttlJo sebe In sto]« stranke z državo, ki ni in ne more biti nlč drurega ktkor Izraz volje ce-lokupnih prostih državljanov. Narod zre v ttkl državi potvorbo ideala, kl si rt je ustvarll v dneh težke preis- j kušnje in postal je naprtm navduše- j no pozdravljeni   Jugoslaviji   indife- ! renten, deloma ćelo sovražno razpo- | ložen!                                                  1
Volja naroda pomeni za politiko , naravno smer. Vladati proti njej se i mora lzkazati prej ali slej kot nemo- i goče, vedno pa kot pogubno.   Kongres intelektualcev v Zagrebu Je bil .&U&&1 fflemcata fidgovorm   sladi. 1
naj vendar svoja krmila uravna po vetru, ki piha iz iirckih narouiuh m&s. Zagrebike resolucjic so hotele zopet uucli pet ljubezni in spravi, lakouu in pravici, ki 21a cdina zar.es* ljiva icmelja dauainjirn drzavam. in zato *« gtlć, ki »o si osvojili ta pro-ifraiii, ki hočejo preprečiii pojubo naše domovine, ki vidijo edlno resi-tcv iz današnjega nemosocega in skrajno nezdravej^a puložaja v povratku k naravnim razvojnim nncc-lom, stigmatizira xa proiidržavni elc-ineru! Mujše ironije si ni mogoče misliti, v svoji atsurdncsii pa nam nudi najbolji dokaz xa irditev, ua »matrftjo predsiavi^lLi danažnje vlade v istini troje sirastk« zn državo! Irc ta raiota ha reiiiii mqo ^prop«-stil&!
I.ju^ljsnci ima dokazati, ali je zrno?u a loditi avojo avtonomno upravo ocl pos&inriili str^r.k ali ne. Ce zna trezno sadili, %[ mora osvojiti program Jiijfoslovenske zajednice, ki je »srej^n !ia rp.cc'ib, izraženih na Ea$T9Mi$&ai Uon'jrssit, \n kater« ]« Tlak r«i*n?-;ca pzi'Vot iz rs^ga irca poacdravll. Ni vse eno, v kiikšni ?mc-ri nnj *c si i Ije komuna !na upravr., ali nfej trdi v i.jej prevlada partizanstvo ali pa objektivna prednja koristi občine. LjuMjana kot sredi<če duševnih in kult'.iniih sil slovenstva ho 3. decembra posvedocila ali odobrava »edanji vladnl režim v državi, ki meii na samodržitve t«!i pa ca obso-ja, ker zametava r - tla sporazuma, Ijuberni in pravice:
Eno veliko r         iitv je prine-
sla nova doba Ljr' :. namreč uni-verzo kot £iv dc!: .1 najvKje duševne potence nzc ■.i^ve. Univerza je v kratkih letih svojega obstoja pnk»7tl», da je Življenja zmožna In pred^tavniki njeni so storili prave čtideže v organizaciji ter so posvetili vse svoje moči vzgoji bodoče generacije, od katere bo v prvi vrsti odvisen red v državi, njen ujrled na zunaj In njena tvtorlteta na znotraj. A ta univerza, kl bi morala biti ponos celokupneea naroda, ki v teoriji in praksi najvnetejše sodeluje na vstvarjenju Jedinstvenih zakonov, kl podplra in kontrolira delo zakono-dajnllt nr^anov. ne vžlva Ijubezni vseh gtebrov današnjega režima In se pri praznih jaslih z nepo-pisnimi težkočami bori za svoj ob-stoj. O nodrobnostih ne bom ^ovo-ril, a toliko je dovoljeno reci, da bo univerza obsojena na hiranje, ako bodoči državni proračun zanjo ne bode ugcđnejš! kakor je sedanji. In vendar ima naša univerza Izpolniti velevafno nalojro v korist državi, pripravljati asimnacijo zapadnega dela kraljevine proti vzhodu. To se pa ne more sroditi skokoma, temveč le naravnim, razvojnim potom. Asl-mfltcijt bo pri§la. ker je naravna, brezuspeSno pa bi bilo, jo stvoriti si-loma £e danes. Danes je na5a unl-verzt §e slovenski kulturni In-itltut in tak naj ostane dotlej, da se slavenski narod tudl Je zikovno zlHe * Hrvati in Srbi v eno celoto, k#kor se je z njimi že združil v politično rdlnico. Dokler bo Ljubljana slovenska, mora ostati slovenska t\:ć\ njena tmiver^*. Hndočl občinski ztstop naj jo 5čiti in brani z vso enersrljo, da kruta dejstva In stran-karskt strast ne zrusita trdl teza, k«r pomeni uresničenje na^ih stolet-nih ttnjf ljubljanske univerze.
Važna riolocila za oromet z devfzami in valutami.
CPOZORILO TPOOVCCM - UVOZNI. CARJCM.
—  n«offrt<l 25. novembra. (Tzv.) Qrn&-ra>ni   inšpekciia   inlnhfrstvi     flnanc    oprv-tirit   v   potebnl   okrožnlci   trtovce,   zlasti ttvorifčtrje, da ne  n»roč*}» blaca  ▼  Ina-ltmttv«  prtjt,  dokler ne drbe  prcdhodno d«vlrnr£t  odobren!*  od   devlzneta  odbora Naroda« bauk«,  oiiroma  odbarov  pri  nj6-nfc  podrufnicah  ta  promet  z  devtzaml  in valutaml.  Naročeno  blac«   br««   dovol]«n}a 99 ■• 1k> raoglo vvažsti,  čtj  tudl  blajto  ža d: »p# mš. derinarnico.  Od   1. dactcibra  da-U« m b« TMik« blago,    sa  kat«ro  ■! bilo prtr«^asao  ftos*2««o  tfOTolj«aje  za  aokup der* i* ralat, brozp«x9]no Trsio nara].
—  Btojrađ. 2S. novembra. (Tzv.) Gcne-ratnt    inipekci;«   mtnfstrstva   flnanc  je   Izdala »ova  navodila fleda prometa  * d«vl-sarr.i  )a val u ta mL      Izdana Jt  tlcdtča ed-r«dba:                                                     v-
Za promet ■ devitamf fn valuta ml ffi> oblalctol zavodi v nali državi morejo te-koče račun« otvoriti inozemsklm osebtm, trrdkam In bankam sa dinarske zneske, ki i« vplačujejo na račune plačlla blata, kup-U«nec« v inozemstvu ia uvoženeca za dinar. V to pooblaŠČen« banke moralo pri takih plačnih točno poizvedeti izvor dinarska plačilae obveznosti, osobito £o dotični zntsek Izvlra «d uvoieatta fct=xa, če ja Ćtpmmmmt laief avozno do voljenje la Cs od-rovarja raetak orlf aalnl fakturi, vsebujo-a klavztilo o Izvoru blata.
Banke so obvezan« v tvojem arhivu hraniti zadevno uvozno dovcijenje. Z ak-tlvnlaii aostavkaml računov lahko inozem-skl lastnlki svobodno razpolaeajo v naSI UrlavJ sa glaCU* rattih^obycano»U,    sa_
kupnino  Izvozncja  blaža,  O2iroma  za  dru-j,e potrebe v  ni.ši  državi.
— Beocrac!« 2*>. novembra. (Izv.) Novi pravilnu o nakupu d:viz in vaiut določa med druiim tuđi, da jf »iovoljcu prcnus zncskuv \z raCunov, ki iih imiio lnozsmci pri naših bankah, dinarnih aft-vodili in tvrdkali na druts csrbe io tvrdkc. Ti prenosi pa moralo \x\\iW prU pombo oziroma klavzulo, da izvirajo tt tiriatve iz zneskov za uvoženo blag^, O teh zneskih ni dovoljcna arbitraža,
Zarpnica fesol'nru t  v italijanskem senatu.
^. i<|», 2?. rov. (Uvir.) Itaii.anski sevat fa imcl \Ceru) «c]o, na katero je prililte'^ po'ao obćii'siva, tako da so bili co*:o tj,-itećtnl v»i proatori. kakor cb izrednih slu-ča.lh. Med »jvorrlkl ie U a r z i 1 a i nasla-ial prociza« crte Mua^;lia:;«vcja polULit-xa pr')£rawm. Dcbra zuHća^a politika mora a»uiic;i jMimo om no'.raujcni redu.
Mussolini i« imcl zelo cbsc^en ir>v*r, ki ca j« xboralca posK-.šala z veliko pozor-not.;o. Pcvedal j« oJkriioirir.o. da »« bju IJicui] ledini iu Ukroal «aspro;fl.kU kakor pa 4YOaii]ivi prijai.vlji. Minisirstvo ie ses.a-. ii s pristoji vsch strank v zbornkl. Na ■ iz%\, dd bi sa cdpravil parlameritLirizem, rJ^ovarju, <ia on Rima narrcna ndpravl:! zbornice. Kar se tiCc libsralizma In svobo-da, pa ju iega rnncnja, da, ako bi ho'.el, da s« da pulao svobr>do r>«r slotimm Iart«tikov iz. kataiiL iTOtoUo, kl bi un.C.U iB m LjoaOT iU'ijeacr, |»I ss on esi«rgiCao poi st;I po roba Caki S7«'*odl. Nikakor ne misli zapusti:! svc,b:cin« in ustavne poti In ustvariti kaj noveca, kajti vz^led druflh revolucij Ca poduouje, da obttole tcrrehne točka v živlenju naroaov, katere treba respckiirati Hočt pa, do odslej narodna disciplina ns bo rtoij beseda In da se svobocia ne irpri-di v popustljivost. Koče stati r.ad prcplrL m&T\cč hoće biti z oniml, ki de'ajo in Ui so pripravljeni žrtvovati «• ia narod, odloč-bo pa je proti onim, ki bi hoteli stcritl kaj aasprotntsiL
N^atova politika na bo protiproletar-ska in slcer iz narednih orlrov In ne U nikakih drujih. Nočemo potlačltl proletarijata in poenatl ga v di:s*eče razmere. mar-več hočemo sa dvigni:i cmotno in duScvno, toda ne v to svrho, da bi tvorila de!avska masa v bodoče poseben tip kulture, mar-več so naši oziri druži, ki se strinjajo z na-logo našeza naroda, ki ne more biti združen, miren in solidaren. ako bi bilo 30 mi-lijonov delavcev obsojenili v obupne žlv-Ijenske razmere.
VpraŠall so ra, kaj stori vojaSka orffa-nfzaciia lašizma. 52.000 Crnih srajc je zapn-stilo Rim v 24 urah. kakor je ukazal Mui-so!In!. Zato pa naginša, da so mu posluSni, in to, kar najprej naloži faSizmu, bo konec vseh onih akcij, ki nlmajo več pravice, da še nadalje obstoje, odpade vse, kar so morda imenuje fašlstovsko nelegalnost, kl sedaj že odpada in poneha krnalu popolnoma. Treba seveda, da tuđi druga stran opusti napadanje. Napram senatorju Alberti-niju Je Mussolini povdarial, da se ni prav nlč prevzel radi faSistovske zmage in vpra-5al je: »Kdo mi je branil zapreti parlament? Kdo bi mi motci zabraniti razglasiti diktaturo tren ali petih oseb. kdo bi se bil mo-Eel upret! gibaniu, k! ni bilo gibanje 300.000 giasov, marveč 300.000 pušk?« Nihče! Jaa sem bil oni, ki ]e na ljubo domovini čustva In ecoizem podvrcel najviSilm Interesorn naroda ter sem takoj ono gibanje spravtt na tir konstitucije. Nelegalnosti Mu5SoIU ni ao pripusti v notranj; politiki In istotako na v zunanll. To naj vedo vsi v rhornlc ja Izven zbornice. Zunanjo polllko bo vršila samo država, katero Imam čast zastopatl Ifl vođltL Notranjo mlnlstrstvo je pravzaprar polic'jsko mlnlstrstvo, toda Italljansk! dr-žaTljsni priinavajo v policiji jodno irmoV moči. ki so potrebne za socijalno sožitje.
Predvsem z u na ni a politika ne bo pu-1 stolovska, pa tuđi v nlčcmur se noče odpo-vcdatl. Seveda na teci polja ni pričakovntl čudežev, ka!t! z enlm samim govorom, ča tudl pragmatičnim, se ne da Izbrisati pol:!}« ka, kl Je rezultat drugJ) clementov lo droga čatovne dobtw
Za Ideal v runajl pofifKl naj vefla vzdrževanje mirti, to je najlepši ideal zlasH sedaj po itiriletnl vojni. Naša polinka ne bo politika imperljalistov, ki bi iskala nemo-coče stvari, marveč bo politika, ki se ne bo naslanjala veđno na negativno prcdsodke, po knterib bi no bilo nikdar mogoče prijeti za orožje. Treba imetl pred očmi to mož-nost; ni je mogoče odstraniti kar tako, kajti po i em bi stali ml brez orožja pred drugimi narodi. (Burno pritrjevanje.) Ne de'.am si nikakih fluzij, teda po*rečilo se mi je, da sem dal razumet! zaveznikom in tuđi dru-j glm narodom v Evropi, da Italija nima ve*! Ijatt več za predsgodovinsko državo, za Italijo muzejev in bibllotck, marveč Italija« katero gledam kako ratte pred mojimi očni,, lulija polra žlvlknja. kl so pripravlja z; lastniai močo»! na srečno bodečnost in oj !txl.j», kl bi živela od dohodkov svoje pro-teklostl, kot  kak parasit
Italija noče slediti vozu drugih kct pch ztb1:ena slu?.kin;a, marveč zahteva dostojanstveno vse svoje pravice in ravnotako hoče braniti tuđi vse svoje Interese.
Glede odgovornosti, ki ie težka In ogromna, pravi Mussolini, da njegova cst>-ba pri tem ni v Igri, pa oteba velja malo, neuspeh bi ne bil težak za njega, marveč mogel bi neizmerno Skodovati narodu. Zato se obrača do italtjanskeza naroda In žt'i. da bi bil narod discipliniran, delaven, da bi se veselit svojega tretjega prerojenia in aka bo tako, čuti Mussolini, Ga doseže.o svojo svrho. Govor ie bil spreiet z velikim odobravanjem. Senat mu je na to Izreke! za-upnlco s sprejetjem nastopnega dnevnega reda: Senat odobruje Izjave vlade in pre-haja na dnevni red.
— Rim ,28. nov. (StefanO. Senat Je sprejel od generala Glarzlno Orecllajani dneva] ređ, v katere« se izreka zanpsica vladi In je nato soglasno odobri proračunati provUorU uo 30. iuuiia 19Q
Stev. 271.
iSLOVCNSKl    NAROD«   dne  1   decembra  1922.
5. stran.
— Rim, 29. nov. Senator Lorla se je i razgovoru o obdavčenju protivi] dav-l.lnsLm na delavske mezde, rekoČ, da i 4 se ne išče dohodkov tam, kjcr ni ni-&.>ar vzcti. Einaudi je izjavil, da se za-hteva davščina od dohodkov, ki press-X-4Jo mero, neobhodno za življenjske po-irebščine. Rava se je zavzemal za z^radbo želcznice čez Predcl, naglaSa-;.«č njeno nujnost v korist    dižavL   Po
drugih govornikih je zatrjeval podtajnik trgovske mornarice Ciano, da stori vlada vse, da se upostavi promet trgovske mornarice. Glede ladjcdclnlc pa je re-kel. da jlh ja se daj 21, in to je preveč, zato treba otnejitl ladjedelniško industri-Jo. Odvzame ro umetno življenje neka-terim Udjedelnlcam in vlada Izda toza-devno v kratkem svoje odredbe.
Akcija Hrvatskena bloka v odločilnem stadiju.
VAŽNA MISIJA DR. TOMLJENOVIČA. — PISMO STFPANA RADlCA I JUBI DAVIDOVIČU. — HRVATSKI BLOK SPREJEMA USTAVO   Z OAiEJIlVlJO
GLEDE RA2DELITVE HRVATSKE.
— Beograd, 30. novembra. (Izv ) ?*ivši hrvatski ban dr. Tomljenović j« vodil tekom dveh dnl važne razgovore z Ljubo Davidovlćem In S*o-anorn P r o t i ć e m v imenu Stepana Radića. Snoči je dr. Tomljenović prl-r.esel predsedniku demokratske stranke }jismo Stepana Radića, v katerem ga voditelj Hrvatske seljačke stranke obveza o poslednjih definitivnih sklepih in o izjavi Hrvatskcga bloka. Kljub gotovim itndencijoznim vestern je sedaj gotovo, *!a komunike Hrvatskega bloka absolut-vo ne pomenja prekinjenja pogajanj s '.rbv'anskimi skupinami za sporazum. V parlamentarnih in političnih krogih sedaj kategorično Iziavljajo, da je prihod Hr-vatskega bloka v seđanjera potttičnem rionrentu nsjpnmeniejšl In najnujnejšl. i)r. Tomljenović se je včeraj razgovar-jd tuđi z zemljoradnikom Jovanom -V orano vicem in zastopnikom Ju-soslovenskega kluba B a r i ć e m.
—  Beograd,    30. novembra.    (Tzv.) I'Jel beogradskega tiska    skuša    zasnovati gotovo nerazpoloženje proti Hrvat-
kemu bloku. Na drugi strani pa je ss-Jaj skraini čas za prihod, ker so neka-:?ri politični krogi postali že nestrpnl. Glavno glasilo »Jugoslovenske zajednice« »Novosti« pozivna Hrvatski blok. Ja v sedanjem kritičnem momentu od-krito in jasno pove, kat hoče, zato Je -kratnl čas, da priđe v Beograd. Vaš do-Msnik je imel tekom zadnjih dni priliko razgovarjati se z raznim! politiki o pro-Memu sporazuma s Hrvati. Vsi so na-?la3ali, da prevzema Hrvatski blok na *ebe veliko odgovornost. Če bi sku?al 4a vince vati posra;anja in če bi sktišal podaljšatl sedanje nevzdrŽno stanie. Vsi *e izražaio, da mora Hrvatski blok jas-*o in odkrito označiti svoje cilje. V parlamentarnih krogih so pripravljeni na prihod Hrvatskesa bloka, pripravljeni so, da pođpro !n omogoč-Jo novi kurz jtotranje nolltlke. Trebn pa je znati Jas-*!e cllje Hrvatskcga btoka.
—  Peosrad,   30. novembra,   (Tzv.) Uredniku »Vremena« se je Stotan Pro-
tić izrazil o akciji Hrvatskega bloka in o važnosti Raiičeve izjave v zadnji Šte-vilki »Slobodnega doma«. Protić je med drugim tud! naglašal, da je ta Radlćeva izjava sedaj brezpredmetna, ker je bila rato izdana oficijelna izjava Hrvatskoga bloka z dne 25. t. m. Komunike* Hrvatskega bloka ima veljavo. Sklepe v tem komunikeju je treba smatrati za pravilne in lahko služijo kot temelj za nadali-na pogaianja. Ta komunikć ustvarja v akciji Hrvatskrga bloka zelo dobre smernice za nadaljra pogaianja. Komu-nike1 vsebnje konkretne znhteve Hrvatskega bloka, ki se lahko sprejmejo. Ole-d- staliSJa vlads do Hrvatskoga bl^ka je ProtLĆ omsnil, da vlada preko oficijelnih organov daje Izbave, dm — W9%\\ prihoda, ker bi to značilo okrepUeT države, na drr*l etranl pa Je Jasno rldetl. ćm ona ne fefl tega prihoda. Stotan Protlć se je daiis izrazil o času vladine demisije, da je to vprašanjt postransko in Je irelevantno, če vla^a poprei ali poslej demlsijonfra. Protki tuđi naglaša, da prisega hrvatskih poslancev ni mero-dajna za pogajanja.
— Beograd, 30. novembra. (Tzv.) Dr, Tomljenovlć [• prinese) Ljubi DstI- i doviću pismo Stepana RadK^a. V tem p'smu Radić iavlja Davldovića, da pri-dejo Radičevci In zajedničari! v beogradsko Fkup&ino. V fiRvnem spreierna vldovdansko nsfavo z edlno tem pridrž-kom, da se Hrvatska In S?avonrja ne | razdellta na itirl oblast!. Kot protiusfu-%o postavlja Radić zah/tvo, da se Ljuba Davidovtt in Stojan Protlć nbvržefa, da st sedanja beogradska vlada strmo« tlavL
Dr. Tomljenović 3e dalje poročal Ljubi Davidoviču. da prldelo poslane! Pad'čeve stranke in zajednice dne 2. decembra v Beograd. Radič se je odre-kel ne samo repubiflei, ampak tuđi federaciji. Radič sprejema vidovdansko ustavo z zgoraj omenjeno cmejitvij^
Gospodarsku poaajanja msd Madžarsko in Jugoslaviju.
— Budimpešta, 29. novembra. (Izv.) Madžarski listi prinašajo od vlade Inspirirana pnročila o prlhodnjlh gospodarskih po-saian ih med Jusoslavijo In Madžarsko. Po teh poročilih je madžarska vlada zaprosila vlado v Beogradu, da imenire člane dotični delecaci;!. s svoje strani pa je tuđi sporoči-ia, da je pripravljena precizirati obscg po-jajanj. Madžarska vlada želi voditi z Juro-slavl;o pogajania na isti način, kakor s Cc-škoslovaško. V prvi vrsti naj bi se sklenila splosna trgovinska pogodba, na kar bi v ae okviru sledili detajlirani ugovori. Madžarska vlada polnga veliko važnost na to» da bi dobila od Beograda obvezo, da kupuje Jugoslavija    gospodarske    strojc    oa
Mađzarsekm hi da bi bilo vs# ono žito. kl Je ne morelo ztnfetl Juroslovenski milnl, dano na raipolajro madžarskim mlVom. kl b! petem STonodno rzzpotaealT z dohileno mo-
ko. Politični kroti pa zelo TJesfrrtetičrjo pre-so]a?r> ta nacrt In so preprfčml, da se beogradska vlada niti ne spus+l ▼ merHorna po?aian!a. Madžarska vlada pa vseknkor prlčakuje povolfnlh rezultatom in upa. da k temu mnoffo pripomoreio rezultati eo^tJo-darsko . tr?nvirskih pogalanl med Ceiko-slov.iSko in Madžarsko.
Omare z žoluziio
eno ali  dvodalno, fs hrastovoga losa, svei!e ali ftrce
The Rea Ko, i.>mwi*w.
Povratek zunanjega ministra
dr. Ninčića.
— Lmmanne, 29. nor. (Izv.) Ka# kor izve Vaš dopisnik ae povrnc zunanji minister dr. N i n c i ć prve dneve prihodnjega tedna v Beo* grad, da poroča vladi o svojem dc* lovanju na konferenci in o položa* ju mirovnih pogajanj s Turki. V glavnem bo dr. Ninčić poročal o sestanku z M u s s o 1 i n i j c m, ća» ljc o razgovorih a zastopnikom ru* -»ke sovjetske vlade Vorov* ikim in o sestanku z dr. Bene* š e m. Minister dr. Ninčio ostane v Beogradu le kratek čas, na kar ae povrne v Lausanno. Dr. Beneš je danes dospel v Lausanno. Vodijo M€ potajan im in razgovori med njim, dr. Ninčićem in Ducom gle* dc obnove balkanske zveze in o mali antanti.
Musso!ini izvrši celefno rapa'S-
sko poprdbo in konvencije v
St. Marrherili.
BREZ rAŠTSTOVSKEHA OĐPOPA.
—  Rim, 29. nov. (Izv.) Musaolini \t imel včeraj dolto konferenco z zhornič-nim predsednikom dr. Nicolo in % Caser-tanom, predsednikom    stalnejjt    parta-mentarnega odseka. Med drtgim je bilo v raznravi tuđi vprašanje    o    izvršitvi rapall^ke pofodbe in tei «led^^ih dofo-vorov. Mussolini je izjavil odločno,    da cb'avi vse    dotovore,    skleniene    med Italijo In Jutoslavijo, kl š« nišo povsem znani, ter da izvede celotno vse spomr,-ume. četudi ne ztdoščajo p">vsem   itali-janskim  narodnim aspiracijam.    IzvrJI-tev sledi oemudno ratifikaciji v   parlamentu.
S strani reskih hi dalmatinskih fa-llstov ne bo nikaketa odpora, ker so bili ujthovl zastopniki že pokMcans k Mrsso-Hniju, ki Jih ie prepriča! o potrebi, da se spoštnjejo podplsane pogodbo.
Vsako novo pcjcatanje z JusosTa-vljo !• tako nepotrebno.
Kritični zapletljaji na Grskem.
POPOLNA IZOLACIJA GRŠKE.
—  Pariz, 29. novembra.    »Chi# cago Tribune«    javlja iz Londona, da    namerava  Venizelos   odstopiti kot glavni    delegat Grške   na    lau* sannski  konferenci.    Angleška  de* letači ja je v razgovoru z Venizelo* som naglašava, da je postal položaj Grške nevzdržljiv.
— Dunaj, 29. novembra. (Tzv.) Včeraj je prispelo na Grško posla* ništvo oficijelno poročilo o usrnr« titvi bivših grških ministrov. Grški poslanik Ypsilarti je odstopil.
—  London. 29. nov. (Izv.) Jav* ljajo iz Washingtona: Državni dc* par cement  ohvcšča,    da    ameriški poslanik  v Atenah    vložt   odločen protest proti usmrtitvi bivših mini* strov.
—   Rim,   29. novembra.    (Tzt.) V političnih krogih je ve*t o inm-r« titvi firških ministrov vzbudila vc* liko   razburjenje.   Mussolini je bil zelo   ogorčen.    Vatikan   namerava tuđi izreci obso^bo te usmrtitvr.
—  Atene, 29. novembra.    (Ha* vas) V razMgih obsodbe ugotavlja vojno sodišče, da so obtoženci na* m^noina ljudstvu prikrivali nevar«
nosti povratka kra-ja Konstantina. Kar je povzročilo Grški odklonitev mora'nc poilporc zaveznikov in ka* tastrofo v Mali Aziji. Obtoženccm je Li^o dokazano, da so bili do^o# voijcni za veleizdajo.
—  Pariz, 29. novembra,    flzv.) Po  poročilih  pariških   listov  je  od* poklicanje britanskega poslanika v Atenah Lvndlcva povzročilo veliko konsternacijo ne le v glavnem me? stu Grške, inarveč tuđi v vseli kro* gih  lausannske   mirovne  konfercn* ce. Splošno naglašajo, da je stalisče Grške    postalo zcio otežkočeno in da ho težko mogoče šc nadalje bri* tanski    delegaciji    s«dcti skupno  z Grško pri zeleni rr    '.
—  Lausanna, 29. nov. (5. B. A.) Poročilo    o    prclomu diplomatskih odnošajev  Velike  Britanije    z  Gr* ško je bi!o danes zjutraj   javljeno. Vest je napravila povsorl vtis in bo hrezdvomno    imela    velik  vpliv 7« na^aljno deTo konference in na oc!* pošejsj    med  lordom  Curzono-n   in Venirf'osom.   Vprarnnje je,  če  bo lord Curzon se nadalje pripravi'*n sedefi pri zeleni mizi skupno z Vc* niielosor.!.
gospodarstvo!
—Z foTOsadskt bltforra borza W. no-   I Teicbra. Novi Sad. 29. nnvemh'-«. Ccne ▼ d!-   j narjih:   PScnica   bačka   395— 397.50.   j-čmen bački  26«75—270. ovcs baCki  2^8.75. bačka koruia   187.50-205,  fižol  beli  350.  pšenična nr ka  »0* 577.50,    »2c 530, »5€    512.50, »0« 450, otrebi  162.50.
—f  Zfijcrebikl  tri.  Zatreb,  29.  novembri. Cene v kr< «ah za 100 Y%. ro?'avno Ba-Čka  notiralo:   Pšen'-a     (7fi- 77kz)   15*0  ćo 1620. stara koruza 1350—14^0. nnva rmftno posušena  1100—1120   v stnr?ib 520—5^0. rž (71-72 ki) 1400—J500. Irčmcn za plvovame   | l«00,  za  krm«   13^0 — 1400.  oves   10«0-H?0. pisani   fl^ol   15—15.ff0,  beli   H50    15^1.   pšenična mrka »0« 23.75—24, »2- 22.75—23. »4«   i 21.75—22. n krmo 11 — 12 za k*. otrrbi dro-   j bni 800, debeli 900-950. Tendenca neizpre-menjena. Promet znaten.
—Z Uvoz vina v Svlco. PorhbS^etra trrovsVa arencia v ?encvi cbv!S"a. ću je zabranila *v1c?r*Va vl?d« uv^* vina v so-dih do 13% alkrhnla. kakor tnHi mršt za sladka vlaa.. Zabrana Telja od 19. oktobra tega leta.
—t Prtroz ilrtnike krme. Pokrajinska uprava za Slovcnilo, oddcrcV za kmt*::* t LjubTTanl, naznenia, da vel'Mo uvcrcn>a za prcv^r ?fv!r^Ve Wrrre po rri!ž-»n! tarifnf ceni iz Hrvatske, Vcvvodine. ?rema, vzhod-ne Slavonie. Podi;navja in Bnsne za vse proge državne in južne želcznice od i. decembra t. 1. dalje,
—z SiroSkl za prehrano na AnglcŠliem. Oebvsko mlrmtrstvo nrznanja, dn so stro-5kl za prehrano v oktobru poskočili za dve točki. Od 1. novembra se ;e odstcino vi-i^n'e nad predvn:no st?»n:e za vse predmete prelirant postavilo na 80 prctl 78 z dne 1. oktobra. Tekom sezone so se zvišale cene za mleko in ja'ca, rudi sir, zmrz'n meso in čaj so poikočHI ▼ cenah. Slanina, ribt, krompif in antlciko meso pa je bilo 1. novembra cene.še .ic^ 3^. seprtmbrt. Cene za moko. kruh, sladkor In maru^rino so ost«!« skorai nelzrremerrene. Cene za s.j-novan'a se drže za 50 do 130% nad pred-vo'tilm stanjcr- Cena premota ie za S5 do 90% vis \ od predvo:ne cere.
— Noto Izdrnje Zemljopisa ra srednie r^o!^. Kako je IV. izdanje lioić-Mcdcsiinj-voi zemljopisa b'.Io za par dana raspr. dano, to je odmah ušlo u Itampu novo V. prošireno Izdanje s najnovijim poda?ima I promjenama. Ovo izJinj eimat če 400 strana. 80 slika, bit će štamrano na finom papirLi i velikim slovima, a izaći se 1. presinca. Cijena din. 40.—, nkoričero din. 50.—. a naročite se kod Hrv. Štamparskog zavoda u Zadrcbu, Marovska ulica 30.
Kultura.
i REPERTOAR   NARODNOGA   GLEDA-
L1SCA V LJLBLJANL j?                      DRAMA.
<?etr!ek, 30. n^v.: zsprto.
Vtick, 1. decembra:  »HbpeiV Tzve«.
Sobota, 2. decembra:  »Ja-k Sirav/.c Delav-
ska predstava, i^ven. Nedelja, 3. dcccrr.bra: cb 3. popoicfne» Kro-
Jnček - jun-'ćek«, cb  Q.  zvr'er  »Idl'ot«. roiicJei;cii, 4,  decembra:  »PJohac. Red D.
„*.              OPCRA:          ..»..„..
CetrtcV.«  30.  decembra:    »C^ren.'slcl  sla'v*
čck#. Izvcn. Pc'ek,   1.   decembra:   »Corcnjski   SlavCek«.
.Red D.
Sobota, 2.  decembra:   »Carmcn«.  Red  C. NeJelia, 3.  decembra:   »Gorcnski  slAVČek«. Izvcn. i'oncddjck, 4. decembra, zaprti
•    •    •                             •
*~  »rDTJOT«. Drarnatlz»cl>.  po Hcrio-
Jevs'-ieta  romurj. 5fnr,Čr..'a preir.lera  ]e ira-
jala će p^il 1. zjiKraj. CicdaliSče Je bl!o raa-
prodano in ;e rbčirstvo zbog jako debrega
j   \ZTzn]*  fn  vestne  re'l'e  z.  P-'"s:c  vzdržalo
v napetosti ćo konca, čeprsv je bi!a to zla-
*:( za stojS^a ozTcnvj inev. Go5t i. N\b-
!ocka]a, je izb^ms. čuv5:vcna umetni.a, ljrw
jeko  modno   In  s!rrpatično  vn-n.'ost   ter  ]«
Stvorila, c.^i je 5.*!c pred dvema netecema
|  doSla  Iz F'cl ševizlie. č.:d^ma  r>7'oćao in \n
I  •pre:e:ni;lvo  slovenič!no.  Vsckskor  bo  tr#-
!  ba predstavo razdellti na dva vcCera a!! pa
šc nada! e erertiCno crtati. Natančne e po-
roCIio podam, ko si ojlcdam šc par  »rc4U
»tav. — M. Z.
—  »OTed. Hstac gt. 7 prlnaJa sliko fn ra-n!m!v   ilvl.'cnjcpls   stamste   našili   sk!rda.»-ijev A. Tocrstcrja cb prilfki n>fove SS ltt-r;ije in crtico 50 letr.tce premijere prv« slo-venskt     opere,     rjetoveta     »tinre*ij-kc$A slavćka«. Oba čbnka ie ?p'snl pr^nani glas* btni strrkovn-ak   in  p'satelj.  Obenem  prina-Ša akrua'no čutico o Dosto:;vsk-j:a »!dintw« Izpod peresa B. Putiatc, ki je delo vprizorll in re^iral.
—  Operni Ubreil. — »Gorcnjsk? slavček«. Pravkar je izSe! 4. zvezek opernih I.brctov: [zvirna  kcm;:na  epera  v  3 dejanjih    »G o-renjski   slavček*,     spisa!a   Luiza   P»-r'^kova   in   fminucl   Zrnul.     uslasbil   Anton P'c* trr.  4* str.  Ccnn  3  Din.  —   »O^rcnj^ki slavč^k«  ]• prv. tno bi!  scs'avljen kot  op*-reta   ka*n?je pr^^^bn  v oprro v dveh  d*-ianjih: za sedanjo novo vpriznritev je reži-scr r!2?cr:a  VTprrdn-ra    clcdali^ča.    %. Osip Šest, prećela!   onrro v  secnično  trhnijncru oziru in  jo razdciil  v tri dcjar.ja.  PJ?.<-var-jajnčn plasheno rrcurcditcv Je prcsk'brl kapelnik g. Jcraj. kl bo opero trdi  na današnji p-cmicri diric'ral. Libreto te onere. kl Je *e-d^i iz^el v zn!o?bi  7vezne  tiskn:ne in knji_ carne v LjrMiari. ohscjra tekst p^ nnjnovci-* ši  pret? lavi; zato bo jjntovo v^ak p^sctnilć na?c?a  onernera  jrlcdali^a  prav  rad  sccrel no tem  ličrcm Kbrctu na?c  izvirne d^mnCo opere. I.'brcti se dobivalo v 2v"Til tfskr>m| v I.Jubljnn!  (Wrjfova    r?!ra).    PTrnr^dnbf-cem  oMJa??n  prprst.    V  rnzpr^d-ii   so  trdl pri blacajni v operi rn pri opernib bljcterjih^
—   Jubilej   unlr.    profesorja     LozanUa. V  nedeljo   je   siavil   univ.   prof.   bcocradsk« univerze Sima  Lrzanić petaesnlctnico sv©-jejta  na::čnes:a  delovan.ia.  Sv cam sti  se  }• udcležil   kralj,     predsednik   vlade,  patrijarh predsednik parlamenta in veliko število dru-*ih odli^n'h oseb in dij?kov. Rrktnr univerze  dr.  Gavrilović je  pn7dra\il   iubilarja  v imena profesersketa kolegija m  mu izročil posebno spomenico, nn!-;ar je M. Siojiljković prečital  svoj  referat  o rarčnem    delovanju pref.  Lozaniča,  ki  je  posebno mmro storil za   naSe   znanstvo  na   r-lju   analitične,  a*<rl-kulturne   tn   elrktrorehniCne   kemije.   Dekan fiiozcfske   faki:Itete  Vulić je sp'ročil  slav-Ijcncn. da Ie izbran za častneta drktorja filozofije, kar prm;ni naivl^jo Čast, ki mu ja i  emofla izkazati  fakulteta.  Kralj  pa ga ie odllkoval z redom Sv. Snve II. reda.
Dr. F. JVL:
Naša prodana nevesta.
K novi vprizoritvl »Gorenjskcca slavČ-ka« v opernem gledišču dne 30. novembra 1922.
Smetanova »Prodana nevesta« Je reminljivega svetovnega slovesa in je najsijajnejši dokaz slovanske srčne pro-svete. To pa nikakor ni bila od začetka, marveč je imela v začetku prav zlo usodo In priSla skorai povsem v poza-bo. Tak rat je vladala Izključno la§ka operna smer, takozvani belcanto v glasbi in tuđi Ia5ka operna snov, ki Je od začetka do konca zahtevala, da vsaj nckaj opernih Činiteljev posine 2 mečem in ogjijem, sicer sploh ni bila - opera.
Značilno je za Slovanstvo, da v njegovih operah in sicer v najboljŠih ni stedu c umoru In ubojstvu, neto «e razpleta v njih srčna, prava prosvetna snov. V tem oziru je pravi vzor prav Smetanova »Prodana nevesta«. Sele poznejša leta in desetletja so spoznali pravo vrlino Smetanove »Prodane neveste«, in čeSko rodoljubje in narodna Ijubezen do vseza čeSkega In zlasti do češke narodne glasbe je z vso svojo veliko vnemo motla dvirniti in izčrpat! velike pro-svetne, narodne in giasbene zaklade »Prodane neveste«, in ji pridobiti sve-tovno slavo za vse čaše in narode. Smetanova »Prodana nevesta« je naj-br>lj nazoren vzsrled. da tuđi najbolj§e delo ne uspeva. če ra ne dvljrne Ijubezen in vsczavzetje vprlzoriteljev, kate-ro je edino rmožno vprizoriti umetni-kovo ddo X taki viiinl,   popolnosU   Iq
dovr§cnostif da postane vprizoritev nov vsakokratni doživljaj. Sele kadar je vprizoritev doživljaj, potem se srne reci da je umetniška.
Slovenci smo sreČni. da poznamo in umevamo Smetanovo »Prodano ne-vesto« v vsej njeni krasiti in dovrše-nosti. Slovenci pa srno tuđi *rečnh da imamo: »Prodano nevesto« svojo! Slovenska »Prodana nevesta« pa ni nobe-ra druga, nezo Foersterjeva operi »Qo-renj^ki Slavček«. Leta 1°67 zametkom av^usta v Ljubljano priSM skladatelj Anton Foerster. se je kmalu vživel In kot Slovan In jrla^b-nik lanko vživel v slovensko življenje in slovensko glazbenost tako da i* motel že leta 1S72 podariti Slovencem prvo mu slovensko opero — prvotno zaradi nekaj nepeva-nesra besedja-opereto, potlej tuđi v obli-kovnem oziru spopolnjeno na opero. Poer<;terjeva opereta je Imela Že pri prvih dveh vprizoritvah velik uspeh, čeprav so bile takratn© rm5e moči za umetniSko \T>rizoritev Ie v mnocem ozini nedostatne. Toda ?e takrat se ie veličala Foersterjeva fclnrba, samo o besedju operete ni bilo sllSati dostl pohvale. Na 1taiJ?ansVe opere navaieno ob-čln^tvo je pač zahteva'o Či^to dmra^ne vsebine besed:a. seveda ra.imarn s kakim umorom ali uboj?m. To ma!enkost-no nazlranie se je dr7^\r\ opernejra be-scd'a $? do na''nove]5'h ča^ov, in mordn Je le dane* mnogo taVih, ki se jim zdi snov šla včkovcet opeme^a be«ed;a preneznntna In malenkn^fna. fn vendar so vsi ti erajatcl v zmoti. Opera Oorenj-tkl SUvček nlkdat   ni Imela pam^»^,
biti npert italijanskert sloca po bssedi In tla^bi, mtrveč povjem ktl druiec^. Takrat so bili čaši narodnera prerojen-ja, veličanja narodne fltsbe in vsct'a. kar je narodno. NađM*« se je takrat zbudUa ▼ rla^bl takozvana prirodna struja, ki je težila za prirodnim izra-žanjem besedne vscblne, in zlasti stru-ia. ki obenem liraža fhsbo y narodnem sloru. Ta dva rnvca najdemo vtelese-nt v Smetanovi rlasbi, ki veliča vse-povsod svojo domovino, narodno snov in narodno elasbo. Na Smetannvem g!asbenem zavodu Je kot učitelj deloval tuđi Anton Foerster, kateremu je bil Smetana !tm dober prijatelj In ga je se-znanjal tuđi s svojimi fla.sbenimi priza-devanii.
Velika za^ltrga Antnrm Foersterja je, da si ni iskal snovi za svojo opero v kakem itali.'an«;kem slogu in ubojstvu. marveč med priprostim narodom. Pre-prosti narod živi svole priprosto življenje v dnevnih trudih \n veselju In rt-dostl. k! ga daje poSteno prirodno delo.
V   malem kmetskem živllenju pomenijo rrale skrbi čestoVr.it veliko.    Tn   že   od malih skrbi je odvisno blagostanje mar-sikatere priproste kmetske hiSs in koče. Ne morda med ju*1"" V pobojnlki. Vlarl-vltezi in razbninlki         iskal    skladatelj Foerster snovi za            ^nero. nf go sama se je nudila v i           kmetskem življenju, v niegovem         dantem veseliu, v njegovih vsa1 dnnt'b skrV^h in ^tkkah.
V  tem ma'°m kmetskem živlienju more postat t"dl že man^l dr»god»k trngvx^n In odločilen: za bitje aH nebitje, za ob-stoj domačiie ali njen propad, za srečo
prebivalcev te domačije ali za njih^ pogibelj. Tuđi brez junaštva, viteštva.^kla-tivitfStva in razboiništva se vršijo tragediji v malem, v idiličnem življeniu kmetskfga liudstva, in prav taka id;-lična tragedija je snov Foerstcrjeve opere »Ooreniski Slavčekc, prav kakor je enaka Idilična trasrcdiia vsebovana titdi v Smetanovi »Prodani nevestu. To pa je tragedija srca brez ubojstva in umora, tragedija prave srčne prosvetc.
Za »Ooreniskega Slavčka« je v tem oziru prav značilno, da mu je besed? napisala pisateljica in pesnica Lujiza Pcs-Jakova, ki je iz Iastnega opazovanja poznala malo kmetsko Življenje in znala ceniti njegovo vrednost xa književne In prosvetne svrlie. Poznala ie dobro go-renjsko ljudstvo, ga v podrobnosti p-av dobro označila in spesnila besed:e. kakor ga fe bilo prav Slovencem želetl tn kl je bilo sposobno — kot narodna snov — obdržati jvcliavo za vedno. Tuđi Smetani je napisala besedje pisateljica za »Poljub« in »Tajnost«.
Za malo kočo slovensko je že uso-depolna zgodba. če je bila v čašici dobre stare vrednoti zadolžena za 200 gH.. in Če je bil upnik trd In krut in pretil, da dol? brez^bzirno Iztirja, kr>xarsko domačijo proda in vdovo z malimi in večjimi otroci požene iz rodnega krova v nepoznani svet
Prav taka nroda*a koče je pretila vdovl. da jo požene brezsrčen upnik iz domačije z otroci vred po svetu. «n ♦amo ta velika stiska je premota vdo-vot da je p.rivolilat da njena hčerka —
ra^bnlj^a pevka — sledi Francozu gle-dališkemu ravnatelju, da jo izuči za slo vi;o operno p^vko v tujmi. Francn«. spoznavši veliko stisko vdove, obljubi in izplača 200 cld., s katerimi se rc§i do-inočija. in mati se vđa in privoli, da ere ličerka v tujino — torej za 200 cld. prodana nevesta. Todn sedai priJe Ž?nii, ki hoče na vsnk nnxin resiti svo!o ne-\esto, ki obdolži Francoza kupčije l deklcti in ga da znpreti. Naposhd se pa vse lepo pojasni in na dobro razvije in LonČa.
Snov da priliko ?n prikazanje slo-venskega narodnesra življenja 'n dovolj razmaha za pisatfliico in skladatelja, lu venuar je slovenska Prodana nevesta povsem samonikla, izvirna sl-ka Iz ma-U-ga življenja slovenskega ljudstva, in more kot izvirna in neodvisna, vel'ati in vztraiati poleg češke sestre »Prodan« neveste«.
»Gorenjskl Slavček« Je torej opera, s katere besed'em je slovenski narodi lahko prav zadovol'en. in more žanje hvaležen biti pisatcljici in skladatelju.
Kadar bo ta opera vprizorjena ■ tlsto liubeznijo in izčrpnnstjo. katero zasluži potem se ie n?1?jati. da bo t^-dl pri \T)rizoritvI prtila do svole pop^lno veljavc. ne samo doma. ampnk l'.idi čez domačc meie. Vprizoricna pa je b'in hi-di že pri Čchih v Narodnem gbdišču v I3rnu z uspehom 1. 1910.
Toliko v navici o naši »Prodani ne-vesti«. o Oorcnjskcm slavčku, ki ga naj pojo in veličaio — pred vsera — slovenski slavCkil                                        -J
Stro* 6.
»3LOVENSK1    NAROHt   dne 1 • decembra  i^2.
itev. 274.
Borba za Ljubliano.
■^ <— ITrlSf SHVDL Somiiljenike vdblmo, dm se v tim največjem ste* v*t udeleie shodov, ki jih priredi *Jugoslovenskm zajedmicm« danes v i*trtekt dne 30. t. m.
Za Pmljane v Turkovi gosfilni V ttreiiški ulici.
Za ientpeter in Vodmat v gostil* tH pri Zupančiču na Ahacljevi cesti.
Za Šentjakob v gostilni pri OmSnovarju na Dolenjski cesti.
Začetek povsodt ob 8. Voli! u ođberi v posamnih okrajih naj pm* Skrbe, da bo na v&eh shodik ude* teška itevilna*
Klarikilci in Mtsfna hranilnica.
Dt ]• bila Mtsrna krtnflnict ljubljanski Jđtrflcileem trn t peti, to ve v L)ubijani že tMkd*. Zat« se tuđi ilhče ne Čudi, ake so 9« kltrikild ttga zavoda zcpet spomnin M9*av pred volitvaml v cbčlaskl svet ljub-UaatsM, da b\ napravili nekal vede na sv©| ta&u. Toda bomba. kat«r* to Izpustllt iz »Slo-Y«aeac din« 29. t m. na Mettno hraailnico Uubfjantke, st b« eđbila hl zadela krvav« tirtto« taian
T »SloTtnta« idie 29. t m. klcrftald 1 dcb*Hnti irkami pr«rlalaj© sratn, da Ima »Mtctaa hraniliio« ljubljanska« 3i «illj*a*v vola* po««jfl. Rta Jt te, ima Ml! Te se jt %% opetovano ptrdarfal«. priznalo fn pojasnilo ▼ rasnih rarpravak »bOnskcra sveta \]\h-Uansktza ln v raznih gospodarskih razisra-vnfc sUvenskera tiska. To dobro vedo kle-dkaJd, ve ra tudl »^Im'enec«, kl do dane« |t ni Cutil potrebe, da bi ndaril na to plat
Kat« Je prfsi© do vojnfto pr»«ojfl v cbfc« fti •• navtdencza meska vojnih posojll pH »Mestlii hranilnid ljubljanski«?
Vsa vojna posojila, pa fcodisi tista, fci JTi f© pedplsala cbožna mamica na prfgovarja-nje svojega župnika pri njeerovi nosojilnicl, aft delavec-vojak. da bi dobil n^kaj dni do-potta ali kaka slovenska hranilnica na prlti«k rW4«, vsa ta posolila so bila posled>a volti*, «ne vojne, katero so ranttvall v Ijubllsn-gfc*in »Uniont!« ljubljanski klerHcalđ In 0 ka-' Ur*w\ glasoviri jn Je nemoći vladi na DunaJ latoHve poročal dr. SuSterSIČ. da Je ves slo-Vdvki narod sa »Strafexp«4itionc proti Sr. boa.
flfoTvmtft fferflfald w> vt»fno eafitevatl. fct«>rmMtk1 ktorTVaM so vsled tera ti;di sood-gvvorni sa rse p#»T«d!c« te vojne. In eua fen pccterfic so vrjna posnjfl*.
Dniffo dejstvo Je. da so nernSlče hmnil-rAm pedpisal« sorazmemo z viosrami vse vi-Q« naške vojnih pnsoiil kakor »a Je to sto-ffll Mettna Irantlnica IJubT'anska. Da pa Je M»0t*a hranflnica lJubUanska p««r«vfsala to-&M an«»e&; v«jnfh p*»«ojf1, ter« ni krfva nje-tka Mvia ufravi, amrak |t tejra kriva ona mraltra vlada« katero so uprav slovenski ■ertlntici 1 dr. ŠuSterSlčem in dr. KorcScfm *nd na Dnnaju tako vneto in zvesto podpi-•aH In ki Je po svojem zastopniku vedno in ip»4n« zahtevala Se viSJe zneske. To zadnje 4U!stT« Je Jasno razvidno iz sejnih zapisn!-Wv Mestne hranllniee ljubljanske in uradnih
Prav lako pa Je tuđi resnica, da Je neka đrrenska hranilnfctu pri kateri so imeli v 9nv1 većino klerikacll, podpisala vojnejra «ot«Jlla t vlŠJem znesku kakor pa Je imela spl«h vloc. Ta slučaj kaže Jasna kaj bi bilo 2 dtnarient Mtstne hranilnice Ijrbijansk*, ako bi bili Imeli v njeni upravi odločujrčo be«*da klerlkalci ali pat ako bi stali na čelu luanllaiM in mestn« občint nemški vladni kwniaar.
Vta I0««vsinmi kltrikalcev. ki ▼ »Slo-Yvm* «€ napada jo bi vi« hranilnično upravo radi rtjmik votojil. se vidi nadalje v tem, da nJilMri zasi«pniki v hmnilnični upravi pri sklapanju • v«jnih posejilih nlso nikeli fla-soral pr«tl. naspr«rno se Je deiodil eela slnfel, da je uprav nilhov prlstai v seji op-MYB«ta •a'bara prađata], da se podpli« vi-39 iiokt Mf St !• skltatl« raTnateljitTo,
K*nčn«t č« je kUrikalcem resno toliko tedfoč« na tem. da bi se Mestna hranilnica otr««la vojnih p*sojil, zakaj oni nišo te pri. lik« uaerabili, ko so imeli s koalicijo v zadnji opravi tera savoda veflno? Zakaj ti po« &aajaki In ljudski dobrotnild nišo takrat uve-4& pr«iskave na podlatl aktov in zapisnikov ter Javno z dokazi «bsodili one ta, ki j« to zakrivC Takrat se «ni kot funkcljonarji hra-niliilo« fmeli pravi«« (n 4«lžno«t to storitl. Osi pa t«xa niao st«rt!i In so a tem ali za meaJaM avojo funkcijsko dolžnost in a« vsled Ui&* wm1 yraj« vr«dni ali pa — in t« Je pr^ Tllneil« — nls« Imeli nebenera povela to-«U«vn« traja« bivi« eprave. Ako pa to «e-\si* p# tvojem iasoplsju sedaj in to brec đt> kaftov, kaleje s ten 1« sv«J« nizk« nrar.
fctotako J« bila prokleta dolž»o«t kleii-Kpin« dtl«fad]a ▼ vtravi MMtne hrmnllniee — ako ie h#č«j« kierlkaid ierati hvalitan« zastupnike trp«č«v« IJudstre. — tfiM bili z ostaJkHl stTa«kamJ k««lictj« skrb«« »• W. 4* sj hnmllBt««. a pr«wr«db« pocleva^ija «in» prej« «4pcmor« cd potledle vcjiih pciojtl. Tofra pa kJt/lkald nis« botcB. K« •« Hm u predlagalo, da na] bi te Mectaa branl!ni«a sprcmenllm ▼ kcntunaln« hank«, t« !• «4«% glavu* sostvpaikev kl«Hk«1c«v v hranflničai yprav< tenurtl: »Ml fkl«rflta)«O t« m H n% 0 ere vam«. Nam )• Kubi«, 4« te mriftiori k«-munaima banka Isym Meatn« hranilnic«. Tako bed« ni dtnar sbiral«. komunalna banka pa ira bo Mp»rabtt«hi rm. M«fra. S Hm lnta-OM aVa aav«4a na — sv«fe f)ii41.< Za ta 5v«i nažrt tQ *sh\* t«dl avaj« s«4a«)« mtv«amrk« socijalne «>n»^lc»ate.
To 9Q 4«^rau fcat««m Wtr%a1«J n« aa#-re}o ovr«čt Ta a«i»*va mil«i« a«, aa a# klerikalci tvoj aapad na M«tta« h~aa4nt«« napravOi rtlrd t««a. k«r te aav«a«]«, aa a% bodo nikoll ttVbm rrilfke. da W ■•?« z 4«. nanem v!oi?at«ll*v Mta>n« irtanai«« kW-taritt m tvojt itraakarskt po««Ca« Mmei«. la tt Pfc bat. T Hat aa^w#a ft w te« vt# ygm aMaaaa nrar kt«rlmiTa« ImnmUmtim, H g| anilopoit balii« od ailhoyik tainfli *»v«a-
nikov — JutrarA ai!adi«ev. Crn pa stattt Mestna hranilnica ljubljanska, la\ Je stala tr-dto eele v dnevih, ko so morali klerikalni denami zavodi omeJcvati svoja izplač.la m se poslui cvati v sic pilo občinstva falsificira-nesa vladneta jamstva, temu zavodu tuđi Slov«nč«va bomba ne bo škodovala. Slovenska Javnost ve, da 1« Mestna hranilniea ljubljanska zavod, ki hrani danes varno in za-nesljivo nad 310 milijonov kron od vseh slo-Jev in oblasti zaupaneca denarja in da klerikalci tfelujejo proti temu zavedu le iz gole nevoSljlvostl in ]«s«, ker s« ne more i o teta denarja poslužiti v tvoj« osebn« la ttraa-karsk« svrhe.
— Tako )e prav. Kakor irvemo je 1. dr. Vladimir Ravnihar zaradi  različitih lažnjlvih trditev vložil na dežrHsm so-4i$ču tožbo proti »Jutnic. Le žal da bo-co te laži kot take razkrinkane Ie le po volitvah. Toda s tem je gospoda oči vidno računala, češ sedaj lahko mimo obre-kujemo, toliko da zbegamo volilee; pred voli tvarni obrekovanec ne bo hael več časa, da bi se ubranil očltkov in s lem smo dosegli svoj namen.   Stav"    >   pa svojo cltvo,   da »Jutroc pisca         *aih Člankov In pravega krivca ne b     jial«. ampak se bo skrilo za svojega aiarana-tega moži. odgovomega urednika. Pav-ao tako stavimo,    da sa bo odgovorni urednik skrfl sa zagover — č«i da do-tičnega članka ni bral
—  Zadnji poskusl Državni uradni-ki dobivaio iz Beograda pisma,    svoje-ročna podplsana od ministra dr. Žerjava ia poslanca Josipa Reisnerja, v katerem
;M rotita, da naj glasujejo za mladinsko sto. Svoje pismo končujeta: »Uspehe >seže v parlamentu stranka, čim jačji je njen vpliv. Misftva. da je v Vašem interesu, da se v Ljubljani pri občinskih volitvah dne 3. decembra ne oslabi demokratska stranka in ne na5 vpliv v Beojrradu«. Kai hočeta s tem povedatf. je jasno, prav tako jasno pa je tuđi, da se zavedno uradniŠtvo ne bo dalo be-gati, ako se tuđi manj obračata osehno minister dr. ^erjav In posl Peisner, mar-več bo z maltmi iziemami kot en mož glasovalo za »Jugoslovenskn zajednico«, ki bo tudl v Beogradu znala uspeSnefe zastopati inttrese dri?a^^^ih namcšč*n-cev, kakor pa mladini, ki so večinoma skrbeli samo za svoje protežeje.
—  Dr. Ptrlč Tab! ▼ !opo mag'strat-
re uslnžbenc* Nositelj komunistično-klerikalne Hst« dr. Pcrič sklict^e za da-nes ob M S. rvečer mestne uslužbence na sestanek v srebrno dvorano hotela »Union«, da Jfli zaroti in zapriseže za svojo rdeče-čmo zastavo. Kdor je izmed rnestnih uradnikov komunist in klerikn-lec, naj se le uđeleži tega sestanka. vse druge pa opozariarno, da imajo v smislu ustave in rudi službene pragmatike pravico — uljudno, a vendar energično od-kloniti dr. Peričevt) vabilo.
—  Pozor volild! Vsak volflec naj vzame seboj na vo'iSče kako Iegitima* cijo   (poselsko   knjigo   ali   domovnico, a?i  orožni list, ali  želazniško  legitima* eijo itd.), da «e bo z njo ▼ slučaju po* trebe   lahko    izkasal    pri   predsedniku komisije. Iz izkušnje vemo, da se dosti rolilcem  ni  dovolilo  glasovati,  ker se identiteta,   to je   istovetnost  njegove o«ebe ni  moglo  ugotoviti.  Na  volišče naj vzame tedaj vsak volilee kak tak dokumenti
—  Zadnji   obupni   triki mladinov. Vso ljubljansko javnaat. slasti pa naše soanialjanike opozarjamo, da bodo po zanaaljivik   vaateh   mladini   v   svojih lsitih in zadnji dan tuđi z letaki pri« občevali   1 a ž a j i v o vest, da je lista »JugosloTanske  zajednice«  neveljavna, češ,   da je  bila vložena za en  dan prepozno. Odveč ja p«vdarjati, da so to le zadnji abupai »oizkusi mladi* nov, zbagati naša trdna strnjene vrste in   jih  pripraviti,    da   bi   glasovali   za mladine. — Lista zajednice je bila vio* žena pravotasno, ▼ terminu, ki ga ja pokrajinska uprava   u r a d n o   raz* glasila, im ki ja Tsled tega obvarem za ▼se  stranke. — Lista je  bila  rudi  od vlado  odobrena,  potrjena  in  objavlje* na v »Uradnera liatu«.   Zato   je   Usta *Jagowlovanske   zajednice* pravomoč* nm in abwolutnQ veljmvnm.
—  OtfgOTs?.   »Jutro«   san   včeraj postavll aa UŽ. danes pa sopet aneča-JLxa moje ima s tem—da ga stiska v svo-f!k umazanih prodalih. Verujem »Jutru«, ko prlsnava, da ni bilo dobro, da je pisalo
•  neni,   saj je moja malenkost na tanko poučena © večih javnosti da seda] neznanih lumnarijai. ki ta vsled nraiska-ve, votftnt od mana ▼ Jadranski hanld Frtl gotovi gotnadl mihajaj« v itadijn kaitnsk« preitkav« m sodiičn. »Jutra^ pravi 4a jt storfla k) pogrtaVo. 4a * Imanorsi« javna ma)e Ima. to ja h*e «#-v«ka, W m tmv aieer Jum, ft hi ms-ge! hiti vndi Pttar ali Jirii. Kansiatiram, da »Jutra« nada seprsatei« r ^to P«-gr«lk«: k©Hkokrat Jt U IntsoTsi« n. pr. dr. Mtfka BraaiflarjA. M m »rtvjaprar Petsr Smola, ktlikokrat g. prof. Đrtmi-ka. hi 5a pravsaprav Markovič ali Lar-ii£l   (OoipcKia Mi ml cprottita. at »rt ta na nilhova esthsj Ako »Jatroc mar* hira •analovaievanja moje«*    mlilitnj* i
• Zaja4ni« m • 4smokrmtih (s lem alt-MtA oa> mmmmrmmm mmlm stbaL |njt fl- I
^sasmast   ^n*^BT   n^^n^nnn>MB«>^^^w^^Bnp   #j*^^^B^^^n^^^   ^^^*^m ^^■^nj   ^^^^^^»     -         gj
sto prav. En glas pri volitvah 3. decembra bi malo zalegel zaleglo pa bo mne-nje tisočev nas malih o vas velikih fi-nančnih ženijih in neutrudljivih držav-nikih! Kar se pa tiče surove grožnje z batinami, gospode od »Jutra« vljudno svarim pred puizkusoin, ker bi v mojem silobranu pri tem vendar enkrat tuđi oni utegnili neprijetno občutiti i od njih za^rešeno    valutno    relacijo 4:1.    —
Dr. Roman Ravnihar.
—   Ne   verjemite   mladinom,    ne v*r;>mffa    »Jtifru*    in   njegovi    vejici »Ntprtdna   Ljubljana*,   ne   verjemite ragnim   plakatom   in   Utakom,   ki   Jih kode prihodu je dni raznašali »Jutrov* ei«.  Ker  že   to  mladinsko  »jutrovsko« kliko do golega poznamo in  vemo,  da je   v   stanu   zagrabiti  vsako   dovoljeno in nedovoljeno najostudnejše sredstvo v dosego svojega namena, smo prepri* C4ini  in  uverjeni,   da  bodo  tuđi  sedaj poskusili   manevre,    razne   laži,    razna obrekovanja     in     natolcevanja,     razne gražnje, samo da bi s tem zhs<|aH one napredne volilce, ki so se odločili gla* sovati   za   »Ju^oslovansko   zajednico«. Jutro V8ko*m!adinska   klika   ve   dobro, da se ji gre pri teh volitvah za življe* nje in smrt: Ta klika ve dobro, da je poražena  za  vao časc, ako  pri  teh  to* litvah   v   Ljubljani   propade,    ker   je   s tem   postavljena    na   laž   pri   centralni vladi v Beogradu, kjer dr. Žerjav ved* no zatrjuje, da je Ljubljana in vsa S!o* venija za mladine. Daf s temi volitva« mi bodo Liubljančftni izpodbPJ te trdit* ve. In to hočejo mladini za vsako ceno preprečiti.    Zato   pozor   Ljubljančanje, ne  verjemite  nobenim  vestern,  ki  pri* hajajo  od   one   strani.  Vse   take  vesti borno od  s!učaja  do stučaja objavljali in pobijaH v na^ih listih, ali pa s pln* kati. letaki, oziroma razglasi na deskah uredništev.
—  Vpralanje na »Jutro«  in  »SJn* venca«.     Ker  bobnnte,    da   je   bilo   na manifestacijskem    shodu    »Ju^oslovan« 1 ske zajednice« navzočih  največ somi.v ljenikov drugili potitičnih strank, in le okrog     800    zajedničar jev,    vpraŠTno: Ako  so   ime'i   »Jutrovci«   in   kler'kalci od 4000 ljudi, ki so se udeležili shocU, svoiih   3200  ljudi,    zakaj    nišo    shoda razbili in zborovanje sami  nadaljcvali. Naš  odgovor  je  enostaven,   in  ta  se glasi: Zato ker »Jutrovci« in klerikalci skunno   na  shodu   nišo   imeli  niti  50 ljudi. — Vsa veličastna masa je bila iz fronte »Ju$oglovanske zajednice«.   To je danes vsakemu Ljubljančanu jasno. Zato bodo vsi naprednjaki, vse dclav* stvo in uradništvo, vsi trgovci in obrt* niki, vsi meščani volili »Jugosiovansko zajednico«.
—   Poparjeni   »Jutrovci«   in   klcri* kalci. Po včerajšnjcm  shodu  »Jufjos1©* vanske zajednice« so vsi naši nasprot* niki zgubili g!ave, ker so se prepričali, da je zmaja »Jugoslovanski zajednici« sigurna — in da bo ta zmaga veličastna.
—  Vol Ini  shođi klerikaleev  - komunl-Ste-v postaiajo vedno bolj zanlmivi. Zadnjič ie v znani  s:o«lllnl  znani klerikalni  petelin kaj čudno zapiskal o Ijubi'rnskfh milijonar-jih. Dejal je, da Jih imalo libcralci samo dva ali tri in nič več- Mi pa, je dejrJ ta po§tc-niak, mi klerikalsi imamo največ mili onr.r-i«v! M] l'h imamo  16 in pol v naši stranki! In vse druse stranke ▼ Ljubljani vkup j:h n!insjo toliko! Pravi'n. da so tega gorečeca polkomunista.    polklcrikalca  začcli   na  licu mesta  zmerjatl  in da ga  je gospodar  sam reSil  huiSe usnde. Veseli nas, da se v na-5em  ljudstvu   včasih  vendarle  pojavi    gbs resitice.  Kaj  pa bodo  komunisti  napravili  s temi  klerikalnim!   »mliiionU,  to  naj  si  pre-misHjo ulfh znani m srečni lastnfkf. V 1 l}ani pa se fovorl, da so si pač komunisti ibrali pri teh vclitvah — največ j i kup, kakftr pravi znani pregovor in knmor so se sedaj   dr.   Perič   in   drugi   prav   debelo   — usccTIL
—  V    klerikalni    In    komunlstičnl stranki    vladajo silno napete razmerc. Na eni kakor na drugi strani se punta-jo volići in pravijo, da se bodo vzdržali volitev,    ker jim ni po volji    sklcnjcni pakt med Peričem, Gosarjem In Lcmc-žcm. Samo vodstvo takozvane »Zveze dtloviierra ljudstva« uva?uje te razme-re in je prišlo do zaključka, da bo mo-toče ibrati pri volitvah    samo    2.400 rlasov,    v    najurodnejšem    slučaju pa 2.tJ00. Položaj je sedaj takšen, da zma-ra na vsej Crti »Jucosiovcnska ^njed-nica«, ak« stf»r« t$1 njeni   somisljeniki rrejo đolino^t.
fti?^tv?r»!» vesti.
—  J. A. D.    »TrltiaT« t L?nbT.fant
pe*rtvlja svoie fflnae, ć*a se po!no5tevilno a^eleže s!avne^tnera zborovania. ki se vrfl na »raznttc nar«dnera ujed^jmja, dne 1. decembra t. 1. ob 11. čvrv^vc. pred «aiverz#. Udelcfba s trakovi. Od-Wr.
—  Prafrro «A*#f«» podali« vptsvrtn^e »toitfli toi*]9r ti sfc«r na Cetrtek &, t. m. kl se  tt« v T1c«iekl  tcUvm^aloi 94 fal S. «• 7. wi rrtč«c.
—  Ztms drv3*t ^riTtt^fi iM«»f6er* ••▼ fOTonflt ▼ LHftfhnt. prlpr«vTTal«l %4-tor, nv^roia. <*• m «1 dm   10.  dtcet^rs t. 1. »kNrBM  UitraovMi    »kwpi«w     r^ri ■^•»«riJWfi  rrV    Oc»r    Imc'o    p«V-t«r^ vat*»»>wi   rfriTSfv«   verdin^Hv«   i»r!rerf!*ve) M «•  4?« rm more vrliff. ter •• h« rr*f!a a»?«fVo«i veMoi ten!i»r<», Vir trn »^đt pra-
i Tratilo v iasopisi« abjavlla. — Frtprav- , [ QaU««AtC                                                 j
Dnevne vestL
V Lmbiiani. dne 30.  novembra 1922.
— IZJAVA. Z ozirom na trdit* ve »/u/ra«, da je pismo našega oče* ta, prečitano na včerajšnjcm mani* fesiacijskem  shodu  »J u poslova nske zajednice«,    apokrifno,   izjavljamo, da je to nesramna laž. To pismo je naš oče naročil sestaviti ter ga je, ko ga je prečital, svojeročno pod* pisah  On je od vse ga početka stal na   strani »Jugoslovanske   zajednh ce«,  kar  priča  tuđi  njegov  podpis na    njene/n   znanem   pro^ramnem proglasu.   Po srčni surovosti, ki jo je zagrešil dr.  Puc  na  barjanskem shodu   ravno   glede   osebe   našega očeta, odrekamo mladinskemu gla= silu sploh vsako pravico govoriti o kršenju pijetete. — Dr. Ivo Tavčar, ing. Fran Tavčar, Ante Tavčar.
—  Podoknica dr. Tavčarju.   Pr. : Trilier nas je puoblastil k izjavi, da i se ni nikdar »z g r a ž a 1« nad to lepo prireditvijo in da je dotično »Jutro-vo« sporočilo tendenciozna Izmišljotina. Obžaloval je le, da slavljcnec ni mogel hiti osebno dciežen prirejene mu ovacije.
—  Akademlki? Nti rrrnznik nfer*?njr-nfa. rfne 1. decembra t. I. te vrti nb 11. pred   nriverzn   sJnvnn^tnn   ibornvnnjc vt*h aknffemf^nv ffabn^n^he    trniverzr. Pri dl te potnc*tr\*iJnnf Me* društveni odbor akademskih organizarij.
—  Prn*f*iva   norndnega praznu l:a.   PrerNecUtvo  polrraHnslce  unra* vc ohiavlfa:    UraHna objava ple^e naror?nej?a  praznika  dne   1.  decern^ bra se 7, ozirom na brzoia^.^.o ot-*'-'s 5;ti!o m?nistr^*-va    notraniih del   :^ r^^m^i v toliko, da naj ta dan po? čivn    d^'o v privatnih    obratih    in fodj"^;TTi  1 <* f^ono'^n?.
—  Prnzrnk ujed?"iert?j». V pet^k. dr\e \. decembra, praznniemo državni prnz-ffTk  ir-dinicria  troimcncs:a  naroda    Sr-bov. Hrvatov In Slovcncev v našo enot-ro d^avo pnd  vlado slavne    dina<:tiie KaradiordjcvT^ev. Me*tni macristrnt tem povodorn vabi vse fcišne po5;5tn;ke    In v?e meščansrvo, da okra^s ta dan svoje hi?2 in svoja stanovanja z narodnim! in državnimi  zastavamL
—   Narodni prazn'k  1. deecmber. Koncert Zvere pcvskiji zborov na korist Udru-žen;a   JucoslovensUih   ča<;nikar!cv,     sekcija LfTib!?ana. Vstrpnice za  ta koncert se pro-dnfsra dartes ves dan  in jutri v petek, na ć-\n  Naroćnera   prazrfka   cd   S.   do   10.   ure dop.   (in   to   |j;emoraa)   v   Matf?n!   kn'lcarni na   Kongrcsncm   trrti   št.  9.     Od   7.   rvečer d-l'e,  pa   se  prrdalajo   vstopni?e   pri   kon-certni blagajni. Občfnstvo prosimo, da kupi vstoprlce žc v predprcdn'i in tako prepreci naval pri večerni blagajni.
— Od hod kraljevića Gjorgja v Pariz. Iz Beograda jav!jajo: Danes zvečer oclpotuieta z oriicnt*exprcs •*om v Pariz kraljević Gjorgje in knez Arzcn.
—    Pojrreb   ponesrečenega Jo?. Torka.
Poncsrcčcnsca avskuhanta Josipa Turka so na^li po dcljrem iskanju selo težko. ker *a je bil zamedei snejj;. AH iz snera je molela ena njegova rrka. Ko so jo zasrledali, so hi-tcli tja in potekli počasi truplo iz snejra. Velike sr> bile te?ave predno se Je spravilo ponesrečenca v Kokrsko dolfno. Od tam so era prljali z vo«rm v mrtvačnico v Kranju, kamor so dospeli r#b pol  10. ponoči v torck.
V  sredo zjutrai rb K se je. vršila sodna komisija. Zdravnik dr. ?avnik )e konstatlral, da
V  Jc avskultant Jrsip Tnrk ponesrečil in da ni bTl upravičen srm, da bi bil morda ustre-Iten, ker se Ie sli^al na dan nesreče pok na ?k'*ti, Vior je Turk padel in se ubil. Prrrreb v  Kranjn  se  ie  vrSil   cb  pol   11.   donHdne. 7-To  Stevi!nr»  rbčinstvo,   ra  čelu  mu  žtip^n Pire »evci. ČltaTnfca. Sokol. Oasilno društvo Itd. Ie spremilo nokojneca do konra mo-stn prd Oa^tslem. Pcvci so mn rapeH v slovo na pokspaH^čn in koncem mosta. V TJvb-Mano Ie prispcl mrtvački voz rb 2. popoldne. 1   uro porneje se Je vrSil pojrreb. ki  Je *»fl zeto vrličasten. Prihitelo  Ie spremit simpa-tfčne^a  m!»d^ra  pokajnika    izredno mnoco mestnera prebi\Ttlsrva. Pevci pod vodstvom jp.  Prelnvca  so  zapeli   »Vlrrred  se  povmec. $f,rfvrd )9 otvorila ?rkr!^ka četa. ksteri ]e sVdilo mnoro lepTh vrrtccv. dva lr sametra f1ai»Insk«?*ra cvetls Tn zelenla. Po«rrrba sr> se rcf.j»*?U mrd dnir'Irnl p^dnredsr^ik vis", so-<!i?Ca Porina. predsfdn?k de*. sndf<?ft dr. Pa-»e*. vi*. ćrfnvn\ pravdnik .Terli^ mnoco so-«f^fk**v,    rfrltsat fTnj»nčne«ra  m'n^*rsrva dr. *avn'V. 4rr>T. svetn^k ^^flač. ćr. Triler, dr. T^w'»*ek. prf^se<fn'k ?PR, i?«s*^^Ik1 ?T>r»r-tn^i  tu  rfmrih  rrrjin'TacH.  ?t?vUn1   vjetrovi !^5»1ri. w"1n« wffji*f1Jev )* 7n?»Ticev ln rfni-rtrn  f»?"Stvvečeri    rb?*insWn.    z    1ep!m ^4rrt^AW1 n«ro^ner« fenstvu. 7« «~frreb^in i« jn«   tv4\   *•»•?♦«<:!?•   ?«s*n'krT.   Pr<*d   Irt+r-
,?^«r*r fwi!# f^h **»•<* a Ircem s-^rti. W Ie
rert nfim'^fCa v ferli« *-b w'rmer*l *»1^ 9ft v?9 r^^Tn« In f»r1!«te!Jev, W so st«tl ob frobu. F'i»f mn jmomTu!
—   M—to 9T9tln  m krst« b!» *•*<*<»*-n«wia J^tfpn Turka ml. st« darovala f. fr. m *a F»«a Kripti ra ▼ votnf Mlffl« v«-like K 4tO ta £a »Sl«v. »lanintk« dr.rtiv« K 4tt.
—   Dar9T#fmi  ▼   jrm^mln!   (Dr.   Milkti Cratidl f v Nilu.)  Vedno mw«1 ■«« !•.... rr«F«r#dcev »«inreč. N«k«terf\i *o »• u»mf-IHc i« *T*trrsVa lece. dn«r1 «•« slavao »mrt »• fco ■'■  p«!'anok, ct da  bi  jfm  »Ho dano vfdctl. kaV© M M  ures»?x^i  »M^rvl  H«H. Pa smrt nt »ricam^ia, UaivcS ▼ Jvo I brei-•»7fr«O8tl »otee* *a;ra!e y vrs^« tts*ni, kf
\ »i Ifi atrod na^boli potrcboval. Cđe« iimcd [ ttod» at M tt, Mllkal Dati «• II Kiune»li i
sovražne krojl.'c, si moral omahnltl smrti v n^ročjC, ravm ko si se z vso l.ubezni.o posveiil svo.crru zivl.cnskcmu pokliču. Ncšteto debrovoljcev se gotovo s trp!« hvale7nost;o spr minja, kako si jim ran;cr.;m v Dcbrudk.i nudil prvo pomoć junakom, junak ti sam. LisiajoĆ po tvc;em dnevniku na;dem imena skoro vseh onih, ki bi jih bi!© treba s teboj vred rnpisnti z zbtimi črkarnl v ro.r-tno knjigo ma;ke Jugoslavije. Pa nisi jim hladil snmo telcsnih ran, za vsakega tovariia junaka si imel bndiilno be.*cdo, naj ne omahne na patu svojeza vzviScneffa cilja. Zcodaj si začcl, bil si v prvih vrstah sanjačev, kakor je bil tedaj navadnl naziv »za politične prenaptteže Prcporodovcec. Pa sreća ti je bila mila. Le malo časa ti je zapovedova! avstrl'ski fcldvcbeli, ker ti jc uspelo, da si ncopaženo zapustil avstrijske strelske jarke. Napotil si se poln navduše-nja med tedaj Je redke vrste jugcslovunskih dobrovoljcev. Bilo nas je v većini malo In potreben je bil čisti ide?.!izcm in zcolj želja po pustolovstvu, kakor bi radi nas sedaj ži-cosali marsikateri. Res mnozo Idealizma je bilo treba takrat, draji Milko. Tebi pa ea ni man.kalo nikoll, tuđi v najhitjših trenot-kih, ko se je drujih že polaskalo malodušie. Mcral si z drujcimi vred zapustiti gostoljub-ho RusIJo in se podati ra dolco pot preko Sibirije in tedaj ne ravno varnih oceanov na solunsko frento. V krosru svoiih polkovih tovariscv. ki so te vzljubili zaradi tvoje veselosti in družabnosti, si nadaljeval svoje sa-mari'nnsko delo v solunskih zeml.iankah, dokler nisi stopil po treh letih na osvobo-jena slovenska tla. Poprijcl si se ni to Studija s tebi lasino vnemo, da teoretično iz-polniš cne vrzeli, ki ti jih je pustila praksa. Po izvršenih Studl.'ah si takoj pohitel na jug naše mlade države, da zopet dejansko pokažeš svojo Eorečo Ijubczcn do svojih bratov Srbov, ki so ti na poslednji poti dokazali, kako znajo ceni:i nesebično Ijubczcn do domovine. Četudi daleč od svoje rodne matere, katere nemala zasiujja je bila vzgoja tvojega rodoljubnoga in kremenitega značaja, četudi dalci od svojih prijateljev ia znancev počivaj s'adko v trdni zavesti, da bodo tvoj spomin s tvojo materjo vred obožcvall vsi oni, ki so te srečaii na tvojih ne   bas"   rožnatih   življcnskih   potih.
— Tiskovna pornota. V včeiajšnjem dopisu g. Dr. Romana Ravniharja »Laž« se je vrinila neljuba tiskovna pomota. V deseti vrsti naj se pravilno cbsi: »— stvari, ki tih n o če m na^nčneje razpravljati, ker državno pravdništvo vodi proti osumljenccm kazensko preiskavo zaradi zločina goljufijc itd. itd.«
—  Točenje alkoholnih pijač na dati pred volitvijo In na    dan volitve.    Go-stilničarji, krčmarji  itd. se  opoznrjajo  v Instnem   interesu   ponovno,   da  je   na dan volitve in dan poprej,   to je   dne 2. in 3. decembra 1922,   po   vsi ljubljanski občini pod  kaznijo vsako  točenje alkoholnih    pijač    najstrožje    prepove-d a n o.
—   Vojaška   služba   u£lctl]cv.   Iz   Bco-srrnda nam javljajo, da je  ministrstvo  pro-svete   predlagalo vojnemu    rr.inistrstvu,  da naj  iinajo  radi  pomanjkanja  učiteljskih  moči   vršiti   vojaško   službo     vojaSko-obvezni učitelji   tekom   šolskih   počitnic.  Vojni   minister je  ta  prcdlog  spre.el   in  ga  spravil  v nevi   voiaškobrambni   zakon.  Za   slučaj,  da ne  bi b:l ta  zaken do maja  prih^dn;ci;a leta  srrcjet,   namerava  vojno  ministrstvo  to določbo  uvcljavitl  s  posebno   naredbo.
—  Nagrada orožn.kom. Vsi oni orožnfkl kl v zadnjem letu nišo bili kaznovani, prej-mejo  nagrado   v  znesku   400   dinarjev.
—  Smrtna kosa. Iz Gradca nam poroča-jo:  Dne  11.  t  m.  je  tu   umrla  gospa  Olga Petritsch.   vdova   po   sodniku   In   bivša hišna  posestnlca v Ljubljani  v  Knafljevi ul, št.   4.   Blaga   pokojnica   je   dosegla   visoko starost 74  let.    V  ljubljanskih    meSčanskih krogih  je Imela mnogo  znancev  In prijateljev. Njen oče je  bil    clolcolctni    ravnatcli Kraniske   hranilnice  g. Rihard  Janežič. Naj v miru počiva!
—  Mcščanska šola. Pišejo nam: ZadnTflS ste   po  pravici   kritizirali     naziv     »ljudskac Šola. Še večjl nestvor pa je naziv »meščan-skac   Sola.  Nemški   »Burgcr«   ne   pomeni   v prvi vrsti meščana t. j. prebivalca v mestu, temveč državljana. Ne pretiravam, ako rr-dim,    da   ima  naše    kmečko    prebivalstvo predsodke proti tej vrsti šol Sol  poglavitno zaradi  naziva  meščanska,  ker   misli,  da   so
i   take Sole le za meščanske otroke, a kmečki i  otrocl   bi  se  v   njih   odtujtli   kmečkemu   pokliču.  Vsakdo   pa   ve,  da   taka   bo'azen   ni upravičena,    zato bi bilo dobro,    da    dobe te vrste Sol boli privlačni nnslov.
—  O Mussoliniju In Mazzinlju. Prihodnje predavanje urednika Zv. Bernota: Musio-iinl in Mazzlni   se bo vršilo v čatrtek, dne 30. t m. cb 20. v toplo zakurjenl dvora-■1 hotela »Lloyd« na Sv. Petra cesti. Vnnd z dv^riščs. Po predavanju Ima vsak pravico na vpra?anje  ali  tndi  daljSi  govor,  ventfaf ne nad   10 minut  Vstopnina:  Scdcž 3 Diu, stojiSče 1 Din.
—  V korist rofriin ItiTalldom - »lcpcem prlrtdi slikarica   fospa  Antcnjeta RogUano-¥ič-C«tiineo   razstavo   raznik   svoiih   sllk   v Ijubransktm de^elnem mureln. Umetnlra  ?e r&df>m Dalmatinka  In  !e  d«  prevrata  Imela sv] atelje na Duaaju. P« prevratu je bivala v BtotTadu. kj'er je med druciml deli  izvr-Slla repr«centaci!skl portret N;ejc. Vel. kra-U« Aleksandra I. Udaležena Ie bila na rai-nlh raa€tavah v Paricu, Londonu in v Italiji. Kakor v Eeogradu, namerava sedal tudl v Ljubl'anl razstavitl nekaj svoft slik in ski\ iw   slzer   v   korist   nasm   irvaHrfoin-slrpctm. Racstava se »tvori v sobot«, dne 9. dec. t. 1. ¥•£  •  taj  MBimlvl   razstavt  prinetera©  ob prliiki.
—  ObtođVa Tcfk«pi fi'paoa S'oftova. V ?ubo*ioi jt vč«ra} prp 1c!n« končala sen-aaciioualaa   afera   proti   vtlrttmu     županu SlolkovM   Ib  ■"•novim  »okrlvcem,   ki   so 1$ prodaj«  državaefa   laicf'a   ^ržav«   rS!;cd^-valt sa težke  MOnone. Razprava  je  trajala
i amd 14 4ad ta J« TjbudJU ¥ «*li iusoalaven-
stev. 274.
*:S 1. (> V r N S K 1    NAkOD«   dne  1. decembra  l^v.
Stran 7
ikl javnosti veliko zanimanje. BivSI veliki lupan Stojkov ie bii cbso.cn na pet let •cCe in Slctno Izgubo meščanske časti. Oiv-il veliki vojvodinski župan Nikola A r s e-a o v i č na 2 in pol leta ječe in na pet let izgube časti. Bivši ravnatelj iupanjsUh pi-sarcn Zundapovie na 18 mesecev zapora in A lerno [zgubo časti. Velcindustrijcc Stave! u* 6 mesecev zapora, fn 2 letno Izgubo ča-stL Bivši srezki najelnik Krstekanović na »n mesec znpora, županijski odvetnik I Trpavica na 3 mesece zapora, kmctovalec Vidakovič na 5 mesecev in veliko denarno kazen, trgovce Knrin na 2 meseca zapora. Ravnatelj Zemaljske banke Kolailč je bii oprošten.
— Konll t gostllnl. Iz Maribora poroCa-jo: V torek, dne 29. t. m. se Je vračal voznik suvbnega mejstra Frana Pesklarja s Ko-roškega kolodvora domov proti Krčevini, kjer tuđi stanuje. Ko |e s praznim vozom prišel pod most na Frankopanovi ulici. Je voznik odvrl voz. Ker pa je med tem prišel železnfSki vlak, se Je kobila, kl Ie poleg konja vozila prazen voz, splašila In je s konjem vred dirjala do konca Frankopanove ulice. Ker konja ništa mojrla dalle, sta vdrla na-ravnost v vežo gostilne M. Verzela (»Pri zvoncu«). Ruska cesta St. 8, kjer sta tudl zlomila vrata. Čeravno so vtata Široka samo 1 meter 12 centlmetrov, sta bila obadva konja v ve?f. Ker nišo mogli cbrnitl kon), so jih peljali v Kostilno, kjer sa Jlh obrnill in spravili ven. K sreči ni bilo nikoear v tem Času na cesti In tuđi ne v veži, ker drucrnče bi se bila prlpetila velika nesreča. Q- Fran Peklar ]e takoj poslal svojepa zastopnika k rospe Verzelovi, proseč lo, da nal mu pove, koliko škode je, katero heče takoj poravnati.
—  Ozromen požar ▼ Sarajevu. V  nočl 25. t. m. Je Izbruhnll v Sarnlevu v BaSčnr-šiji velik požar, ki je vpcpelil 10 hi$. Skoda xnaša več milijonov dtnar'ev.
—   Tatvlna   na  brzovliku  Tr*t-RIm. V ponrdelek zvečer so našli na tračnfcih za brzovUkom  Trst-!?Im  nekoliko  vredn >stnlh paplriev. Kmalu na to je priSla Iz Pon>Kru-ara brzojavka, da Je bii brzovfak okraJen. Izglnilo Je pit vrečlc denarja. Tjtovl *o s* skrili v Trstu pod poštnl vagon In $:a n<ed vofnjo prevrtali. NIso pa se rnofll polastltf vsera  dennr'a  olcoli  dva mlljona lir. Arcti-rall so fe več oseb.
—  Maks Lfnder, svetovno znan! komik, Od 30. t m. do nedcJIe, 3. decembra se m^r* ▼safcdo prepričati, da svetovno znani komik Maks Llnder ni padel v svetovni    vojni, kakor so pisnli časopisi, da 5e živi In nasto-pi t kino  »Tivoli« v senzaclonefnl  veselo-ijrrl  v  petih  dejanjih   »Sedcm  let  nesreče«. Silcn smeh, ki lahko povzročl nesrečo. Zato pozor!
—  Pokojnlnskem« zsk1*đn za fđravni-žk« vdovo In flrote v Ljubljani so darovali mes*o venca na krsto dr. Alojzlja  Homana v Rtdečah:    okrožnl  urad  za  zavarovanje de'avcev   v  Ljubljani   25^  D,    organizacija že*c7ni^kih   zdravnikov   100  D.   zveza   bla-lajniSVih  zdrnvnikov  100 P, Slov. zdravnf-5ko društvo  100 D, dr. Kussel v ČrnomlTu v  pnčaščcrre  spnmina   dr.   Znpanca   in   dr. Honun  100 Din. In dr. Ivan F!r2cn 50 Din. V«<?m  darovalcem  izreka  najlcpSo zahvalo odb^r.
GLASCENIVESTNIK.
—Koncert opero ?a  pevca  Betetta. V
ponedeljek. dne 4. decembra 1922 ob a uri zvcCer priredi eden na*priljubi]s«ejšlh in prav gotovo najboljSi slov. operni pevec g. Julij Oetctto koncert v dvorani Fiiliar-mcnične družbe. Na tem svojem koncertu Izvaja več skladb, tako Iz domaće slovenske kakor tud! svetovne literature, Izmed katerlh se lih več kot polovico prvokrat Izvaja na koncertnem odru v Ljubljani. Ob-člnstvo osobito opozarjamo na nove samo-speve naicea nadtbudncga in izredno na-darjeneiia komponista Lucijan Marija ^ker-janca. Občinstvo opozarjamo, da se proda-jajo vstopnice za ta koncert v Matični knjl-garnl na Kongresnem trgu iL 9. poslopjc Filliarmonlčne družbe.
—  Glasbena Matica ▼ KrSkem priredi v proslavo ujedinjenja Srbov, Mrvatov In Slo-vencev v soboto, dne 2. dec. t. I. v sokolski dvorani svoj prvi koncert z  Izbranim sprv redom. Za  prvi  pevskl  nastop  naših  Mati-čarjev   vlada   sploSno   zanimanje,   zato   se pričakuje obilne udeležbe. Po koncertu prosta  zabava.  Sodeluje  Krškl  salonski orke-ster. Začetek ob pol 8. uri zvečer.
—  Na koncertu, kl se vrti dne 4. dec 1922. ob 8. uri zvečer v Hlharmonlčnl dvorani In katereta Izvaja operni pevec t. Julij Bctetto s sodelovanjem ge.  Dane Golia-Koblerieve se bodo izvajale sledeče točke: 1. a) R. Strauss: »Jutri«, b) »Noč«. c) L. M. Skerjanec:   Fragment  de  la   »Chanson  vio-leta«. 2. V. Novak: Morje, iz cikla »Pan«. 3. E. VV. Korngold:  Pesem  Picrota  Iz  opere »Mrtvo mesto«. 4. a) L.  M. Skcrjanc: Slovo od  prijatelja, b)  Samotno  ptrovanje  po-mladnega dne. 5. F. Liszt: Balada v h-molu. 6.  a)  J.  Brahms:  V cozdnl  šamoti, b)  Na grobišču. c) Feli VVeingarten: Ljubezn. pir. Vstopnice za ta koncert in za koncert Zveze slovenskih   pevsklh   zborov,   kl   se   vrSI   ▼ petek, dne 1. dec. ob 8. uri zvečer v Unionu, so   v   predprodaji   v   Matični   knjigarnl   na Kongresnem   trcu   St.  9  poslopje   Fi'.harmo-nićne družbe. Cene sedežem: 18, 15, 12, 10 in 8 Din., stojišča 3 in 2 Din.
—  Pevke In pevcl »Ljubit Zvona«! Na
narodni praznik, t/ e t. decembra t. I. točno ob pol 11 dop. v društvenih prostorih va* žen pogovori Vsl in vsel Odbor.
Sokolsfvo.
—  Mlklaržcr večer Ijubljanskega Sokola se vrSi v torek, dne 5. decembra t 1. v telovadnicl  Narodneza doma.  Prircditev Je razdcljena  na dve  dela in sicer za  otrcke pričetek ob 5. popoldne,    za odrasle ob R. zvečer. Vstopnina k popoldan^kl    prireditvi |e za sedeže Din. 2.—» za stoJiSča Dfn 1.—, Sedeži so numerirani. Vcčema prireditev se vr$i pri mizah. vstopnina Din. 5.— za osebo. Darila se sprejemajo: v nedeljo od 10. do 12. dopoldne in od 3. do 5. popoldne,   v pone-dcfjck od 3. do 7. popoldne in v torek cd 2. do 3. popoldne. Predprodaja vstopnlc se vrSI istočasno. Z ozirom na omejeno SteviJo se-dežev prosimo, da si obiskovalcl poskrbijo vstopnice v predpredaji.
—  Sokol I. ima na Taboru    v    torek 5 decembra za svoje    Člane  in Članice    društveno »miklavžino«. Popoldne je cbđarittv naraštaja In Uece. zvečer pa članstva. Te-lovadni večer se vrši v Unionu 7. decembra.
—   Sokol 1* vabi svoje članstvo In  naraštaj   k   predavanju,   ki   se   vr5l   v   sobo'o, dne 2. decembra  na  Taboru    Preda vi    br. med. dr. M. Ambrofič o »prehrani človeka«. Po predavanju je istotara družabni  s^sta-nek.
—  Sokol Linbljana IL priredi na praznik ujedinjenja dne  I. decembra   1922 <b pol 8. zvečer  v  vdikl  dvorani     Narcdneca  doma akademijo. Na sporedu so: te'ovadnl nastop, predavanja, pevske  In  godbene  tucke.    Po končanem sporedu ples. Vstopnina za osebo Din. 10, za otroke Din. 5, za Člane Sckolskih druStev v predprodaji pri br. Milko Krapežu, urar Ju, Jurčičty trg, po Din. 5.
—  Naraščaj Sokola Moste    priredi v petek, na praznik ujedinjenja,    svojo slavnost s pestrlm sporedom.    Na sporedu je govor, deklamacije, živa slika in dve otroŠki igricL Vabimo k obilni ude-ležbL
Borzna poročila.
—  Zasreb. 30.   nov.  (Tzvir.)  Zaklii.čck. Devize:    Curih  13.35,   13.45.    Pariz    4 C75, 5.025,  London  323.50,  328.50.    FJerlln    0.90, 1.10, Dunaj 1.150. 1.20. Praga 224. 227, Trst 342, 346. Newyork  71.»».  72.50  liudimpe$ta 338, 342,  čeSka krona 221. 224, marka  1.—
—   Curili,   30.   nov.     (Izvlr.)     Današnja predborza: Zacreb  1.775. nerlJn n.OGS. Pra-*a   16.95,   BudlmpeSta   02275.   MH !n   25.50. Dunaj 0.0075. London 24 28, Pariz 37., Ntw-york 5.37, Oukareita 3.35, Sofija 3.91
Poizvedbe.    *>»
—  Izcnbti    se Je na ulici svflen, pfsan ovratnl  Sal  za cospoda. PoSten najditcl]  se prosi, da sa odda v upravnišivu »Slov. Naroda c.
—  IzsubUena H bila    pred par    dnevl skoro nova zelenkastosivt  rokavica za le-vo roko. Kdor jo je na&el, naj jo proti  nagradi odda v mestnem popi«;ovalnem uradu.
—   Damski klobuk   iz crne svile  je bii v nedeljo pop°ldne najden    pred    Mevnim domom.  Lastnlca ta  dobi na stražnicl  &a magistratu.
DARlS
Uprava na§esa lista Je prejela za : »AškerČev    spomenik«.    O.   dr.   JerncJ Dem?ar, zdravnik v Ljubljani daruje Dfn 101. »Družbo «▼. Clrfla hi Metoda«. Podružnica C.  M .drufbe t LltH! po^ilja D!b 280, nabranih na poslovllnem večeru g. dr. Jen-kota v Liti}!. Srčna hvala!
—   Uprava  attiern  lista Je pre!efa  za: Mestne reveže v Ljubljani Gosp. E. K. da-ru'e v spomin blage^a poko;nika Z- TTenrik Debevca Din 75. — »S. K. Primorje Din. 50. »5. K.   Ilirija«  Din.  50.    Za    Juposlovansko Matico Din. 50 darova! g. 2ane Koienina. Srčnn hvala!
Vprašanje furškh ćoigav.
— Lausanne, 29. novembra (Izv). Včeraj ob 3. popoldne je bila plenarna seja gospodarsko-fniančne komisije p^d pretlsedstvom Barrera. KomisLa je vo-aila daljšo debato o vpraŠaiija ureditve turskih dolgov. o plačilu strošh.ov za-vezniške okupacije in o vojni odbkud-nini. Tur§ki delegat Izmet paša je pri-znal le delni dolz sorazmerno velikosti sedanjega turske-S a o z e m 1 ] a. Zahtcvi o plučJu struš-kov vojne okupacije se je Izmet pusa odločiio uprl, navajajoč razluče, da so Grki Alalo Azijo populnoma opustošdi. Uprl se je tuđi plaćilu vojne odškc!**ine. Vcuizelos ie oštro za^uvarjal gr^ko tezo. da Turki sarni nosiio od^ovornobt za povzročcno škodo, ker so oni 'izvali vojno.
Zunanjl minister dr. Ninčlć je na to preciziral staliSče beogradske vlade v vprašenju razdelitve turskih dol^ov. Aled drugim je jasno in svečano izjavil, da naša vlada spoštuje vse obveznosti, za katerc je dala svojo besedo. Glede vprašanja turskih dolgov je dr. Ninčić najpreje izjavi], da je naša delegacija odločno proti pred-Icgu. ki ga je stavil franeoski delegat Barrćrc. Naša kraljevina ni podpisa'a sevreske mirovne pogodbe in to radi tega, ker ni hotela priznati določb glede razdelitve turskih dolgov. Ravno radi-tega je odklonila kraljevina SHS podpis na sevreski mirovni pogodbi. Dr. Ninčić je tuđi uverjen. da ne bo mogla knmisva tako kmalu resiti tr?:a vpra^an'a Harrč-re kot pred^ednik komisije je reagira! na ta Izvai'anja ter naglasi stališče zavez-nikov glede turskih dolgov.
Razne stunr!
9  Me]a  med  Romunlio  in  JuroslavIJo.
Mnojro pripovedk se je razvilo o tem. kako se df>ločajo meje med posameznimi država-mi. SedaJ pnročajo nem5ki listi, da so juso-slnvenski voiaki v kraju Najjisele na Scd-moRra;kem zacrtali mejo na neki hiši, ki stoji 1 a5 v mejni crti. Vcjaki so splezali na streho, odstranili nekaj opek In vta^nili v streho barvani kol. ki p^mc™, da le na eni strani Romunija. na dru^i pa Jugoslavija. Gospodar in srrspođlnja spita v prostorih, kl spadajo v Romimilo, otroci spe v dr'j^cm delu hi5e, v Jugoslaviji . . Se non 6 vero! • Koliko ver }e ▼ Amerlk?. K^kor pnro-ča »Glas Svobodr . k' izha:a v CMkagu, }e v Združenih držjtvah več kot 200 rnznih veroizpovedanj. Nckatere irmed niih s" razlikulejo tt.ko malo med sebo], da se Izmed 158 lahko porazredi v 24 skupln. Ccz en miliion čbnov Imajo sledeče vcroizpo-vedi: kato^ićani 24 in pol mllljona. bnbtlstl 8 mill'cnov, metodisM 7. lutcrnncl 2 In pol.
prezbiter Tanci 2.300.000, takozvani Kristu-so\i uCunci l.SuO.OCO, episkr pn'^l l.Ou.'.OOO, kon^rezneron?-!. 8.10.000, nioriifinJ 6 vj tl-soč, reformisti 510.000, t. zv. Združeni brat-le 376.000 in Zld.c 357.0Ov\ Nubroj pj ]• se Stcvi!o ver, ki imajo cd IOO.Olhj pripad-nikov dai.e. IJa naj še kuo ta,*, da Amerika  ni  napredna.
*    Nadvojvoda    Frldc.tk    spravll   srof« mlljaruc  na   Madžarsko. Z   Dunaia   p  ro^a-io.  da   je   b!vSl   nudvo.voda   Frid: 'k   prc4 kratkim spravil z  Ouna;a    na    Madžarsko razll^ne svnje drneocenosii in ct:nrvvrcd-nesti   ve^   ml.j. rd   r.a   Mr.d2irsko.  Z   jednini aviomr.bilom  se  ie  odpeljnio  v  L3r.di.r'Jv.i:o 80  zaboiev,   polr.ih  zbtega   denar'a,   srebr-negj  jediinega oro-.^a in gi bei'nov. \"sc   to reči  je  irr.el  spravljene  v  neki  banU.  Oai« je  platni duvčni  cbiusii   nekake  zneske.  ra kar so  ca  pusiiii. da  je  svoje zaklade  od-pc!j^.l   na   Mad.'.arsko.   Pri   odpravi   so   bili r-vzočl   de.:-Jktivl   in   dovćnl  uradnikl.
Poročcn % 49 žena -!. Pred kratkim ?& arcirali v Davtonu v državi Ohio T Amcriki nekc^a \V!!!iama Jrncsa, kf je po-ro^cn z nič manj kakor 40 različniml žena-ml. Z vsako 5e ie poroci! povsrm postsvno, In sicer v 17 razll^nlh ameriSVIh dr;:avah. Vse žene so žive. Mož je čedne postave In ze!o prili7n'cnera jezika, tako da !c z lahko-to premotii rahlo žensko srce. Izdala ca ]i letos zadn't žena i imenom Helen Droock*. Amerl5ki zakonik dolc-ča za Msamljo ka-zen 7 let je*!c za vssk sTi!Čai. Ako torej ubo-tega z- Jr,ncsa postavr.o ob^odijo, bo mo* ral sedetl ravno 28i let.
•   Davck na mačke. Mr^fnl svet v M*. rl inih  Lazah je sklcnil davek  na  mačke  In slcer   \CH) kron.  V'zrok   za   dnvek  Jo varsivo Pti- - pcvk po mesmih nasadili.
—   španfki   bofezen   Je   ncpnznina   zt orai:a, ki zlasti  po zimi stalno pi e čaj, pr!-priv! r»i   !z   čnnih   rrc5  ni:   znanke   *Uudd-ha«, ki se  ć< he  pri vs-h  trs:ovcih.
—  Zrtev nnkUrn. Ivan Kavčič. telefonski pomožnj uslužhcncc v Kranju. ;« bii poslan 25. t. m. proti Kokn. C\ pregleda in popravi prckinjeno    telefnnsko zvezo. Ker ga je dnhitela ictl dan  noč* je nadaljeval svojo pot slcdcčcjra dne in zgrodaj zjutraj se mu je posrečilo  najti rapako. Pri vezanju in napenjanui tele* fenske žice se je s!cdn:a prctrgala, ob-erem pa so se pretrpala ti:di    jcrn'cna pri plczalkah in mož je pad"! z brzojav-nesa droga. Pri padcu je zadcl s čclnrn ob kamen in ostal na mostu mrtcv. Pokojni je bii Se pred vejno uslužben    pri brzojavnem oddelHi.   h\\ je trezen. ve-sten in marljiv mož. Doma je bii s Pri-
Clavnt nrednik:              '. *
"     KASTO PUSTOSLEMŠHK      . Ođsovorni nrednikz Valentin  Kopitar.     '     "*r
Hapredni oolilci!
fetrta (Hf) tkriniica ie luooslovanske Zajednice!
Gumiievi podpetnlki
In
pod plati
.  »aut    ohranljo obu" -^tew trajno |n ^
^ elegantnoj*!
Dobi se po vseh boljših trgovlnah z usnjem
ter na veliko prii
Berson-Kaucuk d. d.. Zapi. WIlscn3? \\\ i\. I
I            V pondeljek zvečer ob pol devetih  je mirno,  *
I   trajno zaspal boguvdan po kratki bolezni na Danaju nai
luan Trdina
I                              kand. mtđ.
I   v krog-u številnirt svojih dobrih kole^ov in  bii  poko-
1   pan včeraj na centralnem pokopališču.
I            Neizmerno Žalost nam blaii ginljivo-prisrčna bri-
I   ga gospodov „Triglavanov", ki so  jo  izkazali   materi
I   in sestri pokojnikovi v najtež em času.  Bog jim   bodi
I   plačnik, vsi pa ga ohranimo v blagem  spomiuul
I            V Llubllftnlj dne 30. novembra  1922.
žalnjoči ostalL
5                                                                                                                  I
Šivilja gre na dom.
Ponuđbe pod .Spretn* Sivilj« 10^35* na nnrJivo Slov. Namda.               I0435
Klinika
za pnnčke
(lutl«) NunsVa ulica 19—II od 3.-7 po-pnldne. Sprejema v popravilo pnn?ke •n Igrače.                                       1034'
Za MiklavZevo flaiilo.
Nov. H'no Izdflani Sportnf voziček za rttroke se proda. Poizvc te: TuriaSkI (rj? št 2.                                        10453
BNJ1GOVODJA-
SALĐOKONTIST
želi premenlti službo. Nastop 1ahko rak^j ali pi z rovim letom. Ponudbc r>od „Ves>ten 10447" na upravo Slovcn. Naroda.
Ccno se proda
lena nova žaketna obleka, hlače modne. fstotam se proda že malo   nošena crna moška obična In dva   raglan površnika Ogleda se: Gosposvetska Ctsta 16, dvo-r.šče desno.                                  10479
Lepa. Uli slična polnatfsTropna bia
z gospodarskim pos'opjrm, vrt, niiva, mtihen »adnt vrt, vinska trta in \oda pri h ii, k **na le^a, pr-prav na im go ttilno, vitnahjo ali lesnr^a trg'vca, v velikem IndustrHskfm kraju, se eveni. s pohlštvom proda. Naslov pove uprava Slo*. Naroda.                                 1043^
Proda se
ob deleinl cesti Krfko - Kottanjevica (Pristava), 2 njivi In sicer prva okoli 2 orala k 7 Din m* in drujji 1 oral a 6 Din m>. Uporabi se jih lahko kot -tavbliča. Več se poiive pri J. Kcrin, Koitinjevlca, Dol.                         1047.
Inserlrnjte o
?iov. narodu!
Boljšo sobo
<iče sollden samec 8 hrann ali b^ez, po m^^nostl v srrd'rH m^sta. Ponudbe pod .S' liden samec 10477* na uprava Slov. Naroda.
D Tlovenlll
na]bo!|?e vpeljan treovski nntn'lc sr»rejme r>»r dobrih zasfopstev proti proviziji. Po-nudDc rod .Stalno potujoč 10481" n? tipravo Slov. Narodi.                    104SI
Pomožno
knjigovodstvo
sprejme  državni   aradnik,   2   do   3 ure
dnevno. Honoutr po dogovoru. Ponudbe
od „Pomolno-10446"  na  upravo Stov
Naroda.                                             10446
Iščem
malo priprosto sobico ali samo poste I' ro mnžnostl s prehtano. Ponudbe pod „Strokovnt dcravec-1045S" na upravn • Itvo lista.                                       10458
KonI
fftapolkrltai kočija In prsna oprema vse leno in elegantno na prodaj. Naslov pove uprava Slovcn-skega Naroda.                              10170
Daljnosled
prizmatičen, kttpfm. Povečava 12 X ali vefja, Prnudbe pod .Prizma 10460" na uoravo Slov. Naroda.
Kupim falio
ali malo vilo v Ljubljani alt  v
najbližjem okrožju, event ludi z vrtom, eno- ali dvodružtnsko. Ponudbe z nn-vedbo cene in pfosfcca stanovanja pod »ifro .M-rnl dom 10456* na upravo Slov. Naroda.
Proda se
za 2500 K nov zimski tuknjlč s kofa-hovinastlm ovratnikom in za 3000 K nova Crna laket obleka. Polrve ae % Seienburgovl ulici 6, ItroJaSka dtlavnlra . n«dbtr, d«sno.                           10476
Meta špika
U •rthovajaja !•••, sova, #e nm rablfaaa sol« omnn vr«đna •• *r#da. Wa1ter Stcmberper, Mengeš pi Ljub^anL         10474
Kreditno dro itvo Kranjska hranlfnlc« v Ljubljani naznanja. da je njegov dol^oletui odboiuik in načei-nikov namestniK, gospo4                                                                 I
AleKsanđer druter
posestnlk                  ; /y       I
dne 29. novembra 1972 prcmlnul.                                                    I
Pogrtb se vrši v pete^,   dne 1. decembra  ob 10. ari   li    I
hlSe žalost" Rožna ulica Stev. 21                                                        I
Zaslužncmu članu ohranimo hvalefen spomln.                     I
V Ljubijanlf dne 30. novembra 1922.                             j
ODBOR.
NaoMtto ru^ega obvestlU.
Sablna Ranih, Pavla R0gery Fanl Pet« In Zoflja Bflrger na/rflntajo v las nem in v imena scrodn kov vsem prijatelj in In zi.flnccm ti.Jn . vest. da Je ni(h bl*c*i in dobri oče in tast, stasi oče in praded, svak in s ilc, gospod
Aleksandar Gruber
hl%nl posestnlk In meščan l;ubJ.?anBk?,  podnaeei-
nlic    Kr«d«inega    društva    Kranjska    hrani.nlca in
bUsI glavni založnik tokaka
v «rcdo, 29. t m. ob 6.  uri popoldne   po   dolgolrajni   bolezni v
83. le'ii svoje staroiti mirno v Gosrodu z*?pal.                                I
Trupo pok'jnega se prcpclie iz h ic žalosti   Ro?na ul. 21,    I
v pef^k. 1. decembra popoldne ob 4. uri na pokopališče,  kjer se    I
položi k večnemu miru.                                                                     I
Ljubljana, dne 29. novembra 1922.                                     I
■
flkcijonarsko društvo za saobraćajne in želelemiške potrebe
im*, mm   ijiiijaia, RaMoTSk1 tala 30/1 »■«•■■ mm
Trn (a! 00 za normalne in poljske železnice, ra opekarne, gozdne
industrije in druge viste industrije.
Transportni vozovi ta les, zemljo, preinog in prekucni vozički, OgibaUloo la o ircUln^oo. Lokomotivo za normalne in poljske železnice. Ofcolosjo sa poljsko iolosnloo«
Vse promptno iz skiadiiča po naj ni žj ih cenah.      ,.;.;;•   i
Stran 8.
*S LOVI*. NS Kl    NAKOO«   Jne 1   decembra 1922
«>cv. 274.
Nosile T&rmdl nj ihovih velikih pr ednosli
PALMA

Pumpo za vino 3 vinske sode
i 10 kl   etno prođem. Ogleda   w grt   mtUnu   Smtmiu Tli(*rp   ?fHts,
Ot*postvttet« 71.                          1#45<»
CENO
urotom »•«••**• v Sv. Ofhai-du p. Brcino, vse r**P*darske zgradbe, 30 oralov polja, 15 «ra-lov pašnikov, šume vsesra skupa i 198 oralov \n pilama. VpraSa se pri StfepnBtt lfpiek, M***ll-sć«, Mei|l»*rl«.            10473
Proda se takoj posestvo
z novo, krasno zidano vilo9
M vtliltini vrtom v Ljubljani. Stmovsale žuticu na razpolftf*.
Naslov pove uprava Slov.  Naroda.
lumu mi M'Vilu. da m M\
VMH^^BHBHH^iHiMkMHMaHHI^    ^F M» ^    ■^■■^^^■^ ^M^^H^^H
PrijoroE^Bi ss za etosM rtzt
tsr agotiiilasi wM totn
li soliđaa pr.iTJlSi
Mr.Ph.IVAl! JOiT
MllMiU 181 ini 1Z 0. L
HnH|8Ji,Bnnai»l»cssta7
Izdclujefn popravlja transfarmajtorje a?a vsakavrstna naie« tosti in toka Zalaza motorjav, l«r|inan-novih cevl In vsah elektrotshn. patrab* Sein. Ooramaalaki/*. central.   Instalacija«
Pirila dai za llavla ii H
Fino
:                        perilo sa dame
:                  In gaspode, žtpne ruta,                 •
t           namSine   garnitura, kom platne           g
t                  opreme zm neveete, do-
bite najeeneja pri tvrdki
ga. JABC fcffllBĐMOHA ULICA fm. 5
Pozorl Gostilniiarii! Pozor!
Hv }e vtHto p©«i«jka«je   p#   fritintm   DOLINJCU,   aamanja
Ha mu liam n Jigoslivlje
4a ina v zalogi ic precejlaj* m«*21«# prvovrstittfa rdftttgt cvičtaa ii Oidtvc pađ — lttnik 1921. C*nc po kakorerti blag*. — Pokušaje aa rmzpolago v sa* loini klati. Sa. lika, 0*la¥§lui iNta 77, ▼ ■•*-
danji JivinčlCtvi kleli.  Dobe ae tađi priaum itajtraaa   hi   atlaiatiaiai   tIijl
Proda se
dobro •hranjrn ketel za   Uufcaajc sarfi1 U"Sartova ul. 3.                              1T4.*
Proda se
•ova damska j#fa    Ltahaitava ulk* 3. 1045*
Kožuh
nov, 4*1 f. »flo ttiak, a« »f»4ii« pr»4» Koajušaa iIm II. pri' tf»«,            i< .**
V noiem se cddi
trgovina mrk *fa »la^n iiz 4 falafni aidclki, »ajci, ui^j « tta, oa »raaiet-»cm kraju D*:eajaka "at*nćnr.ia p#-}asn U porf .Ne iawu4 te priltvc 10 iA* aa upravo Slov. Ni*«4i.
Kanar^""
priatnl   harfa^;ii 4#krl povelf so po nls^t ceni pro-    ' 4a*a(o.
Pra>«|o Oatsbsa               H
L.jMblj«i*«t Matstnl tf-aj IO.
Gostilna
v prijaznem mestu na Duicnjskem, na prometnem kraju, se odd i s 1. aprilom 1923 aa rstun, Piednost ima žmika oacba trci otrok Ka- •*'* po r«bn» Po uuđbe aod .Va račun 103 J* na upravo 5 *v. Na-ođi                                  1  U*
Rozfianilo!
Ntsnanjain cpnjrnlm damam, i*a srni •nror I« svo;o ir»cdiatov?W.o deUvntco. trr »e vi ni o pri^oro^tm za vaa v te tlp»ko a aa'ajo^a dtl.i, r»-l čmli ^'i»>m-»-•v '»* fe^r.                  Ctne niske 1
DERMOTA ARA pri J. Ston Ja»r-0«rt  Dur«;9k* ceb 9.                 104a
eneaa Jairopne »o t M«acu Brci^ae, ob glavni eoftt l%4tce, ari»{avae tađtf tm obrt alf Irsov^ao, rakoi na pfodaj Isto-t*m v« tu«M »r»4» va I * v!«»Ua k?et in kaiia. Poki«*^a 4a osktoniHvo r* ^e v Btiit~\                      U* S
Toi a izBOitsa
prve vrste »e razprodaU na va-pone. Naročita se sprejeaiiio ed 10— 12 in 2 — 4 ure v „Hotel Slon" soba št. 60.              10167
pozor!
VeTfko nnrarovalno ifmltvo i§če energičnega in delovnepa zastop* nika za Ljubijano in okolico. Vi soka provizija in eventualno tuđi me^e^na plača. Ponndbe na upr. Slov. Naroda pod „Visoka provizija  1047«".
poiifi
Vse one, ki so bi i i priče, ko je U./IX. t. 1. ob pol 13. uri pri kTlžilčo Komenske ulice in Res-Ijeve ceste nek mlad kotesar za-vozll s svojim Voletoni pod moj avtomobil, prosim, da sporočc svoje na«1oye Ra pikamo jr. dr. Josipa Hacina, odvetntta v Ljubljani, Kolodvorska «1. I, ker si cer utrpim krivico.
V tiaol Omtlieii.
iDđflstriUigozor!
i»KflBiima,ir,VIH%brlut'2*
1 muni iTta. %a MP, s mi 1 enfcl zitJ, n H-
UniBtinK*,^,';:^;^
1 rtnV in n}sm ktla. «,7 >* 1 itrtfei ndi Ktff, 4«w 1 mili tach mv.»H, 1 mt tMil flriL ^-r^) t ura tntta && (•.nio«^-« mo,
ter #rngl vutafiilil ilrajl m »Mtlavo lujn SJI C«r<
Inati laik* mti Fi irlit
Stanitz & Hergoulh,
I        trgovina s ▼ tlBMrisln niKtjl
Gostilns
viamam v najem ^H na račun. Ponnifce r.od .Gost ina 1C462" na uptavo .c'«v Naroda.                                           104f2
Družba ,11 IH ja« Ljubljana, Kralja Partra trg 8
Prođu?! bubauih dm
,.ld:tx:d   a drobno.                       10144
*tlik r^tovatnf ko^uh Vprtiati pri kro)a£a Hol ču, Konoresnl trg 7      104 <5
\iwti\ pomačnlk
w£, agtlen, Speciist. ^c s^rejoi Naslov pove uprava Siovc^^ek j  ■,   ^______________________      1O4»*
isalni    stroj    .Nat on*1", pinn «o      1^-•*au  Par •*  7C0 kf,   avi cn  melk »Ik,   par fn;h mo^kih čel ev fctcv   <) Maa *»v rovc uprava 5lov. Nai.       1*4 2t
AiTiiRuitčte:
om^re, ^a nltu e,    tihcrnakljc, z kiopn-mi*.€   itd   s^ radi   prevzetja   neke   pm tČ te v 7..Tkup,   kunijo   po n*jv šjih ce-nan.    To^rn    pn   is   z na\ecjb*»   eene  je oo'atJ na Juttj p!  Sihetnage-Huet nur -
■  fen. Zaefcb. l.ica   131 a.              1CJ36
Lesni rnan puSan!
'i fta'<np«*'«!ec 'S^c mf*ta rrl kaW vei!j e^ni in im .latiijs1 ' družbi. Ponuahe po i „L a I   irantpulaiiL' na At. zav.  Dr^go Bcseljak, Lurl-ana. Lodna 3.         104 >4
Z0.000 Rrcn
r.nsrade
dam tis^crn. ki mT pre^krb   s'afe awfe i.^tmani 2 s* b, k h nj^  n pritikl n v nn %f\\ v novi   r?*i   al'   - Ti.     Ponu^be  r©<1 Natradj 200T>—10461'  na   upravo 51 Naroda.                                              10461
Mš\ Đetroiel
v ItlrJnfli ao^fh tvrdkc Standard Oi' Cowp»ny of New York ima vedao v *i !ogi
L?nH*?na,   Kr kov trg 10. Tet. 217.
•Jf W
jsce ss mcblovana soba
za 1. aH 1*>. rfcreasber »o m*lnt>*<l s r -^c-hnim   vh««*om   zr   m'sde  a   solia-
■  *fn samca.  Pt-'a ^os'nnsVa 5tver. Po-nusb« -o1 R. II. R. 10274" na im-avo
Soba
mthHnnš. t posebnim   v>iodom, v ire-'"nl   mesta  o*i^. v smeri proti ia?. kolodvoru,   se i*če xa   rr'rnega    gosp^ci. Ponudfre   »• ♦•• oj   nasloviti na   posrn rrraa' St   102, Ljubljana.   Ob sprejen a ronuie se soba   W kot   Oflrda   \n   ic prosi, tU se ista pe ^Uda diagemu. 104 <8
NAJBOLJI
DOBI SE POVSOD
GLAVNA
jj *    hl «*    ZALOC1 F. iTSEMlK-LJUBLJAISA
Piva šppciiajna trgovina z rokavicami in parfum
nudi:
vsakevTStne zimake ro« kaTlr« iz usnja, pod!o-žene x volno, s kolničkom,   ter  volnene   i*
tricot rokavice. Nadalje  vsevrstne   vte-banrne   ilmske  in   flor, svileni   flor   ter   svileni
RrM nUti \mmV vM.
Najbolji«   vr«tt   kolinske   vode
Ean će Colegna
O.  BraČkO,   Ljubljana Dun»jaka\    ccaU   stev.   12
OfrOiil! VC3!£2k
ie c<-«9   nrrsd.v    Domobranska   er-M  1. r. Ač}t uesno                                  10434
~F~E II J E
vsak čas po najniijih cenah pri
/;. vajda.
IZVOZ   DfVJAClNE IN PERU!\'/\E.    CAlKtJliA\ Med limu r/e,    Jugoslavija. Rrsofavt.    \AJhA.  Cakwee.   tttef   59
seh vrt* M ranj. krvave fn 'et-re k'obr;-i  , n* bol *c ka   ov   b-   r-o . fi,,*fV-h f-r»'
eriro n^ 7* O"i nn JOSIPU BERG-MAN, Ljubljana, Poljanska cesta U5. Ravr.o'.im se i-up .je 9.rov. i » s\ok l^en loj po najv.Sj li dnevn h cenah.                                             10l8>
r^m   ^^A^v,       I j*            IH      Efl|       HS         a*ijj          ftLf      aS
"   za dani?, Đispode in otroke
no znizanlh cennh pri
A. Šinkovic nasL K. Soss
L.JBIIANA, Meslnl trg 10.
7\   £e«8ke   r'fiičo   v   \clik izbiri.
f\   SS  SJb'hnnnč     Urbari Dotične fn n^voletno
razglodnlcc
na debelo na'case'e   pri
Židovska  ulica  4.
n pr. srne. 7^"cc, faz.Tif, jereb'c^, divfe r."*re ^1' ke itd. v vsakrm <*n^u r*o nji|-te*»lj*ih ce-j«h ku«uje E. VAJDA, v 'e-rfo\ina z divj-iiino in rcrotvn.i. Ci-^<vec, Me.'jimure. Przoj^ ni nas.uv V'zdi  Čakovec.  Intcnirb.   tel. 59.
Preuze m 0173
motorle fn ko!esat
v  popravilo, poniklanfc  In   lr»-* iranje    po     najnižjili     ccnali.
Prva mehanična delavnlca
?• FSoriansic,
L;ubMana9
Selenburgova ulica St. 6.
Proda se
fcrastovih bTođov večjo množino, od 30 cm debeline naprpjf od 3 m daljine, zdrave, za ceno K 1800"— franko vngon na Dolcnjskem, l"*83tOF'h dos?^- neobrezanih in obrezanih popol-noma suhih, 27, 30, 40. 34, 50, 60 mm dobeliae in od 140 m, daljine, za ceno K 3000*— in obrezane K 4000*— franko va?on na žel'o se posije nota desk, llnovih des9^v večja množina, ^uliih 27, 30, 34, 50, 60 rrm debeline in od 140 m daljine, franko v»?^n Doler ska, za ceno K 3400*—, 1009 lossnih š\z* !ov, ca 20 bi CelnelSsvo ćroztro za kuhinje zdanja, fcivF*-il s^oj, ponf-noma nov Sinjjcr najmode.nrjše sestave K 10 000, hen^it rt i «r z d aamo G5 Volt 1.95 KW za razsvetljavo vee-e stavbe s ca 70 luči K 40.000, v^sk^ga ka^ia čistega par Vi kg po 32 K. Nij'ov pove uprava Slov. Naroda.                      10437
Primerna darila za M'.kiavla In Bolič sa tuđi
kateri se dcbiio v vseh velikostik fn raznih obll-
kah pa znatno znftantfc cenah cd priprasle
da nalfineiie izpeHaue pri tvrdki
HNT. KRISP£H
rcissk;! Itq 23         (casptatl ratoožuj
in sicer ctroškl od Din 25'— naprel ženski cd Din 103*— naprs) moški od Din 140*— naprs)
KfSal Ceolji la gamale razne ka&ooasll po znfianib ccaab.
MikisVZ  priđe ossbreO
nabirat  darila
ia otroke in odrasle
dne 1. decembra
od 5 — 8 ure zvečer
vtrgavini M.Ticar, Sdenburgovo u!.
_____LiubUane_________
i
K 3.900*— |
Crepe de Chine obleke v vseh ; barva3i>                   i
i
| Plašči.voinsne In svilene ob- i ;               leke, bluze.              j
I Pt natsn^em nsro^'i se pošl'e ; j                 tuđi po po^tL                 i
i iw Znižans cene! -ra i
P. KAGDIĆ, UUBLiaNl i
;     nasproti glavne pošte.    !
i
Stev. 274.
iSLOVPNSKI    NAROD«   dne 1- decembra  1922.
stran 9.
Sovjetsko nosperfarstvo in deiavstvo.
Lvonski župan Herriot se je mudil, \ kakor  srno  na kratko  že  poroeali, veČ Časa v Rusiji in je napisal sedaj v listu . *Petit Parisien« svoje vtiske o ruskem ■ gospodarstvu in delavstvu.
»Ncp«.
»Nep«   (to   je okrajšava za »novo ekonomsko  politiko«  sovjetske  Rusije) j stopi potniku na polju male trgovine in j obrti nnjvidnejše pred   oči.   Ka    mesto [ dosedanjega komunističnega sistema je i stopila  privatna  inicijativa.  Sklcp  vse- j ruskoga komiteja    z dne 22. maja t. 1. i priznava za vse ruske meščane in ino- I zemce, katerih države žive z Rusijo v ; dobrih  odnošajih, obrtno svobodo, Iast- j ninsko pravico za mestne in podežclne i zgradbe,  katere  nišo  bile  v  maju  pre- : teklega leta municipalizirane,  građbena ! pravico za 45 let na občinskcm zemlii- | šču, pravico do mobilijarne    posesti in- i kluzivno   kapitalre,  zapnŠčinsko   pravi- ! co  do  zneska   10.000  zlatih  rnbljcv  za ■ direktne   potomce,  pogodbeno   pravico, : rarstvo duševnesa imetka itd. V praksi seveda izvajanje teli pravic in svobod-Ščin  zadene  čestokrat na velike ovire, ker  ni  nikakega  civilnega zakonika  in ker izvrševanje pravice ne  nudi nika-kega jamstva. Kako kupčijo pa se more napraviti že z  vpisom v    policijski register.
Monopol za zunanjo trgovino,
Monopol za zunanjo trgovino ob-stoji še nadalje, vendar pa se že vidi, kako se polagoma izpreminja v samo kontrolo. Neki dekret iz meseca juni-ja je objavil listo blaga, ki se srne in ki se ne sme izvoziti.
Velika industrija.
Velika industrija se nahaja v državnih rokah. Ta podjetja se. po najno-vejših dekretih ne morejo vrniti, pač pa se lahko dajo v najem domaćinom ka- '■ kor tujcem. Tu še ni nikake evolucije, j ki bi pričala, da se tozadevno v krat-kem kaj izpremeni. Državni obrati so razdeljcni v dve skupini, takozvani »trusti« se oskrbujejo sami in prodajajo svoje produkte direktno ter stoje v kontaktu s svobodnim tržiščem.
Sodelovanje  privatnega  premoženja.
Voditelji ruskega gospodarstva uvt-devajo, da je brez sodelovanja privatnoga premoženja industrijska obnova dežele nemogoča. Ljenin je žc opetovano spodbujal, naj se štedi in nabira kapital
Evolucija na deželi.
Državni monopol na kmetijska produkcijska sredstva je formalno odprav-Ijen in trgovina s stroji in semeni je proglašena za svobodno. Dekret z dne 22. maja dovoljuje pravzaprav parceliranje po sklepu većine za pristojne občane. Kmetska mala posest je zopet obnovljena kakor za čnsa Stolipina. prepovedan pa je nakup, prodaja, po-daritev in hipoteka.
Davčna reforma.
Naturalni davek, ki je bil kompromitiran po lakoti in bedi, se nadomešća polagoma z davkom v denarju. Ruska vlada pravi, da se deficit v javnih obratili niža, in ruski finančni minister upa ćelo, da bodo proračunski izdatki ictos zelo manjši.
Deiavstvo.
Komisariiat za ljudsko gospodarstvo je izdal dekrete, ki tvorijo novi kodeks za delo. Delavci in nameščenci se nastavljajo izključno s posredovanjem delavske borze, in sicer na temelju kolektivnih in posameznih pogodb. Normalni delavskt čas je določen na S ur za dnevno delo in 7 ur za   ponočno
delo; slednje se lahko zviSa na 8 ur v interesu produkcije. Za duševne delav-ce je normalni delavski čas omejen na 6 oziroma 5 ur.    Za    vsako kategorijo dela  določa  cenilna  komisija   delavcev in podjetnikov  dnevno dovršitev;  kdor ostane pod to    dovršitvijo    dela,    dobi manj plače, katera pa ne srne pasti pod dve tretiini. Ako se izkaže pri delavcu nezancsljivost   in  maloinarnost,     se   ga kratkomalo odpusti in nima pravice do ttikake kompenzacije. Najbolj so plaćani ročni  delavei-špecijalisti.  Izplačujejo se mezde dvakrat na mesec;    obstoje    v denarju in produktih. Dovoljeno je tuđi plačilo za ddo po kosih in premijski sistem.  Pri  nezaposlenosti  dobe  delavci tikom dveh tednov dve tretiini normalne plače, nato pa  jih    lahko    odpuste proti izplačilu 14dnevne mezde. KoLk-tivna  pogodba  ni  obligatorična.    Konflikte   poravnava     ljudski     komisarijat, izvzemši koncesijonirane obrate, za ka-tere je dogovorjeno razsouiščno posto-panje. Plače tovarniških delavcev stoje mnogo pod plačami delavcev na Fran-eoskem.    V    družbi Pvnamo, ki predstavlja enega najboljšlh obratov    v se-danji Rusiji, je znašala mesečna mezJa za  specijaliste 75  niiliionov    sovjetskih rubljev, to je  140 frankov,    inkluzivno naturalno   dajatev.    Inženirja-ravnatelja izvolijo  skupno trusti in  delavski    od-delki. Tovarniški komite delavcev nima nikake pravice za intervencijo    v vodstvu ter se peča z dobrobitnimi napra-vami  in    odpustitvami.    V    Putilovcm ^odjetju, ki je izpremenjeno    v državni obrat, je zaposlenih  danes 2500 delavcev, namesto 35.000 pred vojno. Posku-silo se je s plačilom po času, ali to se ni obncslo in tako se je uvedcl    zopet sistem dela po kosih. Dela se nepretr-goma 8 ur, suplementarne ure pa dovoljuje vodstvo. Najirt&irssa plača je zna-šala v avgustu 3* milijonov rnbljcv, to je 30 švicarskih frankov. Izmcd 8 velikih peči v podjetju dclme sedaj samo ena, in dnevna produkcija jckla ne zna-ša niti 50.000 pudov, prej pa je dosegla 360.000 pudov. Dclavec v mestni clck-trarni v  Pctrogradu zasluži    na mesec (30 milijonov rubljev   in k temu še dobi 34 kg moke, 3 funte mesa, 3 funte rib in pol funta sladkorja. Stanovanje ga stane  1S milijonov    rubljev,    razsvetljava nekaj milijonov,    dvakratna vožnja po tramvaju pol milijona. Plače uradnikov na visokih mestih so mnogo nižje nego so bile plače za Časa carskega režima.
Določanje cen.
Predsednik najvisjega gospodar-skega sveta Bogdanov je izjavil Her-riotu, da tuđi boljševiška Rusija ni mogla resiti problema najvišjih cen: ni mogoče določiti cene za industrijske produkte, kajti uvedba kakega prisilne-ga faktorja v gospodarski mehanizem se vedno maščuje. Sovjetska vlada cmejuje danes maksimalne cene na vedno manjši krog najpotrebnejših živil. Industriji se tuđi ne more braniti, da ne bi si konstituirala svojih rezerv.
Zadruge.
Edina pozitivna ustvaritev nove dobe so zadruge, katerih izvir    pa   šega \ globoko  nazaj v carski  režim. L.  1914. j je bilo zadruz nad 10.000. Pod vpiivom | vojne se je število vedno večalo, v letu | 1919. jih je bilo 50.000 s 15 milijoni čla-nov.    Sovjetska vlada se  je mogla  te ogromne organizacije uspešno posluže-vati, zato pa je dopuščala njen razvoj.
Svoje vtiske o ruskem gospodarstvu zaključuje Herriot z zatrdilom, katero dele tuđi kompetentni sovjetski voditelji, da si Rusija brez povrnitve k zdravim gospodarskim načelom in brez pomoči evropskega kapitala ne dobi izhoda iz    scdafijcga    zaplctencga
__________                m i ■ m m ■ »TrmiT—mm m^M~'
položaja. NaSi delavci pa dobe Iz tega poročila zopet nauk, da si ni želeti, d;i bi se k nam približale sovjetske delavske razmere.
Stavbnain javna dela v Ljubljani
Tretja stavbna sezona gre h koncu. V proteklih štirih tednih so zuiunja zidarska dela  napredovala   tako-le:
Pri največji stavbi, kl se Je pričela graditi letošnjo pomlati, t. |. pri palači »Ljubljanski dvor« cb voglu Kolodvorske in Pražakove ulice, so do^rajeni zidovi tličnih prostorov. Ker bo zavzemala stav-ba na obe fronti obsežen prostor, ima zgi-niti ondi Se veČ objektuv. ki služijo sedaj še za stanovanja raznih strank ali pa se jili ni zaenkrat iz družili uzrokov še demoliralo; zgradba bo trajala kakor že poroča-no, dve leti. Na stavbiscu palače »Delavske zavnrovalnice« In »okr. bolniške blagajne« ob Mikložičcvi cesti delo šj vedno počiva, zajedno pa se kv^ri tuđi stavbni materijal — les, opeka in cement ter betonski zidovi, kar je tam navoženega, v škodo zavodoma. Kakor čujemo se bo ta ZKraUba nadaljevala prilmdrro pomlad, to-da le za v polovico zman šanem cbscgu nego je bila prvotno projektirana. V cc-lem obsecu bi jo bila pa zagrebška centrala bale pripravljena pustiti graditi le, če bi ji ljubljanski zavod Izplačal od gradbe-nega kapitala — 24 milijonov K ! — Ob Aleksandrovi cesti je palača Trboveljske premogokopne družbe dograjena, pokrita, a le deloma ometana in osnažena, nasprot-no pa palača »Prve hrv. štedionicee (prej »^plošna prometna banka«) popolnoma ometana in osnažena ter se izvršujejo v njej tuđi vsa profesijonistovska dela. Ta stavba s svojo kupolo in Icpo fasado de" i imenovani ulici Že zdaj parado. Stavba »Pokojninskega zavoda« je pod streho a se še ne ometava. V palači »Kreditne banke« se izvršujejo še razna profesijonistov-ska dela. V hiši št. 3. v Selcnburgovi ulici so se izvršila nekatera adaptacijska dela. Trinadstropna Tonnicsova stanovanjska hiša v Pražakovi (podalšani) ulici je do-grajena, pokrita in se suši, Stanovanjska hiša »i^lov. eskomptne banke« v A. Knezovi ulici je osnažena In pobarvnna, a še ne uporabna. V ila Fr. Stupice v K »llzejski uL je pod streho. Na Prulah so pričeli z zgrad-bo II. mestne uradnlške stanovanjske Iu5c, ki bo rbsegala osem stanovanj; Dahorči-čeva vila ondi pa je ometana in pod streho. V palači »Gospodarske zadružne banke« cb Miklošičevi cesti se izvršujejo znotraj še razna profesijonistovska dela. Palača »Vzajcmne posojilnice« ob tej cesti je pokrita, isto velja o stanovanjski hiši »Mestne hranilnice€ v Dulmatinovi ulici. Pri poviši ni hfši restavraterja Jerneja Cerncta (hotel »Strukelj«) v isti ulici se iz-vrSujejo potrebna profesi]onistovska dela, na kar se bodo takoj nadaljevala in dokončala te dnl tuđi zidarska. Poslopje PoIIakove tovarne je razširjeno za dve nadstropji in en objekt. Pri poslopju mnst-ne ubožnice v Japijevi ulici so zidarska dela pri nndzidku malodane dovršena in slede v kratkem ona profesijnistovska. S tem povijanjem stavbe se bo pridobilo prostora za sto ljudi (mestnih revežev). Pri Leonibču so usmlljcnke dale razširiti glavno poslop'e na severnem in južnem koneti s prosternim prtzidkom, pri katerem so zidarska dela že končana in bodo prostori do spomladi vporabnl. Na Kodcljc-vem so ondotne tri vile že ometane (n osnažene. Na škofovih zemljiščih so nakupljena tri zcmliišča, kjer zgrade n ih po-sestniki v bližn'i bodočnosti svoje hišc. Na okro/ni cesti (FriŠkovcu) je cnonad5;trop-na Ad. Rekhova vila pod streho in deloma ometana. Ob Duna:ski cesti je trinadstropna stanovan'ska hiii Južne železnice do-grajena in pod streho. Ob isti cesti je dal zgruditi tuđi »Pokojnlnski zaved« par pri-tlicnih hišic. Vzhodno od topničarske vo-jašnfee je doeraleno rbscžno dvonadstrop-no poslr.pie tvornice učfl, kl se bo čez zimo sušilo, na spom!ad pa ometalo in osnažilo in z mitm pričelo vporabliati. Polee topnlćarske vojnšnice Je dvonadstropno tiradno in stanovan;sko po»lop;e z mansar-do dohodarstvoncea urnda Že dograjeno In pod s.reko. Pri so^podarskem poslrpju na ctntralnem poVopališču Sv. Križa so v teku zidarski dela pri nadzidku. V Streliškl ulici so vTe: Kremžarjeva, Jovaaova In Fmrrkol'tT« emetone, »nnažene in -pokrite. Cb Domobranski cesti je Borboričtva vila  2t pod streho in osnažena. Na dvori-  «
šču T. Mencingerjeve niše na Sv. Petra cesti je zgradba drvarnice končana. Na Mir ju, Pod RoŽnikom, na Pas. crn brodu so dograjene, osnažene in pokrile že vse vile ln stanovan ske liiše, izvzcn.ši trdi, ki so se jele gradili Še le zadnii čas. — Cc rekupiiLiliramo sedaj število in vrsto novih z^ratib v niestnem pomeriju, inuimo pred seboj S© sta\b. Ce otišteicmo od teh p )-slop a denarnih zavodov in prometnih drulb. se nam pokaže razmerie: Tri četrti-ne stanovan skih hiS. ki so jih dali zgr:u!i:i posameznikl (zasebnikf), ena čctrtiiu istih pa po denarnili zavoditi in dni/.ue. Cc raz-dclimo število vseh, tlo letcšnje zime d> grajenih stavb (SG) na ta tri leta, vidimo, da se je zaradilo v Ljubi,ani povpre^uo vsako leto 2S stavb. ražen teli pa po 5 cl ) 10 trgovskih skladišč odnosno manjih ob-jektov za uži;ninski zakup ter raznih shramb in izvršilo več adaptacij. Te š:e-vilke sicer na prvi pogled ne imp-mira: > bu^ve kako. toda če vpoŠtevamo pri v^cii teh sta\bah socijalno stran, je s pridobi.e-nimi novirni stanovanii v n.ih ljubljanski stnovanjski mizeriji vendarle zad:in mal, a izdaten udarec. Torej je želeti: Saj šc 2S novih liiš vsako leto v Ljubljani! — T!a-kovanje ulic in čest izkazu;e že izdaten in znaten napredek! Tlakov..n]e Kopitarove, Selenburgove ulice, odnosno ceste do Gradišća, Pred škofro (in dol Poljanske ceste) je končano, v Kotnikovl in Metclko-vi ulici ter ob trgu Tabor je nr:pc!jan kameniti materijal za tlakov::n;c; Strcliska ulica ima nekoliko zb !'5an hodnik in novi podal šani del Miklošičcve ceste je zve-zan sedaj že s Cesto na Južno železnLo in temeljito posut. Na Mirju se polagane vodovonih cevi nadaljuje, ureditcv cest r.: bo šla vsled močvirnega terena pnčasi nn-prej in ker so hiše raztresene »kot bi jih bil — kakor pravi sebotni »Slovence« se-veda! — sam vrag natresel z vrh Krima po Mirju« — bo požrla ta ureditcv ne le precei časa, arnpak tuđi precej — tisoča-kov! No, pa večina teli liišnih posestnikov se bo Itak sele spomladi nnsclila v svoje nove hiše. — Da se v Ljubljanični s+ni£i še nič ne dela (regulira), se samo po sebi ume. Odbor za osuševan;e je namreč že »posuši!« fonde (ali pa so se sami!), v Beogradu pa za kaj tacega seveda nirri:ro smisla, še manj pa »para« za take fonde, dokler se za to na5o takozvano »t r e t j o prestolico« (i:m!), ne zavzame n. pr. ljubljanski pokrajinski namestnik in izpo-sluje pri finančnemu ministru v proračunu za leto 1923/24 kako beraško postavko 10 do \2 milijonov kron, če že ne — dinar-jev. Inače bodo začele nekega lepeza dne zopet »manevrirati« po striki — pod.^ane, kakor so manevrirale pred regulacijo po — hišah in kanalih! Potem jih pa tuđi dva angleška »bagra« ne bosta zmetala ven...
Bodočnost Ugljane.
(Konce.)
D. d. Vevče je dovelila 10.000 K od-sTcodnlne ribarstvu radi izgube na strmeu od Fužin do Ljubljane vsled povišnnc^a jeza, ker plemenite ribe in mrene slabeje in tuđi nič ne uspevajo, če je manj ali premalo strmea, če je voda prelcna. Pomislimo, d. d. Vevče naj izvrši svoj projekt in dvigne jez, mesto pa svoj projekt za elek-triko in za kloako, dobi ribarstvo v Ljub-ljanlci kar tri udarce naenkrat: 1.) temeljito onesnaženje, 2.) novo prepreCbo rib.'e selitve pri mestni centrali in 3.) nabiralo se bo največ kloakine vsedline v prosi nad Fužinami, in kadar bodo morali za-tvornice odpreti, bo povodenj debila za splakniti po dali Časa trajnjoči mali vodi grozne množine smrdljive usedline. Slučaj v Gradcu, odnosno v Muri in dogodek 31. avgusta leta 1921. v Ljubljanici vendar jrsno kaže. kak učinak je pričakovati cd kloake, namreč čc uničene orcanizmov vsch vrst po Ljubljanici od mesta do Save. Jerovi otežkočajo ribarstvo, vendnr je ne uničujejo, pravilna stera na pravem mc-stu omogoči ribam potrebno zvezo, one-snaženje   je   pi   gotovo   opustršen'e.
Ko je sklepala Ljubljana navedeno od-pel;avo kloake, si ni bila v svesti, da sklepa odlagati pri deblu eno vcj, na katerih sedi. Rib ni treba niti vpoštevati, vendar pa vse ono, kar zrase na polju, travniku, vrtu. V ©koKci kupu'e'o razna gno-fla, tu se pa namerava zametavati velike množine prvovrstrega gnoja ne samo brez vsake korist!, temreč v oč;*no Škodo in brez ozira na interese drugih, narnerava se   postopati,   kakor   so   tovarnarji   z   indu-
strljskiml odpadkl, knkor bi tekoča voda ne bila javno d.bro. K.;ka gorostasna n.doslednost se javi v tem postopanju, znc-biti se nadležne tvi'.rine kra'.kirn polom V rcko, ko se zaliteva in prcJpisire pod kaz-r.i.o, posebno varsivo pljunkov! Kloaka je v resnici tcžko breme mest, do sedaj se je reševalo čisto enostrarsko. rr.csta zase. Dunaj je plačal leta 14^2». Čis:i!:em klo-aktiv 50 niiiijcr.ov kron. Ta vsojja in vl-suko viseča krušna torbica je rodila Du-najčanom mišci, asiiimti za p^dietje: »irpL'IJujmo naš gnoj na široko polje A\ora-ve in cbdck-Jir.o je, imcl bj jesti ves Dunaj in ostalo bo še za druge. Pa d > L-:vrib9 rner.da današnja tbca inte.i^ciua ic ne sc/.e, ne na Dunaju, ne v L;i:b!Jar.L Namakanje zeniljišč z razredčeno kloako, prakticirano pri DcrHnu in clrusod, se stvarno ni cbneslo, ker se zemljiščc prena-siti. Tcrcj ni drugoga izhcda, kakor Ljub-Ijanica in b:.š v oblik i cbstojcčcsa projekta, to io vso kloako, n..br;:no iz oboli bregov skupaj in na ei.cm mestu v rcko! Hickt bo piibli.'no cnak cnernu v ?.\uri nizdol Gr::J-ca, morda t::di oncimj nizdol Mcrana. N:'.d zatvornicami v Fuzinah, torej pod Liub-ljar.o, se bo n~bir„'.a smrdi iva usediina \z prve roke; nnstopi naj daljša pclotn.i suša, se je bo nr.bralo toliko, da jo bo občiitib tuđi ^ava. Ribarstvo pro^e od ustja klu.iknih n hiralnikov do Fužin :c orror.cno z gotovim poginom te živall. Ima v takem sluča'u riba steza na Fužinah 5^ kaj smisla? Kvcčjem za č.;s do izvršbe ii-ibir.il-nikov.
Po uril--n:ii ribarstva v pr^sl Ljubljana - Fužir.c bodo niincvalc ribe v voJnh n:d L;fbijano ih od krivca se bo ter'ala odškedaina. Ljubljanica cbscsa 7 ribarskih okrajev nr.rslcdnje skljn ena zakupnina znaša 30"0 K. kar je po scdaircm kurzu 42ni, in vrcdnrst okrajev ni veliko razlić-na, odškodnina ne bo majlina.
Toda jaz sem preprić::n, dr\ ne bo tre-j ba omenjenih odškodninskih strrškov, da mesto Fcd^njc lepe reke ne bo nikdar tekla od Ljubljane dn'i grdn, umnzana, velika kloaka, da dotični nacrt ne bo nikdar tako izpcljan, kp- t se zdaj Klasi, da se bodo iskali in ~.".'\ dri:si izhodi. Omcnim naj biologićno č. ..2;e vode. kakrsno se do se-, daj  vrši  t         "*ni:i, prirodnim  p-.it.Mii  in
tuđi zada«*,.    . „Ioni na spozn-vj. da se voda očisti raz^jćajočih cr^anskiii snovi brzo in  temeljito, Ce  gre skozi  ors:?.niziiic, rast-' linske  ali  živalske,  ali skozi  oboje,  in  ba§ orgnnizem,  s kaicrim  se hranijo ribe. K:ir-■ pi so za čišćenje vode rnjbolj sposobni. Prvi praktični, polno uspjli  p^skus je  i/pcljal*. sam  iznajditelj  dr.  E^runo   Iiofcr  v   Strass-burgn za odpadke 2'}iiO oseb.      Razrcdćenl' odpndki se stekajo od veo strani polaRoma* v  ribnik, se   tu  razdelijo,  rastlinstvo  in  žl-, valstvo se bujno razvija ob obilni hrani ln karpi   raseio   tako   dobro,   da   podietje   dajo; poleg krkja siroškov  tuđi  rento. Na mesu.' rib  se   izvor   njih   hrane   tako  malo  pozna,;" k:;kor na zelju Ijubi'aiiskc okolice, s čini mu priliva'o.   Na   levt   Ljub!:anicc   nizdol   Vevfi je obširno zemljišče,    ki  leži  dovolj nizko za porabo dotičenih  ribnikov.                      '
Da bi se kdaj zgrauil nabiralnik tud! na desnem bregu, se mi zdi nadvse dvomljivo, ker kak smisel ima speljava vesoljne kloake na eno točko, če že mora itak nciz-ogibno v rcko, ko ima baš kopičenje pogub-. ne naslcdke?
Pri  razsodbi  s ponudniki  d. d. Vcvčo i. d. ali se sprejme  kapital   ali  se  zaliteva ribja   steza,  se   vprnš.ni'e  b^d.'čnostT  L.iub-j lianice ne more prezreti      Sem povedal w rešii svojo vest
Ivan Franke.
Razne stvari.
*  Samoumor mad/arske^a poslan!-'
ka. Iz Bukarcštc poročajo, da se io ustrclil madžarski poslanik v RoniuniJ Bela Papp. Vzrok saniornora ni znan.
♦   Koliko   ic   vellr.Io   odkri'ie   Amerike. Nemški    matematik   Fe'dhaus  je   izraćimal, da  je  veljalo   odkritje   Amerike   samo   7250 dolarjev.      Ekspedicija,   ki   je   obstninh   iz trch  ladij, ic trajala tri  mesece.      Največjo svoto  je   dala   špnnska   kr:il:i-a   I.rnlu-la,  kl je radi tega mr,rala vse svoie draRuljc  za-stavi;i   pri   židih.       Kolumb   kot   admiral   je imel   320   dolarjev,   kapetana   ostalih   dveh, ladij pa po 1S0 dolnrcv, tnornarji po 30 do- , larjev.  Oprema  ladij  je vcPa!a  2S25 dolar-1 jcv. Odkritie torei ni bilo dra^o. Seveda je tnkrat  denar   ime!  rrnoc:o  večjo    vrcdntst kakor dnncs ali pa pred vojno.
M. Z.:
Večer pri Hudožestvenikih.
(Konce.)
Grupacija! Zdi se ti, da sloje skupine po odru raztresene kakor je na-ncslo; ni čutiti nobene režiserske roke. In vendar ležita v ravnotežju teh skupin vedno največja estetika in blajrofflasjc, kakor tuđi v njih gibanju, prihajanju, odhajanju. ♦    •    •
Zakaj je o glavnih vlojrah tako tc-žko govoriti? Kcr so vsi, kakor žc omc-njeno, ljudjc med ljuclmi in vstvarjajo umetnost med umetnostjo, ki se spaja v enotno umetnino. Vsaka nijansa, ki bi segala izven življenja in bila radi tc«a teatralna, manjka.
Carica ima zelo pasivno nalogo. A kako rc?nična je, ko sedi pri vezenju in nnpcto opaztije, samo s pogledom včasih in s pozornim poslušanjcm, kaj se godi krog nje. Fina žena, ki vhda s srcem, a se ne vmešava zlepa vidno v
državne posle.                      ....,,,-
O njeni umctniSki kreaciji bi lahko rekli, kar je Napolcon dejal o vojski: »Prav je vselej to, kar je najenostav-nejše, a ravno najenostavnejše Je naj-težje«,    .                                     -'   *    J
Carja je prcdstavljal ta večer K a-čalov, ki je bil pred 2 leti tuđi v Ljubljani. Doslcj ga je ime! Moskvin. Pravijo ,da je Moskvin ncdoscffUiv v tcj vlogi. Ne verjamem, da bi bil vcČji nego Knčalov. Le pojmovanje je različ-no: Kačalov je obdržal bolj čisto linijo tragike za tega sina Ivnna Grozncga, ki je bil pravca ti svetnik po svoji brez-mejni srčni dobroti, dasi radi tega sla-boten vladar in vedno kolebajoč v svojih odrcdbnh. Moskvinov Fjcdor pa je, pravijo, bolj tragikomičcn, včn^ih malo smcScn, in zato bolj za publiko.
Za carico je bila Pašennaja včasih to je igrala Knfppcr-CcJiova); Ivana Sujskcga je predstavljat L u ž-ski j, z licem ponosnoga, vitcžkcjra pa-trl.iarrtn, katerega moraš vzliiTbiti in mu zaupati, komaj da si ga zazrl.
Boris Godtmov Višnjevskepa 1e znnn po vscj rTvrnpi. TmcniTirm 35e HnkSejeva, ki Je prcdstavljal Kle§-njina.
Prcp^aH M mom! ves picdisic! Hsf, če bi botel h!t! pravir^en, fn vpra^ati §e za imena onih, ki jih list niti ne imenuje.
•   *   •
Ali naj omenfm tudl očarTjive kos!u-iae» zlasti one carja« carice* bojarjev?
Vse je po možnosti iz najplcmenitejšega gradiva, pristno.
0    •    ♦
Nekaj me je pa vendar mafo osup-nilo, če sem se za trenutek odtrcal od živih umctniVov.
To so bile kulise.
Ni noben lokalni patriotizam !n ni-sem malcnkoctcn, če trdim, da so kre-mc!jcki interjerji, ki nnm jih je za »Borisa Godunova« naslikal Skružni, dokaj ilnzivncj^i in umctniSko Icp5i, nego je bi^a carska dvorana pri Hudožestvenikih.
Manjkalo je nijanse. Soba je bila ena-komerno rdečc in zadnji del modro po-bar\'ana: na teh stenah so bili z enako-merno zbto barvo napravljeni razsežni okraski. Manjkalo je različne osvetljave sten. tuknj temno, tnm svctTcje, hiknj se ti kaže vsled različne dnevne luči del rdeče stene skoro rjav, tamknj f\vo rricč, drugje zopet skoro vijoličnst. Okraski v taki sobi le tu in tam zinto 7a*nrcvajo, drtig njih del, čcfudi Je zlat, izr'eda morda rjav, sivkast, zelenkast, knknr p?^ odseva dnevna ali umorna jrvctioba. Tora pa se ne đn đoscčf na o^ni Te 7 tii^jlo, nrro mora biti fe tnVo slikano. Če ne ostane soba vedno koll-kortoTiko brez harmonije in nepodobna rcsnicL
Najbrž slika Grcmislavskij, ki se podpisuje za odgovornega dekoraterja, nekatere dekoracije spotoma, za posa-mezni oder. Doma pa imajo goiovo umetniško lepše dekore.
Lep je bil Šujskov vrt v lunincm svitu in jutranji zarji. Ob desni strani lesena bojarska hiša s stopnicami na vrt. Preko odra posamezne breze in par drugih dreves, med katerimi se v dalja-vi vidijo obširne cerkve z zlatimi ku-polami; pred cerkvami mestni jarek z lesketajočimi se lužami. Na vrtu je debela mehka pomladanska trata in v vc-jcvju poje slavček. Vrt pravcatc ruske đače.
Vendar so bile tuđi to »kulise«. Bojarska risa se mi je zdela kakor modelima pola iz lepenke, drevesa so bila le iz platna izrezana in ploška, med listjem z ono mrežico, ki zabranjuje, da se vse skupnj ne zgrne v gubasto cunjo.
Videl sem nekoč »Sen kresne no-čl« v Rcinhardtovi opremi. Oozd je bil res rord, deb'a okrogla, grčnva, zclc-nje, irdelano iz posebne tvarine, da Je trrpctalo: grmovie je 5umclo in so se vefe vpogovale, če se je rinil igralec skozi.
Bila je seveda sama imitacija, a taka, ki je popolnoma izločevala čut nepri-jetnostL
Pri Mudožcstvcnikih je bila pa vcrl-! darle sair*o t-elcma lepa gledalUka dc-: koracija običajne vrste. To se mi zdj čudno.                                                   4
No, dosti časa za taka opazovanjaf1 ni bi!o. Ko je v vrtu sedela Natapa Mi-stislavskaja in ji je Sr.hovskoj   razlagal svojo jlubav, je bil to prizor kakor z risbe sicer  nekoliko  oslac'ncga,  a pri-] Ijtibljcncga in nam  iz serij  razglednici znanega Solomka.
♦       •    •                                              i
Koncem večera je na ovcicfje občin-' st\Ta stopil pred zastor med druge umet-nike tuđi Konstantin Sergejevic Stanislavskij. Visoke postave in Širokih prs, zdrav in po!n moči kljub' svojim FS leVm.
Ta glava! Morojna; spodnin čcTjus? dolgn, kakor pri Ang!c:7u, zdolaj zao-kroo-ljeno - masivna: okrog mesnatih, a" malih in finih ust pn+eza vnTi>: mojni no«; neko-iko slovansko zac'cbclel na koncu: ozkc, a ne mnjl-ne oči živo s^-ct-losinic: polt vse gTavc zc'n živnhro rož-nafe bnrve. Nad mogoČnim čelom pa sncžrohcM Incje.
Izraz lica: Visoka intelicrenca, energija, skromnost in očetovska dobrof-nost. Kako ga morajo ljubiti njegovi umetniki! Kako ga mora ljubiti vsakdo.
•      «     m
Stran 10.
.SLOVENSKI NAROD' cfnc I. decembra  1922
Stev. 274.
Okraske in svežte
za božično 9revo
mm debelo najceiieje pri
L« rcVUltn zubniu* «uc««.
Parbetne tlcščlce
It slavonskoga krasta fai »»kova dobavljam v vsaki  množini nacaneje.
los. R. Puh, Ljubljana,
Oratfalfca unca ts>    T«i«f. US-
Stavbišča
ob Linhartovi cesti
na prodai!
Pojasnila dala eisarna Jugoslov. Sokol-skega Savaia (Narodni dom).
II———1MM11111—■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■I ■ ■ MM 1 1 1 ■»
„SUITU"
■plota mUnslrllsfea In trgousfca drnZba z o. z.
UUBUHHH. mihloSICeoa c. 15
Z naSega skladišča v Ljubljani nudimo, dokler
traja zaloga:
Podltoe za bonte
*Styr1aM kaolns mllnEhe
OIIb, leklene, % 4 rogljl, 12" dilge
•Uadloa za gramoz (Scbottersctilfliel)
Coeke za pete, v zabojlh po 50 Lg
SolnGnlfee, znatnfee „Staeđler"
„Piich" kolesa.
Cene zelo ugodne t
Razglas.
V pflarni avto - odreda IV. armijske oblasti v Zagrebu (Jela-Weva vojašnica) se bo vršila dne 22., 23., 24. in 25. decembra 1922 in na iste dneve prihodnjih mesecev 1.1923 vsakokrat ob8un dopoldne javna ustmena dražba za prodajo 34 avtomobilov in sicer:
8 osebnih automobilov: Renould IV 39, Nesselsdorfer IV 45, Laarin-Klement IV-172, Fiat IV-179, IV-262, Daimler 1V-247, Gre-gorije IV-J57, Kotinental IV-299.
25 tovornih automobilov: Oraf-Stifl IV-25, IV-32, IV-36, IV 55, IV-84, IV-86, 1V-426, H. A. O. IV-49, Nesselsdorfer IV 68. Puch IV-627, Beni IV-636, Fiat IV-I16, iV-216, IV-233, IV-234, IV-295, IV-512, IV-603, IV-618, Saurer IV-134, IV-307. IV-521, IV-564, Waif IV-599.
1 motorno kolo IV-567.
Raznih delov od demontiranih avtomobilov TTT. kategorije fn ŠMfer po nalogu gospoda ministra vojne in mornarice A. A. br. 2689 od 18. septembra 1921 in komandanta IV. armijske oblasti 1. br. 6640 od 21. novembra tekočega leta.
Pogoji za to dražbo kakor tuđi avtomobili, ki se bodo pro-dajall, so razvidni vsakodnevno med uradnimi urami v Avto odredu IV. armijske oblasti v Zagrebu v Jelaćičevi vojaSnici do dneva dražbe.
Vsaki lititant položi pred dražbo kavcijo in sicer:
a)  Podaniki  kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev 5% od mučene početne vrednosti za dražbo za vsaki avtomobil in
b)  Inozemd 10% od označene početne vrednosti za dražbo t« vsaki avtomobil.
Kavcije onih licitantov, kateri so izlicitirali vsaki posamezni artomobil, zadržale se bodo do konca dražbe, ostalim pa se takoj vmejo.
Pozivljajo se vsi interesentje, da prisostvujejo tej dražbi.
U pisarne komande IV. armiiske oblasti I. br 6640 v Zagrebu.
-------------------------------------------------------------------■ —                                                                                                                                                                                                                                             ____________________________________... _   _ .         _      ____________________________________                                                                                                     _                                                                                                                                                                                                                             . _____________________
Kim sobo
za đva gospoda, deloma ali Še rsfe nc-i eb ovano. Ponudbe p'>d ,Ce » f.o-s ranska »tvaf 1C280" na upravo Si v Naroda._________________________10280
2 diiaka
sa sprejmeta na stanovanje In hrano v sred.ni mesta. Naslov pove upiav-ni'tvr Slov. Naioda.                                  10357
Bančnl nradnlk
In trgovec
iičrta lept tobe, evant s up j * no  Ccna
r*o>transka »tvar. Ponudbe pod .Skupno 10118" na upravo Slov.  Narodi.    10418
10.000 K
nagrade, da zjikons' i p*i brci otrok ore mu,  ki mu preskrbl,    ozi omi   iposu'e stanovanje    I al    soh in  kuM  je.   Po nu^be ood .lng. M. Z   10226'  na  upr Slov. Nar di.
Prodaše
ztio dobro ohrarjena '-tarin^ka salonska ijsrntura v rokoko alogi. Nas'ov p ve un'iiva Slov. Naroda, lstotam se pro ^ ':!fnta peč.                                     10323
Prodaja bukovih 9rv
nm debelo \n drohno v fostPni Rrinin^-h«u , Sp. Siska. Drva se dosia.l ao ia ilom.                                                     10.16'2
Na dobro
domačo hrano
se srrejrre vrč pospodov. Naslov povt upmva SI. Nar- ds.                          \o73S
Išcem
zi tak^i a'i TH5?ne'e 2 soW z upOTab^ kuli ne. mcbl<"'mo ali ne. Ponudbe r^d .Mir n 102?5- i>*   u^r.   Slov.   Nj>r.
Slama, ssno
predano v balah, 43") Uron, eeno 7S(' ttrrn, fra ko vsaka n's*aja v Sh'vcni'i, Dobav.ia Puki In Verce, Goitanj.
10423
Vifnijpffilnr
liie s 15. đecem'nr. 1.1.
bio in \\iwm
pri boljši rodbini, event. samo stanovanje. Ponudb? z navedbo plačila na upravo Slov. Naroda pod „Trgovsk  akademik 10361".
10*1
03 20 kg napre]
vsnlc m-ož'no prodafflm Jataolka n -uih sortiranih v »t. Glince 213.       10325
KUP! SS
Ic dorro ohranjena erktlarra aVaga skupno i motoneai ia žnsanje drv. — i'onudbe na A. T., Ljubi ana, Linhartov^ ulica 12.__________________________10415,
ProdssE&i
neka] dobro obranjenih ženskih in mo-&k)h oblek in pcula. t^asluv pove t p . S\(W. Narorta._____________________10!  ^
Konjieek
(Schauketpferd)
otrgla Iprafa se proda. GasiUka ce t« t.   125. >p. S'-ka.                          1 339
Sio, sloma
nreSano, kakor tuli oveat dob! <e n*;-holie po zmorm cenl r" A. Dlmić, /aereb, Juriić-va ulica 24               1  'A2 -
Znižans
__cens
t»rl
A. Šlnkovic nas!. R. Soss
UDSLJANA, Hestal trg i 9.
Trgovcem s p&ruf nlno!
"'roda se več novih lra^s;iortnih kurni-!ov zelo mučno i/đelanili. Poirve so Q inče 213.                                      10521
lililSiT
v tnestu se rroda. Naslov pove unrav.? Slov. Na i oda.                                     1OJ53
in zastopniVe
za prvnvrs'ne ( (j^t povr/'nn^ *1 k^ J5?. :>fol    vi <ki    pruvi/i,i    D.   Rovšek,
ii'T'^t.   fo o?r.   in    puvere   <Vni       .ivi d     >
l.jubl'flnf,   K'Jodv.iisk.i  i Ir.n 3*.    5prc-
rma v s riv.   retu'e «n k lont.i rd tT^
m.iteritv in fotoj^nifov r.izna dc\T.  Pri-
pofoča pO-ib.jl odJ^ick loo;nan.;f '^virc
1041»
H'jo za tnilsii fl?ai3? Ja   Hrrjs
^etiiSfva v veTi i i:lieri. dlie   rai!H3
s1j1D3 Li Mi n tijtai1^    «11:52
i. 1.1 pii;o:ci3 t.uka
|].SS.S!ii:|]2rnsRS!vrio
£esna trgovina
v boea:eTTi lcsncm kr iu s rrvo\rs no vodno ža^o i5*c družabnika s l^a-p.talori radi povc*an;a ob:nia I iscere ponuube pod .Lesna trguvir.a 10 tVi" na i pr.i.\o Slov. N.irtid.i.                 10'Gl
/!/ r5^ ^r\ ^T^
S^ fc-tj ^^i LC4
voJra ali pt»rna v gi-zjMatem kraj ti se vz:j.nc v naem. Pcn^dbc z nnt«inc;!i;iil opisi rod .£3ga 103-7" na upravo SI. - -ro !n.                                                 103-'7
•    tvornica mila hi svač d. d.f r.3 Sušaku
1                                        I 2 D £ L U J E :
!     razne vrste prvov-stne^a prrtfnrsrja, toISct-
[                    ncr»a in brS\rs^e^a m5Ia.
[                       C^NE NAItiGOCNEJŠE.
i     Zastopstvo in sUiat3:^*3 za fcivlo Kranjska 1                              in Sta^ers^rs:
I                 Import tf^LOVf:?5ilA" Cxport
1              Ljubljana, Gosposka u9:cj žl* 4.
■
A!l  bi sq  radi    ^^.mmfmm^^^m^f^i^   E*   na  tlsC5":3              t
temeljito režili    ^.¥6i3^ft^^*^ J «    o:drau! qi, h!            |
Đo!eClne v členkh   n sklep.h, zatekli udje,   sklitčcne roke in noge. trganje, bod-nje, vkčone po razlčnlh đe-   [ »h tclesa, da, tuJi s nbotnost oči so poled ce re.,natč.» h in p:ot:nsl;ih bol.Cin.                               |
I                                     Nadim   Vam prirodno  sredstvo   za   ci^ravl en'e.
Ni uni er?alno zdravi o ne^o zdrpvVo k-Vr?-M do^rotr^ mati prirr da deli boincmu CL vvšivu Vsa ema breiolaCn^ pitnin^o. Pišite ta oj pa V.-m po*ije:n s.ni po-no.ck in poučno r^zpravo   popolnoia   7^s*onj.   Poitance še a.oj
bvaleicn pr s n^.
Ecieflffin tx $m-M$!i Bni3ie!t !l m?m KL
Prvi dobitek nateesja   NESTLOUE  COKOLAOE ja debila
BEOGRAD, Studcnička 31.
ki ie 9>rva xbrala ponoTraa ko!ekci"a  vs^h   72  rr*zl*čni!i
sličic, nahajaioiih se w tnblelah C3K0LASE KSESTLE in
ima zsdostitov, da ere w Pariz in    nnzaS   v   vn^n^u   Lit
(prvi razred) na stroške KOr»l?A»IJE ni'^l'LZ.
KcJo želi dobiti  salonsko garnilura?
Kđo se od 81 clobtlroj, kš s?cd2?
Da se to dobi, treba je zbr-ti kolekcijo 72 sličiCj ki so
nahajojo v šablciah
mlečne ČOKOLADE KESTLE.
Dresden-A Zihzendorfstrasse Z/i;
Podružnica: Cambnrg, Steindantm 76
Pisama
Ljubljana, ifreko^ trg sf©*j. 10/L
Telefon £tev>a 163«                                                                    Brzojavi: Triglavampar2-Ljjiab3*ana.
Telefon štev.: 17113
Usicr 1119
Brzojavi:
TrSg!cc-Sr2S(3ca Trig!su-Sii2zi&'Erg
[       IITUPORT;      [
I   Stran m poilidilitao ta obrt, I          Mrotao ta aradle,
I fcadkaUH« dran, papir, ■•-I tfra Ballca, mkto, Ud. ttd.
I      PofraMOni m wa$ mm I                   OTtaarpb
^___________      ■---------—^—.,----------.-------_                        i
Valno za patoualce u MzmZ'30:
■ali plsanui Ic uedno na nnohigo za IrmZltm UaSc krrcspondcnce o oseh tupb
|Ulh3lL
Zfl Cna Vfllaffl klMHjfl ■ ItanOp iaHc nasfmrill koresponđraco pod VaShn Incsmia
na naSo tunfto.
friifcikiau Waa dovoQca]i sa potovan!« otl ncmlklk oblasil In olatflaaio Val prmnd
x DanaamL
I               PmftifctaHi Wam itansnlB ta nm Vm • naken odra u razpotasa.
dežefni    pridelkl   oscEi
urs!, £>2at  sa&e   sMgst
zc!rasl!na ze!li£a, rnd-
ntae ild. Ifd.
p^---------------------------------n—^^^-------------                                                          ------                             ■
Poa»1ttžt*Jte ame i3£&Sie t^rsrcllce!
Laslnina in   Usk_ »Narodne, tiskarne«.