61 številka. Ljubljana, v četrtek 13, marca. XVII. leto, 1884 Izhaja vsak dao we*er, izimSi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avst. ij'sko-ogerske dežele za vae leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., po jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vae leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se za 10 kr. za meBec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se »d četiristopne petit-vrBte po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če bo dvakrat, in po 4 kr., če ae trikrat ali večkrat tiska. Dppisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravniŠtv o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, »Gledališka stolba". UpravniŠtvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Dedno pravo na kmetih. X. Vlada je državnemu zboru predložila načrt zakona o posebnem dednem pravu za kmetije srednje velikosti. S tem je začeto tisto delo, s katerim se bode skušalo ustaviti propad kmetskega Btami. Dokazano je, da je rastočemu propadu na kmetih najbolj krivo razkosanje kmetij, katero se je vsled dednega prava v taki obilnosti vršilo, da je na mesto prejšnjih krepkih kmetij stopilo na tisoče pritlikovih, na katerih se ne more živiti rodbina, ampak se le množi kmetski proletarijat. Ko je po zakonu od leta 1868. se dovolilo razkosanje zemljišč, navstalo je samo na Štajerskem v malo letih 12.000 novih pritlikovih gospodarstev in vsako leto se postavi na stotine novih koč tli bajt na majhnih parcelah. Prosta ženitev, proti kuterej se oglašajo vse občine, bila bi najbolj omejena, ko bi se ne smelo in moglo toliko hišic in koč staviti, kakor se to zdaj povsod godi. Vladni predlog se ne loti imenitnega vprašanja o kmetskih domovih, ampak se obrača in omejuje le na primerno uredbo dednega pr a v a na kmetih, kpr le k temu treba drJavnega zakonu, natančneje določbe zastrun kmetskih domov pa prepušča deželnim zborom. Zakon velja po §. 1. za kmetišča s hišo za stanovanje (ftir landvvirtscnaftliche, mit einem Wohnhnuse versehene Besitzuugeu) srednje velikosti. Deželni zakoni pa bodo določili z ozirom na mero zemljišč ali katastralnega čistega doneska, katera kmetišča so srednje velikosti; kakor tudi o tem, kateri kosi zemlje in katere pravice uživanja spadajo k kmetskemu domu. V tem §. pogrešamo določbe, da mora na kmetišči stanovati kmetska rodbina in ga obdelovati, ter se od njega živeti. Sicer si lahko kak bogatin nakupi celo vrsto kmetskih domov, ter jih daje v najem, kar pa bi bilo proti duhu zakoua. Po §. 3. domosed ni omejen v svoji pravici kot lastnik, da razpolaga s kmetiščem ali deli kmetišča, dokler živi, in tudi ne v oporoki, ker velja zakon le za tiste slučaje, kadar lastnik umrje brez oporoke. Če se to zgodi in če je več dedičev, sme se kmetija in kar k njej spada, le jednemu dediču izročiti, tedaj ne sme se razkosati. Deželni zakon pa določuj*, kaj se more pri kmetskih domovih določene velikosti kot inventar smatrati. Vrednost, po katerej ima dedič prevzeti kmetski dom, določuje 8odnija, ako se dediči sami mej seboj ne morejo poravnati; a deželno zakonodajstvo sme na mesto te sodnijske določbe vrednosti postaviti večkratni 'znesek katastralnega čistega doneska (ein Vielfaches des Katastralreinertrages). Prejemnik postane dolžnik zapuščine za toliko, kolikor je vrednost kmetišča višja, nego dolgovi in ta znesek se razdeli mej dediče po določbah občnega državljanskega zakoua; toda zapuščinska razdelitev se ima vselej vršiti pri sodniji. Deželni zakon pa bode določil, ali se pri izročitvi kmetije ima na korist prejemniku odšteti neki znesek, kateri vender ne sme presegati tretjine neobremenjene vrednosti kmetišča. Lastnik sii)3 omejiti prednost prejemnika, ustaviti ali v mejah dolžnega dednega deleža razširiti. Sploh pa ostane pravica dolžnega deleža nespremenjena, kar ne ovira, da trne soduija določiti obroke za izplačanje dedščin in da sme izročitelj si izgovarjati užitek za sebe, za mater in za sodediče. Tudi sme szročitelj določiti, da se dedščine izplačajo dedičem še le, kadar postanejo polnoletni, a do tega časa jih mora prejemnik rediti in primerno iz-rejati. Kakor se vidi iz tega kratkega posnetka, ima zakon v prvej vrsti urejati dedno pravo na kmetih, h to stori le v glavnih potezah in prepušča, kar je juko pametno, natančneje določbe deželnim zborom. Iz ozira na velike različnosti v raznih deželah, pa vlada tudi ni hotela predložiti zakona o kmetskih domovih. Ker pa prizna, da bi taka naprava bila kotistna, daje v § 16. deželnim zborom pravico, da sm jo celoto kmetišč tudi ohraniti pri prodaji ali izročitvi nuj Jivimi. Ta imenitni §. se namreč glasi: Ako deželno zakonodajstvo izreče, da so kmetišča v §. 1. zaznamovana nedeljiva (unteilbar), veljajo zanje določbe tega zakona s tem, da je pravica lastnika glede razpolaganja s kmetiščem omejena po nedeljivosti. Deželnim zborom je tedaj dana pravica, da določbe zakona raztegnejo v toliko, kolikor se jim potrebno zdi v ohranitev in okrepčanje kmetskega sturni. Pričakovati je, da v deželah, kjer se večina prebivalstva peča s kmetijstvom, deželni zbori ne bodo odlašali z naredbumi, do katerih imajo pravico. Zlasti za Kranjsko smo prepričani, da 86 bode deželni zbor že v prihodnjem zasedanji lotil tega vprašanja, tembolj, ker bo imel vsled enkete vse potrebno gradivo. Na Štajerskem pa ne bo šlo tako gladko, ako ostane še tudi po prihodnjih volitvah sedanja liberalna veČina gospodujoča v deželi. Tem zagrizenim liberalcem je za kmete le v toliko mar, koliko morejo iz njihovih žepov potegniti na raznih prikladah. Sicer pa so napojeni od tistih židovsko-liberalnih nazorov, katerih pogubljive nasledke vidimo v bližajočej se socijalnej krizi. Iz državnega zbora. Z Dana j a 12. marca. Izmej vseh govorov in govornikov v budgetnej debati odlikujeta se najbolj finančni minister Duna-jevski in Mladočeh dr. Gregr. Slednjega včerajšnji govor ni sicer imel tolikega utiša, kakor oni pri debati o državnem jeziku, ipak pa je imel mnogo srečnih momentov in mnogo bistroumnih in duhovitih opazek. Dr. Gregr omenja najprej sijajni govorniški dvoboj mej finančnim ministrom in spe drom. Ple-nerjem in istinitim ministrom drom. Dunajevskim ter zavrača prvega opombo o prenaredbi volilnega reda za trgovsko zbornico v Pragi, potem pa se peča z dra. KUBaa govorom, zlasti z onim delom, ki ima za predmet razdelitev Češke. Prestopivši k razpeljavam viteza Carneri-ja pravi dr. Gregr: „Rad bi povedal nekoliko besed za odgovor na razpeljav« gosp. poslanca v i teza Carneri-ja, a poučili so me, da je ta gospod „Noli me tangere" nasprotne stranke. Iz spoštovanja do nasprotne stranke se ga nečem dotikati, akoravno se mi zdi, da bi na posmoljene vence, katere je vrgel na našo stran, morali odgovarjati z debelim strelivom. Radoveden sem bil na njegov govor, ker je glas o njem kot o filozofu prodrl celo v naše češke gozde, a priznati moram, da sem bil iznenađen. Od filozofa pričakoval bi bil več mirnosti in objektiv- LISTEK. Knez Serebrjani. (Ruski spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil I. P.) IX. Poglavje. Sodba. (Dalje.) — Ali govoriš resnico, dečko, — rekel je, gledajoč Homjaka s svojim presunljivim orlovim pogledom, — ali se ti ne meša v glavi? Pa saj nesi dobil udarcev v kakej razprtiji? — Pripravljen sem priseči; glavo zastavim, da govorim resnico. — A povej, zakaj vas ni obesil neznani bojar? — Moral se ježe premisliti; nikogar ni obesil, a vse je dal pretepsti s šibami. Ropot je zopet nastal mej zbranimi. — Ali je vas šlo mnogo na ogledovanje? — Petdeset mož, jaz sem bil jeden in petdeseti. — Ali je onih bilo veliko? — Ne smem lagati, bilo jih je manj, samo kakih dvanajst ali trinajst mož. — In vi ste se jim pustili zvezati in pretepsti, kakor babe! Kaj ste se tako prestrašili? Ali so se vam bile posušile roke, ali je vam zlezel ves pogum v peto? Ali ni to smešno! Kateri bojar je to, ki se upa pri belem dnevi napasti opričnike? To ne more biti. Ko bi tudi hoteli izvesti opričino, pa bi se ne upali! Tudi mene bi radi sneli, pa nemajo zob! Čuj, ako hočeš, da ti verjamem, imenuj onega bojarja, če ne, pa priznaj svojo laž. Ako ga ne imenuješ, in ne priznaš laži, ne bode ti dobro, dečko! — Kaša nada, milostljivi car! — odgovoril je trdo nadkonjar, — Bog ve, da govorim resnico. Ako te je volja kaznovati me, ne bojim se Bmrti, a bojim se krivde; in pri tem se sklicujem na vse svoje tovariše! In tu je pogledal z očmi po opričnikih, kakor bi jih klical na pričo. Nenadoma srečale so se njegove oči z očmi Serebrjanega. Težko je opisati, kaj se zgodilo v Homjakovej duši. Začudenje, dvomljeuje in nazadnje velika radost izraževale so se v njegovih potezah. — Car, — rekel je, ustajaje, — če hočeš vedeti, kdo je napal nas, pobil mnogo mojih tovarišev in velel pretepsti ostale s Šibami, ukazi temu bojarju, povedati svoje ime in priimek. Vse oči so se obrnile v Serebrjanega. Car je zježil obrvi, in osorno pogledal nanj, pa ni spregovoril niti besede. Nikita RomanoviČ stal je negibljivo in mirno, pa bil je strašno bled. — Nikita! — rekel je nazadnje car, počasi izgovarjajoč vsako besedo, — pojdi semkaj. Pripravi se na odgovor. Ali poznaš tega človeka? — Poznam ga, car. — Ali si res napal njega in njegove tovariše? — Milostljivi car, ta človek in njegovi tovariši so sami napali nas . . . Homjak je pretrgal besedo knezu. Da bi po-gubil svojega sovražnika, sklenil je tudi ne varovati samega sebe. — Car, — rekel je, — nikar ne poslušaj bojarja. On laže čez mene, ker sem jaz priprost in neznaten človek, tako ne bodeš zvedel resnice; a rajši zaslišaj moje tovariše, ali pa ukazi naju oba krepko mučiti, pa se bo pokazalo, kdo ima prav. Serebrjani se je zaničljivo ozrl na Homjaka. — Car, .— rekel je, — jaz ne skrivam resnice. Res sem napal tega človeka in ukazal pretepsti s šibami njega in njegove tovariše, potem sem pa velel . . . — Dosti je! — rekel je strogo Ivan Vasilje- nosti, to pa kar sem čul, bilo je bruhanje strastno razburkane dušp, da bi mu bil že rad zaklical praktične filozofije stavek: Človeče, ne jezi se! (Mensch, argere dich nicht!) (Veselost). Govornik nadaljuje, da je z veseljem zapazil, da dohodki od leta do leta naraščajo, da ima papirna renta, ki se na borsi nazivlje „Dunajevski-Rente," tolik kurs, kakor še nikdar, da se ogromne vsote uporabljajo za plodovite iuvesticije. Sosebuo glede železnie storil se je vesel korak naprej. S podržavljenjem zapadne železnice (VVestbahn) dobil je naš eksport cenejše tarife. Arelski predor veže nas nezavisno z inozemstvom, Levičarjev slaba politika popravila se j« s podržavljenjem Fran Josipove in Rudolfove železnice popolnem in nadejam se, da vlada podržavi tudi oue železnice, ki kaj neso. Ko boste gališka in češka Trausverzalka gotovi, iigiuih bodo vsi dosedanji pomisleki. A brez s- učne strani tudi nesmo. Tu imamo pred vsem vedno rastoče izdatke in veduo rastoči ažijo od zlata. Finančni minister pravi: „Dajti mi denarja in deficita ne bode" iu kut način, kako se to more, kaže nam zopet nove davke. A tega sredstva ne moremo uporabiti, ker novi davki zadevajo vedno oni del prebivalstva ki itak davčno breme že komaj nosi. Obžalovati je, da kapitalistov in milijonarjev ne moremo razinerno pritisnili za davke. Strokovnjak mi je rekei, da ko bi bilo možno, milijonarje le za polovico tako obdačiti, kakor je ob-dačeno negiboče posestvo, bi v kratkem ne bilo več deficita. Potem toži, da poslanci ničesar ne zamorejo, da so podobni očetom, pnšedšun s sejma, ki svojim otrokom neso ničesi.r seboj prinesli. Očita se sicer večini, da z vlado baranta. A kaj so Čehi dobili od vlade ? Nesrečno jezikovno naredbo, nezgo-tovljeno vseučilišče, ministra rojaka, ki je preminul, in pa obljubo, da se bode trausverzalka pričela. Z obljubami nas vabijo v brezduo dovoljenja duvkov. Žalostno je, da mora dežela in narod, ki prinaša vsako leto tako ogromne žrtve zu državo, za par tisoči goldinarjev prosjačiti iu da čestokuat zaman prosjači. — Čehov ne treba zavidali, ker ne leže bas ua rožicah za „češke vlade', ki po jednem svojih nam najbližjih članov (dr. Pražaku) mej smebom nasprotne stranke zanikava češko državno pravo. Mi smo k temu molčal;, a naše molčanje ni pritrjevanje. Čeika vlada! Poglejte na mimstersko klop! Oudu vidite ministerskega predsednika, ki je bil že v vašem meščanskem miuisterstvu, Čeha Falkenhayns, Čeha Pino ta, Čeha "VVelsersheimba, potem ljubljenega naučnegu ministru, tudi strastnega Čeha. (Veselost. Klici; Slovenca!) Nu, misliti bi se smelo, da so nam sorodni Moravani, ki imajo jednega rojaka mej ministri, za se kaj dosegli. A godi se jim še slabje, kakor nam. V Moravskej postale so razmere za vlade moravske^a Slovana Pražaka ie slabše. Mi nahajamo v Moravskej uradnike, ki ne znajo jezika narodnega, ki bo člaui Slovanom sovražnih društev in ta anomalija, ki se vleče skozi vse uradništvo avstrijsko ima to posledico, da je ljudstvo neza-upno proti vladi, ker narod ne more razumeti, kakor se more uradnik osmeliti, prekrižavati namene vlade. V Moravskej nahaja se še danes čestokrat utra- kvizem, nestvor, kateri je po besedah poslanca Kraussa najsigurnejši pot k raznarodovanju. Imamo pa naučnega ministra, ki tega najsigurnejšega pota k ponemčenju slovanskih narodov še ni opustil. Še mi zveni ▼ ušesih naučnega ministerstva slovo, da ne bode dopuščal, da bi se Moravska poslovanila. Pri u ničnem miniaterstvu je taka narodop sna biba osodepolne. Zaradi tega usojam se, naučnemu mi nistru pojasniti, da so v Moravskej tri četrtiue prebivalstva slovanske. Govornik obrne se potem proti podrobnostim Plenerjevega govora. A ker je tvariua Že preveč narastla, bodemo drugi del nadaljevali drugi pot. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 13. marca. V zbornici poslancev , kjer «ta dva angleška polka, začelo streljanje s puškami mej angleškimi vojaki in sovražniki Druge angleške Čete so se najbrž podale proti Zarebi, ravno tako Grabam in St> v/irt. Za posadko v Suukimi so pustili 80 topničarjev, 650 pomorskih vojakov in 600 Egipčanov. Po poslednjih poročilih ima Osmam Digma 80O0 mož. Dopisi. Iz Žavca 12. marca. [Izv. dop.] Z veseijem čitali smo v ,.SIovenskega Naroda" štev. 57. dopis iz Mozirja, v katerem se objavlja slavuost blagoslovi jenja zastave „Savinjskega Sokola" fcd prihodnje Binkošti. Preteklo je že mnogo let, odkar nam je bila čast, imeti na taboru v našem trgu kot gosta vrlega „Ljubljanskega Sokola". — Kakor iz dopisa Čujemo, zagotovilo je to hrabro slovensko društvo že sedaj „ Savinjskem u Sokolu" svojo udeležbo pri sUvnosti in ni dvomiti, da ujemu sledijo tudi še druga narodna društva. Biukoštuo nedeljo bode nam tedaj jio dolgem prestanku Žavčauom zopet prilika dana, pozdraviti v našem trgu milega nam „Ljubljanskoga Sokola" in ž njim gotovo tudi Zagrebškega in Tržaškega. Zagotovljeni bodite, dragi nam bratje, da se Žavec in ž njun njega prebivalci veselijo pri tej priliki vašega pohoda in preverjeni smete biti, da se tudi mi potrudimo, isti čas vam gostom prirediti v našem, vedno narodnem trgu, kolikor mogoče prija- Ako konečno še omenimo, da smo imeli pretočeni predpust štiri veselice v Čitalničnih prostorih, katere so bile dobro obiskovane in pri katerih so se posebno odlikovale gospa Polda LavrenčiČ in gospica VičiČeva Mimica, od gospodov pa Ivan Lav-renčift, Anton Šibenik iu Fran Rešič, smo v kratkih potezah dokazali, da je društveno življenje v Postojini živahno postalo. — ftz IVIaterlJe 9. marca. [Izv, dop.] Dolgo smo se obotavljali, hočemo li sploh še kaj kreniti glede dopisov iz Materijske občine v „Edinosti" in posebno v št. 19 t. 1., ker ostudno napadanje presega vse ustrpljive meje Hočemo li se boriti proti Don Qu»xotu? ali nakopati uredništvu „Edinosti", za narodno stvar skandalozno, porotno obravnavo ? Nič tega, ampak ustrajali bodemo v skromni defenzivi, v zaničevanji dopisnika „Edinosti" in v pomilovanj: uredništva, katero premišljeuo ali nepremišljeno, gotovo pa konsekventno, brede po škandalu. Da torej dosežemo, česar želimo, hočemo le onemu uredništvu par krepkih povedati. V Poreći ni nobene „laške hipotekarne banke", ampak deželni hipotekami institut za mejno grofijo Istri j O na popolnem naravni, zdravi podlagi deželnega, narodnega in hipotekar-nega kredita in pod neposrednim nadzorovanjem ter materjalnim poroštvom dežele Is t rije (in pod nadzorstvom c. kr. vlade). Obligacije tega instituta so sicr kotiiaue na c. kr. borsi, ampak skoro iz-ključljivo v rokah drm.ega avstrijskega denarnega instituta, ujemoma pa tudi v privatnih rokah, kakor sploh drugi javni vreduostni papirji. Pisatelj teh vrstic šteje si v čast biti zaupnim ceniteljem hipotek deželnemu institutu ponudjenih, naravno tedaj tudi, da posreduje mej strankami in oddaljenim vodstvom zavoda. Da je tako in jednako delovanje v narodno korist, se vsak lahko prepriča, ako pogleda v pravila instituta (Gesetz u. Verord. B. f. d. ost. ill. KUstenland Nr. 16 1880), ker se narod emancipira domačih, narodnih odrtni-kov, kateri dolžnika moliejo do krvi z 10 do 2 5 teljski in bratski v/prejem. Iz l>ostoJiiie 11. marca. [Izv. dop.] Pri j in več odstotnimi obresti, potem ga pa na kantu nas jn sicer uavada, da nekateri rodoljubi čitajoč | „ kupijo" in prav „milostljivo" razdeuejo, da tako kak dopis iz postojine nesimo kritiku jejo in )im ničesar ni prav, kakor bi bili Bog zna kaki učenjaki, čeravno to neso in se za društveno življeu)e malo brigajo. Prepričani smo, da bodo tudi ta dopis irouičuo prezirali in posamične domoljube tukaj omenjene obirali, pa to nas ne ostraši toliko, da bi odložili pero. Ako je onim gospodom v resnici blagor naroda našega pred očmi iu se Čutijo zmožnim, nehati morajo zabavljati in pričeti resno delati. Torej k stvari. Kakor je bilo o svojem času v tem listu povedano, otvoril je dne 3. januv. t. 1. č. g. Lavreučič, katehet „jour fixe" v čitaluični dvorani. Dne 10. jauuvarja predaval je prvo gospod dr. Šegula o „liberalizmu in konbervatizmu" jako kratkočasuo iu poučljivo. Dne 17. januvarja čital je gosp. Tr. Pader zanimive dogodbe iz svojega dnevnika, katere je doživel na Gorenjskem. Ko bi umazani dopisnik uem-ško židovskih listov na ta način, kakor ta domoljub Gorenjce in njih kramo domovje opisavali, bi pač tujci obilnejši dohajali tja. Dne 31. januvarja čital je gospod J. Dimnik „0 ženski odgoji", pohvalno. Gospod Dimnik je izmej Notranjskih učiteljev jeden najboljših pedagogov. Žal, da je Postojina izgubila tako izvrstno učiteljsko moč. Prestavljen je namreč v Trnovo, na njegovo mesto pride neki O. Korn. In tako so vsi Postojinski učitelji in učiteljice zagrizeni nemškutarji. Zdaj bode dala tudi Postojina nekaj mavte za zidanje nemškega mostu do Adrije. Dne 7. februvarja, predaval je g. Ivan Lav-renčič, advokaturski koncipijent „o hoji na goro Vezuv", katero je tekoče leto s svojo soprogo pohodil, jako zanimivo in žel občno odobravanje. Dne 14. februvarja čital je gosp. Josip Lav-renčič, „o posojilnicah". Razvidno je bilo iz njegovega govora, da mož ume posel, katerega opravlja v korist naroda našega. Dne 6. marca, govoril je č. g. J. Lavrenčič, katehet „o škofu Hrenu". Č. gospod pokazal se je temeljitega zgodovinarja. Sploh smo pa s tem gospodom pridobili izvrstno moč, ki neumorno deluje za jedinost strank in resno delo. — Pri vsakem predavanji bilo je navzočega obilo občinstva, oziroma čitalniških udov, ki so poučljive in domoljubne govore pazljivo poslušali. postane najemnik v prej lastnej hiši, ako ne potegne — v Trst! Pomoč kmetu dan današnji mora biti dvojne vrste; prvič tako rekoč preventivna, drugič pa fuktična v smislu člankov: „ Hipotekami dolgovi na kmetskih posestvih" v štev 189—193 lanskega „Slo-venskega Naroda"; ti so vredni splošue pozornosti, ter sosedui nam deželi Goriška in Kranjska gotovo kreneti prej ali slej v ta tir, — čim preje tim bolje. Le hudobna nevednost ali pa oderuška lakomnost zamoreti tedaj govoriti o „agentih laških bank", katerih sploh ni več v nsšem okraji, od kar so bili pregnani, in da „se širi laški kapital", „odvisnost naroda" pa „laški upliv" ; vse tako zlobne, kakor neumne trditve. Toliko ua adreso ureduištva „Edinosti", katero služi kot krinka prej omenjemu Don Quixotu; s poslednjim se pa ne pečamo, ker, še jedenkrat ponavljamo, da — ga zaničujemo. Domače stvari. — (Presvitli cesar) je i Najvišjim odlo-čiloin z dne 12. t. m. gosp. Jakobu Žebretu nasledke njegove obsodbo pregledati blagovolil, tedaj je slednji zopet rehabilitovan in more zopet nastopiti kako učiteljsko mesto. — (Collegium Mari an um; deško zavetišče v Ljubljani, dobilo je sedaj za vodjo upokojenega učitelja g. Vranič-a, kateri je doslej služboval v Moravčah. — (Poveljnikom 19. lovskega bata-lijona v Trstu) imenovan je major J. Fedra od 29. pešpolka. — (Gorelo) je včeraj v Ljubljani dvakrat v dimnikih, ob 11. uri dopoludne v Rebru št. 11, po-poludne pa na starem trgu v hiši g. dra. Ahazhizha. Slednji ogenj bil je jako nevaren, a se je bil hitro pogasil. Mestni organi in požarna bramba bili so takoj na mestu. — (Razstava v Budimpešti.) Dne 1. maja 1885 1. se bode odprla deželna razstava v Budimpešti in bo trajala do 15. oktobra 1885 1. Z deželno razstavo v zvezi bo tudi mej narodna razstava, v katero se bodo vsprejemali stroji in orodje za malo obrtuijo, kmetijski stroji novejše sestave in važneje patentirane iznajdbe. Ta del razstave vodi poseben odbor. Obsegala bo ta mejuarodna razstava: stroje, katere goni plin, voda, par, elektrika itd., stroje in orodje za: mizarje, strugarje, tesarje (cimpermane), kolarje, sodarje, kopitarje, izdelovale? lesenih stvarij, kovače, ključavničarje, orožarje, no-žarje, kositarje, srebrnarje, zlatarje, zlatoklepe, drago-tinarje (juvelirje), urarje, mehanikarje, strojarje, ro-kovičarje, sedlarje, mošnjarje, Čevljarje, klobučarje, vrvarje, kertačarje, loučarje, kostne strugarje, kamnoseke, glavničarje, gumbarje, mlinarje, peke, tiskarje, litografe, fotografe, bukvoveze itd. Odbor bode skrbel, da bodo razstavljavci znižane cene na železnicah dobili. Oglasila vsprejema deželna komisija v Budimpešti do zadnjega aprila 18H4. Oglasnice se dobo pri tej komisiji, preskrbi jih pa tudi trgovinska in obrtna zbornica v Ljubljani, katera tudi n&,tančneja razjasnila o tej razstavi daje. — (Izpred porotne s od nije.) Včeraj zatožen je bil 18 letni fubriški delavec Fran Črne iz Velč hudodelstva uboja. Dne 30. januvarja t. 1. skregala sta se bila s 23 letnim fabriškim delalcem Janezom Jesihom iz Velč v gostiluici pri Gostiučarji. Janez Jesih založil je Franu Črnetu zaušnico, in ko je Jesih šel iz Gostinčarjeve gostilnice, sledil mu je zatoženi Črne, sunil ga z nožem v srce, v vrat in na glavo, da se je J. Jesih takoj mrtev zgrudil. Zatoženi Črne dejanje obstane iu bil je obsojen na štiri leta teške ječe. — (Hudodelstva ropa.) 11. marca zatožen je bil 32 letni hlapec Tone Gregorin iz Domžal. 18. septembra 1. 1. zvečer pil je zatoženec v go-stiloici Janezu Janežiča v Domžalah žganje. Tja je došel tudi kmet Janez Siherl, možakar ki se žgane pijače nikdar ne brani. Liti dan je bil prodal voz sena za 6 gld., dobil na račun štiri iu plačal v gostiluici Janežiča, kjer je veljala tudi „kreda," če ni imel novcev, stari dolg, taao da je dobil, kakor pripoveduje priča Janežič, 3 kr. iz srebernega goldinarja, ali pa je stari račun za rakijo znašal 7 kr. manj ko jedeu goldiuar. Kakor Siherl pripoveduje in zatoženi spis ponavlja, kazal je denarje, dobljene za prodano mrvo. Ko se Siherl odpravlja domov povpraša ga Gregorin, bi so li zamogel z njim voziti, ker ima pot v Podgorico, na kar Siherl rado-voljuo pritrdi. Vsedeta se na voz, iu kakor Siherl pravi, prisedal se je Gregorin zmirom le poleg njega na jeduo stran voza, tako da je Siherl se bal, da bo voz ne zvrne. Blizu Dragomela, na bolj samotnem kraji, pa ga prime Gregorin za vrat, iztrga mu pipo iz ust in 2 gld. iu nekaj krajcarjev, ali jih je bilo 23 ali 22 kr., iz „lajbelca," potem ga sune raz voza in ubeži s plenom. Siherl pripoveduje, da je bil položaj za njega jako obupen, kajti visel je z jedno nogo v vozu in, ker je konj dirjal po klanci navzdol, bil je v veliki nevarnosti, da si zlomi križ, ali pa se pobije. Prišedši domov, pravil je svojej ženi, da je bil „okradeu." Precej drugo jutro prišel je Siherl v spodnjih hlačah iu bos v Domžale, kjer je pri Jauežiču v gostilni naletel na Gregorina iu zahteval od njega, naj mu povrne uzeti denar in pipo, drugače ga ovadi žandarjem. A. Gregoriu je odvrnil, kakor trdi priča Janežič, da mu ni vzel ničesar, na kar je Janežič dostavil, naj opusti vsako ovadbo, ker je itak vse izmišljeno. Siherl pa je le ovadil „ropw žandarjem in isti so Gregorina prijeli in izročili sodniji. Gregorin pred sodiščem odločno taji. On je zaslužil denar in pil za svoje novce. S Siherlom se niti voziti ni hotel, ali ker ga je silil, je šel, potem je odskočil z voza blizu Dragomela. Zaslišane priče ne izražajo se nič kaj laskavo o Siberlu. Kaj trdo prime zagovornik gospod dr. Tavčar, Siherla in njegovo ženo, zaradi skrivanja denarja, iu ne jeden, ne druga ne moreta povoljno in točno odgovarjati. V svojem zagovoru za zatoženca pravi dr. Tavčar, da je Siherl malo verodostojna osoba. Bal se je žene, ker je zapravil denar, in tako rekoč potreboval človeka, katerega bi proglasil tatom itd. Izvrstni govor dr. Tavčarja napravil je na porotnike velik utis in isti so vprašanje stavljeno na rop s sedmimi proti petim glasom zanikali in Gregorin je bil od sodišča za-tožbe oproščen. Siherl pa jo jako potepeoo zapustil sodnijsko dvorano. — (V Cel ovc i) bil je te dni pred porotno sodnijo zaradi goljufije obsojen A. Božič na 2 Va leta. Obsojenec, rodom Ljubljančan, bil je dolgo časa zavarovalni agent v Ljubljani, v zadnji čas pa se potikal po Štajerskem in Koroškem iu mnogo ljudij zlasti duhovnikov osleparil. — (Južna železnica) naročila je za ku-rirue vlake 50 novih vagonov prvega in druzega razreda, ki so veliko prikladnoje narejeui, nego do- sedanji. Uhod v kupeje in v „closet" bode namreč z vnanjega pristranskega hodnika, kakor pri mejna-rodnih spalnih vagonih. — (Zgodovina fara Ljubljanske Škofije. Izdaje A. Koblar. Prvi zvezek: Zgo-godovina Sorske in PreSke fare. Ponatis iz „Laib. Di oc es a n bi a tt a.u V Ljubljani. Založnik Anton Koblar.) 1884. 131 strani j ) Vsebina k zgodovini Sorske fare: Prirodo-znanski in statistični opis. — Fara pod Oglejskimi patrijarhi. — Pod Vetrinjskim samostanom. — Pod ZatiSkim samostanom. — Pod Ljubljanskimi škofi. — Cerkve. — Duhovni pastirji. — Poslopja in dohodki duhovnov. — Priloge. — Zgodovina Preske fare: Prirodoznanski in statistični opis. —Ob ustanovi jenji fare. — Cerkve. — Duhovni pastirji. — Poslopja in dohodki duhovnov. — Knjižica je prav zanimljivo sestavljena, cena (35 kr.) pa tako nuka, da si lahko jo omisli vsak faran, kateremu je mari za popis in zgodovino svojega kraja. S posebno Bkrbljivostjo in natančnostjo popisana je Sorska fara, zlasti zgodovinskih podatkov in važnih krajepisnih opazek je v izobilji. — (Mlekarske zadruge v Bohinji.) ZaJnje „Novice" priobČujejo izkaz o delovanji mlekarskih zadrug 1. 1883. Vseh zadrug je devet; Bohinjska Bistrica, Ravne, Bitinje, Ćrešnjica, Nemški Rovt, Nomen, Savica, Polje, Stara fužina. Vse te zadruge so povprečno v 3 do 5 mesecih v skupne kotle oddale 459.320 4 kilogramov mleka, iz katerega se je dobilo 2125'4 kilog. masla, 38.734'8 sira, 19.840-9 skute, 321.518 litrov siratke. Za prodane izdelke utržilo se je 23.869 gld. 83 kr., neprodanih izdelkov pa se je mej zadružnike razdelilo za 6291 gld. 86 kr. Po odbitih stroških ostalo je čistega dohodka 20783 gld. 44 kr., in je dobil vsak zadružnik 62 gld. 98 kr., razdeljenih izdelkov pa je vsak dobil za 83 gld. 86 kr. Zadružniki v Ravnih dobili so za 136 delavuih dnij povprek 129 gld. samo od mleka, katero na noben drug način ne morejo tako dobro spraviti v denar. Korist, velika korist je oči vidna, zato se nam Čudno dozdeva, da 8e v Srednji vasi, v Gorjušah iu v Koprivniku še do sedaj neso odločili za zadruge, temveč, da še vedno po starem načiuu izdelujejo mlekarske proizvode. — (Razpisano je mesto tajnika) pri trgovski in obrtni zbornici v Gorici. Kompetenti morajo nemški in italijauski popolnem, slovenski pa le nekoliko znati, in vender je gotovo, da je na Goiiškem slovenščina neobhodno potrebna in da se brez nemščine prav lahko shaja. Prošnje do konca aprila t. 1 Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 13. marca. Obravnava proti morilcu Schenku začela se je ob 9 l/i uri. Po prečitanej zatožbi začelo se je izpraševanje. Suakim 13. marca. Zjutraj rano prepodila je angleška pehota in topničarstvo sovražnike iz vseh utrjenj. Washingtori 13. marca. Na poziv predsednika Arthura odposlal je generalni odvetnik okrožnico vsem okrajnim načelnikom, po katerej morajo najnatančneje nadzorovati določbe o prevažanji v ladijih, da se zabranijo grozna zlodejstva. Kdor bi proti tem določbam grešil, pozvati ga je v odgovor. U a J novejše vesti. Pri komunikacijskem ministerstvu v Budimpešti vršile so se včeraj obravnave v zadevi novih hrvatskih železnic. Resultat ugoden. Najprej prične se Zagorska železnica, ki bode vezala Oakovee in Zagreb. Potem pride, če možno, še letos na vrsto proga Zemun-Sisek-Reka. Nameravana železnica v Granici in proga Barcs-Pakrac kot podaljšek železnice Budim-pešta-Pečuh prideti pozneje na vrsto po razmeri denarnih sredstev. Iz Kristijanije se poroča, da je kralj določil, da mora obsojeni Selmer iz ministerstva izstopiti, a v posebnem ročnem pismu izrekel mu priznanje ter podelil Serafinov red. Bisniarck je iz Friedrichsruhe včeraj dospel v Berolin. Po poročilih iz Rima je možno, da nastane vsled sedanjega parlamentarnega položaja ministerska kriza. Zbornični predsednik Farini svoje ostavke ni vzel nazaj. Gladstonu se je na bolje obrnilo. občnemu zboru društva „Narodni dom". Vsled sklepa upravnega odbora v seji v 9. dan marci t. I. bode letošnji občni zbor društva „Narodni dom" v T. «Um aprila lHH^l ob 6. uri zvečer v dvorani Ljubljanske Čitalnice z naslednjim dnevnim redom: 1. Predsednikov nagovor. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Poročilo pregledovalncga odseka. 5. Naavet upravnega odbora, da so spremenita §§. 2. in 4. društvenih pravil. 6. Volitev predsednika. 7. Volitev upravnega odbora. 8. Volitev pregledovalncga odseka. 9. Posamični nasveti društvenikov. Vsi p. n. gospodje društveniki so torej uljudno povabljeni, da se udeleže tega občnega zbora v polnem številu. V Ljubljani, v 12. dan marca 1884. Za upravni odbor društva „Narodni dom": Ivan Hribar, Dr. Alf. Mosche, tajnik. predsednik. Umrli so v Ljubljani: 6. marca: Gašper Vrhovnik, branjevec, 40 let, Prod škofijo št. 18, za jotiko. — Jakob Oblak, postrežček, 4(5 let, Marije Terezije cesta St. 10, za kronično tuberkulozo. — Tomaž Klim, umirovljeni davkarski sluga, 67 let, Marije Terezije ceBta Št. B, za jetiko. 7. marca: Helena VVinter, železniškega sprevodnika žena, 46 let, Kravja dolina št. 1, za jetiko. 11. marca: Marija Pavlic, šivilja, 23 let, v liebri št. 9, za plućno tuberkulozo. 12. marca: Fran Brezovnik, kmetovalec, zdaj kazne-nec, 45 let, Ulice na grad št. 12, za kroničuo tuberkulozo. V deželnej bolnici: 5. marca: Matevž Janežič, delavec, 52 let, za pluč-nico. — Anton Perčič, delavec, 24 let, za tifusom. 9. marca: Marija Gorsio, delavčeva žena, 66 let, za mrzlico. 10. marca: Marija Skarza, gostija, 56 let, za pluč-nico. — Fran Lavrih, kajžarjev sin, 6 let, za oslabljonjom močij. Meteorologično poročilo. Dan Čas opazovanja 7. zjutraj 1 is j 1 2. pop." (H 9. zvečer 1 " Stanje Temperatura Vetrovi Mo- Nebo I krina v UHll. z. jz. si. jz. obl. obl. obl. 000 u Srednja temperatura + 10-6°, za 7-8° nad normalom. Tržne cene v EJu!>lja i£ dne 12. marca t. 1. Pšenica, hektoliter . . . Rež, „ ... Ječmen „ . • Oves, „ ... Ajda, ,; ... Proso, „ ... Koruza, „ ... Leča „ ... Grah „ ... Fižol ■ ... Krompir, 100 kilogramov . Maslo, kilogram . . Mast, „ > > Špeh frišen n . . „ povojen, „ . -Surovo maslo, r . . Jajca, jedno...... Mleko, liter...... Goveje meso, kilogram Telečje „ „ Svinjsko „ „ Koštrunovo „ „ Kokoš........ Golob........ Seno, 1O0 kilogramov . -Slama, „ „ . , Drva trda, 4 kv. metre . „ mehka, - „ , gld. I kr. 12 85 20 25 85 85 53 38 88 60 72 85 2 8 62 60 64 40 50 18 23 5 50 50 XDio.xxa.3©is:£i borza dne 13. marca t. L (Izvirno telografićno poročilo.'' i'apirna renta .... ..... Srebrna renta .... ..... Zlata renta........ • • 5° I o marčna renta......... Akcijo narodne hunko ..... 'Kreditne akcije...... London . ..... ... Napol. ........... C. kr. cekini....... s« . . Nemške marke ..... 4°/0 državno erečke i/. I. 1854 250 gld. Državne srečke is 1. 1964. 100 gld. 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta. . Ogrska zlata rei-ta 6°/0...... „ papirna renta f)0/„..... 5°/0 štajerske zemljišč, od /ez. oblig. . . Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 41/«0/© zlati zast. listi . Prior, oblig. Elizabetiue zapad, železuice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke......10O gld. Rudolfove srečke .... 10 „ 79 gld. 75 kr. 80 85 101 SI 95 25 ■ — • 322 40 121 45 9 * 61 V, H 5 n 70 ■ 59 20 m 75 n 170 n — n 101 ■ 75 i» 122 n 15 91 50 C 88 a 40 n 104 H 50 116 ■ — 120 75 n 106 fl 65 ■„ 105 • 25 n 174 • — n 20 50 n Potrtega srca naznanjam p. n. sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, dn je moja preljubljena soproga, mati trem malim otro-čičem, Ivanka Kos, po očetu Gruden, vtorek dne 11. marca t. 1 zjutraj ob 5. uri, v 24. letu svoje dfibe, po dolgej in mučnoj bolezni, previđena a svetimi zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb predrage ranjke je bil danes dne 18. t m. popoludne ob 5. uri. Svete maše zadušnice se bodo brale pri Sv. Barbari in pri Sv. Križi na pokopališči. Prerano umrla naj bodo priporočena v blag spomin in molitev. V Idriji, dne 18. marca 1884. Henrik Kos, soprog. Ivanka, Vinko, Franjica Kos, otroci. (166) Pridelovalcem hmela! iše hmelove sadike Najbolj prodaja po ceni (165—1) Ignacij §cheweM v Žtitccl (Nnaz). JAKOB BURGER, koncesij oniran zidarski mojster, v Šiški »t. 5M>. (150—2) priporoča se za napravo Btavbenih na6rtov (planov) in proračunov, prevzame in izpelje povsod vsakatera zidarska dela po mogoče nizkih cenub. HVfOI »S-S'i^ 9pfpN BUTOVI SfTOV* *5S4 WQ V Narodne j Tiskarni" se dobiva: ll 1 V1 Vf l\ 1 io naši časna Spisal * " „« Stat nominis umbra. ('ena 70 kr., po pošti 5 kr. već. Slcla.d."be. zložil F. S. Vilhar. Prva knjiga teh skladu!), koje so že do sedaj v slovanskem svetu nemalo senzacijo vzbudile, dotiakanu 1[ je. Po zadržaji zanimiva je za vsacega, koji se z I glasbo ali petjem bavi; ona obsegu: I. sauiospeve, 1, II. moHke zbore, III. meftane zbore in IV. jj Mkludb«' zh glasovir. [L Knjiga ju vrlo okusno opravljena ter imit na ve-r1 likem formatu 92 stranij. Prodava jo v Ljubljani * kujignrnu J. (»iontini-jeva po 2 gld. 40 kr.; dobi se pa tudi pri skladatelji samem v Karlovci (Hrvat, f ska) po 2 gld. 20 kr. (160—1 5000 1 (788—25) (po 3—4 metre), v vseh barval), za polno možko obleko, pošilja po poštnem povzetji, ostanek po 5 gl. li. Storcli v IIi*mi. Ako bi se blago ne dopadalo, ae more zamenjati. lOtleka na obroke!! I J Marialulferstrasse 25. t t Obleka za gospode. ■ Obleka za dame. t X Ogrtači, | Pomladanska obleka, ♦ J spomladanska obleka, i dežni plašči, t salonska obleka itd. j ženska ogrinjala itd. Hodno, reelno, ceno £ prodaja tudi v provlucije na liieMeeu«' obroke £ že dolgo let obstoječa In sloveča prodajalni« u narejene motike iu iengke obleke M. W0LF, DUNAJ, "T7"I., Marialiilferstrasee S S. Nataučneje vsakemu naročevalcu pismen o. Izdateli in odgovorni ureduik: Ivan Železnikar. Lastnina in tisk „Narodne TiBkarne".