Največji slovenski dnemik v Zdniienih državah V«U» zrn Tse leto ... $6.00 Za pol leta ..... $3.00 Za New York celo leto . $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 n GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. TELEFON: CHebea S—3878 NO. 117. — ŠTEV. 117. The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. T., under Act of Con«reM of March 3, 1879 TELEFON: CHekes S—X87S NEW YORK, TUESDAY, MAY 19, 1931. — TOREK, 19. MAJA 1931 YOLUME RAZSODIŠČE BO RAZSOJALO 0 CARINSKI UNIJI utvinov je predlagal naj se sklene splošno gospodarsko premirje Nemčija in Avstrija sta se zadovoljili s predlogom angleškega zunanjega ministra. — Francija in Cehoslovaška sta pomirjeni, ker so zastopniki Nemčije in Avstrije obljubili, da se bodo brezpogojno pokorili pravoreku sodišča. — Schob-er je zatrjeval, da zavezniki ogrožajo suverenost Avstrije. — Tesnejši gospodarski odnoša-ji med Rusijo in kapitalističnimi državami bi odpravili depresijo. 2ENEVA, Švica, 18. maja. — Na tukajšnji mednarodni pozornici sta se danes završila dva važna dogodka. Avstrija se je sporazumela z evropskimi velesilami naj se sporno vprašanje glede nameravane carinske unije med Nemčijo in Avstrijo predloži mednarodnemu razsodišču v Haagu. Maksim Litvinov, ruski komisar za zunanje zadeve, je predlagal kapitalističnim državam, naj sklenejo s Sovjetsko Unijo pogodbo glede gospodarskega premirja. Juridična odredba glede nameravane nemško-avstrijske carinske unije je bila uveljavljena na seji sveta Lige narodov. Tozadevni predlog je stavil angleški zunanji minister Arthur Henderson. Največji nasprotnici carinske unije, Francija in Cehoslovaška, sta se nekoliko pomirili, ker so zastopniki Avstrije in Nemčije svečano izjavili, da se bodo brezpogojno pokorili odloku haaškega razsodišča. Hendersenov predlog so podpirali: nemški zunanji minister Briand in italijanski zunanji minister Dino Grandi. Haaški tribunal je bil pozvan, naj zadevo čimprej reši. Kot domnevajo, bo rešena še to poletje. Avstrijski zunanji minister Johann Schober je soglašal s Hendersonovim predlogom, istočAsno je pa tudi odločno branil ravnanje svoje dežele. Zavrnil je trditev Francije, da nameravana carinska unija krši ženevski protokol, ki jamči Avstriji neodvisnost. Nameravana pogodba ne poverja Nemčiji vodstva nad gospodarsko politiko obeh dežela, ampak - imata tako nemški kot avstrijski parlament tudi vbodoče pravico sklepati carinske pogodbe z drugimi deželami. j — Poudariti moram, — je dejal Schober, — da temelji ta pogodba na absolutni enakopravnosti obeh narodov. Avstriji bi pod nobenim pogojem ne postavila na kocko svoje gospodarske neodvisnosti. — Ako so velesile glede te zadeve tako v skrbeh, da odrekajo Avstriji pravico sklepati pogodbe, se zamore reči, da je naša gospodarska neodvisnost uničena. Seja sveta Lige narodov se je odgodila do jutrišnjega dne. Kot govornik je bil na programu tudi čehoslovaški zunanji minister Beneš, pa ni prišel do besede. Litvinov je stavil svoj senzacijonalni predlog glede splošnega gospodarskega miru v popoldanski seji panevropskega študijskega odbora. Sovjetski zunanji minister i. je opisal ugoden razvoj sovjetskega gospodarstva, dočim vlada po vsem kapitalističnem svetu velika depresija. Odločno je zavračal trditev, da takozvani 'dumping' ruskih produktov škoduje svetovnim tržiščem. — Ako bi nastali med Sovjetsko Unijo in kapitalističnimi državami tesnejši odnosa j i, bi bilo kmalu konec depresije. Rešitev problemov ne leži v prednostnih tarifi h, pač pa v enakem ravnanju z na kubi se pripravlja nova vstaja Oblasti so aretirale trinajst vstaških voditeljev v Santiago, nadalj-ne pa zasleduje vojaštvo v Santa Clari. HAVANA, Cuba, 18. maja. — Iz rajnih mest poročajo, da so se člani nacionalistične stranice dobro preskrbeli z orožjem ter da snujejo vstajo /proti Obstoječo vladi. Več armaidnih častnikov je bilo poslanih v .provinco Smtu Claro, z naročilom, maj izslede vstaške voditelje. Ko so izvedeli o njihovem prihodu, so pravočasno p^oegnili iz mesta. Častniki jih vztrajno zasledujejo. Iz Santiaga poroč-ijo, da ie h?io aretiranih tam trinajst oseb, ki so obdolžene zarote. Sdeoro vsi so u-gledni člani nacijonalisbične stranke. HAVANA Cuba, 18. maja. — Razburjenje, ki vlada v tukajšnjem mestu, zrtači, da lahko iztfruhne vsak hip revolucija. Več aeroplanov je bilo poslanih v vzhodnjl del Kube, odkoder je dospelo pordjilo, da so se že pojavili nemiri. Mesto je bilo ponoči brez razsvetljave. p0ned0l2nem obsojeni bo oproščen Priznanje pravega storilca ga je rešilo pred petnajstletno ječo. — Zaprt je že par mesecev. AUBURN, N. Y., 18. maja. — 24. letni Jotseph Medaa je bil pred par meseci zaradi ropa obsojen nad r°t-najsrt let ne 14. aprila je pruvizorirni predsednik Alcala Za-itiora, ki je bil maloprej izpust'en iz ječe, kamor so ga bile posale kraljeve obkisti zastran njegovega protimonarlii-stirnega delovanja, izjavil z velikim ponosom, da je "novi režim iieomadeževano dete nekrvave revolucije**. Ta domneva se je pa kmalu izkazala kot temeljito iiaparna. Prišlo je do prelivanja krvi, ]>ožigov in drugih nasil- stev. Provizorieno vlado tvorijo soeijalisti in člani republikanske stranke. Pred dobrim tednom so pa žareli monarhisti izvajati svoje delavnosti. Pred dobrim tednom se je začelo vršiti nasilje za nasiljem. Xa»tančnega vzroka se še danes ne more pojasniti. Nekateri pravijo, da so povzročili nasilja revolueijo-narni republikanci, ki so dosti pretrpeli pod starim režimom ter so prepričani, da mora biti vsako strmoglavljenje vlade zvezano s krvoprelitjem. Nekateri pa zvračajo krivdo nil nionarliiste. Provizorif-na vlada je pa naprtila komunistom in mo-narliistom krivdo za požiganje cerkva in uničevanje cerkvene lastnine. Po njenem zatrdi hi so se zvezali v namenu, da diskre ditirajo novo republiko izven Španske ter da vzbude pred junijskimi volitvami med prebivalstvom čimveč razburjenja in strahu. Kraljevi pristaši so namenoma izzvali anarhiste, lioteč vzbuditi v narodu zaupanje v kralja, kateremu je bila izrečena pri volitvah dne 12. aprila splošna nezaupnica. » JUBILEJ STEARINOfVE SVEČE. Pittsburgh, Pa. Dolžnost -veže pevsko društvo "Prešeren", da se javno zahvali za naklonjenost, katero ste mu izkazali z vašo udeležbo in proslavili 20. letnico njegovega obstanka. Zahvaliti se moramo tudi trebak> je par ur, predno jio je zopet našel. "Ladja, ki je nas vozila po jezerih, je bila neka stara škatlja, že poprej napolnjena s potniki, izmed katerih mnogi so bili pijani in pre-p rljivi. Bilo je za nas nemogoče iti v podpalubfje, morali smo ostati na krovu in "trpeli strašno od mraza in dežja. Na St. Clair jezeru je naša ladja zadela na skalo pod vodo in je trefbalo celega dne, predno smo mogli nadaljevati vožnjo". Skupina je nadalje potovala po kanalskem čolnu. Nekdo -je tv Chi- | Peter Zgaga | hagu kupil peč in ta je bila pravcat blagoslov nat tridnevnem potovanju do Peru, približno sto milj od Chicaga. Od tam je trebalo še kakih 60 milj v notranjost in večina izmed nas tje šla tja peš, dočim smo najeli nekoliko vozov za bolj slabotne potnike in za prtljago. Ali tudi ta zadnji odstavek dolge Odiseje je bil razburljiv in nekoliko tragičen. Ženske ki otrobi so sedeli na vrhu prtljage na vozovih in moški so tekali db tstiuni, pripravljeni seljenci sa stavili ta jedila, dostikrat da !p:ma«ajo' ako se wz Prekucne Blizu ipekega mosta sta dva voza trčila skuipaj in eden se je zvrnil v reko. Eden je .umrl in drugi so bili v svoje čepice, predpasnike ali druga oblaičila, ne preveč snažna". Težave (priseljencev, ki so bili namenjeni v notranjost niso bile pri kraju s prihodom v -luko. Farmarji, ki so potovali v Illinois, Wisconsin ranjeni. V nekem drugem vozu je neka« ženska rodila dete. Drugi dan sta mati in novorojenček bila na vrhu voza. Prišli smo do cilja sredi ga v onih časih, predino ni iznajdba-brezžičnega brzojava odpravila mogočnost takih 'tragedij. Zadnja nezgoda te vrste se je zgodila leta 1893 iko je parnik "Naronic" od White Star Line izginil brez sledu na svoji prvi vožnji iz Liverpoola v I New York. Mnogo dru/*ih parnikov in jadrnic, na katerih so priseljenci potovali, se je potopilo ali zgorelo na morju im dostikrat je minulo mnogo mesecev, predno se je kaj doznalo o njihovi usodi. Potovanja čez ocean v dnevih pred brezžičnim brzojavom je bila kaj nevarna stvar v primeru s sedanjimi in bližnje pokrajine, potovali so po strašnega meteža. Mislili smo ,da ladji do Albany, od tam po Erie ka- pridemo do lepe naselbine. Mesto nalu do Buffalo, odkod so se vkr- tega je bila tam le prerija in kaka cavali v lalje po velikih jezerih, tja koča sem patja. Bili mo "doma" po do Chicaga in drugih kraljev. Šved- dolgem potovanju, ali je bilo treba ski priseljenec pravi nadalje v svo- še le agraditi ta dom. Na to se je jih spominih; "V New Yoirku je vsak izmed nas plačal osem dolarjev za vozni listek do Chicaga. Natnpali so nas v rečni parnllk, kjer smo 'bili vso noč brez spanja, ker ni bilo prostora, da bi se človek vlegeL Prihodnje jutro, ko je Toilo še mračno, megleno in mr-zlo, dospeli smo v Albany. (Našo prtljago so kar razmetali ma cesto. Naš tolmač je izginil, ko smo ga na.j-vetč potrebovali. Končno se nam je posrečilo priplaziti *ai in fc sosed- hotetov, je stvar T^asn^a ta po- niih naselbin Ste vaM]eni. da nas' f^fJl, , „ , lo (Ddorej — zlasti za priseljence — posetite 30. maja od 2 uri popol- 'P*^1^ _ dne v Slovenskem Narodnem Domu. Program bo vkratkem priobčen. Na veselo svidenje v soboto, 30. maja! Special Interest Accounts Vsak, kdor še nima vloge pri nas je vabljen, da se pridruži mnogoštevilnim našim vlagateljem, ker pri nas je denar VARNO naložen in ga zamo~ re vsak vlagatelj dvigniti vsaki čas, brez vsake odpovedi, kar je v gotovih slučajih velike važnosti. Vloge obrestujemo po A°/o in obresti teko od vsakega prvega v mesecu naprej in se pripišejo h glavnici vsakega 1. januarja in julija. Sakser State Bank irony ow the state or new v^mc - MKW TOM. K. X. falu nismo mogli najti ladje, ki bi j - nas pripeljala v Chicago. Kot čre- j i. b., Johnston, Pa. — Ako preda ovac stali smo na cesti sredi dež- , bivate že pet let v Združenih držaja. Nekdo je izgubil svojo ženo na • vah, vam ne more nič škodovati. Matija Leskovec. POZDRAV Predno odpotujem s parnikom lile de Prance" se enkrat .pozdravljamo vse rojake in rojakinje sirom Amerike, posebno pa brata Johna in Vincenta v Sudbury, Ont. Hvala lepa družini Marolt, ker so nas spremili na kolodvor v Elkland, Pa. Nasvidenje v stari domovini! Družina Joe Urbane. " na peti v Drnor/o pri Krškem. r KDOR ŠE NIMA SLO VENSKO-AMER1KANSK1 KOLEDAR u uro mu CENA 50c Po zanimivem ž t i v u presega vse dosedanje. BLAZNKOVE PRATIKE sa lete 1931 CENA 20 CENTOV ne za (zabavo, ampak nekaj neprijetnega, ali neizbežnega, na kar se je rado pozabilo, je človek srečno dospel na suho zemljo. Sanitarne razmere so bile neiz-recno slabe. Dostikrat se je dogajalo. da so nalezljive bolezni, zlasti koze, izbruhnile med potniki. Mnogo ljudi 'je umrlo na poti in ostali so morali čaikati dolgo časa v kvarantini, predno so bili izpuščeni. Slovite ameriške jadrnice, "Clippers", ki so prenašale mnogo priseljencem preko oecana, so bile redkokdaj v stanu sprejemati seč kot 50 potnikov prvega in "drugega razreda. Ali v podpalubje, "steerage", so nakrcafle 800 do 1000 potnikov tretjega, razreda. Dvajjset dni je približno trajala hitra vožnja te Uver-poola v New York. Večinoma je to pomenjalo dvajset dni žtarljenja v Naj naroči, dokler jih imamo Se v zalogi. / < CENA DR. KERN0VEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Berilo mousi sumom KNJIGARNI GLAS NARODA . I Ai W«H It Mft DUNAJ, Avstrija, 16. maja. — Danes zijutratf so našli znanega ki-paitja Bawrga mrtvega. Policija domneva, da igre v tem slučaju za samomor. Kipar je (trpel že več let na neki neazdravjivi želodčni bolezni. Bawig je bil pred kratkim v Zdr. državah, kjer je delal dekoracije za neko gledališče. Kmetica v lekarni: — Prosim vas, gospod lekarnar, da natanko zapi-šece na steklenico, katera je aa mojega moža in katera je za konja, da ne bo pomote. Le pomislite, Če bi ravno sedaj, ko je največ dela, poginil konj! * LISTNICA UREDNIŠTVA. VABILO K PREDSTAVI KATERO PRIREDI SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO 46 V NEDELJO 24. MAJA Začetek točne ob 4. uri popoldne. na 62 ST. MARKS PLACE, NEW YORK V KORIST DOMU SLEPCEV V : LJUBLJANI : 1. 2. 3. 4. 5. SPORED: Blejskemu jezeru — poje mešan zbor 44Bleda" Pomlad, V. Vodopivec—poje mešan zbor "Bleda1' Slovan na dan! Anton Schwab — poje moški zbor "Slovan" Slovenski svet ti si krasan, H. Volarič, — poje moški zbor "Slovan" "DOMEN" ' Narodna drama v 5. dejanjih. Osebe: DOMEN----------VINKO OVCA ANKA----------TONČKA JUVAN JUREC-----------JOHN MAČEK SOVA----------AGRICIJ JERMAN URH----------FRANK STARIH A META-----------HELEN KAPLA JERICA----------MINKA SRŠEN ŽUPAN--------FRANK KERŠMANC KERdEVAN) SKENE )-------GERALD GOSTIČ SPILKIN JOŽEK-----FRANK KERŠMANC KLEMEN--------TONY CERNKOVIČ TENKOR---------i--FRANK VOYSKA GOLOBEK---------LUIS PELICH V Bunč----------FHJP MAZOVEC ANŽE ) FRANCE)------------MIRKO CERAR IQFLA SLOVENSKI ORKESTER Po predstavi prosta satova. Za drugo, kar spada k takim prireditvam, bo vse preskrbljeno. — Za obilno udeležbo se v imenu Slepcev in dr. "Bled'' uljudno priporoča — ODBOR — Dežnik ste zlomili ob glavi svojega moža? Ali obžalujete svoje dejanje? — Seveda mi je žal, fjosped sodnik, aajj sem daJa za: dežnik 3 dolarje. * — Kako se ikajj počutiš v zakonu? — Imenitno! Imam tako tiho, »pošteno, zvesto in diskretno ženo.... — Hm, ce jo pogledam, bi ti skoraj ne verjel. — Pst! Stoji tu v sosednji sobi in posluša skazi luknjico v ključavnici. * — Če mož resnično ljubi svojo ženo, se niji na ljubo odvadi kaditi, — je rekla. — Da1, res je. Tioda te ljubi fcema svojega moža tako, kakor bi morala ljubiti tistega, ki bjo proteste, ker nekaj mora biti že gnilega v naši bivši domovini. Dvomljivo pa je, če so vkljub svojim odličnim lastnostim dovolj skrbno informirani o svetovnih do-godijajih, ker ikako bi mogli v protestu navesti: "Jugoslovanska vlada persekutii-a svoje narodne manjšine (Hrvate se pač ne micre šteti med narodne manjšine. Op. pls^a), s tako trdestja, ki v svoji grozovi-to?ti nima para v današnjem civiliziranem svetu". Ali je tem možem kaj znanega o trpljenju in peklenskim poniževanju našega narodi v Primorju, o duševnem trpljenju internirancev po italijanskih ctokih ter razne politične perseScucije, ki so na dnev- j nem redu pod Musolinijevim režimom? Da tega ne bi vedeli ,je skoraj ne-vrjetnp. Vemo tudi, da ne gredo tako daleč, da ne bi Italijanov prištevali med civilizirane narode. Ne preostane nam torej drugega kot domnevati, -da je to dokaz, da so sovražniki Jugoslavije marljivo na defcu za doseijo svojih ciljev. Dolžnost jugoslovanske vlade je, da se pred svetom opere teh težkih cfodpdžitev. Ako pa tega ne more storiti, je to nekaj groenega. Teptani so cz okovano Mussolini j evo peto ter zatiram ppd lastnim režimom. razsulo v heimwehru KITAJSKI ZID Kitajski zid ali kakor ga imenujejo Kitajci van-li-čang-riong je sicer največja stavba na svetu, v resnici, je pa dolg samo 2450 km ali 5000 li. Zgrajen je bil v obrambo Kitajske pred vpadi barbarov s severa in dogradili so ga v 3. stoletju prsd Kristusom. Kot gradbeni materijal so rabili večinoma kamen, nekaj je pa vmes tudi opeke in gline. Zid je povprečno 16 m visok in 8 m debel. Doikler je bil še v raibi, je bilo na njem 25.000 stolpov ki 15,000 lin, od katerih je ostalo še zdaj, po 2200 letih, okrog 20,000 stolpov, kar je pač najboljši dokaz, kako solidno so iTradrli v starodavnih časih. Kitajski zid je bi velikega pomena ne 'samo za Kitajsko, temveč tudi aa; Evrcpc. Kitajsko je rešil, da je niso preplavili Mcngoli in odveč je postal šele. iko je zavladala dinastija Msmdžu. Evropi je postal kitajski zid usoden zato, ker so se mongolske horde obrnile cd njega proti z3padu in povzročile s tem preseljevanje narodov. KNJIGE VODNIKOVE DRU2BE SO RAZPRODANE Sprejemamo pa članari-nino za bodoče leto. Članarina znaša »i.— Člani dobe potem knjige po pošti naravnost iz Ljubljane. Uprava "G. N." ČEVLJAR POSLANIK Vodstvo sovjetske trgovske misije v Parizu, ki je prav za prav poslaništvo in ki Je tudi nastanjena v bivši poslaniški palači, je prevzel zdaj tovariš Breslav, po poklicu čevljar. Zastopstvo sovjetske Rusije v Parizu je zdaj zelo zelo omejeno. Šteje namreč samo še 70 u-radnikov, dočim jih je imelo pred dvema letoma še nad 800. Posla-niška palača je zasedena komaj do tretjine. Novi gospodar v bivši ruski poslaniški palači v Parizu je hotel dati palačo v najem, pa se ni oglasil nihče, ki bi hotel pod sovjetsko streho. Ljudje se boje te palače kakor vrag križa. Tudi bolj še viška banka v Parizu (Trgovska banka za severno Evropo) ima zdaj čudnega šefa. Vod jo bivši član tajne policije Campe-nius. Njegov prednik Muradan je bil odpoklican v Moskvo, ker je bival v Parizu že dve leti. To je pa največ, kar dovolijo bolijševlki svojim uradnikom, kajti če bi jih pustili v inozemstvu nad dve leti, bi postali po njihovem mnenju prav taki madomeščani, kakor so ljudje zlasti na aapadu. pozor, rojaki Iz naslova na listu, katerega pre. jemate, je razvidno, kdaj Vam je naročnina pošla. Ne čakajte toraj, da se Vas opominja, temveč obno. vite naročnino ali direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov POZIV! Vsi naročniki katerim jev oziroma bo v kratkem posla naročnina za lisi, so naprošeni, da jo po možnosti Čimprej obnove. — uP rmva CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar San Francisco, Jacob Laushln COLORADO Denver, J. Schutte Pueblo, Peter Culig, A. Saftič Salida, Louis Costello Walsenburg, M. J. Bayuk INDIANA Indianapolis, Louis Banich ILLINOIS Aurora, J. Verbich Chicago, Joseph Blish, J. Bevčič, Mrs. F. Laurich, Andrew Spillar Cicero, J. Fabian Joliet, A. Anzelc, Mary Bambich, J. Zaletel, Joseph Hrovat La Salle, J. Spelich Mascoutah, Frank Augustin North Chicago, Anton Kobal Springfield, Matija Barborich Waukegan, Jože Zelene KANSAS Girard, Agnes Močnik Kansas City, Frank Žagar MARYLAND Steyer, J. Černe Kitzmiller, Fr. Vodoplvec MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit, Frank Stular MINNESOTA Chisholm, Frank Gouže, Frank Puceij Ely, Jos. J. Peshel, Fr. Sekula Eveleth, Louis Gouže Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John Povše Virginia, Frajkk Hrvatich MISSOURI St. Louis, A. NabrgoJ MONTANA Klein, John R. Rom Roundup, li. M. Panlan Washoe, I«. Champa NEBRASKA Omaha, P. Broderick NEW YORK Gowanda, Karl Stmisha Little Falls, Frank Masle OHIO Barberton, John Balant, Joe Hiti Cleveland, Anion Bobek, Chas. Karllnger, Jacob Remlk, Math Slapnik Euclid, F. Bftjt Girard, A'r>Vn Lorain, Louis Balant in J. Kumše Niles, Frank Kogovšek Warren, Mrs. F. Rachar Youngstown, Anton Kikelj OREGON Oregon City, Ore.. J. Koblar PENNSYLVANIA Ambridge, Frank Jakše Bessemer, Mary Hribar Braddock, J. A. Germ Bridgeville, W. R. Jakobeck Broughton, Anton Ipavec Claridge, A. Yerina Conemaugh, J. Brezovec, V. Ro_ vanšek Crafton, Fr. Machek Export, G. Previč, Louis Zupan, čič, A. Skerlj Farrell, Jerry Okorn Forest City, Math Kamin Greensburg, Frank Novak Homer City in okolico, Frank Fe_ renchack Irwin, Mike Paushek Johnstown, John Polanc, Martin Koroshetz Krayn, Ant. Tauželj Luzerne, Frank Balloch Manor, Fr. Demshar Meadow Lands, J. Koprivšek Midway, John Žust Moon Run, Frank Podmilšek Pittsburgh, Z. Jakshe, Vine. Arh, J. Pogačar Presto, F. B. Demshar Reading, J. Pezdirc Steelton, A. Hren Unity Sta. in okolico, J. Skerlj, Fr. Schifrer West Newton, Joseph Jovan Willock, J. Peternei UTAH Helper, Fr. Krebs WEST VIRGINIA Williams River, Anton Svet WISCONSIN Milwaukee, Joseph Tratnik in Jos. Koren Sheboygan, John Zorman WEST AT.T.TS Frank Skok WYOMING Rock Springs, Louis Taucher Diamondville, Joe Rolich Takqj ipo raasulu mionarhije so bili nastali na Štajerskem. Koroškem in Tirolskem — Heimat-shutzi, ki so imeli prav določen namen in pomen. Z leti konsolidacije povojnih razmer so postajale te doni aivinske straže čedalje ibolj brez pomena. Toda Mussolini j evi emi-sarji so našli pot do njih in pridobili so gih za avanture v slučaju kcnflik.a z Jugoslavijo. Faks:mile pogodbe v "Arbeiter Zeitung" dokazuje, da smo imeli napravljen načrt, kako bi omogočili italijanski vojski prehod po Dravski doFni do sedanje nemiko-jugoslovanske meje nad Mariborom. Po črnem petku 15. julija 1927 ko je pogorela justična palica nu Dunaju, je postajala ta nevarnost čedalje večja, kajti socijalisti so s tisto nesrečo dali povod meščanskim slojem, da so se ii zviželi čudovito hitra in uspešno organizirati za odpor preti; socijalisftrčnim vojaško organiziranim četam. Heim-wehrovski .polki so rastli kakor gobe po toplem dežku in vsa vel:ka industrija je smatrala za svojo dolžnost in v svojo varnost, da žrtvuje velike milijone zi razmah tega na-depclncga pokreta. Vsi pogoji so bili torej dami za nagel in nevaren pokret proti socijalističnim organizacijam. Tcda heimwehrovskrm voditeljem je le prekmalu zrastel greben in kur tekmovali so mod seboj v demago-;tvu in domišljavosti. Čiiaielji se spominjajo, ikako so hoteli celo parlamentu d ktirati, kako mora ustavo spremeniti, kakšen voliven red mora odglascvati itd. Vlade so pa-lale vslod diktaoture heimwehrov-stva in končno sta celo dva njihova voditelja prišla /v Vaugoinovo minstrstvo. Ali kmalu je bilo te glerije konec. Za to je akrbel najbolj glavni vodja knez Starhemberg, o katerem je šel glas, da ima sicer trinjast gradov (Schlnsser), ali enega ima vendar £:emal:\ tii-tega čez usta (Schloss -ključavnica). S svojo brbljavostjo je sproti vse pokvaril, kar so najboljši ustvarjali. Že takrat ko je Starhembsrg izsilil stranko, da mu je poverila glavno vodstvo, se je izreklo veliko prej vplivnih in zaslužnih voditeljev proti njemu. Začelo se je ribanje, ne-vo^rljivo Tovarenje med vaditelj i j ki je Todilo dan za dnem nove odpadnike, da so cele skupine odstopale in se združevale v posebne organizacije, celo s posebnimi imeni. Tako cepljenje so pospeševali čedalje bolj očitno vplivni peliriki krščansko-socijalne stranke in pa Landfoundovci, 'ki so si bili ustanovili celo lastno organizacijo v obrambo svojih strankarskih interesov. Heimwehrovska voditelja sta odpadla ie sedanje vlade in vpliv stranke je začel rapidno padati. Dan na dan nove cepitve, novi odpadniki in končno je prišlo tako daleč, da je moral celo Sterhemberg pre-pustito vrhovno vodstvo.— štajerskemu dr. Pfrimerju, naj on reši pcftaipljajočo se -barko. Bogati knez je namrelč. zaičel finančno bolehati, in mati njegova, ki je krščansko-so-cijaina Bundesratin, je dala še milostni sunek, da je sinček neslavno dokončal svojo heimwehrovsko ka-rijero. List "Abend" je zapel pesmico: "Gestenn Putsch — heute futsch", in taiko so tudi dozdeva resnično. Tako imamo torej heimwehrovske informacije: Heimwehr pod okriljem Starhemberg-Pf rimer, ki je precej proti krščanskim socijalistom orijentirana. — Potem Heimwehr pod vodstvom tirolskega dr. Steidla, ki bi hotela biti nad strankami, in končno Heimwehr pod vodstvom Fey a in Raaba, ki sta povsem v- vodah krščanskih socijaiistov. Za na-mdSek je nastal še razkol med dr. Pfrimerjem in štajerskim deželnim poglavarjem, vsemogočnim dr. Rin-telenom. Primer je izključil iz heim-wehrovskih vrst celo vrsto odličnih Rintelenovih pristašev, a ti so zopet njega izključili. Naibalj divje se obnašajo v taiko-rvani "Eisenbabnerwehr", ki je bila še pred kratkim najbolj brezoib-sirnn skrajna levica pod vodstvom Hi 'ns Stcckerja in železen obroč v raitaljcnih kneza Starhermerga. Iz te ciganizacije se je rodila nova: Ei£cnbahnerwehr Oesierreichs. — Ustanovitelji so bili 1. maja v Lin-zu v=i izključeni z vrst heimwehrov-stva. ČUDEN VZROK VOJNE V starih časih je zadostovala za vojno večkrat malenkost, ki ni bila vredna, da bi človek petočil zaradi nje nekaj kapljic črnila, kaj šele krvi. Ko je bila Italija še razdeljena na male kneževine in vojvo-dine, ki so se med seboj sovražile, sta pobegnila leta 1006 dva vojaka iz Modene iz taborišča svojega gospodarja in poveljnika mesta Bo-logne. Da bi se beg posrečil, sta vzela s seboj veliko vedro in ga nesla nalašč mimo poveljnika, kakor da gresta v njem po vodo. Tako sta srečno pobegnila in prispela na ozemlje Modene. za spomin sta pa vzela s seboj ukradeno vedro. S tem pa ni bila zadovoljna Bologna, kar je razvidno iz pisma, ki je bilo takoj poslano gospodarjem Modene in v katerem so gospdarji Bologne energično zahtevali, naj nemudoma vrnejo ukradeno vedro. Modena s: je pa tak način občevanja prepovedodala in vedra ni hotela vrniti. Bologna je ponovila svojo zahtevo še energičneje in Modena je odgovorila v enakem tonu, toda vedra ni hotela vrniti. Posledica je bila, da je napovedala Bolcgna Modeni vojno. Kmalu so ss začele krvave bitke, vojaki so plenili mesta in vas:, mučili in morili nedolžne ljudi ter skrunil ženske, ne da bi se obrnila zmaga na to ali on: stran. Slednjič sta se sovražnika sporazumela in naprosila sardinskega kralja, sina nemkega cesarja, Henrika II., naj odloči o sporu. Ko se je pa postavil kralj na stran Modene, Bologna zopet ni bila zadovoljna in sklenila je kaznovati kralja in polastiti se njegovega kraljestva. To se ji je res posrečilo, kralj je bil ujet in v Bologni so ga vrgli v ječo. Zaman je ponujal nemški cesar za osvoboditev svojega sina kot odkupnino tako dolgo zlato verižico, kakor je bila dolga takratna meja Bologne. Bologna se je hotela osvetiti. In tako je moral preživeti sardinski kralj v ječi celih 22 let do svoje smrti, vkovan na rokah in nogah. Njegov oče je bil že davno mrtev, ko je smrt rešila sina strašnih muk. Ta čas je bila pa končana tudi vojna med Bologno in Modeno, ne da bi bil kdo zmagal. Obe državici sta bili tako izčrpani, da sta morali položiti orožje. Vedro, ki je povzročilo toliko gorja, je bilo pa razstavljeno v Modeni v železni kletki, kjer ga lahko tujec še zdaj vidi. 18BinM8ilMfiiiilM I ii:: ni: mu! uii i siiiiut čilimi im i m iMttuuu^Eiiuii liEzuni^iiinniifinciiin riiniLni Mali Oglasi imajo velik uspeh Vsak zastopnik izda potrdilo za svoto, katero je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo. Naročnina za "Glas Naroda": Za eno leto f6.; a za Mrl mesece $S.; $1.50. Ne« York City Je $7. celo leto. Maro&iioft aa Kvropo i* tn. : ccfefeto. pol leta $3.; zaT četrt leta S Prepričajte se! *G L A ■ H A K O D Aa NEW YORK, TUESDAY, MAY 19, 1931 ' «h« LARGEST SLOTEKfl DAILY tal U. S. M. llimiinniiiiiiiiiiiiniHHHimiimimiiiig Frieda Sorrensen 111.......................ROMAN IZ ŽIVLJENJA- «■■■■■■■■■■■—■■■—■■ Za Glas Naroda priredil G. P. mu CE FANT ZAMENJA VRATA 28 (Nadaljevanje.) — Ah, teta mi nimamo nikakih skrivnosti med seboj. Jaz sem povsem odkrito rekla Rulh, da ljubim Jurija. Pri tem bi se gotovo izdala! Frieda se je dvignila ter (stopita bližje k Ellen. — Ali misliš ti? — je vprašala z trdnim povdaikom. Pogled, katerega je zapičila ipri tem v Ellen, je bdi slednji strašno neprijeten. Kljub temu pa ga je vzdržala. . — Gotovo mcrnim to! Frieda je zagrebla svoje nohte v dlun svoje roke, kajti drugiaie bi ne mogla ostati tako mirna. Pričela je hoditi parkrat gorindcl po sobi. Končno pa je zopet obstala pred mlado deklico, ki ji je sledila z očmi. — Ali si dom:šljašT da ljubiš Volkmaiya? — Domišljam? Ah, teta, to ;je resnica, ne domišljija. — Potem mi mera biti žal zate, — je rekla Frieda trdo. — Žal? Zakaj? — je vprašala Ellen otroško svojeglavna. — Ker ljubi Jurij Volkmar Ruth! Ti nimaš nobenega upanja! Eilen se je smehljala ter se zvijala kot inačic*. Tet-a, tukaj se moram v resnici smejati! Ne, zame ti ni treba skrbeti! Dc-k'tor VoLkmar je megoče prijateljski razpoložen tudi proti Ruth, a v resnici ljubi le mene! Mož, ki ljubi dcikle, ne gleda tako, Sedaj vem, da ga Ruth ne ljubi in jaz si bom resno prizadevala pridobiti njegovo ljubezen. Kaj ne, teta, sedaj lahko razumeš? Tebe imam na svoji strani. Dvi:m:li se je ter objela Friedo s svojimi vitkimi rokami in sicer tako močno da se ji je mogla le s težavo ubraniti. Polna nezrr;cžnega srda radi gotovosti, da je ta prebrisana stvar nevarna nasprotnica, katere ne bo mogla premagati, se je Frieda pustila poljubljati. Frieda je pestula dalekovidna vsled svoje lastne bolesti. Kaj pa ji je pomagalo? Uvidela je. da nima nobenega, pomena reči še nekaj Ellen glede tega. Tako priprosto ni bilo več mogoče raevozljati voelja, katerega je Kima po mug a la plesti. TRINAJSTO POGLAVJE. Prihodnjega pcpcldne je priiel Jurij, da odvede sestri na iaprehod ko- dogovorjeno. Ruth bi najraje ostalu dema, kajti bila ji je naravnost muka videti Jurija in Ellon skupaj. Po pogovoru z Ellen je še bolj skrivala svoja čustva kot poprej. Jurij je bil itkrajno čudnega razpoloženja. Prej se ni brigal za ženske. Nato pa je stopila Ruth v njegovo življenje. Občutil je zanjo neko g,crko, prisrčno Ičustvo, ki se je polagoma poglabljalo. Konec no je bila tako spojena z njegovim mišljenjem in občutki, da je hrepenel po njeni navzočnosti. Čisto polagoma mu je postalo jasno, da je ljubezen, kar je občutil z« Ruth In postalo mu je jasno, da mora post-ti njegova žena. Na;o pa je naenkrat prišl-a Ellon. To lepo bitje, ki ga je mikalo, je vzbujalo v njem čudne icbčutko, kakorhkntro je prišel v mjeno bližino. Preveč pošten je in pravičen je bil, da bi mogel spoznati, da je vse cbnašanje Ellon nepristno ter zlagamo. Vedel je, le, clu se ga je polastilo čudno čustvo in da je njegova kri itrašno divja. Spal je slabo in tudi drugače ni naiSel miru in počitka Njegovo delo ni napredovalo. Kadar ni (bil v bližini Eileen, se je boril prc>:i divjemu obOnutku. Bila je skrajno zapeljiva, in pozaibil je na vse ob pogledu nanjo. Celo na Ruth, koje žalostne oči so ga mučile. V njem je bil ogenj, ki je pretil požgali vse. Vedno bolj je hrepenel po tem, da potegne Ellen v svoji roki ter se napije na njenih ustnih. Dosedaj pa se je še vedno obv>adal. Tega so bile krive žalostne oči Ruth ter njen bledi obraz. Njen pogled je pcgcs.o napolnil njegovo dušo z mučno bolečino ki jo Je branil pred Ellon. Skušal se je zopet prikupiti Ruth. Ona ga je pa tako ošabno pogledala, da se je zopet obrnil proti Ellen. Popolnoma se je udal njenemu čaru. Selaj pa je bilo zepet nekaj, kar ga -je predramilo iz njegove pijanosti. Bil je bolestno-ejitajoč pogled tete Friede. Hotela mu je pogfedati naravnost v srce. KakD -se je s resel pri vsakem takem pogledu! Njen pogled fcrne Bke, poslov. Josip Vidmar, &£ str. broft......................... >35 St. 27. (Fran Erjavec) Brezposelnost in problemi skrbstva za brezposelne. 80 ntt.. brofl........ §t 11». Tarzan sin opic ....... Tarzan sin npire, tr. ves. .. .1.2*» At. 31. Roka roko...............25 NL 32. Živeti „.................25 St. 35. (Gaj Saiustij Krisp) VoJ- -na t Jugurto, poslov. Art. Dokler. 123 strani, brofl. .......... Jii Št. 30. (K saver Meško) Listki, 144 strani .................. K> Sl 37. Domače ilvali...........3« Št. 38. Tarzan in svet ........1-- Štev. 39. La Boheme .......... JM> Št. 46. Magda .40 SL 47. Misterij duSe............L— Štev. 48. Tarzanov« živali .... JM) Štev. 49. Tarianov sin ........ .8« št. 49. Tarzanov sin, trd ves ....1.20 Št. 00. Slika Do Graye..........L2i št. lil. Slov. balade In romance M Št 54. V meteio................1.— Št. 55. Namišljen iboinik ...... -60 Št. 56. To in omu-aj Sotle .... .30 ŠL 57. Tarzanova mladost, trd. vez. ................1.20 Štev. 58. Glad (Hamsup> .... M Št, 59. (Dostojevski) Zapiski is mrtvega doma, I. del ..........L— Štev. 60. (Dostojevski) Zapiski Is mrtvega doma, IL del ........1.— Št. 61. (Golar) Bratje In sestre .75 Št. 62. Idijot. I. del. (Dostojevski) .90 Št. 63. Idijot, II. del .......... .90 Št. 64. Idijot. III. del.......... J>0 Štev. 65. Idijot. IV. del .......90 Vsi 4 deli ..............3.25 Št. Oa. Kamela, skozi oho Šivan- ke. veseloigra ................ .46 Slovenski pisatelji IL sv. • Potresna povest, Moravske slike, Vojvoda Pero 1 Perica, Čr- PARNIKI Z ZNAKOM o, označi skupni izlet v Jugoslavijo. NARAVNOST v JUGOSLAVIJO NOVA JADRANSKA VELIKANA SATURNIA in VULCANIA sta odlična meri največjimi In najhitrejšimi parniki na svetu. Čaka vas u-zorna služba. Uljudni in pozorni služabniki, ki govore slovensko, so vam na razpolago, tako kuhinjo je pa mogoče dobiti le v najboljših hotelih. In le pomislite na kratko in ceneno železniško potovanje v Slovenijo. Mali stroški za prtljago in brezplačni vizej. Odločite se vnaprej, kdaj boste odpotoval VULCANIA 19. maja, 24. junija, 30. julija SATURNIA 5. junija, 9. julija, 22. avgusta Katerikoli agent vam bo reserviral kabino' CO S ULIC II LINE 17 Batten' Place New York tlee Tlgrovi zobje....................................1.— Tik za fronto ................. .10 Tati*, (Bevk), trd. vez..........75 Tri indijanske povesti...........30 Tunel. soc. roman................1.20 Trenutki oddiha ................ J>0 Turki pred Dunajem .......... .30 Tri legende o razpelu, trd. vez. .65 Tri rože ........................................... .80 Tiso? in ena noi (Rape) vez. mala Izdaja............$1.— Tisoč in ena not I. zvezek..................1.30 II..........................1.40 m* • • • • #•••i«i*nttiittiti«ti>50 KNJIGE SKUPAJ........$3.75 V krempljih inkvizicije ................1.30 V robstvu (liatlčič) .............1.2Ž V gorskem zakotju ............ .35 V oklopnjaku okrog sveta. 1. del JO 2. del .......................M Večerna pisma, Marija Kmetova . .75 Veliki Inkvizltor ................L— Vara (Waldova). brofi. ........ .35 Vojska na Bvlkanu. s sllkadU . Vrtnar, (Rablndraaatb Tagere), S T A T E Ni 1 s.1 Rotterdam — Volendam New Amsterdam — Vcendam STA PRILJUBLJENA PARNIKA TE DRUŽBE HITRA IN DIREKTNA VOŽNJA JUGOSLAVIA preko Rotterdam ali Boulogn«-sur- Mer Potovanje a parniki Holland-America Line pomenja udobnost, domaČe razpoloženje. neprekoaljivo kuhinjo in postrežbo. Tedensko odplutja. — Za po- drobnosti vprafiajte svojega lokalnega agenta, alt — HOLLAND AMERICA LINE 24 STATE ST.. NEW YORK CITV Volk spokornik In drage povesti 1.— Trdo vezano ,..................1.25 Vifinjega repatlea. roman. 2 knjigi 1.30 Vojni, mir ali poganstvo, L ar... .35 V pusti v Je 61a, III. sv....... .35 Valetin Vodnika izbrani spisi .. .30 Vodnik svojemu narodu.........25 Vodnikova pratika L 1927...... .50 Vodnikova pratika L 1928 ...... JS0 Vodniki in preporokl ...........60 Zmisel smrti ...................60 Zadnje dnevi nearetnega kralja .. .60 Za kruhom, povest ............ .35 Zadnja kmečka vojska ...........75 Zadnja pravda, broš. .......... Zgodovina o nevidnem iiovekn .. .35 Zmaj Iz BoflU .................7« Življenje slov. trpina, Izbrani spisi AleSovec, 8. sv. skupaj ........1JMI Zvesti sin, povem ............................JS5 Zlatokopl .................................Jt9 Ženini nafte Koprnele ................45 Zmote In konec gdi. Pavlo.............45 Zlata vas ...................... .25 i Zbirka narodnih pripovedk: L del aa trdo vezano broSIrano „ Zbirka M IL del