C0L03JEVE
inFOimACiJE
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA C O L O R MEDVODE LETO XVII.	APRIL 1988 2 6 J 3 t 0 Št. 4 |I84|
Color na Alpe Adria '88
Kot že vrsto let poprej, smo se tudi letos udeležili 27. mednarodnega sejma »A1PE-ADRIA 88«, ki je bil v Ljubljani na Gospodarskem razstavišču v času od 21.-26. 3. 88.
Glede na značilna tematska obeležja tega sejma (»ČLOVEK IN PROSTI ČAS«, »NAREDI SI SAM«, NAVTIKA itd.) smo propagirali in prezentira-li naša premazna sredstva za široko potrošnjo in obrt, kot so: Aquales, Le-sol, Unicol, Syntol, Colomin, Cololas, Hidrocol, Synkolit ter Yaht-program. Veliko pozornosti smo vzbudili z no-
vimi eksponati ter predvsem s povsem novo in estetsko vrhunsko koncipirano postavitvijo oz. aranžiranjem razstavnega prostora.
Tako ALPE - ADRIA kot Celjski obrtniški sejem je celo v jugoslovanskem merilu edina priložnost za stike z neposrednimi kupci iz široke potrošnje in obrti, zato bi vsekakor kazalo nastopiti tudi v Celju.
Ostali jugoslovanski sejmi so po namenu bolj ozko specializirani, tako npr.:
-	Sejem navtike na Reki - predvsem Yaht-program;
-	Sejem tehnike v Beogradu - razmeroma dobro obiskan (vsestranski) sejem s poudarkom na ind. panogah kot je gradbeništvo, energetika, anti-korozija in kovinska industrija, manj pa lesna industrija;
-	Sejma antikorozije ter plastike, kjer že naziv govori o specializirano namenskem področju;
-	Zagrebški velesejem, kjer je poudarek predvsem na komercialnem planu;
-	Sarajevski lesni sejem - izredno obiskan sejem s poudarkom na stavbnem pohištvu in notranji opremi;
-	Beograjski lesni sejem - poudarek na notr. pohištvo in notranji opremi, ki pa je bil v zadnjih letih slabo obiskan, da je hudo vprašljiva upravičenost stroškov udeležbe na tem sejmu.
Če se povrnemo k »ALPE-ADRIA«, je zanimivo, da nas je obiskalo precej interesentov iz drugih republik (Rije-ka, Zadar, Split, Sarajevo, Zagreb, Novi Sad itd.), ki jim je skupno to, da v svojem kraju ne dobijo naših premaznih sredstev. Pri tem ne gre za problem predstavitve naših proizvodov, saj so o njih obveščeni po TV-reklamah in tehničnih informacijah, dobljenih na raznih sejmih v preteklosti. Problem je povsem komercialne narave: na eni strani obstajajo kupci, ki bi radi kupili naše izdelke, vendar blago enostavno ne pride do njih, tj. do prodajaln po ostalih republikah, kot je to sicer deloma značilno že za Slovenijo (npr. Koprsko-Goriško območje, Maribor itd.)
Takšne interesente smo naslavljali na našo ind. prodajalno v Medvodah, za nakup osebno ali po pošti.
Številnim obiskovalcem smo na željo izročili tehnične informacije za posamezne premaze; kompletne kataloge za gradbeništvo pa so prejeli:
(Nadaljevanje na 2. strani)
Color na Alpe Adria '88
(Nadaljevanje s 1. strani)
-	»CHEMO« - Ljubljana
-	revija »SAM«
-	V. P. 7945 Beograd, Balkanska 53
-	Razvojni center - Celje.
Razen običajnih vprašanj okoli široko potrošnih artiklov smo imeli tudi nekaj »izvenserijskih« obiskov, kot na primer:
-	»Saturnus« - Ljubljana
-	protiprašna zaščita asfaltnih tlakov (domenjeni za demonstracijo);
-»MEBLO«-NovaGorica-AK zaščita kompresorske postaje in rezervoarjev za zrak (svetovali Epkorol AB);
-	Premazi za plastične letve iz ABS-a, PVC-ja, polistirola (napotili na posvet v razvojno službo) •
-	»JELOVICA« - Škofja Loka
-Ljubljanski kinematografi, premazi za obnovitev filmskih platen iz PVC-ja (po seriji preizkusov dostavimo vzorce za poskusne opleske).
Glede na interes Obiskovalcev ter ■obseg izmenjave izkušenj in posredovanja nasvetov, je udeležba na sejmu opravičila svoj namen.
Na koncu je treba omeniti predlog nekaterih kupcev, da naj bi ob naši prodajalni oz. cesti postavili vidnejšo reklamo za isto. Mnogi kupci jo zgrešijo ter se obračajo na našo vratarsko službo v stari tovarni.
Andrej Golubovič
Podeljena priznanja SOZD Kemija
V torek, 22. marca je bila na Ljubljanskem gradu slovesnost, na kateri so bila podeljena priznanja SOZD Kemija. Med dobitniki priznanj sta bila tudi dva naša sodelavca:
RUDI VRHOVŠEK je prejel srebrno plaketo za izredno aktivnost v organih samoupravljanja, obenem pa je svoje znanje, izkušnje in voljo do dela dokazoval skozi daljše časovno obdobje z delom na zahtevnejših strojih v proizvodnji vedno bolj zahtevnih izdelkov, v izjemno težkih delovnih razmerah, istočasno pa je svoje znanje vestno in skrbno prenašal na mlajše sodelavce.
IVICA ŽAGAR pa je prejela bronasto plaketo, saj je s svojim strokovnim sodelovanjem z delovno skupnostjo SOZD Kemija in z Interno banko Kemija ter s svojim ustvarjalnim delom pri uvajanju računalniških obdelav odločilno prispevala k hitrejšemu prenosu točnejših informacij, ki so podlaga za delovne odločitve.
HEffilJA
Priznanja sta podelila predsednik poslovodnega odbora mag. Dagmar Šuster in predsednica delavskega sveta Nataša Barle, slovesnost pa so popestrili s kulturnim programom Polde Bibič in učenci srednje naravoslovne šole Ljubljana, prisotnim pa je spregovorila tudi Nuša Ke?rševan predsednica skupščine mesta Ljublja-
A? *,
• S
COLOR 2
Predstavljamo
predstavništvo
Predstavništvo Colorja Skopje je kot mini delovna enota locirana v naj-ožjem središču mesta na mestu nekdanje železniške postaje. Predstavništvo dela v montažni baraki, ki že kaže zobe časa. Začetek obsežnejšega dela na tem področju se ujema z ustanovitvijo predstavništva v letu 1970.
Predstavništvo zaposluje Fidanov-ski Dimitra, kot vodjo, Makraduli Darinko, kot administratorko.
Cilj ustanovitve predstavništva v Skopju je bil plasma Colorjevih izdelkov, boljša zastopanost v SR Makedoniji tako po prodajni, kot tudi tehnični plati, predvsem glede na precejšnjo oddaljenost tega prostora od matične tovarne. Vrsto let so zaposleni uspešno reševali postavljene naloge z nudenjem kompletnega inženiringa, uvajali so nove proizvode, servisirali, reševali reklamacije in to tudi v sosednji republiki in pokrajini. V letih 1981 do 1985, ko je bil precejšen problem nabave surovin, se je predstavništvo Skopje izkazalo z navezavo stikov v Bolgariji in Grčiji, kamor smo prodajali naše proizvode, zato pa od njih dobili različni repromaterial.
Color je na področju Makedonije s svojimi proizvodi najbolj zastopan v industriji, delno pa tudi v široki potrošnji, kjer pa je prodaja zelo vezana na cene. Predvsem se srečujemo z za to področje težkimi prodajnimi pogoji, saj so naši pogoji prodaje trgovskim hišam taki, da nam tudi drugi v veliki meri konkurirajo. Poleg tega še visoki transportni stroški, ki požro še tisto po-
vam
v Skopju
samezno majhno konkurenčnost pri nekaterih artiklih in destimulativno delujejo tudi na prodajo v široki potrošnji.
S spremembo tržnih pogojev, reorganizacijo podjetja in kadrovskimi spremembami, se je spremenila tudi osnovna koncepcija delovanja predstavništva, saj se predstavništvo vedno bolj usmerja le v prodajo.
Zaposleni v predstavništvu delajo v dokaj nenormalnih pogojih, saj je objekt - baraka že zelo dotrajan. Že dalj časa se dogovarjamo za obnovo oziroma zamenjavo objekta, ki bo kot kaže letos le realizirana. Objekt je bil kupljen že leta 1971, delimo pa ga s predstavništvom Metalke Ljubljana.
Predstavništvo Colorja v Skopju se na koncu zahvaljuje vsem sodelavcem v Colorju za dosedanje sodelovanje in razumevanje, obenem pa računa na nadaljnje sodelovanje, ki bo še povečalo renome Colorja na našem področju.
Dimitar Fidanovski
Jubilanti v letu 1988
Čas je neizprosen sodnik. Leto je naokoli in pred prvomajskimi prazniki, se že tradicionalno srečujemo z našimi jubilanti. Delavci, ki so 30, 20, 10 let zvesti sodelavci naše delovne organizacije prejmejo zaslužena priznanja za dolgoletno sodelovanje. V firmi so bili v dobrem in slabem, doprinesli so k razvoju, ugledu, skratka vsak je v firmo doprinesel nekaj specifičnega.
V naših samoupravnih aktih imamo opredeljeno višino nagrade za delovni jubilej glede na delovno dobo v delovni organizaciji in sicer:
za 10 let = 135.240 din za 20 let = 202.860 din za 30 let = 270.481 din (60 % - 90 % - 120 % od povprečnega mesečnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SRS v devetih mesecih preteklega leta).
Nagrade prejmejo jubilanti skupaj s priznanji. Vsem še enkrat iskrene čestitke.
30 let
Marjeta Dobnikar Osman Halkič Marija Hojkar Antonija Kozamernik Jože Krmelj Marija Krmelj Marija Kršinar Vera Mesesnel Gabrijela Modic Marija Petek Roman Resman Viljem Šinko Ivan Šterk
20 let
Bogdan Babnik Vincencij Drnovšek Jožef Fertin Frančišek Jamnik Frančišek Kastelic Rajko Krelj Franci Krelj Franc Krelj
Marko Kristan Matevž Mihovec Alojz Muren Anton Oblak Janez Petač Anton Pregrad JaninaSenčar Janez Šarc Husein Sarič Viktor Šulc
10 let
Milan Blaževič Dušan Čarman Bernarda Čulum Frančiška Dobnikar Anka Erman Branko Ferfolja Vojka Janc Barborič Nada Jordan Anica Kadirič Jože Kepic Dominik Košir Marija Košir Aleksander Kostič Marta Kršinar Darinka Ramovič Rudi Retelj Andrej Rupnik Metka Smeh
Prodajni program »Široka potrošnja«
Barve za široko potrošnjo s splošnim nazivom »do it your self« so de-segle največji razmah najprej v ZDA, v Evropi pa so se najprej uveljavile v Veliki Britaniji, kasneje pa tudi na kontinentu. Amatersko pleskanje je v Evropi vzbudilo veliko zanimanje. Ameriška zveza proizvajalcev barv in lakov je finansirala izdelavo serij poučnih filmov za pleskarje amaterje. Filmi podrobno prikazujejo, kako vsakdo lahko opravi estetska in uporabna pleskarska dela v svojem stanovanju ali družinski hiši, na parketu in na kosih pohištva. V filmih opozarjajo tudi na različne napake pri uporabi
barv in prikažejo pravilno izvedbo del. Iz navedenega lahko povzamemo, da proizvodnja barv za široko potrošnjo vključuje poleg reklamnega gradiva tudi didaktične prijeme. Razen firme izdajajo poleg propagandnih tudi poučne brošure z navodili za uporabo. Navodila vključujejo tudi uporabo pravilnega orodja: čopičev, valjčkov in raznih pištol za nanašanje, brusnih papirjev, lopatic itd.
Za orientacijo navajamo podatke, kako velik delež predstavlja tržišče barv za gradbeništvo in široko potrošnjo v razdelitvi raznih tržišč v najrazvitejših evropskih državah.
Razdelitev raznih tržišč v najrazvitejših evropskih državah v %:
	Francija	ZRN	Italija	Velika Britanija
Gradbeništvo in široka potrošnja 64,5		47	70,5	61
Industrija	15	30	11,5	25,5
Avtomob. industrija	8,5	4,5	10,5	4,5
Antikorozija in ladjedelništvo	3	14,5	5,5	4
Ostalo	9	4	2	5
Iz prikazanega lahko vidimo, da predstavlja to tržišče največji delež izmed vseh tržišč potrošnje barv.
Takšno je stanje v svetu, kako pa pri nas? Kljub temu da za SFRJ ne razpolagamo s tako natančnimi podatki, pa vseeno lahko trdimo, da so tendence podobne kot v Evropi. Na bazi predvidevanj Zveznega zavoda za družbeno planiranje se ocenjuje, da bo jugoslovanska kemična industrija v razdobju do leta 2000 imela povprečno letno stopnjo rasti ca. 2,5 % in glede na to se ocenjuje, da bo specifična potrošnja leta 2000 na nivoju 15-16 kg na prebivalca, kar bi odgovarjalo specifični potrošnji, ki so jo imeli Italija, Velika Britanija in Avstrija leta 1980. Ta pokazatelj specifične potrošnje na glavo prebivalca je prav gotovo eden od važnih pokazateljev potrošnje premaznih sredstev-široke potrošnje.
V SFRJ je poleg Colorja še 33 proizvajalcev sorodnih premaznih sredstev v širokem asortimanu, skupne kapacitete pa so naslednje:
-	disperzijske barve
-	firneži
-	kiti
-	laki in emajli
50.000	ton
10.000	ton
20.000	ton 220.000 ton
membnejši proizvajalci, s katerimi se količinsko lahko primerjamo, pa so Svjetlost Lužani, Hempro Šid, Pomo-ravlje Niš, Duga Beograd, Helios Domžale, Chromos Zagreb, prednjačijo pa Belinka z lazurami in pa Karbon Zagreb ter JUB Dol pri Ljubljani z disperzijami.
Po analiziranju proizvedenih količin posameznih grup artiklov za nekaj let ugotavljamo, da je delež Colorja na trgu že nekaj let približno enak. Večji del asortimana široke potrošnje je namenjen domači prodaji, malenkost pa gre tudi v izvoz.
Obseg prodaje je približno enak obsegu proizvodnje, glavni porabniki posameznih vrst premazov pa so:
-	sintetični brezbarvni laki, impregnacije, firneži: lesna industrija, trgovina (Chemo, Tehnohemija, Lesnina, Kemoboja itd).
-	disperzijske barve: trgovina
-	kiti in mase: trgovina
V celotni prodaji DO Color predstavljajo proizvodi, ki se prodajajo v okviru programa široka potrošnja približno 31 %. Ta delež se v zadnjih letih ni bistveno spremenil Od tega pa so v okviru posameznih grup izdelkov deleži te prodaje naslednji:
Colorjevi proizvodi, ki se prodajajo v okviru programa široka potrošnja predstavljajo približno 7 % delež proizvodnje vseh proizvajalcev. Po-
-	impregnacije, lazure, laki 30 %
-	kiti in mase	62 %
-	temeljne in vmesne barve 28 %
-	pokrivne barve	62 %
V	letu 1987 smo v okviru tega programa prodali za ca. 8.00 ton. Letos pa planiramo povečanje te prodaje za okoli 5 %, različno po posameznih skupinah proizvodov. Plan prodaje ni za vse mesece enak, ampak je razporejen različno glede na sezonske vplive.
Rezultati prodaje v I. kvartalu so uspešni.
Skupni količinski plan smo presegli za 5 %. Največji odstotek povečanja plana se kaže pri Unicol emajlih, efekt barvah in disperzijah. Motje pri prodaji pa so nastajale predvsem zaradi pomanjkanja surovin za izdelavo določenih artiklov (Avtol syntol emajli, Lak za parket), visokih cen naših proizvodov v primerjavi s sorodnimi proizvodi in pogoste menjave cen. Na plasman pa so prav tako vplivali tudi zahtevni prodajni pogoji, saj konkurenca pogosto ponuja boljše. Poleg tega pa pomanjkanja finančnih sredstev in pa seveda tudi zmanjšane kupne moči prebivalstva.
Zelo uspešno deluje v okviru tega programa tudi naša maloprodajna trgovina.
Da bi še pospešili prodajo proizvodov tega programa smo se odločili tudi za vrsto propagandnih akcij. Pravkar poteka na televiziji reklamna akcija -Lesol, Aquales in pa skupna predstavitev Colorjevih proizvodov z naslovom »Tako, pobarvali smo vse«.
V	načrtu imamo tudi nekaj prezen-tacij širom Jugoslavije. S tem programom smo sodelovali tudi na sejmu Alpe Adria, sledila pa bo še udeležba na sejmu Gradbeništvo - Beograd, Jesenski zagrebški velesejem in Obrtniški sejem v Celju. Večjih akcij za naše proizvode široke potrošnje v dnevnih časopisih ne bomo imeli, reklamirali pa bomo v strokovnih revijah po tekoči potrebi. Predvideva se tudi oblikovanje nekaj novih reklamnih filmov in pa polepšan je naše embalaže.
Iz vsega povedanega lahko povzamemo, da prinaša proizvodnja barv vrste »do it your self« precej odgovornosti do potrošnika. V vsakem primeru na tem področju ni zajamčen uspeh, zaradi močne konkurence pa je potrebno vsak proizvod stalno naprej razvijati, saj v današnji krizni situaciji obstanejo samo visoko kvalitetni proizvodi z nizkimi stroški.
ROSANA TROST
Knjižni program
I.	REDNA LETNA ZBIRKA
izide na Prešernov rojstni dan 3. decembra
1.	Prešernov koledar 89
2.	Peter Stopar: Kave, kavice, kofet-ki - nagrajeni roman
3.	Ferdo Godina: Nada, vrni se - sodobni roman
4.	Peter Skoberne: Sto naravnih znamenitosti Slovenije - ilustrirani priročnik
5.	Izidor Golob: Vrt in letni časi -ilustrirani priročnik
Cena za broširano vezavo: 17.000 din
v polusnje vezano zbirko: 24.000 din
Ta cena velja za vplačilo do 31. marca, nato se podraži.
II.	ZBIRKA VRBA
obstaja od leta 85. V njej izhaja predvsem izvirno domače leposlovje.
1.	Pavle Lužan: Molk ni zlato
2.	Bogdan Novak: Drugo življenje
3.	Miha Remec: Lovec in nečista hči
4.	Polona Škrinjar: Beg
5.	Ivo Zorman: Sla po letenju
6.	Franček Rudolf: Drobni užitki
Cena posameznim knjigam bo določena ob izidu.
III.	ZBIRKA ROMANOV LJUDSKA KNJIGA
1.	Ivan Klima: Poletna ljubezen
2.	Truman Capote: Glasba za kameleone
3.	A. Hailey - J. Castle: SOS, Vancouver
4.	Guy de Maupassant: Srhljive zgodbe
5.	Michel Lebrun: Avtocesta
6.	Terry Nation: Preživeli
Cena: 59.000 din
Knjige izidejo ob koncu februarja -skupaj 6 knjig
IV.	KNJIGE ZUNAJ ZBIRK
1.	Marinka Fritz-Kunc: Janov krik
2.	Frane Jerman: Slovenska mod-roslovna pamet
3.	Tea Rovšek-Witzemann: Moje steze
4.	Janez Mesesnel: Soška fronta
5.	Mila Kačič: Okus po grenkem
6.	Ivan Potrč: Onkraj zarje
Knjiga je izšla ob 75-letnici akademika Ivana Potrča pisatelju v čast in bralcem v užitek.
7.	Frane Šetinc: Okoli sveta do samega sebe
8.	Borut Korun: Reke, soteske, brzice
V.	POEZIJE DR. FRANCETA PREŠERNA V BESEDI IN SLIKI
1.	Sonetni venec - ilustracije Dunje Kofler
2.	Zmerom svojo goni slavček -ilustracije Irene Majcen
3.	Pesem od lepe Vide - ilustracije Jelke Reichman
Slovenska knjiga nas že od Trubarja dalje povezuje in tudi v najhujših stiskah hrabri, nas uči in nam daje moč in sposobnost za lažje premagovanje vseh ovir.
S slovensko knjigo - tudi s knjigo Prešernove družbe je naše življenje lepše in bogatejše, zato se z njo še naprej prijateljsko povezujmo med seboj.
Svoje želje sporočite poverjeniku: Anici Petaci (tel. 203).
Ambienta - Zagreb
V okviru sejma Ambienta, ki je letos prvič samostojna prireditev, je Tehniški center za les iz Zagreba priredil seminar o površinski zaščiti v pohištveni industriji.
Povabili so glavne proizvajalce premazov (Chromos, Karbon, Duga, Hesse in Color), ki naj bi osvetlili stanje in trende razvoja panoge. Odziv je bil krepko nad pričakovanji, saj se je predavanj udeležilo skoraj dvesto predstavnikov celotne pohištvene industrije Jugoslavije. Prevladoval je tehnični kader, ki je obisk seminarja izkoristil še za ogled sejma.
Od novosti pri površinski je Helios predstavil nove materiale in tehnologije kot posledico ekoloških prizadevanj, strožje zakonodaje in spremenjenega stila oz. mode (kombinacije UV, HS).
Chromos je prikazal razlike in prednosti toplega brizganja nitro lakov in zaščito mediapana s PUR sistemom, nemška firma Hesse zaščito pohištva z voskanjem, Duga pomembnost vhodne kontrole in čim boljšega poznavanja vseh materialov, Karbon
kombinacije lužil, predstavnik beograjske fakultete pomen preobdelave ter ekologije pri površinski zaščiti, Color pa PUR premaze s poudarkom na lakiranju odprtih por.
Interes za kakršnimikoli tiskanimi informacijami je bil izreden, tudi komercialno bi sejem oz. seminar izkoristili lahko še precej bolje. Že dejstvo, da imaš zbrano skupaj celotno pohištveno industrijo in da ni ovir za kon-taktiranje na izložbenih prostorih na sejmu, bi nam moral biti izziv, na katerega žal nismo ustrezno odgovorili.
Pripravljenost izkoristiti take zelo cenene in hkrati efektivne priložnosti na vseh nivojih v naši organizaciji že nekaj časi ni.
Proizvodno delo in izobraževanje
Zakon o usmerjenem izobraževanju določa, da mora vsak vzgojnoizo-braževalni program za pridobitev izobrazbe, vključevati tudi usposabljanje z delom in na delu, ki se izvaja kot proizvodno delo oz. delovna praksa.
Letos mineva že sedmo leto odkar prihajajo k nam srednješolci na proizvodno delo oz. delovno prakso. To pomeni dodatno obremenitev za vse delavce, ki so zadolženi za izvajanje proizvodnega dela in delovne prakse. Moram pa reči, da so vsi pokazali veliko razumevanje in pripravljenost pomagati mladim. Zato za vse veljajo misli in zahvala iz dnevnika učenke, ki je bila pri nas na delovni praksi.
»Še vedno se najdejo ljudje, ki znajo delo praktikanta marsikdaj nezanimivo, dolgočasno, enolično, nepomembno spremeniti v štirinajst prijetnih dni. Zahvaljujem se vsem, ki so mi desetdnevno delovno prakso naredili zelo zanimivo in povedali marsikaj koristnega in omogočili tudi opravljanje kakega zahtevnejšega dela, o katerem bi morda kje drugje lahko le sanjala. Torej ostaja tudi za zanamce nek svetel žarek, da so še ljudje, ki si vzamejo čas za praktikanta in jim zares dobro predstavijo delo, ki ga bodo morda nekoč opravljali.«
R. B.
Športna aktivnost v našem kolektivu
Naša DO ima dovolj dobre možnosti za rekreacijo članov kolektiva. Na razpolago imamo telovadnico v šoli v Preski, tenis igrišče v Medvodah, balinarsko igrišče v Medvodah, kegljaške steze na kegljišču Hidro v Medvodah, v sejni sobi merijo moči šahisti. Organizirani so skupni odhodi na rekreativne tekme širom Slovenije.
Vendar ugotavljamo, da se vseh teh ugodnosti člani našega kolektiva vse manj poslužujejo.
Dne 5. 4. 88 smo imeli letno športno skupščino. Udeležba je bila zelo skromna, čeprav so bili vabljeni vsi člani ŠD. Teh je 150, skupščine pa se je udeležilo le 23 članov. Iz poročil, ki so jih podali predsednik ŠD in vodje sekcij, pa lahko ugotovimo, da sekcije uspešno delujejo.
Najmnožičnejša je planinsko smučarska sekcija, ki je organizirala smučarski tečaj na Voglu, Colorjevo sindikalno prvenstvo v veleslalomu, se zelo uspešno udeležila občinskih sindikalnih tekem. Nekaj članov je odšlo na turni smuk na Gross-Wenediger, v večjem številu pa so prehodili mnogo planinskih poti po naši lepi Jugoslaviji-
Neustavljivi so tekači, ki na treningih in tekmah po mehkih gozdnih poteh in dolgih belih smučinah prelijejo največ znoja. Seveda pa hladno pivo prepreči dehidracijo. Najpogumnejši se udeležijo vsakoletnega »Partizanskega marša« v Ljubljani, Frenk pa se je spopadel z jeklenimi možmi na triatlonu. Sploh pa ni v Sloveniji teka, kjer ne bi bilo Colorjevih tekačev.
Šahisti vztrajajo na mesečnih turnirjih v Colorju, udeležili pa so se tudi turnirja v Iskri, republiškega sindikalnega prvenstva in srečanja s Helioso-vimi šahisti. Še vedno zaman čakajo, da bi se jim pridružil nežnejši spol.
Jamarji raziskujejo jamo v Babjem dolu, novo brezno na Jelovici, 100 m globoko Colorjevo brezno na Jelovici. Mnogo novega so izvedeli na posvetu
o jamarskem izobraževanju v Cankarjevem domu in v jamarski šoli v Cerknem.
Kegljači vsako sredo bolj ali manj uspešno »pilijo« lučaje, da potem na raznih tekmah čim bolje zastopajo svoje barve. Najprijetnejša tekma pa je že tradicionalno prvenstvo mešanih dvojic ob Novem letu.
Balinarji nastopajo v Medvoški ligi in merijo svoje moči s prijateljskimi ekipami.
Košarkaši in odbojkarji skrbijo za kondicijo enkrat tedensko, pripravljajo pa se za Colorjeve tekme.
Strelci se udeležujejo občinskih, mestnih in' republiških tekmovanj z zračnim, MK orožjem in zračno puško. Glede na slabe pogoje vadbe so njihovi nastopi dosti uspešni.
Igralci tenisa so imeli možnost nabave kart po znižanih cenah. Udeležili so se turnirja sekcije TVD Partizan Medvode in prvenstva Šiške. Poskusili bodo ponovno organizirati tečaj tenisa. Torej vsi, ki bi radi elegantno vihteli lopar, bodite pozorni na obvestilo.
Med nogometaši se močno pozna novo vodstvo. Brane že dve leti uspešno usmerja brcanje v pravo smer. Na turnirju v Medvodah so naši zmagali med 11 ekipami. Uspešni so na vseh tekmah. Spopadli so se tudi z ekipo »Adria-Color« iz Splita.
Namen predstavitve teh aktivnosti je ta, da zveste čim več o možnostih za rekreacijo in o uspehih, ki so rezultat celotnega dela. V kolektivu je opaziti mnogo mladih ljudi, ki imajo verjetno svoje hobije in želje, da bi se priključili tej ali oni vrsti - kar pogum, pridružite se nam! Poudarjamo, da je osnovni namen našega dela vzdrževanje dobre telesne kondicije, psihična sprostitev in družabnost. Kljub temu, da je bilo nekaj besed o uspehih, je za nas najvažnejše geslo: VAŽNO JE SODELOVATI, NE PA ZMAGATI.
Kljub skromnim finančnim sredstvom smo nabavili trenerke, copate, majice in nekaj rekvizitov. No, vidite, tudi za estetski izgled naših vrst je poskrbljeno.
Pa še novi izvršni odbor:
Predsednik	Ivo Kržišnik
podpredsednik Frane Erman tajnik	Vida Žerovnik
blagajnik	Darko Borčnik
vodja planinske
sekcije	Jule Nardoni
vodja tekaške
sekcije	Franc Burja
vodja kegljaško-
balinarske sekcije Marko Kristan Bogdan Stopar
vodja jamarske
sekcije	Pavle Jerina
vodja strelske
sekcije	Franci Krelj
vodja teniške
sekcije	Dušan Čarman
vodja odbojkarske
sekcije	Miro Plazar
vodja košarkarske
sekcije	Bojan Dobnikar
vodja šahovske
sekcije	Miro Šuštar
vodja nogometne
sekcije	Brane Škulj
član	Mimi Jamnik
član	Slavka Križaj
Vida
Prišli - Odšli
od 1. 1. do 10. 4. 1988
PRIŠLI
Marko Gleščič - vrnil iz JLA Katjuša Žitnik - pripravnik Jan vit Golob - 1/3 delov, časa Vojko Vah Janez Dolinar
Marko Aljančič - vrnil iz JLA
ODŠLI
Alojzij Rogelj - upokojitev - invalidska
Anton Velkavrh Gabrijela Modic - upokojitev Franc Lavrinc - upokojitev Viktor Ločniškar - upokojitev Frančiška Čarman - upokojitev Marija Velkavrh - upokojitev Ivana Žagar - upokojitev Marija Košir - upokojitev Rozalija Zaletelj - upokojitev Janez Pustovrh - upokojitev - invalidska
Fatime Budimlič Franc Jerič Marko Mrgole - JLA Andrej Jamnik - JLA Miha Zavrl Siniša Ožanič
Rezultati smučarskega prvenstva
Tek
Rateče, 16. marca, sneg moker, de-
ževno, vetrovno, proga mehka, dolžina 4-5 km	
Dekleta:	
1. Aljeta KRŠINAR	18,18
2. Dragi ČUK	22,26
3. Marjeta ŠTRUKELJ	23,18
4. Ida PRIMOŽIČ-JUVAN	26,35
5. Vida ŽEROVNIK	27,41
6. Marinka BURJA	29,40
Fantje:	
1. Franc BURJA	14,24
2. Domin KOŠIR	14,54
3. Pavle JERINA	15,50
4. Frane ERMAN	15,51
5. Peter LAMPIČ	15,55
6. Iztok PETERNELJ	17,56
Fantje B (30-40):	
1. Ivan ERJAVEC	24,44
2. Frane ERMAN	25,97
3. Mirko PL A Z AR	26,44
4. Jule NARDONI	26,75
5. Jože ČUFAR	27,47
6. Brane POŽENEL	27,95
7. Marko KRISTAN	29,63
8. Janez KAMIN	30,22
Fantje C (nad 40):
1.	Jože HOČEVAR	23,89
2.	Peter LAMPIČ	28,30
3.	Jože GOSTIČ	29,25
4.	Jože JENKO	29,35
5.	Andrej ZALOŽNIK	29,39
6.	Franc KOSEC	30,48
7.	Franc BURJA	30,59
8.	Mijo ŠIMUNKOVIČ	1.15.27
Kombinacija
Dekleta:
1.	Dragi ČUK	2
2.	Aljeta KRŠINAR	1
3.	Marjeta ŠTRUKELJ	3
4.	Ida PRIMOŽIČ-JUVAN 4
ti
>
|s
S 8?
C/) C
1	3
3	4
2	5
4	8
Fantje:
1.	Domin KOŠIR
2.	Franc BURJA
3.	Frane ERMAN
4.	Peter LAMPIČ
2	1	3
1	4	5
3	2	5
4	3	7
COLORJEVE INFORMACIJE izdaja organizacija združenega dela Color Medvode, vsak mesec v nakladi 900 izvodov. Glasilo ureja uredniški odbor: Marko Ažman, France Erman, Milena Kržin, (odgovorna urednica), Franci Rozman (glavni urednik) in Janez Žerovnik. Fotografije Franci Rozman. Tisk AERO Celje, TOZD Grafika. Rokopisov ne vračamo. Po mnenju Sekretariata za informacije pri Izvršnem svetu Skupščine SRS št. 421-1/72 je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
Veleslalom
Vogel, 19. marca, 10 cm pršiča na trdo podlago, sončno, proga trda. ca. 15 vratič
Dekleta A (do 30):	
1. Jelka ZALOŽNIK	28,03
2. Nada KOZJEK	28,30
3. Dragi ČUK	28,54
4. Aljeta KRŠINAR	28,91
5. Marija ERJAVEC	32,02
6. Darja BERNARD	32,91
7. Vida ŽVAN	38,62
Dekleta B (nad 30):	
1. Marjeta ŠTRUKELJ	28,61
2. Milena KRŽIN	28,83
3. Ida PRIMOŽIČ-JUVAN	29,54
4. Jeli ROZMAN	30,15
5. Anica PETACI	30,60
6. Tatjana GAUŠ	31,33
7. Slavka PIČMAN	40,70
Fantje A (do 30):	
1. Franci BARBIČ	23,57
2. Aleš ŠKULJ	24,65
3. Domin KOŠIR	24,86
4. Roman PESTOTNIK	24,92
5. Milan ŽVAN	25,01
6. Zvone SEDEJ	25,05
7. Roman JENE	25,55
8. Robert ŠTAJER	25,79
9. Robert KRIŽAJ	25,84
10. Dušan TEHOVNIK	26,18
11. Andrej REŠ	. 26,59
12. Brane HAFNER	27,97
13. Ljubo PERGER	28,17
14. Darko JAKLIČ	46,98
15.'Marko BANIČ	odstop
Kratke novice
REGRES
Osnovna organizacija sindikata je v začetku aprila razpravljala tudi o letošnjem regresu za letni dopust. Kot je že tradicionalno, bo izplačan pred prvomajskimi prazniki.
Glede na spremembe pravilnika o osebnih dohodkih in skupni porabi, je bilo potrebno določiti tudi nove kriterije za delitev regresa. Od dveh ponujenih variant, se je sindikat odločil za enostavnejšo, tako da letos izgleda regres takole:
1.	skupina 4-8 rang 150.000 din
2.	skupina 9-16 rang 125.000 din
3.	skupina 17-37 rang 100.000 din
FOTOKOPIRANJE
Fotokopiranje najrazličnejše literature v naši fotokopirnici, ki je velikokrat tudi povsem privatno, se je že tako razpaslo, da je potrebno vzpostaviti drugačen red.
Da bi lahko zaposleni legalno prišli do kakšne fotokopije, bomo vpeljali minimalen prispevek za fotokopiranje. Predlagamo 50 din za stran (zunaj 90 din za stran). Denar, ki bo vsaj minimalno nadomestilo za vse večje materialne stroške, bomo namenili sindikatu.
Seveda pa ta odločitev ne pomeni, da bo naša fotokopirnica postala »odprtega« tipa, kjer bi vsak lahko fotokopiral po mili volji in kadarkoli, pač pa bomo te storitve opravili le našim delavcem in če bo to čas dopuščal. Nov režim bo veljal od 4. maja 1988 dalje.
ALKOHOLIZEM
Osnovna organizacija sindikata se je ob obravnavanju ugovora na sklep disciplinske komisije o prenehanju delovnega razmerja delavcu, ki je v DO prinašal žgano pijačo in jo prodajal, srečala tudi z vprašanjem alkoholizma v našem kolektivu.
Že Zopet, kot tolikokrat doslej, je prevladala solidarnost do sodelavca, pa čeprav istočasno vsi v en glas vpijemo, koliko naših sodelavcev »visi« med delovnim časom »Pri Marjani«., koliko v bifeju v Preski, po Šiški in to še v delovni obleki, koliko se spije po pisarnah in delavnicah. Vse skupaj menda že predolgo traja, da bi se sedaj spravili na enega in še to zopet »navadnega« delavca.
Kakor vse to drži je res tudi to, da nam očitno vse skupaj kar ustreza, saj ni nihče pripravljen storiti kaj bolj rigoroznega, pa naj bo to vratar, sindikat ali šefi.
Počitniški dom v Crikvenici je obnovljen. Kot smo že poročali, smo ga preuredili tako, da imamo sedaj štiri samostojne enote v velikosti ca. 35 m2. Tudi opremili smo ga na novo. V vsaki enoti je spalnica s štirimi ležišči (dva pograda), v dnevnem prostoru, kjer je tudi kuhinja, pa je še raztegljivi kavč z možnostjo dveh ležišč. V kuhinji je kombiniran štedilnik, hladilnik in druga oprema, v kopalnici pa tuš.
Žal do prvomajskih praznikov novi prostori še ne bodo urejeni, ker je treba postoriti še nekaj malenkosti, pa jih zaradi del do konca aprila ni bilo mogoče.
IK
PODPISI
ZA REFERENDUM
Pa naj še kdo reče, da smo apolitični. Kar se ni spomnil naš sindikat, partija ali mladina, so storili posamezniki. Na iniciativo »Mladine« so tudi pri nas zbirali podpise za razpis referenduma, na katerem bi se odločali o osnutku amandmajev za spremembo zvezne in republiške ustave. Sindikat je zadevo sicer že »post festum« podpisal, čeprav mu utegne glede na sedanje razprave, kdo očitati »izpodkopavanje revolucionarnih pridobitev« ...
LETOŠNJA PRODAJA
Prodaja naših izdelkov v mesecu marcu in letos nasploh je še kar ugodna.
V mesecu marcu smo prodali 2.976 ton naših izdelkov, od tega 891 ton smol Skupno smo letos prodali 7.737 ton izdelkov, kar je sicer več kot v lanskem letu, vendar smo za prodano blago iztržili 22.369.805.000 din, lani 6.734.908.000 din.
Precej pod planom smo s proizvodnjo smol, saj zaradi težav s surovinami nismo mogli realizirati mnogih naro-čiL
Še vedno največ prodamo v Sloveniji, v mesecu marcu sledijo Beograd, Reka... Tudi v izvoz smo v marcu namenili 629 ton blaga.
i	1
S
E
Čestitamo za dan OF j
E
in 1. maj - j
N
praznik dela
E
g
»aKSKS»52558SS8SS8SH»8aS8KSa552SS8SS8JB58S5KS8S«B5»SIi
PROBLEMATIKA
ODPADKOV
Problematika odpadkov postaja vse težja. Odpadna jama v Smledniku je polna in dejansko od konca marca ni mogoče več voziti vanjo naših odpadkov. Druge deponije v celi ljubljanski regiji ni, zato se bomo morali v bodoče mnogo bolj organizirati in »proizvajati« čimmanj odpadkov. Dogovorjeno je že, da bo vse »trde« odpadke kot so kovinska embalaža, pisarniški papir, natronske vreče in kartone, odvažal »Dinos« medtem, ko še vedno ostaja nerešen problem reakcijske vode, vreče, onesnažene s pigmenti, plastične posode in vreče, gelirane smole in premazi. Tudi za to iščemo rešitev.
CRIKVENICA OBNOVLJENA