dnevnik Iv Združenih državah _ Volja za v-e leto ... $6.00 a Za pol leta.....$3.00 U Za Ne« York celo leto Za inozemstvo celo leto GLAS NARODA Iisisloienskih .delavcev vAmerikL TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 18. — ŠTEV. 18. Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NEW YORK, TUESDAY, JANUARY 22, 1935. — TOREK, 22. JANUARJA 1935 VOLUME XLIII. — LETNIK XLIII. VEMCI NISO ZADOVOLJNI SAMO S POSAARJEM IMETI HOČEJO ŠE DVE PROVINCI, KI JIH JE DOBILA BELGIJA PO VERSAILLSKI MIROVNI POGODBI Belgijske oblasti so začele zapirati vročekrvne na-— Liga narodov bo skrbela za begunce iz Posaarja. — Francija je sporočila Ženevi, da je odpr!a meje izseljencem. — Na tisoče Nemcem v Eupenu je slovesno obhajalo zmago v Posaarju. Nazi ji imajo glavni stan v AaacHenu. Rooseveltova politika je naletela na odpor AMERIKA JE ZAŠČITILA KAJZERJA BRUSELJ, Belgija, 21. januarja. — Orožniška ojačenja so bila poslana v kantona Eupen in Mal-medy in bilo je aretiranih več nazijev, ki so agitira-li med prebivalstvom za vrnitev teh dveh kantonov Nemčiji. Belgijska vlada bo proti tej agitaciji vložila protest ali pri nemški vladi ali pa pri Ligi narodov. Nemški prebivalci, ki so bili podžgani vsled plebiscita v Saaru, so pred nekaj dnevi vprizorili demonstracije za vrnitev teh dveh pokrajin Nemčiji, kateri je Belgija dobila po versaillski pogodbi. Četudi belgijsko časopisje tega ni omenjalo, vendar skuša vlada najti prave agitatorje . Pozivi, ki so bili tiskani v Nemčiji in ki so bili v \elikem številu razdeljeni v Eupenu in Malmedy, so pozivali nemško prebivalstvo, da dvigne svoj glas in zahteva, da se tozadevna točka mirovne pogodbe izpremeni in oba kantona zopet prideta pod Nemčijo. Orožniki so bili poslani v kraje, kjer so bili pozivi strgani z zidu, pa so se čez noč zopet po-I.azali. Več tisoč Nemcev v Eupenu je slovesno obhajalo nemško zmago v Saaru ter so na mnogih poslopja h razobesili swastiko. Te zastave so se zopet pokazale, ko jih je policija že enkrat odstranila. Med drugim je bilo tudi v pozivih: "Sledite zgledu Saara Vrnite se v domovino!" Nazijska agitacija ima svoj glavni stan v Aaa-chenu, ki se nahaja blizu belgijske meje. Ženeva, Svka, 21 . januarja. — Liga narodov je danes molče prevzela materijalno in moralno od govornost za usodo beguncev iz Posaarja. Svet Lige narodov je sklenil, da se bo pri prihodnji seji bavil s predlogi glede rešitve tega težavnega vprašanja. Francija je sporočila Ligi, da je odprla svoje meje beguncem ter da jih pjihaja vsak dan na stotino v Francijo, dostavila je pa, da jih bo morala Liga financijelno podpirati, ker so bili takorekoč skoro petnajst let njeni podaniki. V memorandu je pa krenila tudi Nemčijo in sicer z besedami: — Nemčija je obljubila, da ne bo v Posaarju nikogar preganjala. Ako bi se trdno držala te obljube, bi pregnala med prebivalstvom strah in bojazen. Tako se pa ljudje izseljujejo in sicer v dežele, kjer je že itak veliko pomanjkan' t dela. v memorandu je nadalje reče: >, da beže iz Posaarja izključno le tisti, ki so pc plebiscitu glasovali, naj ostane ozemlje še v bodoče pod upravo Lige narodov. To zaupanja v Ligo je privedlo begunce v njihov sedanji položaj, vsled česar je sveta dolžnost Lige, da se zavzame zanje. James G. McDonald, Ligin komisar za begunce, je rekel, da znaša njihovo število na tisoče in tisoče. Med njimi je le malo imovitih, vsi driigi so pa brez sredstev. Danes je bilo zaključeno 84. zasedanje sveta Lige narodov. Izredna seja se bo vršila najbrž že meseca februarja ter se bo predvsem bavila z uredit-\ i jo posaarske zadeve, toda le pod pogojem, če bi se Nemčija in Francija ne mogli pobotati. Iz zanesljivega vira se je izvedelo, da je Nemčija že začela pošiljati svoje vojaštvo v Posaarje ter da Zavezniki so hoteli postaviti cesarja Viljema na zatožno klop. — Združene države niso tega odobravale. NADVOJVODA OTON SE BO KMALU VRNIL Heimwehr bo odločil glede Otonove vrnitve. — Princ Starhemberg se zavzema za monarhijo. Dunaj, Avstrija, 21. jan. — Podkancelar princ Emst Rue-diger von Starhemberg jo naznanil. da bo njegov mogočni heimwehr v kratkem odločil, kdaj 1m> mladi nadvojvoda Washington, D. C., 21. jan. Listine državnega departmen-ta so odkrile tajnost, da so najbržo Združene države preprečile, da se ni vršil najsen-zacijonalnejši proces svetovne (jton zas(',I('1 avstrijski cesar-zgodovine, da bi bil namreč Presto1-nemški cesar Viljem II. po-1 Princ Starhemberg je postavljen pred zavezniško sodi- ^^»kom reiehswehra pojas- šče kot nadzločinec svetovne "J1' svo'e sta)I;4,V ffl^le;obnovo jne. vit ve monarhije. Princ je sva-J Dosedaj objavljene listine jril ^itimiste, ki zahtevajo ta-državnega departmenta kaže-1 kojšnjo vrnitev nadvojvode jo, da je dal zvezni senat vla-|°tomi 111 njegove matere biv-(li povod, da se ni pridružila5cesarice Zite ter jim pri po- LINDBERGH BO DOBIL ODKUPNINO nameri zaveznikov, da bi bil Viljem postavljen na zatožno klop. Primeroma majhni skupini, katero je predsednik Wilson imenoval "nos pravi ji ve", gre zasluga, da je senat zavrgel versaillsko mirovno pogodbo. Tedaj je ameriška vlada opustila vsako zanimanje za Viljema, ki se zato še sedaj nahaja na I Tolandskem. Cel potek pogajanj glede Viljema je razviden iz brzojavk med predsednikom AVilsonom, colonelom E. M. House, državnih tajnikom Lansingom, Cle-menceauom in Balfourjem takoj po premirju v novembru 1918 .lo decembra 1919. ročal, da svoje stvari ne pokvarijo s preveliko naglico. Priznal je, da je najboljša oblika vlade v Avstriji monarhija, toda za to je treba delovati previdno. Monarliisti so z \*elikim zadovoljstvom pozdravili izjavo princa Starliemberga, ker so do sedaj dvomili, da bi bil prepričan m ona rh i st. Po Starhembergovi izjavi je sedaj vodstvo avstrijske vlade odprto Otonu. Kancler dr. K. Schuschnigg, ki je odločen mo-narhist, je ves čas, odkar je prišel do moči. deloval za obnovitev monarhije. Največje nasprotje za obnovitev avstrijske monarhije pa Združene države so s podpi- prihaja od Male antante, ki se boji, da bi mogoče Avstrija zahtevala, da se ji vrnejo vse dežele, ki so ji bile odvzete po versaillski pogodbi in razdeljene med Jugoslavijo, (Vlio-slovaško in Romunsko. Otonova mati cesarica Žita pa stalno s-pletkari z uplivni- som mirovne pogodbe tiho privolile v zahtevo zaveznikov, da Holandska izroči Viljema, da bi bil postavljen pred sodišče pod obdolžbo, da je zakrivil smrt desetih milijonov ljudi. Ko pa je senat zavrgel versaillsko pogodbo, je držav, taj- nik Lansin«; obvestil ameriške- mi osebami v Parizu in Rimu, ga poslanika v Haagu, da Zdr. države ne podpirajo zahteve za izročitev Viljema in da nočejo imeti nikakega opravila z njegovim procesom, ako bi do tega prišlo. Navzlic temu so zavezniki zahtevali od Holandske cesarjevo izročitev, toda holandska vlada zahtevi ni ustregla in zavezniki so umaknili svojo na-daljno zahtevo. Predsednik Wilson je v brzojavki na col. House 21. novembra 1918 rekel: ' 'Po mojem mnenju je zelo nevarno, da se nahaja kajzer tako blizu meje svojega bivšega cesarstva in tudi tako blizu središča intrig. Nikakor pa ne vem, kaj bi kazalo storiti, toda mislim, da ga bo Holand- da bi dosegla za svojega sina avstrijski prestol ALFONSOVI DRAGULJI V PRAGI Praga, Čehoslovaška, 21. januarja. — Preiskava čeških oblasti je dognala, da je bivši španski kralj Alfonz zastavil svoje dragulje za osebno posojilo v znesku 4,000,000 čelioslo-vaških kron. Toda kralj ni sprejel več kot 400,000 kron. Navzlic temu pa se nahajajo dragulji v blagajni neke banke v Bratislavi. Skupina čeških industrijalcev se je pogodila za posojilo, toda vlada je posojilo ustavila ska smatrala za zelo nepriljub- v soglasju z določbami o izme-Ijenega in nevarnega gosta", 'njavi denarja. namerava mejo močno utrditi. To pa nikakor ni v soglasju z določbami versaillske mirovne pogodbe. Pri slavnostih dne 1. marca, ko bo Posaarje de-finitivno izročeno Nemčiji, bo baje navzoč tudi Hitler. Col. Lindbergh bo dobil 14,600, kolikor je bilo najdenega denarja pri Hauptmannu. - Razdelitev ostalega premoženja dvomljivo. Flemington, N. J., 21. jan. Znesek $19,()«">, kar sta imela v gotovini Bruno Rich. Ilaupt-mann in njegova žena, Ana, bo podlaga za civilno tožbo, katero bo vložil colonel Charles A. Lindbergh, ako bo Hauptmannu dokazano, da ima ta denar Izvor v skrivnem denarju, katerega je s svojo smrtjo plačal Lindberghov zlatolasi prvorojenec. Na vsak način dobi Lindbergh nazaj $14,000, ki so bili najdeni v I lauptmannovi garaži. lie da bi mu bilo treba vložiti kake tožbe. Ta denar je prava odkupnina in služi državnemu pravdniku kot dokaz Hauptmannove krivde. Glede $19,085 še ni mogoče povedati mnenja, ker ni dokazano, ako je ta hranilna vloga del odkupnine, ali pa so prihranki Hauptmannove žene, ki je delala v pekarni. Ako bo llauptmann usnir-čen, bo mogoče njegova žena Ana dobila celo vsoto. Ako bo Hauptmann obsojen, bo Lindbergh za $50,000 odkupnine dobil toliko, kolikor znaša 1 Tauptmannovo premoženje. Toda ne more dobiti onega denarja, o katerem more Haupt-mannova žena dokazati, da ga ni prejela od svojega moža. Generalni prav-lnik Wilcntz pa upa, da bo dokazal, da so hranilne vloge na ime Hauptmannove žene, stalno naraščale po odvedbi otroka. Zvezni davčni preiskovalec pa upa, da bo dokazal, da so hranilne vloge na ime Hauptmannove žene stalno naraščale po odvedbi otroka. Zvezni davčni preiskovalec William Frank je dognal, da je imel llauptmann od 2. aprila, ko je dr. Condon izročil $50.000 odkupi ne, pa do dneva svoje aretacije 19. septembra 1934 prometa $49,907. Do. sedaj država še ni obdolžila Hauptmannove žene, da bi bila v kaki zvezi z odvedbo Lindberghovega otroka in da bi vedela, da na denarju, ki ga je imel njen mož visi kri Lindberghovega otroka. Trenton, N. J., 21. januarja. Pred Hahn, pek in Hauptman-nov prijatelj, bo pričal, da je pri nekem obisku pri Hauptmannu videl v njegovem radio velik sveženj bankovcev. To je bilo v juliju 1932. Hahn je tudi povedal new-yorški policiji, da je Haupt-mann takoj po odvedbi Lindberghovega otroka serial. VEČ DEMOKRATOV SE JE ŽE PRIDRUŽILO REPUBLIKANCEM WASHINGTON, D. C., 21. januarja. — Demokratski voditelji so naleteli v zbornici na odločen odpor, ko so skušali potisniti vse druge predloge v ozadje ter izsiliti glasovanje o vladnem predlogu, naj se dovoli štiri tisoč osemstoinosemdeset milijonov dolarjev za javna dela oziroma za pomoč nezaposlenim. OTVORITEV JAPONSKEGA PARLAMENTA Pogoj z a japonsko-ki-tajsko prijateljstvo je, da se kitajska popo!no-ma otrese angleškega vpliva. Tokio, Japonska, 21. jan. — Ko se japonski parlament po novoletnih počitnicah pripravlja na svoje zasedanje, prevladuje splošno mnenje, da bo .Japonska v tem letu v prijateljskih odnošajih s Kitajsko in proti Angliji ter Združenim državam. Javnost pričakuje važne izjave o bodoči politiki od zunanjega ministra Koki Hirota, ki je že časnikarskim poročevalcem izjavil, da hoče s pomočjo Kitajske dobiti celo oblast nad Azijo. Vplivni list "Asahi" pravi,* ^ - , , , • , i , . „ „ , Br., ' Cox le protestiral, da bi kdo ad ie ze cas, da se Kitajska o-i . , ^ i , , . __, , t- .!vezal kongresu roke ter vpra- če nima po- ica pravice za- ... i- i • htevati. da se vrši o tako važ- ni ameriškega vpliva, ker ie i . .. , , , , s 1 . , .!. ni predlogi redna in dalekosez-poteni mogoče zopet obnoviti1 1 , - ! 1 ..... . ,na razprava, japonsko-kitajsko prijateljstvo. 1 Japonski poslanci prihajajo J iz vseli delov dežele v Tokio, da slišijo otvoritveni govor zunanjega ministra. Od zadnjega zasedanja parlamenta se je politični položaj zelo izpremenil: 29. decembra je Japonska odpovedala \vash-ingtonsko mornariško pogodbo in s tem je odprla vrata za tekmo v oboroževanju na morju. Kongresnik Buchanan, predsednik proračunskega »-d.se-ka, ki je spravil predlogo pred poslansko zbornico, si je pred odsekom, ki skrbi za poslovni red, zaman prizadeval doseči, da bi bila debata omejena le na eno uro in da bi bilo treba vpoštevati le amendmente njegovega lastnega odseka. Proti temu niso bili samo republikanci, pač pa tudi demokrat je Smith, Dies, Lewis in Cox. Vsi so zahtevali, naj se o predlogi, ne samo eno uro, pač pa, če bo treba, več dni 4j:ne-Ijito razpravlja. Predsednik je vsled tega zelo razočaran. I'ver jen je bil namreč, da se bo še do večera vršilo zaključno glasovanje v poslanski zbornici. Opozicija se je v prvi vrsti zato pojavila, ker ne samo republikanci, pač pa tudi mnogi demokratski kongresniki nočejo dati predsedniku absolutne polnomoči glede uporabe štirih milijard dolarjev. , . . -j . t * + i vezal kongresu trese tuiega gospodstva. List t „ . n , ««/« - z ,7 i ' sal Buchanana, < ugai Sgvo" pa pravi, da se . , . . . : 1 , slanska zbornic naj Kitajska resi angleškega Tokio, Japonska, 21. jan. — Japonska je letošnje leto pričela z velikim nakupom vojnega materijala. V veliki množini kupuje v inozemstvu staro železo, jeklo, bombaž in drugi vojni materija! Nazi ji zažigajo rdeče zastave. Advertise in MGlas Naroda* Saarbrucken, Nemčija, 21. januarja. — Nazi ji so v nedeljo po celem Posaarju žgali krese in zažigali rdeče zastave ter preganjali iz dežela soci-jaliste in komuniste. Vse zastave, ki so jih pobrali v socialističnih in komunističnih dvoranah, so znosili na kup in jih zažgali. Pri tem so peli nazij-sko himno "Horst Wessel" in "Dentschland ueber alles". PRINCESA HELENA ZAROČENA London, Anglija, 21. jan.— Bivša romunska kraljica Helena, ki je ločena od svojega moža kralja Ivarola, bo najbrže sprejela snubitev nekega italijanskega princa, kakor pravi neko posebno poročilo na Sunday Express. Poročilo ne omenja prinče-vega imena, pravi pa, da je bil k a vale ry ski častnik in da je član rimske plemenit aške rodovine Columna. Iz Rima tudi prihaja poročilo, da namervaa princesa Helena prestopiti v katoliško vero. Poročilo iz Florence pa dodatno pristavlja, da je to predpriprava za poroko, ako bo Vatikan priznal njeno ločitev zakona in jo smatral za razve-1 javi jen je zakona. Italijanski princ je obiskal Heleno na Brionskih otokih, ko se jo tam nahajala s svojim sinom prestolonaslednikom princem Mihaelom. Kraljica Helena je bila pred svojo poroko s Karolom leta 1921 grška princesa. Leta 1920 je dobila ločitev zakona s Karolom, ki je bil tedaj neprestano v družbi z Magdo Lupescu, u Glas Naroda Owned and Published by 4LOVKNIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) L Benedik, Trem«. m*m ot ba—»«■• of the corporatloD and addressea of above officers: Pf W. Mth Street. Boron gb of Manhattan, New Yerfc City, N. I. "OLA8 NARODA (Vole« of the People) I—med Brery Day Except Sondays and Holidays la celo leto velja aa Ameriko in Kanado ...................f0.00 it pol leta *....................$3.00 ti četrt lota ..................|L80 Za New York ca celo leto ... Za pol leta ................ Za Inozemstvo ca celo leto . .. Za pol leta ................. 97.00 93.60 97.00 93.60 Subscription Yearly $6.00 Advertisement on Agreement **Qlaa Naroda" lafaaja vsaki dan lgvgemfil nedelj in praznikov. Oopiii bre« podpisa in osebnosti se ne priobčnjejo. Denar naj se blagovoli »oMIJatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tndl prejfinje bivališče naznani, da bitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA**, 216 W. 18th Street, New York, N. X. Telephone: CHelsea S—3878 ITALUA IN ABE SINI J A Liga narodov je komaj rešila idve težavni nalogi, zc se pa pojavlja nova afera, ki ne obeta dobrega. Konflikt med Albesinijo /ter Italijo je to, torej zadeva, katere težišče ne leži v Evropi. Vsebina konflikta je znana in prav za prav na prvi pogled enostavna: Spopadla sta se dva mejaša. Italijanski in abesinski oddelki so se srečali v polnilni bojni opremi, pa so se udarili. Celo prav temeljito udarili: poročila so pripovedovala o zelo številnih žrtvali, tako da je mogel čovek takoj do-biti vtis, da /tu ne gre za običajno mejno aferieo, kakor se dogajajo povsod na mejah, morda za navaden nepravilen jwwtop meje, izvirajo iz slabe orientacije, pa brez drugačnih nagi')>ov ter vzrokov. Poročila zadnjih dni so šele prinesla jasnost, kaj je prav za prav pravo ozadje spopada ter njegova bistvena vsebina. Ne gre potemtakem samo za običajen mejni prestopek, ki se likvidira z obojestranskih obžalovanjem ter medsebojnim opravičen jem. Gre marveč za spor o meji, za razliko o naziranju, kje poteka meja med ozemljem samostojne države Abesinije ter italijansko kolonijo Soma • iijo. Mejni spopad ima tedaj mnogo telitnejše ožilje iti neprimerno težjo vsebino. Saj spada v kompleks onih sporov, ki jih je tiidi še danes najtežje reševati, to je med prepire za zemljo. Vsaka obeh strank trdi, da je ozemlje, na katerem se je stpopad dogodil, njeno ozemlje ter da je sovražnik udr> na tuja tla in tamkaj izvršil napaid. Dandanes je takih sporov že malo na svetu, skoraj *bi mogli reči, da so ont-ali privilegij Južne Amerike, kjer n- pr. Bolivije in Paragvaja ni mogoče pomiriti, marveč se kar enostavno bojujeta brez vojne napovedi za sporni teritorij, povzročajoč Ligi narodov velike težave. Slično more i>ostati za ženevski forum težavna in neprijetna zadeva tudi abesinsko-italijanski konflikt- Italija in Abesmija imata sicer pogodbo, po kateri sta se zavezali, ida predložita eventualne spore v arbitražo tretjemu. Toda aplikacija tega dogovora se z italijanske strani zavrača z utemeljitvijo, da sploh ne gre za spor, marveč samo za običajen mejni prestopek, ki ga je treb i likvidirati po pravilih o opravičen ju v mednarodnem ce-remonielu. To zahteva Italija od Abesinije, ki »bi, ako se vida, s tem priznala, da je oni mejni iteritorij scares italijanska last. Do takega priznanja pa se držiave ne spustijo tako lahko, zlasti ne, kakor tu, kjer je tudi dnlgia stranka prepričana, da se je bojevala na svojem ozemlju. Važno za potovanje. Kdor je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. V sled naie dolgoletne skušnje Vam tamoremo dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitro. Zato se taupno obrnite na nas za vsa pojasni*.. Mi preskrbimo vse, bodiši prošnje ta povratna dovoljenja, potne liste, viteje in sploh vse, kar je ta potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno, ta najmanjše ttroške. Nedriavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ket predno se dobi it Washingtona povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec. Pišite torej takoj ta breeplačna navodila in >aaotavlja-mo Vem, da boste poceni in udobno potovali. SLOVENK PUBLISHING TRAVEL BUREAU 216 West 16th Street New York, N. Y. CO. New York City, N. Y. Že trinajst let sem naročen na Glas Naroda, toda do danes nisem napisal še nobenega dopisa. Največ uspeha želim pevcem v New Yorku, ki so peli prejšnjo soboto na radio postaji. Pevci zaslužijo vso čast. Razumel sem vsako pesem, ki so jo tako krasno domače zapeli. Tudi vbodoče naj pojejo naše domače oziroma narodne pesmi, ki so najlepše. XJpam, da bomo kmalu zopet imeli priliko slišati jih na radio. Naročnik. Brooklyn, N. Y. S tem v imenu slovenskega pevskega društva 4 4 Slovan'' prav uljudno naznanjam vsem cenjenim društvom, rojakom in rojakinjam v Greater New Yorku in okolici, da je bilo sklenjeno pri naši letni seji dne 20. januarja 1935, da priredimo v tekočem letu sledeče prireditve in sicer: V nedeljo dne 31. marca 1935 ob 3. uri popoldne igro. Ne belo soboto, dne 27. aprila, 1935 ob 8 uri zvečer, veselico. (Petje, ples itd.) V soboto, dne 16. novembra, 1935 ob 8 uri zvečer 44Martinova nje". V torek, dne 31. decembra 1935, ob 8 uri zvečer 44Silvestrovanje*'. Vse omenjene prireditve se vrše v S. N. D. na 253 Irving Ave., Brooklyn, N. Y. Svoj prvi piknik letos pa priredimo v nedeljo, dne 2. junija 1935, ob 3. uri popoldne in sicer v našim ljudem priljubljenem Emerald Parku v Glen-dale, L. I., N. Y. Druga društva, da ne bo nesoglasja, se naproša, da to vpo-števajo ter ne prirejajo svojih zabav na gori omenjene dni. Omenim naj še, da je bil pri pri naši letni seji ponovno soglasno izvoljen ves stari odbor, kateri bo zopet vršil svojo nalogo kot dosedaj ter bo skušal po možnosti zadovoljiti v vseh ozirih vsakoga, ki bo obiskal naše prireditve. S pevskim in rojaškim pozdravom! Za slov. pev.. dr 44Slovan": A. Svet, tajnik. Forest City, Pa. Tukaj je dne 9. januarja umrl Frank Novak, star 68 let. Doma je bil iz St. Lovrenca ob Temenici. V Forest City je živel okoli 40 let. Pokojni je zapustil 6 sinov in 5 hčera. Žena mu je umrla pred 4 leti. Drujtva Marije Vnebovzete, štv. 77 KSKJ in Samostojno društvo Sv. Lovrenca, čijih član je bil, so mu priredila lep pogreb. Naj pokojnik počiva v miru, prizadetim pa naše sožalje. Poročevalec. Bigby, Pa. Tukaj je na svojem domu dne 29 decembra 1934 zjutraj ob 5. uri umrla rojakinja Josephine Skuca, rojena Kovač, doma iz vasi Kamenski Hrib pri Čabru. Stara je bila ob času smrti 38 let in 9 mesecev. Tukaj zapušča žalujočega soproga, štiri sinove, tri hčere in eno sestri ono nekje v Kansas City, v starem kraju pa stariše, brate in sestre. Poročevalec. Barberton, Ohio. Ker sem bas dokončal svoj pohod po naselbini ter razna-sal in razprodal večje število Slovensko-Amerikanskega Koledarja, sem mimogrede zbral nekaj podrobnosti in sestavil bolj obsežen dopis. Letošnji Koledar je izšel bolj pozno, in več rojakov se je izrazilo, da so že mislili, da me ne bo s koledarji k njim. Nekateri so tako navajeni na koledar, da bi bili prav težko brez njega.| Zato so se mi pa tudi v več krajih priporočili, da naj jih k letu zopet obiščem in ako bo mogoče, vsaj pred božičnimi prazniki. Ker sem obiskoval slovenske hiše v naselbini, v tednu med Božičem in Novim letom, sem videl, kako se naš narod dr|ži starih tradicij in obhaja Božič, kakor smo ga nekoč v nepozabni stari domovini. Videl sem lopo okinčana smrekova drevesca, jaslice, pastirčke, tri kralje itd. Kakor so imeli nekoč napravljeno v stari domovini, tako so si tukaj postavili^ ar jim je obujalo spomine na davna pretekla mlada leta in na rojstvo Zveliča rja. Seveda, v tej deželi je vsega več na razpolago za okinčanje božičnih drevesc in jaslic, toda nekateri so pa pravi mojstri in si sami izdelajo po svojem o-kusu, kar je še bolj zanimivo. Slovenski naseljenci v Bar-bertonu se zelo zanimajo za lastne domove. Ne verjamem, da bi jih rojaki v kateri drugi naselbini nadkriljevali. Nekateri imajo tako lepo urejene domove, da so lahko ponosni nanje. Seveda, vsem ni bila sreča tako mila, da bi si ]>osta-vili hišo po svoji volji, toda slehernega je bila želja, da si omogoči življenje pod lastno streho. Onih, ki še nimajo svo-jnli hiš. je tako pičlo število, da bi jih lahko na prste seštel, pa tudi tisti upajo in si žele čimprej preseliti se pod svoj lastni krov. Na splošno izgleda po naselbini mnogo boljše, toda nekateri so še vedno prizadeti od dolge krize, katere noče in noče biti kraj. Pa sedaj se je prijelo upanje tudi najbolj prizadetih, ker so sami opazili, da gre na boljše. Seveda, ko se je kriza pojavila, je bilo z vsakim dnem slabše, na boljše gre pa pravo polževo pot. Naši priseljenci vedo tudi dosti povedati. Včasi sem se v kateri hiši tako zadržal, da sem rekel Iedove" prireditve v Slovenski dvorani na Osmi. Meni filma sicer niso pokazali, toda zdi s«* mi, da se ne bom kesal, ker ga bom šel gledat. Svojih starih znancev iti prijateljev bom najbolj vesel. Koliko prijetnih ur in dni smo preživeli skupaj v Ne\v Yorku — zdaj pa takšna iz-prememba. Oni so v senci divnili Kamniških planin, mi tukaj pa v senci divnega Kmpira State nebotičnika. Mi žlevimo pivo v beergard-nih. oni se pa krepčijo v domačih slovenskih gostilnah in možujejo ob čaši pristne kaplje, kakršne ves New York ne premore. In dekleta! Vsa bolj živa, zdrava, priljudna in domača. Gotovo bomo videli, kako naši stari znanci uživajo življenje, kakoršno je bilo nam vsem namenjeno, pa je udarila ura slovesa, in je bilo hipoma vse končano. Prav gotovo nam bodo pokazali vse, ki jih je v daljni Ameriko dosegel klic domovine ter so ga slišali in so se mu odzvali. Na platnu pred nami se bodo pojavili: Škrabar, Riedl, Kralj, Tolomajnar in še cela vrsta drugih ter med njimi najbrž tudi orjaški Polkov — slovenski Dempsev — ki je baje postal strah in trepet vseh Domžal. Poleg kino-slik je v programu potge, veseloigra, ples in dobra postrežba, da se tudi tistim udeležencem, ki ne poznajo Domžal in Domžalcev, ne bo treba dolgočasiti. —. . - . . -—-----„- •, . ■ - . _____- KRATKA DNEVNA ZGODBA _ _ ■< .. ■■ m. _ ■ -■ t -__ t,.__"" • T^rrrttyirTZXV'VSSSk L. CAMPKSHAUSEN STARI MOČVIRSKI VOLK Polnooiio soiiee sije* nad Severnim Ledenim morjem. O'o pasu zgomiljenega ledu plavajo posamezne plošee v rdečkastem svitu. In vsakokrat ko na svojem počasnem potu trčijo druga ob drugo, zamolklo zadoni. Samo mali ledeni kosi zvene, so zibljejo in vrte v vrtin-časteni plesu. In vsakokrat, ko okrenejo od sonea svoje gladke ]»loške, begajo preko njih modre in vijoličaste sence. Daleč zunaj, na širokem molju, plove ledeno poije. Na njem spi, zleknjena, stara morska psica. Prebudi se, dvigne glavo, zazeha, so prevali na drugo plat, vzpne - prednjim delom in začne s kratkimi sunki plitvih nog drseti proti odprti vodi. A zdajei postoji. Xa vse strani obrača glavo, širi nozdrvi in z velikimi, pametnimi očmi opazuje ledeni rob. V tem trenotku se neslišno pokaže glava drugega tjulnja. Njegovo telo se strmo vzpne iz vode, sprednje plitke noge se oprimejo ledenega robu i«i \ sunkih se porine nanj. T:i zdaj hitro drči proti prvemu ■tjulnju in se pred njim ustavi. Zdaj oba stegneta glavi in se dotakneta s smrčkoma. Potem se odpravita proti robu in se zakadita v vodo na ribolov--- Po estonski apnenčevi visoki ravani vejo mrzel novembrski vet«'!*. Drvi so čez močvirski travnik iti goni pred seboj cunje svojega meglene/'« so-puha. Sonee tone za runienk"«tosi-vo ohzorjo in izgine. Dnevni glasovi so utihnili. S podvito glavo s]»i gozdna jerebica v zavetju goste smrekove veje. Krokarji so se vrnili na svoje stalno drevo k nočnemu počitku ter vtaknili težke kljune pod poroti. Vov--»-riea, že si veča, dremlje zvita v maliovitem okroglem gnezdu. Nočno življenje se začenja. Skozi jasikovino priskače planinski zajec in ob joda sočne popke. Preko njiv se plazi ko- šatorepa rjavka, in med grmovjem se sniuče hermelin lia svojem nočnem lovu. — Na skalnati kladi pod veliko z lišaji obraslo jelko stoji pokonci sova; pernate uhlje ima gladko položene ob glavi, veke napol spuščene na rdeče okrogle oči. Zdaj nasrši svoje rumeno-rjave perje. tiho zapoklja s kljunom, položi perje zopet ob trlo in se prestopa z ostrimi kremplji. Odkar so mladiči odrasli in je samica postala plen dvono-gega roparja, je sama. Le redko jo obišče kateri izmed mladičev in jo spremlja na potu za plenom. In tako namerava tudi no -coj sama glumačiti skozi noč, v strah in grozo vsega, kar živega bdi in spi pod nebom. Tedaj se nekaj zaviliti visoko izpod neba nizdol skozi smrečje in se nese proti ska'i. Vse je obnemelo. Y>i živali, ki so še pravkar Sume'smuka-le ] io tleh za plenom, so se potuhnile in izginile. Od groze so vse naokrog od-revenelo male živali, ko se je bila sova pognala nizdol. Na skalnati kladi pa sta zdaj zdeli dve sovi. Obe nočni kraljici se šetaje bližata druga drugi, se druga drugi priklonita in se > krivima kljunoma rahlo in nežno čebljata po čelnem perju. Potem istočasno razpneta peroti, se dvigneta in neslišno izgineta v nočnem gozdu.-- Ze tedne oklepa snežene po ljane severne Rusije ledeni mraz. V borovih deblih na visoko zasneženem maliovitem barskem otoku poka mraz. V nedoločni svetlobi pojemajočega meseca se premika n i robu otoka siv lik. Smučo se ob visoko zasneženem nizkem vrbovju dalje in stopi polagoma ven na barje. Sest radon volk! Lakotniee so mu vpad le, dlaka je brez bleska in V očeh se zrcali strah. Odkar je včeraj zasačil borno malo miš, ni- našel ničesar več. Planinski zajci niso zapustili svojih ležišč, psi v vasi so bili priklenjeni in lisice so v ostrem mrazu tičale v svojih toplih rovih. Losi pa, da, teh bi bilo že najti. Ampak tu sam ne opravi ničesar. Dobro pozna jekleno trda prednja kopita teh gozdnih orjakov in ve, kako izvrstno se jih znajo posluževati. Pozna pa tudi svoje lastne moči in jih ne precenjuje. Tu pomaga le skupen nastop mnogoštevilnih sopleinenjakov. Načrt napravil in vodil trop bo že on, stari močvirski volk. Bo že skrbel za to, da se bo o pravem trenotku najslabotnej-ši los odcepil od skupine, da se bo napad nanj izvršil istočasno od love in desne, in da mu pregriznejo goltanec in ga potegnejo na tla. Med takim premišljevanjem -tari volk zaviha šobo in v' >neg se poeedi vodena slina. Zdajci se požene naprej in s podvitem repom zdirja ven na piano. Potem se ustavi,-dvigne glavo, odpre gobec in v ledeno mesečno noč zadoni njegov zategujem 4 4 uuli". Iz dalje se o-glasi odgovor: 4et samo brezposelne z juga. Tako nam fašistični oblastniki zapirajo vrata povsod. Naš človek ni vreden, da živi,' naš človek naj pogine, ali pa naj se — izseli, če mu tu ni prav. Fašistična ekspanzija proti vzhodu zahteva svoje žrtve in nič čudnega, če smo prve žrtve mi... In naši kmetje? Boljše, da Vam o tem ne govorim. Naj se Vam ne zdi prav nič čudno, če nekdaj trdni kmetje danes beračijo po goriških ulicah. Fiskalni sistem, ki se je ž njim že starodavni Rim ponašal, je našega kmeta zadavil. Goriški Mont (zastavljalnica), ki je zakupnik vseh davkov, napoveduje dražbo za dražbo. Dra-žbeno postopanje, ki je po italijanskih zakonih sicer taKo komp'. irano, da se ga privatni upnik niti ne loti, je po izjemnem zakonu zelo enostavno za izterjevalca davkov. — Kuj>cev navadno ni. Hiše in premoženje se prodajajo za sramotno nizke cene. Goriški Mont je v nekaterih krajik prišel poceni do velikih posestev, ki jih upravlja na način kot laški latifundist: Naš kmet je samo še najemnik na svoji zemlji.-' Iz Taškeuta v Sibiriji poročajo : Kakih 20 kilometrov od železniške postaje Sčurab (v srednji Aziji) je v gorovja Šaldjemir soteska Saukur. V tej sote-ki se odpira vhod v največjo in najbolj skrivnostno jamo sveta. Jama se imenuje "Kou i .irut", kar bi s« po slovensko reklo "Rudnik, v katerem vse zgine". To jamo že od nekdaj poznajo vsi prebivalci srednje Azije. V teku stoletij se je o-krog nje spletlo nešteto pripovedk in pravljic ter mnogo znanstvenih ugank. Celo v starih arabskih listinah je zapisano, da so v podzemeljskih labirintih in hodnikih te jame skriti neizmerni zakladi. V njej so našli mnogo človeških okostij in lobanj, ki so po cenitvah učenjakov stare več kot 100 let. Te kosti so izročili taškentskemu muzeju. V jami no. SAMOMOR BIVŠEGA DVORNEGA KNJIŽNIČARJA Na Dunaju se j«- te dni vrgel .-kozi okno na ulico in je tam obležal mrtev Ludwig Last, lastnik knjižnice za izposojanje knjig. Last je že I. 1*77. o-snoval svoje podjetje, ki je na |:icu obsegalo 400,000 zvezkov. ! Izposojal je dobre knjige bolj-|šim ljudem. Med njegovimi odjemalci so bili posebno člani nekdanjega dunajskega dvora, a tudi drugi odličniki, zlasti gledališki igralci. V zadnjem času se je mož pritoževal, da ! n«' sprašujejo ljudje več po do-! brili knjigah. Zanimajo jih sa-j mo manjvredni kriminalni ro-- mani in detektivske zgodbe. To j je moža, ki se je bal oslepitve, tako potrlo, da si je sklenil vzeti življenje in je to tudi storil. Naročite se na OLAB iTASODA, največji slovenski dvavnflc * Združenih državah. kirjraiiiiiiiiHuiiu^L^iiuiiiiiliiiliMnii DENARNE P0ŠILJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V JUGOSLAVIJO Za $ 2.80 .......... Din. 10* $ 5.35 .......... Din. 200 $ 7.50 .......... Din. 300 $12.— ............... Din 500 $24.— ......... Din. 1000 $47.50 ......... Din. 2000 ▼ ITALIJO Za $ 9.35 ....................Lir 100 $18.25 --------------------------Lir 200 $44.60 ....................Lir 500 $88.20 ....................Lir 1000 $176.— ....................lir 2000 $263.— ...............Ur 3000 KER 8E CENE 8EDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI Za Isplatilo re d jih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v rttnarjlh ali lirah dovoljujemo ie bolje pogoje. STLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Za tsplattlo $ 5.— morate podati..........$ 5.78 $10.— " - ..........$10.85 $15.— " " ..........$16.— $20.— " M ........... $21— $46.—i » " ......... $41.25 $50.— - - ..........$51.50 Prejemnik dobi t starem kraja izplačilo r dolarjih. Nojna itahaxfla lsvrin Jemo pa Cable Letter sa pristojbin« $1— SLOVENIC PUBLISHING COMPXNY "GUs Naroda" SI« WR8T 18th STREET NEW YORK, N. I. SAMOSTANSKI IOVFP kJ(BOMAN IZ 14. STOLETJA). JLiVf T STRAŠEN ZLOČIN PRI BELI CERKVI ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL I. H. Z naraščajočo zmedo se menihov pogled vpira na deklico. Rdečica in biedoba se menjavata na njegovem obrazu, njegove oči so kot dva plamena, vroče in požirajoče. — Kdo ti je dal ta obraz? — tako se izvije skoro kot krik iz njegovih ustnic; stegne roke, kot bi hotel dekletce objoti — tedaj pa Gitli prebledi in se mu umakne; nekaj časa stoji, ne vedoč, kaj bi naredila, nato pa se z naglim skokom zavihti čez strmi rob steze na mahovita tla ter beži s plapolajočim krilom mimo Ilajinota ter izgine med drevjem. Kakor kdo dolgo zre na temno mesto neba, kjer se je utrnila svetla zveda, tako je Hajmo strmel v gozdno senco, v kateri se je izgubila dekličina postava. Počasi obrne obraz in zopet gleda po stezi navzgor. Tam je se vedno stal menili z razprostrtimi rokami, kot bi hotel objeti zrak, v katerem je dihalo dekle. Sedaj se mu trese telo, roke mu omahujejo, s stokom sede na kamen in si z rokami zakrije obraz. Hajmo ni vedel, kaj je bilo ž njim. Rad bi meniha jezil, toda vendar čuti, kako se je usmiljenje oprijelo njegovega srca. Nekaj časa še sedi kot zaklet; nato pa počasi odide, in čim dalje gre, tem hitrejši je njegov korak. Mogoče se mu bo še posrečilo dobiti dekleta. V njegovem spremstvu bi bila Gitla varna in njena pot domov bi bila brez nevarnosti. Prične teči. Kaj je to? Ta jezni glas. ki je zvenel z odprte, jezerske planjave skozi veje dreves? Ali ni bil to Gitlin glas? In sedaj je tudi razumel njene besede: --I Pustite me vendar! Kaj hočete od mene? Kaj sem vam stori-j la? Pustite me vendar v miru! j Hajmo je prišel do roba gozda; zunaj je ležal širok travnik, napol posut z belim peskom, katerega je vrglo šumeče jezero na breg; na drogi h so bile razpete mreže, da se posu-i še; pod košatimi vrbami, ki so šumele v pomladnem vetru, ob vznožju griča, sta stali obe koči samostanskih ribiških hlapcev. Dva robata hlapca, zagorelih lic in v ponošeni obleki, sta sredi travnika s kosom mreže ovila dekle in eden se sme-' jc: — Na pomaga ti nič! Kdor ima na vrtu tako lepo ribico, j jo trdno drži! j v—Izpustite me vendar, izpustite me! — prosi Gitli ter se( skuša izviti iz mreže. — Samo brcaj! — se smeje drugi. — Ali veš, kaj se zgodi ščuki, kadar je zašla v mrežo? Damo ji eno po gobcu! Gitli krikne in ko z eno roko drži kvišku košarico, bije z drugo jezno okoli sebe. — Beži, ne boj se! — pravi mlajši hlapec. — S teboj ne bomo preveč surovi! Pridi sem, boš videla, da nič ne boli. — /j rol)aa? roko j(i prime za brado in jo hoče poljubiti. Tedaj pa trešči ne preveč nežno na tla. Hajmo ga je zgrabil za vrat | in zadostovalo je. Kakih deset korakov vstran je ležal hlapec] v travi in jezno zateza obraz. Drugega pa udari Hajmo z o-j kovano palico po roki, da izpusti mrežo. Gitli, ki je bila tako nenadoma rešena, se ozre v lovca s hvaležnim pogledom, naglo spesne mrežo z nog ter smeje zbeži. Hlapec, ki je padel v travo, medtem vstane. Z rdečim o brazom se zapodi proti lvou Hajmo stisne pest in jo malo dvigne. — Samo pridi! — pravi smeje. Tedaj pa hlapca mine jeza. Drugi pa, ki si še vedno drgne roko, godrnja: — Tak divjak! Kar udari! Poglej, vsi prsti so črni! In preklinja je gre proti jezeru in vtakne roko v vodo. ^ Smeje vrže Hajmo palico čez ramo in gre po stezi. Rad hi šel hitrejše, toda tega veselja ni hotel napraviti hlapcema; prav gotovo bi klicala za njim: — Glej, kako se mu mudi, da bi odšel! Bela Cerkva, 5. januarja. Snoči se je dogodil v obmejnem romunskem kraju Oravi-ca strahovit zločin, ki po svoji krvavi agodbi presega domišljijo našega navadnega človeka. Kraj Oravica šteje okoli 10 tisoč prebivalcev in je oddaljen od Bele Cerkve 15 km. Po legi je ta kraj primerno zatočišče za razne sumljive tipe in delomržneže, ki so se več let zbirali v gostilni "Pri lopi Katarini". Lastnica te gostilne je ničvredna in docela pokvarjena ženska Marija Nicolau s svojo hčerko Katarino, po kateri se je ta beznica nazivala. Žalostno je poglavje o pred-življenju lastnice te beznice Marije Nicolau. Kot 15-letuo dekle je odšla z doma v svet. Lakomiselna že od doma je zašla takoj na kriva pota in se vdala nemoralnemu življenju. Kadi tega j«' morala zapustiti že prvo službo pri bogatem romunskem posestniku Cesta jo je privedla v Oravico, kjer je dobila zaposlitev v gostilni * Lepe Katarine' kot natakarica. Lastnik lokala jo je porabljal za vse, pozneje pa se je odločil in se z njo poročil. Mož pa je kmalu umrl in vdova se je vdala še nemoralncjšemu življenju in prišla na glas najbolj pokvarjene ženske v tem kraju. V prvem zakonu je dobila sina Petra. Marija Niealau se je potem drugič poročila, toda svojega drugega moža in nje- govo mater je po dveh letih u-bila s svojimi a paš i, katerim je poveljevala. Iz drugega zakona je bila rojena hčerka Katarina. Sin Peter je z leti dora&čal. Ko je še kot mlad fant mogel spoznati, kako nemoralno življenje živi njegova mati, je brez vsega kot 14-letni dečko pobegnil z doma, prepotoval Romunsko, (Vhoslovaško in se naposled ustavil v neki madžarski tovarni, kjer je dobil zaposlitev. Kot vesten in marljiv mladenič je v službi pri svojih delodajalcih užival ]m>-polno zaupanje in sčasoma tudi napredoval. Z varčevanjem si j«' pridobil precejšnje premoženje. Dasi je vedel, kako žita njegova mati in sestra, ki stn medtem postali pravi voditeljici divje apaške družbe v < »ravici, jima je pošiljal vsak mesec precejšnje zneske kot podporo za priboljsek. Tako je preletelo 20 let. In v Petru Nicolau se je zbudilo silno hrepenenje, da bi videl po tolikih letih svoj doni, mater in sestro. Odločil so je. da bo letošnje božične praznike prebil pri svoji materi in sestri v Oravici. Odpotoval je v Oravico skupno s svojo ženo in /»-letnim sinčkom. Na pot je vzel tudi denarja za 100,000 Din. Od te vsote je hotel dati svoji materi 20,000 Din, sestri 20,000 Din, stricu pa 10,000 Din. Ko je prišel s svojo družino na dom svo- Ivo pa na krivini zavije in je obema izginil izpred oči, pospeši korak; toda Gitli ni bilo več videti, ne slišati. Po ozki poti. katero so razorali kmečki vozovi, korakaj Hajmo skozi pomladansko cvetočo dolino. Četudi je gori v gorah imela pomlad še hud boj z zimo, se je v dolini vendarle že udomačila. Na -travnikih je 2e ležala kot zelen žamet, v katerih so se cvetoče trobentice lesketale kot zlata vezenina. Vijolični duh je prihajal iz grmov, v katerih so žvrgolele senice. Iz smrekovih vej so že brsteli pogatijki in po bukvah in brezah je bilo svetlo zelenje. Divja noč pomladanske burje, ki je v gorah stresala temelje skal in spuščala grmeče plazove, se je tukaj v dolini preminila v oživljajoč pili, ki je segel v vsak grm, v vse vrhove dreves, kot bi jim hotel reči: Samo zdrami se! Po zimskem spanju nobenega zdehanja več! Sedaj se pravi rasti, poganjati, cveteti, roditi sad in skrbeti za seme! Lepi čas je kratek. In prodno se boste zavedli, je zima zopet tukaj. Zdramite se! Zdramite se! Jutranje solnce se dvigne nad gorami ter s svojim zla-' tom prepreže gozd in polje. Vsepovsod žari in se sveti. Celo | Hajmova senca, ki je padala na cesto, je bila sam blesk inf barva. Modri stebri dima vstajajo iz lesenih kme&kih hiš, ki so raztreseno čepele med majhnimi gozdi, med travniki in praznimi njivami; v ograjenih vrtovih se pase živina z glasnimi zvonci in po kameniti strugi poje svojo samoglasno pesem potoček, ki je vhajal iz jezera. Cesta se prične dvigati; sedaj stopi Hajmo izpod drevja in zagleda na vrhu solnčne višine po cesti iti deklico. — Gitli! Gitli! — zakliče na ves glas. Giltli ga sliši, pošto j i, obrne obraz, kot v pozdrav zavihti košarico in steče dalje ter izgine v padajoči cesti. (Dalje prihodnjič.) Ta GLOBUS kaže v pravem razmerju vodovje in suho zemljo. Na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemljepisno vprašanje, bodisi odraslim, bodisi učeči se mladini. S tem globusom vam je pn Tokah svet vzgoje in zabave. KRASNO BARVAN TRPEŽNO IZDELAN jega strica, ga ni niliče več spoznal. Šele potem so se sporazumeli, ko jim je povedal svoje ime. Ker je hotel še isti večer presenetiti svojo mater in sestro, je rekel svoji ženi, da bo zvečer odšel sam na svoj j rojstni dom, naslednje jutro pa da naj pride ponj žena z otrokom. V svoji rodni hiši je Peter Nicolau naletel na pravo apa-Ško tolpo, ki je sedela za mizami, igrala karte in se zabavala z dvema ženskama. Med njimi je Peter Nicolau takoj spoznal svojo mater in sestro, »ločim njega ni spoznal nihče. Zato se tudi on ni dal spoznati. Naročil jo kot navaden gost večerjo, potem pa je zahteval sobo. V svoji sobi j«* položil svoj denar na mizo, odštel po 20,000 Din za mater in sestro in 10,000 Din za strica. K tem zneskom je priložil listek: "To je darilo sina Petra materi in sestri, ki ga po tolikih lotili nista spoznali". Proden je legel k počitku, je prinesla v njegovo sobo lastnica lokala, njegova mati, ki svojega sina ni spo-i znala, liter vode. Pri tem je o-pazila na mizi denar in bliskoma izginila iz sobo. Povedala je svoji hčerki o denarju na mizi. Takoj s«* je obema porodil sklep, da ubijeta tujca in si razdelita denar. Ko je Peter Nicolau trdno zaspal, sta se neslišno priplazili v njegovo sobo in mati je zarinila sinu kuhinjski nož v srce. Ker s • je Peter Nicolau še skušal dvigniti, glasno liropeč, ga je zabodla z druge strani še n jegova sestra. Obe sta takoj p ■>-brali denar. Pri tem sta zapazili z grozo, ko sta zagledali listek, da sta ubili lastnega sina, oziroma brata. Da 1»i pri ! krili zločin, sta truplo stlačili v vročo in ga zakopali v gnoj. Naslednjo jutro ob osmih je prišla vprašat žena umorjenea po svojem možu. Mati in hči j sta razburjeni odgovorili da j je njen mož že odpotoval. Zeni umorjenega Petra so j«' vse to j zdelo sumljivo. Takoj jo zaslu-'tila nesrečo in šla na policijo, katera je takoj poslala svoje ljudi v Petrovo rojstno hišo. Obe zločinski ženski sta takoj videli, da bo njun zločin prišel na dan. Kakor hitro jo opazila sestra umorjenega Petra, da so bližajo policijski organi, je bli-j skoma skočila v bližnji vodnjak in so pognala v globino. Pri tem si je zlomila roke in noge ter se hudo poškodovala na glavi. Policijski organi so jo s trudom potegni i 1 iz vodnjaka. Izpovedala je, kam sta za- SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU SI« WEST lltb STREET NEW YORK, If. J. PlAlTE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJE nr.imwiwmyiiiiHMW ■■■■■■—■■—hiihiihhiiiuiiiii^ SHIPPING NEWS 25. januarja: Kur .pa v Bremen Bercnsaria v Cherbourg 26. januarja: Lafayette v Havre 30. januarja: Manhattan v Havre 2. februarja- Chajnpluin v Havre It»-x v Genoa i 6. februarja: Olympic v Chrljourj; ) 9. februarja: l:remi-n v Kremen lie d<- France v Havre 13. februarja: Con te di Havala v 'Jenoa 14. februarja: Washington v Havre 15. februarja: Bererigaria v Cherbourg 21. februarja: Saturnia v Trst 22. februarja: Kuro; a v Bremen Olympic v Cherbourg 23. februarja: Champlain v Havre 27. februarja: Manhattan v Havre K»*x v Genoa CK ste \AMI:xJI;xi JUGOSLAVIJO POTUJTE POPOLNOMA UDOBNO PRMKO HAVRE NA OGROMNIH FRENCH LINE EKSPRESNIH PARNIKIH: ILE de FRANCE" !>. F »h. — 2. Marca PARIS" '.K Marca — 30. Marca 11 IT U A VOŽNJA — I3£B< >1:N*A Po.STItEŽI: A _ KRASNK KABINE V TUKT KM li.AZKEI>r za l>ve in stihi O.SEBK Svetovno slavna francoska ku .inja. — Brezplačno vino z obedi. VAŠA I»l:Tf-!A».A POTIM K Z VAMI I ■« • CII-JA Za nadatjna navodla in Kar!>- in — SLOVENIC Publishing co. i LEO ZAKRAJŠEK TRAVEL BUREAU I GENERAL. TRAVEL SERVICE, Inc. 2t6 West 18th St.. New York City I 302 East 72nj St.. New York C.ty cJreoeh jQrte kopali truplo pokojniku. Xato pa jp umrla. Ko so policijski ! organi prišli do i^nojišea, so z uto/.o opazili na bližnjem drevesu žensko, obešeno, v kateri so spoznali mater uinorjeneira Petra. OR. KERNGVEGA BERILA JE ZNIŽANA Ta grozni zločin, ki je ulobo-1 A I V1 I 1 ► pretresel vso okolico, je o,i j Anglesko-slovensko ko kril delovanje zlobne apaške J jy družbe, ki je že več let izvr- i fSCrilO še val a razne zloein«-, pa jim jtiNULISII SLOVENE RE A D EH policija do današnjega dne ni 8T WE S IJIO mogla priti do živeira. Polici- i . . j ja je aretirala celo apaško i družbo. Naročite ga prt — Ai .. . KNJIGARNI GLAS NARODA Advertise in 2ib west mu sTKtKV "Glas Naroda'* .1 /» K O . $2 NEMŠKA ZMAGA V POSAARJU y premeru meri globus 6 lnčev. — visok je 10 lntev. MODERN VZOREC KRASEN PREDMET, KI JE KULTURNE VREDNOSTI ZA VSAK DOM CENA S POŠTNINO VRED $2.50 ONI, KI IMAJO PLAČANO NAROČNINO ZA "GLAS NARODA". OZIROMA SE NAROCE, GA DOBE ZA — SI. "GLAS NARODA 75 ALI STE ŽE NAROČILI SLOVENSKO-AM ERIKANSKI KOLEDAR ZA 1935? - STANE 50 CENTOV. - NAROČITE GA ŠE DANES