Urbani izziv, strokovna izdaja, 2017 64 Zala VELKAVRH Alenka KORENJAK Regeneracija javnega prostora v stanovanjskih soseskah – problemi, priložnosti, rešitve Članek obravnava regeneracijo javnega prostora v stanovanjskih soseskah, ki so bile večinoma zgrajene v socializmu. Za te stano- vanjske soseske so poleg tipičnih stanovanjskih blokov značilni tudi večji odprti javni prostori med zgradbami. Ti javni prostori se danes soočajo s problemi, kot so razpršeno in nerešeno lastništvo, lastniška struktura, ki se ne ujema s prostorsko ureditvijo, pomanj- kanje javnih in zasebnih sredstev za izvedbo urbane regeneracije. V članku predstavljamo raznolike vzroke, zaradi katerih je prenova 28. Sedlarjevo srečanje – Z. VELKAVRH, A. KORENJAK javnih prostorov v soseskah počasna in nekakovostna. Poleg tega predstavljamo nekatere rešitve naših sogovornikov v raziskavi in iz- postavljamo pristop lokalnih pisarn urbane prenove kot primerno rešitev za slovensko okolje. Ključne besede: lastništvo javnih površin, stanovanjske soseske, ur- bana regeneracija, urbana prenova, javne površine v soseskah 1 Uvod Probleme na področju prenove, vzdrževanja in upravljanja javnih prostorov smo identificirali v raziskavi Javne površine v soseskah, v okviru katere smo med letoma 2015 in 2016 opravili približno 20 intervjujev s strokovnjaki (pravniki, prostorski načrtovalci, arhitekti, sociologi) in deležniki pri urejanju javnih površin (prebivalci, predstavniki občinskih uprav, vzdrževalne službe ...) in identificirali ključne težave, ki ovirajo kakovostno urejanje javnih površin v modernističnih stanovanjskih soses- kah. 2 Motiv in metodologija Motiv za naše raziskave izhaja iz delovanja na terenu v Sa- vskem naselju v Ljubljani. Izvajanje projektov urbane regene- racije je večkrat oviralo nejasno lastništvo javnega prostora. Da bi razumeli, zakaj je obnova javnih prostorov v socialističnih stanovanjskih soseskah tako težek proces, smo si zastavili ta raziskovalna vprašanja: 1. Kakšne so težave in izzivi pri upravljanju, načrtovanju in vzdrževanju javnih površin v stanovanjskih soseskah? 2. Katere so mogoče rešitve, ki jih različni deležniki opre- deljujejo kot ustrezne? Katere ukrepe je mogoče sprejeti za reševanje ugotovljenih problemov? 3. Kako dvigniti ozaveščenost o regeneraciji javnega prosto- ra v stanovanjskih soseskah med odločevalci in drugimi deležniki? Raziskava je potekala v dveh delih. V obeh so raziskovalni del dopolnjevale ozaveščevalne dejavnosti. V prvem delu ra- ziskave smo opravili in analizirali 20 intervjujev s strokovnja- ki  (pravniki, prostorski načrtovalci, arhitekti in sociologi) in deležniki pri urejanju javnih površin (torej prebivalci, pred- stavniki občinskih uprav in vzdrževalnimi službami) ter jih objavili v javnem blogu https://javnepovrsine.wordpress.com/. Poleg tega smo zbrali in analizirali šest primerov iz slovenskih sosesk. Raziskavo smo pozneje dopolnili s petimi panelnimi razpravami z zaposlenimi v občinah v slovenskih mestih  – v Krškem, Kranju, Novi Gorici, Celju in Kočevju. Razprave so bile prepisane in sintetizirane, ugotovitve pa povzete v članku, objavljenem na blogu. 3 Rezultati raziskave o javnih površinah v soseskah Z analizo intervjujev in razprav smo identificirali številne probleme, ki ovirajo prenovo javnih površin v slovenskih sta- novanjskih soseskah. Rezultati kažejo, da so vprašanja izjemno zapletena in jih ne moremo omejiti le na problem nejasnega lastništva. Spodaj povzemamo nekaj najbolj perečih vprašanj in rešitev, ki so jih predlagali intervjuvanci. Nekatere izmed rešitev se med seboj izključujejo, kar potrjuje, da obstajajo raz- lični pogledi in razhajanja, kar pa je vsekakor dober povod za nadaljevanje strokovnega dela na tem področju. Urbani izziv, strokovna izdaja, 2017 65 3.1 Lastništvo javnega prostora Nejasna meja med javnim in zasebnim v javnih prostorih je glavna ovira pri izvajanju ukrepov vzdrževanja in obnove. Kot ključne težave so bili izpostavljeni tudi nerešeni primeri lastni- štva, naraščajoče število lastnikov in razdrobljenost lastništva. Treba bo vzpostaviti jasno mejo med javnim in zasebnim. Ob- čine morajo dokazati, da imajo do nekaterih zemljišč pravico in da so jih že plačale s komunalnim prispevkom. Predlagan je bil instrument skupne lastnine za lastništvo javnih površin. 3.2 Načrtovanje Obstoječi pravni instrumenti in prostorska dokumentacija (predvsem OPN in OPPN) niso primerni za obnovo javnega prostora v modernističnih soseskah. Občinski prostorski načrt je večinoma preveč splošen za zaščito javnih površin v soseskah, predvsem pa financiranje občinskega podrobnega prostorske- ga načrta običajno zahteva tudi vlagatelja, le redko ga lahko financira veliko število majhnih lastnikov. Javni prostor je treba načrtovati po funkciji in ne po lastni- štvu. Regulacijo javnih površin je treba izenačiti z regulacijo objektov ne glede na lastništvo. Če lahko pravila v prostorski dokumentaciji zelo natančno določajo oblikovanje objektov v zasebni lasti, je enako mogoče določiti pravila urejanja odprtih površin na zasebnih zemljiščih. Zlasti zaposleni v občinskih upravah ugotavljajo, da je kakovost javnega prostora močno odvisna od občinskih prometnih načrtov in politik parkiranja. Čeprav je plačljivo parkiranje zelo nepriljubljena politična po- teza, se v večini primerov zdi edini mogoč ukrep za izboljšanje javnega prostora. 3.3 Financiranje Sogovorniki so opazili pomanjkanje finančnih podpor za vzdr- ževanje in obnovo javnega prostora v stanovanjskih soseskah. Ni davčnih spodbud za lastnike, ki bi omogočale javno rabo zasebnih površin. Občine bi lahko prenovo javnih površin so- financirale s sredstvi Evropske unije prek trajnostnih urbanih strategij. Morale bi razviti nove modele sofinanciranja, ki bi omogočali načrtovanje in vzdrževanje javnih površin ne glede na to, ali so v zasebni ali javni lasti. 3.4 Vzdrževanje javnega prostora Trenutno so pristojnosti in dolžnosti lastnikov pri vzdrževanju javnih površin zelo nejasne. Novoprivatizirani javni prostori predstavljajo dodatne stroške in odgovornosti za lastnike, ki v  mnogih primerih ne zmorejo večjih finančnih obremeni- tev. Vzdrževanje zelenih prostorov je dražje v primerjavi z vzdrževanjem asfaltnih površin, kar lastnikov ne spodbuja k ohranjanju zelenja. Tog sistem koncesije javnih storitev zvišuje ceno vzdrževanja za občine. Med najzanimivejšimi rešitvami je uvedba novih participatornih načinov upravljanja, ki bi pre- bivalce spodbudili, da sami prevzamejo pobudo, tudi če niso lastniki. Medtem ko bi si morale občine prizadevati za meha- nizme participativnega vzdrževanja, mora država omogočiti posege v zasebno lastnino, kadar je zaradi slabega vzdrževanja prizadet širši javni interes. 28. Sedlarjevo srečanje – Regeneracija javnega prostora v stanovanjskih soseskah – problemi, priložnosti, rešitve Slika 1: Javni prostori v stanovanjskih soseskah se soočajo s težava- mi, kot so nejasno vzdrževanje, ograjevanje in okupacija prostora za potrebe parkiranja (ilustracija: KD prostoRož). Urbani izziv, strokovna izdaja, 2017 66 3.5 Politični in zakonodajni okvir Politične razmere vplivajo na prostorsko načrtovanje in posle- dično na kakovost javnega prostora. Anketiranci ugotavljajo, da so proaktivne, visokokakovostne javne politike na področju prostorskega razvoja zelo redke. Tudi če je zakonodaja ustrez- na, je nadzor nad izvajanjem zakonodaje slab, deloma zaradi nejasne vloge javnih organov, pristojnih za prostorski razvoj. Prostorski in okoljski inšpektorati se borijo s pomanjkan- jem sredstev in usposobljenega osebja. Sogovorniki pogosto omenjajo primera, ki ponazarjata to precej kritično stanje. Kot prvega zemljiško knjigo, kjer so evidence javnih prostorov ne- popolne, dejanska raba zemljišč pa ne ustreza stanju v regis- tru. Kot drugi primer se omenja Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi  (ZVEtL), ki se osredotoča na pripadajoča zemljišča in parcialne interese in ne upošteva konteksta soseske. Pravni postopek spodbuja zasebne interese pred javnimi, zato sogovorniki menijo, da bi morala država sprejeti interventni zakon, ki bi nadomestil in izboljšal obstoječega. Prav tako morajo tudi občine prevzeti bolj pro- aktivno vlogo in zavarovati obstoječe javne prostore v skladu z veljavno zakonodajo. Slika 2: Plakat Javne površine v soseskah so pomembne (ilustracija: KD prostoRož). Slika 3: Mehka urbana prenova, Savsko naselje, Ljubljana, 2013–2017 (foto: Lea Benčina). 28. Sedlarjevo srečanje – Z. VELKAVRH, A. KORENJAK Urbani izziv, strokovna izdaja, 2017 67 3.6 Družbeni kontekst Nove vrednote, kot so individualizacija in umik v zasebno sfe- ro, so bile prepoznane kot ključni razlog za manjšo uporabo javnega prostora. Prebivalci niso povezani z javnim prostorom, do njega ne čutijo odgovornosti in ne vedo, da ga soustvarjajo. Predlagani ukrepi, s katerimi bi lahko odgovorili na izziv, so prilagajanje javnega prostora novim potrebam, izvajanje de- javnosti za spodbujanje prebivalcev, da preživijo več časa na prostem, in izboljšano sodelovanje javnosti. V stanovanjskih soseskah je dovolj javnega prostora, vendar je njegov program za sodobne prebivalce velikokrat neprivlačen. 3.7 Komunikacijski vidiki Zdi se, da obstaja splošen dogovor o pomanjkanju kulture dia- loga med deležniki. Država se oddaljuje od svojih državljanov, primanjkuje tudi komunikacije med državo in občinami. Prav tako je nerazvito horizontalno sodelovanje med oddelki na ob- činski ravni in ministrstvi na državni ravni. Javne razgrnitve, ki spremljajo prikaze prostorskih načrtov, so slabo moderirane. Za povečanje zaupanja v javne organe potrebujemo transpa- rentne procese na vseh ravneh odločanja. Nejasna politična stališča na občinski ravni so ena največjih ovir za kvaliteten prostorski razvoj. Potrebna so nova orodja za izboljšanje in posodobitev vklju- čevanja javnosti v načrtovanje in upravljanje javnega prostora, saj obnove ni mogoče izvajati brez sodelovanja prebivalcev, ki so pogosto tudi lastniki delov javnega prostora. Za pobude prebivalcev je treba vzpostaviti boljše mehanizme. Nevladne organizacije lahko delujejo kot posredniki in generatorji novih načinov komunikacije med prebivalci in odločevalci. 4 Ključni izzivi, ki jih lahko navedemo že danes Širok spekter vprašanj in rešitev, ki so jih navedli sogovorniki, kaže, da so prostorska vprašanja javnih površin vključena v širši politični, zakonodajni in družbeni kontekst. Javne institucije kažejo splošno nezanimanje za odprte površine v soseskah, posledica je šibka obramba javnega interesa. Kompleksen in še nedokončan proces prehoda iz socialističnega v neoliberalni sistem otežuje vprašanja lastništva in vpliva na načrtovanje, zakonodajne in vzdrževalne vidike prenove javnega prostora. Vendar pa prehoda na nov politični sistem ne moremo kriviti za nastanek najbolj izpostavljeni izzivov: slabega komuniciran- ja in pomanjkanja mehanizmov za udeležbo javnosti. Slika 4: Prenova igrišča v Savskem naselju, Ljubljana, 2015–2016 (foto: arhiv KD prostoRož). 28. Sedlarjevo srečanje – Regeneracija javnega prostora v stanovanjskih soseskah – problemi, priložnosti, rešitve Urbani izziv, strokovna izdaja, 2017 68 5 Mehka urbana prenova kot mehanizem regeneracije sosesk Poleg rešitev, ki so jih predlagali sogovorniki v intervjujih in na posvetih, tudi sami predlagamo rešitev, ki bi bila primer- na za slovenske razmere. Pristop mehke urbane prenove (ang. soft urban renewal) predvideva aktivno vlogo mesta v procesu urbane regeneracije. Pri tem mesto ne zavzema vloge končne- ga odločevalca, temveč sta izbor projektov prenove in njiho- va izvedba rezultat komunikacijskega procesa med mestom, prebivalci, lokalnimi podjetji in drugimi deležniki izbranega območja. Vlogo izvajalca prenove v tem primeru prevzame lo- kalna pisarna urbane prenove, ki jo vodi skupina prostorskih načrtovalcev, arhitektov, urbanistov, pravnikov in socialnih delavcev, ki niso neposredno zaposleni na občini. Mehanizem se že več let uspešno uporablja v tujini (Dunaj, Köbenhavn, Bologna  ...). Za začetek regeneracije javnega prostora modernističnih sosesk v Sloveniji tako ni treba čakati, da se uredijo lastniška razmer- ja, ki so še vedno zelo nejasna. Prakse, kot je mehka urbana prenova, omogočajo urbanistom stik s prebivalci, spodbujajo inovativne rešitve in poudarjajo probleme, s katerimi se ur- banisti srečujejo na terenu. Kakovostno regeneracijo javnega prostora v slovenskih soseskah lahko dosežemo, če: (a) bomo celovito izražali probleme, ki se nanašajo na javni prostor; (b) izvajali mehke pristope, vzporedno s spremembo zako- nov in pravilnikov; (c) krepili komunikacijo med deležniki; (d) lokalne probleme identificirali hitreje in jih reševali s prisotnostjo na terenu. Alenka Korenjak, uni. dipl. ing. KD prostoRož, Rimska cesta 22, 1000 Ljubljana E-pošta: prostoroz@gmail.com Zala Velkavrh, dipl. kom. KD prostoRož, Rimska cesta 22, 1000 Ljubljana E-pošta: prostoroz@gmail.com Viri in literatura Internet 1: http://www.gbstern.at/home/ (sneto: 2. maj 2017). Jankovič Grobelšek, Liljana (2012) Privatespace open to thepublic as anaddition to the urban publicspacenetwork. Urbani izziv, 23, str. 25–35. KD prostoRož (2015) Lokalne pisarne celovite urbane prenove. Dosto- pno na: http://prostoroz.org/wp-content/uploads/2016/04/brosura_LP- CUP.pdf (sneto 2. maj 2017). KD prostoRož (2016) Javne površine: identificiramo probleme, iščemo re- šitve, predlagamo ukrepe.Dostopno na: https://javnepovrsine.wordpress. com/ (sneto 2. maj 2017). KD prostoRož. Javne površine v soseskah so pomembne. Poster. Dosto- pno na: https://javnepovrsine.files.wordpress.com/2016/03/plakat_jav- ne-povrsine.pdf (sneto 2. maj 2017). Rebernik, Dejan (2002) Urbano-geografsko proučevanje blokovskih stanovanjskih sosesk kot element urbanističnega planiranja. Dela, 18, str. 463–475. The Integrated Urban Renewal in Skt. Kjeld’s (2011) Integrated Urban Renewal in Skt. Kjeld’s - a neighbourhood in motion. Dostopno na: http:// kk.sites.itera.dk/apps/kk_pub2/pdf/1114_ZTt8DHZacf.pdf (sneto 2. maj 2017). 28. Sedlarjevo srečanje – Z. VELKAVRH, A. KORENJAK