NIŠTVO GLASILA ..v AGISU« — IZHAJA TEDENSKO
UREJA MAKS MENONI — RAZMNOŽUJE SPLOŠNI SEKTOR
■ o e •flo .


St0 39
september 19B9
Leto izdaje •. I
•• rt-r
iNVEI-iTIVLiA DEJAVLOST Metode in tehnike dela v krožkih PARETO ANALIZA (ABC metoda)
•; 0: !;■
Pareto diagram, imenovan tudi ABC metoda, ali pravilo 80 : 20 je metoda, s pomočjo katere klasificiramo podatke po stopnji težavnosti oziroma pomembnosti, glede ha kriterij:, ki... ga predhodno definiramo (stroški, koli-rčina, frekvenca, itd„ ) =	•
Metoda je dobila ime po italijanskem ekonomistu Vilfredu Paretu (19 = stoletje), ki se je z analiziranjem problemov dokopal do spoznanja,_ da na vsak problem A^pliva veliko število nepomembnih^vzrokov, ki vsi skupaj na problem zelo malo vplivajo in zelo majhno število pomembnih, vzrokov, ki pa imajo bistven delež vpliva na problem„ ^ pomoč jo Pare to diagrama oziroma ABC analize klasificiramo vzroke problemov tako, da je omogočeno osredotočenje na rečevaje oziroma odpravljanje tisti vzrokov, zaradi katerih je problem sploh problem, njihova odstrani;ev pa pomeni praktično 'odpravo problema"„ ABC analiza je sicer identic-h Pareto diaErajnu, le da itenelji na statističnih izhodiščih Prohle-me rangira v tri razrede -A, B in C. Delež posameznih skupin p J *
- razred A predstavlja 68 % teže problema
J razred C predstavlja preostalih	pEhlemaL ziro-na skupaj
A + B + C 100 %	' ■ •
Pri delu krožkov predstavlja Pareto diagram tehniko, s pomočjo katere izberemo najpomembnejši element, ki vpliva na določen pro em, . i ga hočemo rešiti
Kot povsod pri delu krožkov, velja tudi tu pravilo postopnosti, raki (stopnje) izdelave Pareto diagrama so.
1, Določiti obdobje za zbiranj e podatkov Določiti, katere podatke zbirati Priprava tabele, ki jo bomo potrebovali Vnašanje podatkov -Risanje Pareto diagrama Določitev kumulativne linije Imenovanje diagrama ter izvora podatkov
za vnos podatkov
lo korak - določiti obdokje za zbiranje podatkov
Krožek mora točno definirati rok, do katerega morajo biti zbrani podatki , saj je od njega odvisen nadaljnji potek izdelave Pareto diagrama in reševanja problema sploh. Rok naj ne bi bil predolg, ker se reševanje problema lahko preveč zavleče in povzroči občutek "neučinkovitosti" krožka.
2,	korak - določiti, katr-ere podatke zbirati
Ko je znano obdobje zbiranja podatkov, je potrebno določiti še podatke, ki jih bo krožek zbiral, V sklopu tega koraka je potrebno defini' rati tudi, kako do teh podatkov priti - z lastnim delom, ali pa so podatki že zbrani pri drugih službah, na primer v kontroli, in se bo krožek po služil teh podatkov, V takem primeru bi morale strokovne sl1Jb be nuditi vso podporo, sicer se lahko v krožkih pojavi malodušje zaradi odklonilnega stališča okolja,
3,	korak - priprava tabele za vnos podatkov
Za podatke, ki jih bo krožek zbiral, je potrebno pripraviti ustrezne tabele, kamor se bodo vnašali podatki. Tabele naj bodo enostavne in naj omogo-čajo razvrščanje podatkov po različnih kriterijih. Tako krožek možnost izbrati tisti kriterij, za katerega meni, da je najp°' membnejši in d.a odraža de janski problem,
4,	korak - vnašanje podatkov
Korak predstavlja samo aktivnosti zbiranja in vnašanja podatkov v tabele po v predhodnih korakih dogovorjenih načelih.
3o korak - risanje Pareto diagrama
Pareto diagram je v bistvu histogram, kjer so podatki urejeni po velikosti , Na ordinato se nanaša kriterij, na absciso pa padajoče po vel kosti elemente iz tabele,
6, :korak - .določitev kumulativne linije
Naslednji korale predrt avl ja izdelavo kumulativnega Pareto diagrama, iz katerega lahko razberemo stopnjo vplivnosti posameznega element^ na oroblem oziroma deleža elementa v celotni strukturi problema.
7o korak - imenovanje diagrama ter izvora podatkov
Izdelan diagram je potrebno ustrezno imenovati (ime diagrama naj.^ samo govori o njegovi vsebini) ter hkrati nanj vnesti podatke.o i^,.. ru informacij. Tak diagram uporabi krožek tudi po predstavitvi resi ve vodstvu.
(Nadalj evanj e sledi)
Dušan Žnidarič
; SAMOUPRAVLJANJE JE TUDI NAŠA DOLŽNOST IN NE LE PRAVICA
Žal pa se tega vse premalo zavedamo, kar dokazuje že druga neskleP?^a seja delavskega sveta DO tega mandata. Torej , v torek, 3-9«85" j® n; sklicana 4, redna seja DS DO, ki pa se je ni udeležil niti en del iz TOZD Komerciala,
?
je to že dr up; a seja, preložena zaradi neudeležbe delegatov iz ^ZD Komerciala, je skrb se toliko večja. Vzroki za izostanke niso znani, ker se delegati niso opravičili, čeprav bi bilo do drugih dele-Satov pošteno„ Vsekakor pa bodo te vzroke morali poiskati in odpraviti 'r TOZD Komerciala. Prc-av pa bi bilo, da vodstva TOZD in DPO posvetijo Slovanju samoupravljanja mnogo več pozornosti.
M.
ZA MAMI JE PRAZNOVANJE PRAZNIKA DO	j
^ Slavnem velja ugotovitev, da smo lahko zadovoljni s programom na erii in obiskom na drugi strani. Žal pa nismo zadovoljni s številčnostjo obiska upokojencev. Od 164 se jih je udeležilo srečanja le 69» Vzro-V>v za tako skromen obisk upokojencev je najbrž več. To pa nikakor Pokvarilo prijetnega razpoloženja tistih, ki so se srečanja naših
1J-po~v0jencev udeležili.
^oja dolžnost je, da prenesem kolektiva zahvale za prisrčen sprejem ^er najlepše želje. Prihodnje leto pa spet nasvidenje.
J-° pa je seveda tudi naša želja in hkrati dolžnost, da za to poskrbimo/
*	*	M.
DELAVCI SGI NISO ZA TAKŠNO POSLOVANJE
problemi, ki niso od danes. bodo tudi jutri?
(Ta prispevek je nastal ob eni izmed konic v SGI. Objavljamo ga na Posebno željo in zahtevo zaposlenih v SGI.)
Zadnji dan., ali pa zadnje tri dni v mesecu je v SGI (skladišču goto-vih izdelkov) prava'norišnica. Žalca j ? Zato, ker je tako kot bi proizvodnja delala le zadnje dni v mesecu. Te dni, ali bolje rečeno ta dan, Re nakopiči pred skladiščem robe, ki jo je treba seveda prevzeti in °4poslati. To pa nikakor ni lahko =
^alco nekako je bilo tudi konec avgusta. Mi vsi smo praznovali, delavci SGI pa so morali ta dan še posebej krepko delati. Zakaj? Zato, da °i činveč blaga odnosiali do konca meseca. To je namreč naša skupna Realizacija preteklega meseca. Ali je res? Da bomo lažje razumeli de-Ravce SGI, id trdijo', da to le ni tako, bomo sledili neki pošiljki za "dpca v Makedoniji (podobno je za vse kupce dalje od Beograda).
Torej, mi smo odnoslali pošiljko zadnjega v mesecu. Pošiljka potuje Po Železnici od dva do tri tedne (zato, ker ne pošiljamo zbirnega daga z napovedjo pošiljke). Sledi do osem dni za^prevzem blaga in Sele takrat nastane 15 dnevni DUR (dolžniško upniško razmerje). In Pako smo, hoteli ali ne, že 10. v naslednjem mesecu. Je to smotrno?
Kje pravzaprav iskati rešitev?
Komerciala, s svojo nabavno in prodajno funkcijo vedno znova pade na iz' pitu. Nabava zato in'tal..:rat,, če ne zagotovi materiala za proizvodnjo Pr ko celega meseca,- In prodaja,, ker se strinja s takšnim načinom dela s strani proizvodnih TOZD,
Delavci SGI ne morejo razumeti, da bi vso robo, ali točneje 7? % naredili zadnje tri dni v mesecu. Ob tem postaja tudi jasno, da kvali^ prevzema in odpreme ne more biti na želenem nivoju tudi zaradi tega, ^ so ti ljudje ob konicah obremenjeni preko svojih možnosti. Da o nezadn" voljstvu zaradi takšnega načina dela ne govorimo.
To je, bil tudi razlog, da so me delavci, zaposleni v SGI, v petek 30.3« ob 15n povabili, naj ri ogledam kako zgleda pri njih konec meseca. Za razgovor ta dan ni bilo časa. Čakali so kamioni. Pogovarjali smo se v.^a, nedeljek, 5.9., ko je bilo tahujše že mimo. Res je, da so še vedno Pr;L^e„ jali dokumenti ~ medskladiščnice. "Podpiši, samo podpiši. Ko bo konec ta kaj narobe, pa si kriv vsega", se huduje vodja SGI tov. Erika Kova Najbrž ima prav. Delo moramo organizirati tako, da bo dalo optimalne zultate.
Ob vsem povedanem pa te.rejo delavci v SGI še druge težave. SGI s svoj^ regali ni opremljeno primerno naši proizvodnji. Regali, ki so jihjcor^ stili za potrebe runarne, so od njene izločitve prazni, ker za naše trebe ne ustrezajo. Prazni pa so tudi regali TOZD TAT, ker se le-ta n drži dogovorjenih dimenzij kartonske embalaže in ista ne gre v^regal6^ Drugih regalov pa ne upajo preveč obremenjevati, ker se ti nagibajo, je posledica pogrezanja.
Če ob tem pomislimo, da so regali 30 metrov dolgi in 9 metrov vi šoki nam -nostane takoj jasno, koliko prostora ostaja neizkoriščenega zno skladišča. Skrbi pa nas lahko, ker veliko blaga izpostavljamo vremen^ neprilikam.
Konice v SGI se pojavljajo vedno konec meseca. Takrat pa običajno nujemo (konec leta, 1. maj, 1. september, 29« november). Do tega pr& vonja imajo najbrž pravico tudi delavci SGI, mar ne!
Imajo delavci SGI prav ali ne, naj presodijo tisti, ki so^ za to poki^ ni. Dejstvo je, da nas telesno poslovanje stane mnogo več kot bi nas cer, ih kot bi na s.,smelo.
H.


Š
P
s
2
1
G
ti
p
1
ti
2 S
s
i
s
E
t
I
E
E
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljube mane Justine Ramšek
se iskreno zahvaljujem TOZD-u TAP za izre-	f
čeno sožalje, darovano cvetje in vsem, ki
so jo spremljali ne. njeni zadnji poti.	t
Justina Porštnarič	i
t
(
737