líladnikia 8-9: 43-46 (1997)
33
Modrocvetna komelina (Commelina communis L.) -neofit v slovenski flori
Common dayflower (Commelina communis L.) - neophyte in Slovenian flora
Tinka BaCiC, Novakova 1, Sl-1000 Ljubljana, Slovenija Dušan Naglic, Podlimbarskega 41 a, Sl-1000 Ljubljana, Slovenija
Izvleček: Članek obravnava pojavljanje vrste Commelina communis L. v Sloveniji. C communis jc vzhodnoazijska vrsta, ki seje pri nas udomačila v zadnjih desetletjih. Iz karle razširjenosti je razvidno, da uspeva po vsej Sloveniji.
Abstract: The article discusses the occurrence of Commelina communis L. in Slovenia. C. communis is an East Asian species, naturalised in Slovenia in the last few decades. According to the distribution map it is evident, that the species has become widespread all over Slovenia.
1. Uvod
Družina Commelinaceae spada v red Commelinales, kamor uvrščajo vrsto tropskih in subtropskih družin. V družini je 38 rodov z okoli 600 vrstami. Delimo jih lahko na dve poddružini. Poddružina Commelinoideae, kamor sodi tudi komelina, ima somerne cvetove, za razliko od poddružine Tradescantio-ideae z zvezdastimi cvetovi.
Komelinovke uspevajo pretežno v tropskem in subtropskem pasu in v toplejših predelih zmernega pasu. Pri nas jih poznamo kot sobne in vrtne okrasne rastline, predvsem iz rodov Commelina, Tradescantia, Zebrina, Cyanotis, Dichorisandra in Rhoeo. Številne vrste rodov Tradescantia in Zebrina prodajajo pod skupnim imenom tradeskancija ali vednoživ. Njihova domovina je Srednja in Južna Amerika.
Pri nas med vrtnimi okrasnimi komeli-nami najpogosteje vidimo modrocvetno ko-melino (Commelina communis), ki se je predvsem v Južni Evropi marsikje že natura-lizirala.
2. Commelina communis
Commelina communis jc zelnata trajnica
(hemikriptofit), ima kipeče ali poleglo, razvejano, do 70 cm visoko steblo, ki se včasih na kolencih ukoreninja. Listi z nožnico objemajo steblo, ploskev pa je široko suličasta, z zaokroženim dnom, nerazločno pecljata in večinoma 5-10 x 1,5-3 cm velika. Listna nožnica je ob ustju dlakava. Peclji socvetja so navadno dolgi okoli 2 cm, proti vrhu ode-beljeni. Socvetje navadno 3- do 4-cvetno, obdano z veliko, gredljato zganjeno braktejo, podobno spati.
Cvetovi so dvobočno somerni - spodnji notranji perigonov list je reduciran, bel, preostala dva sta večja, modra. Zunanji peri-gonovi listi so jajčasti, spodnja dva sta delno zraščena. Prašnikov je 6, trije plodni in trije jalovi. V plodni glavici so navadno štiri semena. Modrocvetna komelina cveti od poletja do jeseni.
Literatura omenja tudi nekaj drugih vrst v rodu Commelina, ki jih gojijo v okrasne namene in jih včasih najdemo podivjane. Takšna vrsta je C. virginica, ameriška vrsta, ki se od C. communis razlikuje po značilnih rdečih dlačicah na ustju nožnice; modri notranji perigonovi listi so med seboj bolj enaki kot pri C. communis in plod vsebuje le 3 semena. Subspontano se pojavlja v Severni Italiji (Pignatti, 1983), na zahodni slovenski meji
34
T. Bačič, D. NaoliC Modrocvetna komelina - neofit v slovenski flori
Vrf
M
I
SI. 1: Commelina communis L. (po Pnszter 1963) Fig. 1: Commelina communis L. (after Priszter 1963)
(ali celo že na ozemlju današnje Slovenije, pri Gorici in v Žavljah pri Trstu) pa jo je nabiral Zirnich (Mezzena 1986).
V sorodstvu komeline najdemo še nekaj vrst, ki se v zadnjem času ponekod po Evropi naturalizirajo. Takšna je na primer severnoameriška vrsta Tradcscantia virginiana L. Flora Europaea (Webb, 1980) navaja, daje udomačena v Južni Europi. Stace (1991) v New Flora of British Isles piše, da vrsta lahko nekaj časa uspeva na ruderalnih rastiščih, kamorjo ljudje odvržejo. Tudi Janchen(1956-60) omenja redko podivjano uspevanje te vrste. Subspontano naj bi uspevala tudi v Severni Italiji (Pignatti, 1983) in Švici. Flora der Schweiz (Hess, Landolt & Hirzel, 1991) izpostavlja problematiko križancev in selekcioniranja tradeskancije. Mnogo rastlin, ki jih gojijo pod imenom T. virginiana, je namreč v
resnici hibridov med T. virginiana s. str. in sorodnimi vrstami. Torej je možno, da so tudi križanci naturalizirani. Tudi v Sloveniji je že bilo opaženo subspontano uspevanje viržinske tradeskancije. Tako je bila opazovana nekaj let zaporedoma v razpoki ob robu pločnika za Bežigradom, Dd koder so jo kasneje i/ru-vali (N. Jogan, ustno poročilo).
3. Naturalizacija
Modrocvetno komelino vidimo v zadnjih desetletjih pogosto rasti kot plevel po gredicah in koritih, pa tudi izven vrtov, na ruderalnih rastiščih, ob cestah, parkiriščih, kjer njenega uspevanja ne moremo neposredno pripisati človeku.
Njeno pojavljanje v tem delu Evrope sega daleč nazaj. Že Hayek (1932-33) omenja subspontano uspevanje komeline na Hrvaškem, Janchen (1956-60) pa navaja, da je bila opažena pri Gradcu.
V novejši literaturi je subspontano pojavljanje komeline omenjano pogosteje. Očitno se je v tem obdobju vrsta še bolj razširila, najbrž pa soji posvečali tudi več pozornosti. Ni presenetljivo, da komelini ustreza predvsem južnoevropsko podnebje. Tako Poldini (1991, 1993) navaja številna nahajališča na Tržaškem in na zahodu Furlanije - Julijske krajine. V Flora d'Italia (Pignatti, 1983) pa poleg Severne Italije omenjajo tudi uspevanje v urbanih središčih na jugu. Navedbe nahajališč komeline v Švici (Lauber & Wagner, 1996) so iz jugozahodnega (okolica Ženevskega jezera), vzhodnega (Walensee) in južnega dela (Lugano). O natnraliziranosti komeline poročajo tudi z Madžarske, iz Romunije (Nyarady & al., 1966), Turčije (Davis, 1984), Srbije (Obradovič, 1986) itd.
Vrsta se pojavlja tudi severno od Alp, a ni tako razširjena in njeno pojavljanje je najbrž bolj prehodnega značaja. Hart! & al. (1992) opisujejo njeno uspevanje v šestih kvadrantih v nižini Avstrijske Koroške kot 'nestalno ali naturaliziranost nezanesljiva'. Exkursions-
Htadnikia 8-9: 33-38 (1997)
35
flora von Osterreich (Fischer, 1994) piše, da to vrsto včasih lahko najdemo izven vrtov, podivjano na ruderalnih rastiščih. Komelino so opazili tudi v južni Nemčiji (Oberdofer, 1990).
O pojavljanju modrocvetne komeline pri nas je prvi pisal B. Türk (1988) in po njem jo navaja tudi Register flore Slovenije (Trpin & Vreš, 1995). Ta vzhodnoazijska vrsta seje tako tudi v Sloveniji očitno naturalizirala in se celo močno razširila.
4. Razširjenost v Sloveniji
Pregled nahajališč:
0047/2 Slovenija: Severna Primorska: Nova Gorica : na več mestih - pod okrasnim grmičevjem, na gredicah in v razpokah betonskega tlaka. 3. 10.1988. Leg. & det. D. Naglič.
0051/3 Slovenija: Notranjska: Logatec: Potoška ul., Prešernova ul. - na cvetlični gredi. 7. 7.1987. Leg. & det. D. Naglič. 0053/1 Slovenija: Zalog pri Ljubljani: Hlad-niška pot - pod živo mejo in na gredicah. 5. 9. 1986. Leg. & det. D. Naglič. 0059/1 Slovenija: Krško - Brežiška kotlina: Krško: na več mestih - po gredicah, na pesku. 6. 8. 1988. Leg. & det. D. Naglič. 0157/3 Slovenija: Dolenjska: Novo mesto: na več mestih - na zapleveljenih gredicah, v cvetličnih posodah, v razpokah na asfaltu. 17. 9. 1986. Leg. & det. D. Naglič. 0251/1 Slovenija: Notranjska: Postojna: Kraška cesta - kot plevel na gredici. 14. 9. 1986. Leg. & det. D. Naglič. 0257/1 Slovenija: Dolenjska: Novo mesto: na več mestih - na zapleveljenih gredicah, v cvetličnih posodah, v razpokah na asfaltu. 17. 9. 1986. Leg. & det. D. Naglič. 0351/1 Slovenija: Notranjska: Pivka - v cvetličnih koritih. 20. 9. 1987. Leg. & det. D. Naglič.
0447/4 Slovenija: Primorska: Izola: na več mestih - na gredicah, pod drevesi, na vrtnem nasipališču. 9. 11. 1986. Leg. & det. D. Naglič.
0447/4 Slovenija: Primorska: Portorož: na več mestih - pod okrasnim grmičevjem in po gredicah. 2. 7. 1987. Leg. & det. D. Naglič.
0448/1 Slovenija: Primorska: Koper: na več mestih - pod okrasnim grmičevjem in na gredicah. 5. 7. 1986. Leg. & det. D. Naglič.
0448/3 Slovenija: Primorska: Koper: na več mestih - pod okrasnim grmičevjem in na gredicah. 5. 7. 1986. Leg. & det. D. Naglič.
0451/1 Slovenija: Primorska: Ilirska Bistrica: na več mestih - v koritih, v razpokah na pločniku, na gredicah, ob ograjah. 20. 9. 1987. Leg. & det. D. Naglič.
0451/2 Slovenija: Primorska: Ilirska Bistrica: na več mestih - cvetlična korita, gredice, rob pločnika. 20. 9. 1987. Leg. & del. D. Naglič.
9362/3 Slovenija: Pomurje: Radenci - po vrtovih. 29.7,1988. Leg. & det. D. Naglič.
9363/1 Slovenija: Prekmurje: Murska Sobota: na več mestih - pod živo mejo in na gredicah. 29. 7. 1988. Leg. & det. D. Naglič.
9455/4 Slovenija: Koroška: Ravne na Koroškem: na več mestih - na gramoznih tleh izven vrtov, na cvetličnih gredicah. 5. 8. 1988. Leg & det. D. Naglič.
9456/3 Slovenija: Koroška: Slovenjgradec: Šolska cesta, Koroška ul. - zapleveljena cvetlična greda. 18. 6. 1988. Leg. & det. D. Naglič.
9459/2 Slovenija: Štajerska: Maribor: na gredicah. 29. 7. 1988. Leg. & det. D. Naglič.
9459/4 Slovenija: Štajerska: Maribor: na gredicah. 29. 7. 1988. Leg. & det. D. Naglič.
9550/3 Slovenija: Gorenjska: Jesenice: Udarna ul. - gredice. 10. 8. 1987. Leg. & det. D. Naglič.
9550/4 Slovenija: Gorenjska: Javornik pri Jesenicah: pri železniški postaji - ob gredici z okrasnim cvetjem. 10. 8. 1987. Leg. & det. D. Naglič.
36
T. Bačič, D. NaoliC Modrocvetna komelina - neofit v slovenski flori
9550/4 Slovenija: Gorenjska: Koroška Bela
-	na gredici z okrasnim cvetjem. 10. 8. 1987. Leg. & det. D. Naglič.
9648/2 Slovenija: Julijske Alpe: Trenta - ob njivi. 750 m n.m. 5. 9. 1991. Leg. & det. N. Praprotnik (Hladnikia 5). 9651/4 Slovenija: Gorenjska: Duplje: na več mestih - ruderalna rastišča. 28. 6. 1996. Leg.&det. T.Bačič. 9654/4 Slovenija: Zgornje Savinjska dolina: Ljubno ob Savinji - cvetlična gredica. 5, 8. 1989. Leg. & det. D. Naglic. 9655/3 Slovenija: Zgornje Savinjska dolina: Radmirje - cvetlična gredica. 5. 8. J 989. Leg. & det. D. Naglič. 9656/2 Slovenija: Štajerska: Velenje: na več mestih - na cvetličnih gredicah. 13. 6. 1987. Leg. & det. D. Naglič. 9747/3 Slovenija: Julijske Alpe: Kobarid - kot plevel po vrtovih in koritih. 234 m n.m. 19. 9. 1987. Leg. & det. Nejc Jogan. 9751/2 Slovenija: Gorenjska: Duplje: na več mestih - ruderalna rastišča. 29. 6. 1996. Leg.& det. T. Bačič. 9752/3 Slovenija: Gorenjska: Kranj: na več mestih - v razpokah betona in po gredicah. 13. 9. 1988. Leg. & det. D. Naglič. 9755/4 Slovenija: Štajerska: Vransko - na cvetličnih gredah. 11.6.1987. Leg. & det. D. Naglič.
9757/1 Slovenija: Štajerska: Žalec pri Celju: Ulica Savinj ske čete - ob zidu pod balkoni s cvetjem. 7. 11. 1986. Leg. & det. D. Naglič.
9757/4 Slovenija: Štajerska: Celje: na več mestih - po gredicah, ob robovih vrtov, podživomejo in ob ograjah. 19.8. 1987. Leg. & det. D. Naglič. 9848/1 Slovenija: Severna Primorska: Most na Soči-cvetlična greda. 10. 8.1987.Leg. & det. D. Naglič. 9848/1 Slovenija: Severna Primorska: Tolmin: Bazoviška ulica, Ulica padlih borcev
-	v razpokah na pločniku in ob robu ceste ob vrtni ograji. 23. 9. 1986. Leg. & det. D. Naglič.
9848/3 Slovenija: Severna Primorska: Slap
ob Idrijci - cvetlična greda. 10. 8. 1987. Leg. & det D. Naglič. 9852/4 Slovenija: okolica Ljubljane: Viž-marje - ob vrtni ograji, nccvetoča. 300 m n.m. april i 997. Leg. & det. T. Bačič. 9853/2 Slovenija: Gorenjska: Radomlje pri Domžalah: Prešernova - cvetlični vrt. 16. 9. 1986. Leg. & det. D. Naglič. 9853/4 Slovenija: Gorenjska: Domžale: na več mestih - na cvetličnih gredicah, na nasipališču na vrtu, v betonskih koritih z okrasnim grmičevjem. 18. 6. 1987. Leg. & det. D. Naglič. 9859/1 Slovenija: Kozjansko: Podčetrtek -pod gradom, senčna ruderalna rastišča. 8 1995. Leg. & det. N. Jogan. 9950/3 Slovenija: Severna Primorska: Idrija: Rožna uf. - na cvetlični gredi. 7. 7. 1987. Leg. & det. D. Naglič. 9952/2 Slovenija: Ljubljana: Šiška: na več mestih - pod grmovjem in na cvetličnih gredah. 8.10.1986. Leg. & det. D. Naglič. 9952/4 Slovenija: Ljubljana: Vič: na več mestih - pod balkoni z okrasnim cvetjem, na vrtnem nasipališču, ob vrtni ograji in na gredicah. 26. 8. 1987. Leg. & det. D. Naglič.
9953/1 Slovenija: Ljubljana: Bežigrad: na več mestih - pod okrasnim grmovjem in na gredicah. 1. 9. 1986. Leg. & det. D. Naglič.
9953/3 Slovenija: Ljubljana: Center, Ljubljanski Grad: na več mestih - v senci dreves, na cvetličnih gredah. 31.8.1986. Leg. & det. D. Naglič. 9960/3 Slovenija: Bizeljsko: pri Bizeljskcm gradu - senčna ruderalna rastišča. 8.1995. Leg. & det. N. Jogan.
Podatke o ostalih nahajališčih smo dobili iz popisnih listov za kartiranje flore Slovenije, shranjenih na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete v Ljubljani. Večinoma je bila popisana v zadnjih desetih letih na Študentskih raziskovalnih taborih (cf. Jogan 1995, 1996).
Vidimo, da modrocvetna komelina uspe-
líladnikia 8-9: 43-46 (1997)
37
va v vseh fitogeografskih območjih Sloveni-j e, predvsem v nižinskem, pa tudi v spodnjem montanskem pasu. Njeno pojavljanjeje vezano na okolico človeških bivališč v mestih in vaseh. Ustrezajo ji predvsem senčna in vlažna ruderalna rastišča.
Pojavlja se podivjano, ko seme zanese z vrtov, vendar kaže, da je sposobna vztrajati
dalj časa na istem rastišču. Nekateri menijo (vrtnar J. Medle, ustno), da se komelina razširja s kompostom. Seme naj bi se obdržalo v kompostu tudi več let, nato pa kalilo v cvetličnih lončkih, pod balkoni, po gredicah in vrtnih nasipališčih. Po drugih podatkih pa naj bi se komelina razširjala s ptičjo hrano (Ober-
dorfer, 1990).
454«4?Mfl9 60 5l 62 53 54 55 56 57 58 69 60 $162S3E4a5B6
101 102 103 101
105
106 107
0 > ':... • ■ ] Ll_ 1 1*1 1 l"l I i	r\ s » : • '/vr" "
rat *------.i v\ : ■ • • i \ V ' /-N i	.^J S 5-
46'
SI. 2.: Razširjenost vrste Commelina communis L. v Sloveniji. Fig. 2: The distribution of Commelina communis L. in Slovenia.
5.	Summary
Due to its indisputable attractive bright blue flowers Commelina communis L. is a commonly grown garden and pot-plant beloved and honored by thousands of amateur horticulturists. Although its natural distribution has been limited to the territory of Eastern Asia, nowadays, owing to excessive human impact on environment, it has become widespread all over warm and temperate regions of the World. Much the same as in divers other South European countries, in the last decades Commelina has become natura-
6.	Literatura
lized also in Slovenia, where it can be found in ruderal places, beyond the garden fences, in pavement crevices &c., where it can also persist for several years. It has been recorded in every single phytogeographycal region in the territory of Slovenia. Its thriving is mostly connected to shaded and humid habitats, and its localities are scattered particularly in the lowlands (no more than a few records arc from the lower montane belt). The composed distribution map presented here clearly depict actual knowledge of its distribution in "the sunny side of the Alps" (as Slovenia is admirably announced by its worthy inhabitants).
Davis, P. H., 1984 ; Flora of'TVirkey and East Aegean Islands, vol. 8. Edinburg University Press, Edinburg. Fischer, M. (Hrsg.), 1994: Exkursionsflora von Oesterreich. Ulmer Verlag, Wien. Haktl, H. & al„ 1992: Verbreitungsatlas der Fam- und Blutenpflanzen Kärntens. Naturwissenschaftlicher Verein fuer Kaemten, Klagenfurt.
38
T. Bačič, D. NaoliC Modrocvetna komelina - neofit v slovenski flori
Hayek, A., 1932-33: Prodromus Florae peninsulae Balcanicae 3. Berlin.
Hess, H. E., E. Landolt & R. Hirzel, 1991: Flora der Schweiz. Birkhaeuser Verlag, Basel.
Janchen, E., 1956-60: Catalogus Florae Austriae. Springer Verlag, Wien.
Jogan, N., 1993: Delo floristične skupine. Tabor študentov biologije Raka '92: 3-5. ZOTKS GZM, Ljubljana.
Jogan, N., 1996: Prispevek k poznavanju flore Kozjanskega, Vzhodna Slovenija. In: Bedjanič, B. (ed.): Raziskovalni tabor študentov biologije Kozje '95. ZOTKS GZM, Ljubljana: 23-26.
Lauber, K. & G. Wagner, 1996: Flora Helvetica. Verlag Paul Haupt Bern, Stuttgart, Wien.
Mezzena, R., 1986: L'erbario di Carlo Zimich (Ziri). Atti Mus. Civ. Stor. Nat. Trieste.
Nyaraoy, E. 1. & T. Savulescu, 1966 : Flora republic» socialiste Romania. Academiei Republicii socialiste Romania.
Oberdorfer, E., 1990: Pflanzensoziologische Exkursions Flora. Eugen Ulmer Verlag, Stuttgart.
ObradoviC, M., 1986: Commelinaceae. In: SariC, M. R., 1986 : Flora SR Srbije X, dodatek (2). CANU, Beograd: 225.
pignatti, S., 1983: Flora d'Italia 1-3. Edagricole, Bologna.
Poldini, L., 1991: Atlante corologico delle piante vascolari nel Friuli-Venezia Giulia. Direzione regionale delle foreste e dei parchi & Universita degli studi di Trieste, Dipartimento di biologia. Udine.
Poldini, F. & M. Vidali, 1993: Addenda et errata/corrige all "Atlante corologico delle piante vascolari nel Friuli-Venezia Giulia" (1991). 1. Gortania 15: 109-134.
Pkiszter, S., 1961: Commelina communis L. Magyarorrszagon. Bot. Kozl. 48: 115-116.
Stage, C. A., 1991: New Flora of the British Isles. CUP, Cambridge.
Trpin, D. & B. Vreš, 1995: Register flore Slovenije. ZRC SAZU, Ljubljana.
Turk., B., 1988: Priseljenke v Ljubljanski flori. Proteus 51 (4): ¡35-138.
Webb, D. A., 1980: Commelina. In: Tutin, T. G. & al. (eds ): Flora Europaea 5. CUP, Cambridge