GKotiček gospoda Doropoljskegaospod   Doropoljski!                        ju je stražil škrat v globini vode. Prikazal
t~>      ii       i                ¦ i             i   i.--i            i      se ie na površiu ter obliubil, da vrne zvo«
Dovolitc.   da   se   pndruzim  kotickarjcin!           J.        r    V       , ,     '       ' ¦    ,.   ,.    ,., .
t>   i           i •          i    •        ¦     j.   i-     r,      ', ,         na, ce pn svoiem delu ostanejo liuuic tini
Rada   prebiram   knjicse   in   tudi  »Zvoncek«      .   '       X'        J  .,    •          ,            -¦  ¦  '¦<
. i          i-  i_-i       i                           ¦                 ln se nihce ne osnasi s posjonom zivinc »21 «
sem  tako vzljubila,   da  sem  sc nanj  naro       ,.   7..    ,-T , .     b           F L..    , , ,. .     ,   f ,.
...                     '                                        J                ali»hi!« Dclgo so sc mucui, vlckh ln skakali
kraj reke. K.ar se oglasi zopet škrat in za*
Obiskujcm    XI.   razred    v    Kostanjevici.     stoka,   češ.    da   drži  zvona   le   še   z   cnim
Moj razrcdnik jc g. učitclj Jurčec. Uči nas     krempljem.  Z  veseljem  je  ljudstvo zbralo
mnogo lepcga  in poučnega. Pred vsem me     vse svoje moči, pognalo živino in ko šc ni
zanima zgodovina. V našcm razredu se zas     šlo,  je nekdo zakričal  »gi!« V trenutku so.
nimamo  za ljudske pripovedke in  bajke  o     se   potrgale   vezi   in  vprege,   zemlja   se   je
Gorjancih in v  okolici tcr jih zbiramo, da     strcsla,  odprla  ter  pogoltnila, valovi pa so
jih   pošljemo   dobremu   g.   Doropoljskemu.     zašumcli   in  požrli   nesrečne žrtve.  Od   tas
Naj napišem kratko dogodbico, ki je ohra»     krat zvonita vsakih sto let potopljena zvo=
njena  med   tukajšnjim   ljudstvom!                    na v  globini Krke in kličeta  ljudi,  naj   ju
Upam.   da   jc   boste   dragc volje   sprcjcli •   rešiJ°   iz  vražjih   krcmpljev.
in po moji  želji  priobčili  v  listu.                        B°g vedi, čc se bo komu posrečilo resiti
zvona!   In  če bo sreča mila,  se bo gotovo
kostanjevica   je   majhno   mesto,   ki   lezi     vrn la sv   Neža s Kuma ter privcdla  s se*
na   otoku   Krke.  V  neposredni  bhžini   mc>     boj  tudj  sv   Jošta   da ne bi ljucjstvo tako
sta  so bilc  nekdaj  nmskc naselbine,  skozi     daleč hodilo na božjo pot> ki naj .odvrneta
katere  je   drzala  nmska   cesta   Ta  je  vo*     ncsrečo ob povodnji ter varujeta mcsto in
dUa   cez   strugo  preko   krke bhzu   sedanje     njes,a  prcbivalstvo  na  otoku.
zupne cerkve sv.  Jakoba.  kraj  te ceste je          '                           „      ,,..  .
nckoč stala cerkev sv. Neže, v zvoniku pa                                   Z  °dlicnim spostovanjem
so viseli 4 zvonovi. Ker niso bili farani po                                                    vdana
božni,  se je svetnica  odpravila na  Kum k                                       Marica Podbrščkova.
sv. Joštu  in vzela s seboj  dva  zvona.   Dr*                                                                        ';
žala  ju  jc v rokah,   a ker   sta  bila   tcžka,      Odgovor: je  morala  počivati  na  »Gorici«  kraj  Krke
na neki skali, kjer se še dandancs poznajo                      Ljuba Marica!
odtiski   njenih   nog.                                               Mislim> ^ r.  tfeba Tvojemu pismu no,
Tako   zapuščena    cerkev   jc   jela   razpas     benega    pristavka.    kcr   samo   dovolj   zanis
dati,   pa  tudi   zvonik   z  ostalima  zvonovos     mivo govori. Le  /.birajte še nadalje doma=
ma se je zrušil v Krko. Zbralo se j'e mno«     če   narodno   pripovedno  blago,   ki   odkriva
go ljudi z živino, da bi vzdignili zvona, ki     bujno domišljijo naših  davnih  dedov!
96