Sk'

7Imeri$ka Domovi ima

NO. 235
AMOUCAN IN SPIRIT BOmm IN UNGUAOf Of^f
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, DECEMBER 5, 1968
SiOVCNIAN
ŠTEV. LXVI — VOL. LXVI
Predsednik Kolumbije hoče reformo ustave
Nova ustava naj bi dala predsedniku republike večjo moč, pa zmanjšala število članov kongresa.
CLEVELAND, O. — Samo štiri države Latinske Amerike poznajo političen sistem svobodne demokracije, pa še te imajo vsaka svoje politične težave. Čilski predsednik Frey je v vednem sporu s svojim parlamentom, u-rugvajski predsednik ima soci-lalne in gospodarske težave, v Venezueli nestrpno čakajo na ^zid zadnjih predsedniških in kongresnih volitev, v Kolumbiji se pa sedanji liberalni predsednik LIeras bori za ustavno reformo.
V Kolumbiji so do 1. 1958 prevladovale divje politične razmere. Prelivanje krvi je spadalo rned politične obračune. Zato sta k 1958 sklenili konservativna in liberalna stranka 16-letno premirje: vsaka stranka ima predsednika za štiri leta, mesta v Predstavniškem domu in senatu gredo po polovici vsaki od obeh strank, isto razmerje velja tudi Za vsa mesta v upravni in sodni službi. Tako vlada od 1. 1958 mir v deželi, toda sporazum med o-berna strankama ni dežele do ^ua pomiril.
Dogovor izigravajo
Novi grobovi
\ Louis Korgn V Little Sistera-'of the Poor Home	v torek 72 let
stari Louis Koren s 6521 Schaeffer Avenue, rojen v Podcerkvi pri Starem trgu pri Ložu, od koder je prišel v ZDA 1. 1921, samec, zaposlen pri Republic Brass Co., brat pok. Franka, Antona, pok. Mary Godec, pok. Matije (Slov.) in Francke Truden (Slov.). Pokojnik je bil član W. of W. No. 159, Društva Slovenec št. 1 ADZ in samotojnega društva Loška dolina. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v soboto ob 9.20, v cerkev sv. Vida ob desetih, nato na All Souls pokopališče.
|0ti pogrešane odprave 8 šisfaši zraka in voda so našli samo okoslja teSofftafiSa
Reševalci brazilskih letal- ZDRUŽENI narodi, N.Y.— skih sil SO našli okostja 9 Po enem dnevu razpravljanja je pogrešanih članov odprave1 glavna skupščina Združenih named divjo pleme Indijan- rodov odločila sklicati za leto
1972 svetovno konferenco, ki naj razpravlja o čistoči zraka in vo-
Papež Pavel VI. gre za božično noč v Taranto
RIM, It. — Taranto je v Italiji dobro znano mesto prav na jugu dežele nasproti Siciliji. Tam je že od nekdaj vladala velika revščina. Pred 4 leti je pa vlada po-magla postaviti tam veliko jeklarno, ki sedaj zaposluje že nad 5,000 ljudi. Mesto je dobilo možnost, da postane industrijsko središče, seveda pa tudi mesto industrijskega proletarijata.
To mesto si je izbral sv. oče, da bo šel na Božično noč opravljat polnočne obrede s sv. mašo vred. Tako je napovedal v svo-
na
cev v porečju Amazonke.
MANAUS, Brazil. — Reševal-odprava brazilskih letalskih
V sporazumu ni bilo namreč 3em nedeljskem govoru tega ted-^oločeno. kdo naj zastopa obe'r;a- Podrobnosti potovanja pa še
niso objavljene.
Pred 2 letoma je sv. oče potoval na sv. večer v Florenco, kjer
stranki. Tako so se kmalu poja-vili kandidatje, ki so trdili, da so liberalci ali konservativci, pa niso bili člani nobene stranke. Je maševal za žrtve takratne iz-Nongres je imel le na videz redne poplave. dve stranki, v resnici so v njem
Prevladovale struje. Edino dor govor glede predsednika je držal ^ tako je sedaj LIeras predsednik za dobo 1966-1970. Potem Pride konservativni kandidat na vrsto.
LIeras ni ravno slab administrator, jezi ga pa, kako politiki l2igravajo sporazum. Zato je sklenil, da predloži kongresu Predlog o novi ustavi. Predlog radikalen, zmanjša število senatorjev in kongresnikov in dalj6 predsedniku široka pooblasti-a> da lahko brez Kongresa u-Pravlja deželo. Nov ustavni na-trt seveda ni po volji kolumbijskim politikom. Ga skušajo izi-grati, toda LIeras je postal nepopustljiv. Da ukroti uporne člane °ngresa, je prisilil sedanjo vla-0 (13 ministrov) k odstopu, estavil bo novo vlado iz politi-°V! ki držijo z njim. Vse to bi ^d opravil še letos. Zato. je za-n^dalo napeto stanje med njim '’n kongresom, kar je vlilo pre-političnega življenja v ko-nrnbijsko javnost.
Lstavna reforma ima tudi na-^en, da olajša 1. 1974 prehod od 6danjega stanja, ki temelji na P°razumu med obema stranka-^ a> na proste volitve, kjer bo , Saka stranka po svoje poskuša-a zmagati.	,
h'l ^eras bo 16. decembra uki-^ obsedno stanje, s čemur pa
tiV^ niS° zadovolini tis« poli-. i> ki imajo od sedanjega iz-. Griega stanja svoje koristi.
fn<m:
Oblačno z naletavanjem sne-a- Najvišja temperatura okoli
V Iraku zapira vlada politične nasprotnike
BAGDAD, Irak — Pretekli teden je vlada Ahmeda Hasana El Bakra začela na debelo zapirati svoje politične nasprotnike. Prijeli so jih več sto, predvsem pristaše Naserja, komuniste, pa tudi skrajne desničarje.
El Bakr pripada stranki Baath, ki se zavzema za nekak arabski socializem in se bori z Naserjem za vodstvo arabskega sveta.
de. “Potrpežljivost prirode ima sil je našla pretekli ponedeljek.3^0 m^0.” N dejal švedski di-ostanke zadnjega člana odprave, !pl°mat S' AStr°m’ glaVni g0V°r‘ ki je v zgodnji jeseni odšla med!mk 0 tem vPrasan3u-Indijance ob reki Amazonki, da ji pripravi k temu, da ne bi motili gradnje nove ceste preko njihovega ozemlja. Atroari pleme je znano po svoji divjosti in zaostalosti, vendar je odprava 9 ljudi pod vodstvom italijanskega duhovnika-misijonarja rev.
Giovannija Callerija upala doseči z njimi sporazum.
Ko so odpravo pred enim mesecem pogrešili, so poslali za njo rešilno odpravo letalskih sil. Ta je preteklo soboto staknila o-kostja 8 članov odprave, ta ponedeljek pa je našla še okostje zadnjega člana. Po zobeh so u-gotovili, da so bili to ostanki vodnika odprave rev. G. Callerija, ki je bil sicer znan po svojih skušnjah z Indijanci amazonskega področja. Od vseh 9 članov pogrešane odprave so našli le gole kosti in lobanje. Neki brazilski časnikar je dejal, da izgle-dajo ostanki, kot da so člane odprave napadle in pokončale divje zveri.
Strokovnjak za Indijance Raul Vilhena je dejal, da so odpravo Atroari Indijanci pomorili, ker so se morali na kak način čutiti užaljeni. Kadar ti Indijanci pobijejo belce, odstranijo meso od njihovih kosti in ostanke sežgo na posebni svečanosti, pri kateri pijejo neko domačo opojno pijačo.
Od celotne odprave se je rešil le en član Alvaro Paulo da Silva, ki je pobegnil od nje 31. oktobra, ko je videl trupli dveh svojih tovarišev pred indijansko kočo na ozemlju plemena Atroari.
Zbrani skupščini je dejal, da tudi če se izognemo tveganju uničenja našega planeta, lahko še vedno — s spremembo njegovega obraza — nehote dosežemo isti cilj.
Ameriški zastopnik J..R. Wig-hins je opozoril na ogromne ko-lične raznih vrst odpadkov, ki jih je treba nekam spraviti, ne da bi pri tem trpela priroda in ravnovesje v njej. Pomislimo samo na ogromne količine izpuhov avtomobilov, na dim, ki ga pošiljajo industrijske naprave v zrak, na odpadke, ki gredo v vodo.
Švedski zastopnik je dejal, da bo mednarodna konferenca pritisnila na vlade, da je treba resno gledati na to, da ne bo okolje, v katerem človek živi, spremenjeno in onesnaženo v taki meri, da bo škodovalo človekovemu zdravju. Kanadski zastopnik R. Kaplan je opozoril na posebno onesnažitev vode jezera Erie. Vsakemu, ki bi slučajno padel v vodo tega jezera, svetuje, naj se da cepiti proti tetanusu!
SPOMNITE SE REVEŽEV!
‘Moskva” ni uspela
NORFOLK, Va. — Ameriška pomorska obveščevalna služba sodi, da je glavna naloga ruske letalonosilke “Moskva’ iskanje in odkrivanje sovražnikovih podmornic, zlasti ameriških atomskih podmornic, oboroženih s Polaris raketami.
Ti strokovnjaki naše vojne mornarice so prepričani, da ima “Moskva” slabšo opremo za dosego teh ciljev in da se ji doslej še ni posrečilo stakniti ameriških atomskih podmornic.
PAPEŽ PAVEL VI. mmi CERKVENO UČITELJSTVO
Sv. oče je včeraj tekom splošne avdience v cerkvi sv. Petra spregovoril jasno in odločno v obrambo katoliškega nauka in učiteljstva Cerkve.
VATIKAN. — Včeraj je papež Pavel VI. tekom splošne avdience v cerkvi sv. Petra nastopil odločno in jasno v obrambo cerkvenega nauka, cerkvenega učiteljstva in zahteval pokorščino cerkvenim pravilom in redu. Čeprav ni nikogar imenoval, je precej jasno, da so bile njegove besede v prvi vrsti namenjene duhovnikom in škofom na Nizozemskem, ki so se najbolj oddaljili od doslej ustaljenih katoliških nazorov in nauka. Na Nizozemskem so pred dvemi leti izdali nov katoliški katekizem z odobritvijo škofov, ki v marsikaterem pogledu pri razlagi krščanskega nauka in krščanskih resnic ubira čisto svojo pot, močno oddaljeno od uradne, ki je v navadi skozi vso preteklost od zgodnje krščanske dobe. Sv. oče je že pred enim letom pozval katoliške škofe na Nizozemskem, naj ta katekizem umaknejo in ga spravijo v sklad z naukom Cerkve. Ko se to ni zgodilo, je pred petimi dnevi odbor 6 kardinalov nizozemski katekizem uradno zavrnil in zahteval njegovo popravo v skladu z naukom Cerkve o angelih, devištvu Marije in o resnični prisotnosti Kristusa s telesom in krvjo v sv. Evharistiji.
Govoreč tisočem v baziliki sv.1	"
Petra je dejal papež: “Kdo go-' U0 resnico verniki sprejemamo, vori danes o peklu? Tega ne ma-	3° nam Cerkev _ razlaga,
rajo ih ne razpravljajo o njem. ,Prav v tem sPreier!ianju je za-Vsakdo izbira resnice, ki so mu i služenje. Sprejem znanstvenih všeč. Na ta način se vera raz-luŠotovitev’ dokazanih dejstev kraja in z njo tudi sama tista !ne moremo šteti med zasIužen3e! skupnost, ki jo imenujemo eno in edino Cerkev.” Papež je nato prešel na cerkveno učiteljstvo in poudaril: “V tej točki je Cerkev, kot veste, stroga, zahtevna, ljubosumna, dogmatična.”
Po drugem vatikanskem koncilu, ki je v marsičem sprostil cerkveno disciplino v organizacijskem pogledu, skušajo nekateri sprostiti cerkveno disciplino tudi v pogledu samega nauka, ki naj bi se “približal” in “spravil v sklad” z moderno znanostjo.
Tako skuša na primer nizozemski novi katekizem razlagati nekatere nauke Cerkve simbolično, trdi, da jih ne smemo jemati dobesedno, kot na primer ne jemljemo dobesedno svetopisemske zgodbe o stvarjenju sveta.
Nekateri teologi spregledujejo, da vera ni znanost, kajti če bi bila znanost, potem ne bi bila več vera. Verujemo tisto, kar ne moremo dokazati in ne v celoti s svojim umom dojeti. Bo-
Zopef pred šolskim šf ra j kom v New Yorku?
CLEVELAND, O. — Surovosti, neotesanosti in podobne divjaške razvade so zelo nalezljiva družbena bolezen. Tega niso dognali le strokovnjaki, to vidimo tudi v našem vsakdanjem življenju, zasebnem in javnem. Dober vzgled nudijo za ta slučaj šolski štrajki v New Yorku. V primeroma kratkem času so tam imeli kar tri, četrti je pa menda že čisto blizu.
Nočemo obujati spominov na pretekle tri štrajke. Prvi je bil rojen iz nezadovoljnosti učnih moči radi ne ravno do-slednjega in opravičljivega postopanja lokalnih šolskih odbornikov, ki so si domišljali, da so učne moči primeren predmet za razne prosvetne preskuse. Prvi štrajk je rodil drugega, drugi pa tretjega, Štrajkali so vsi po vrsti, naj-preje učne moči, potem starši šolarjev, potem zopet učne moči. Niso pa bili takrat vmešani dijaki, kot aktiven element v njujorški prosveti.
Sedaj mislijo dijaki, da je prišla tudi njihova akcija na vrsto. Za povod so si izbrali pametno odredbo šolskih o-
blasti, narejeno v sporazumu s starši in unijo učnih moči: treba je na nek način nadomestiti zgubljen čas v šolskem pouku. To se da doseči le tako, da se skrajša svobodni čas do konca šolskega leta. Treba je torej porabiti za pouk tudi sobote, praznike in nekaj tradicijonalnih kratkih počitnic med šolskim letom.
Da dijakom ta sklep ni dišal, kdo bi jim zameril, že zmeraj, odkar obstoja šolanje, je bil čas počitnic prijetnejši od šolskega urnika. Velika večina dijakov se je zadovoljila z običajnimi izrazi nezado-vojlnosti, največ z zabavljanjem. Manjšina med njimi je mislila drugače. Značilno je, da se je ta manjšina začela u-dejstvovati ravno v tistem šolskem okolišu v Brooklynu, ki je s svojimi izgredi dal povod za prvi letošnji njujorški šolski štrajk.
Ta manjšina obstoja iz nekaj sto dijakov, ki so se oborožili s kamni, opeko, kosi železa in betona in začeli razbijati šolska poslopja prav takrat, ko bi se bil moral začeti dodatni šolski pouk. Ko so
se pa prikazale v bližino učne moči, so jih dijaki takoj “pozdravili” s kamenjem, opeko, komadi železa itd. Posegla je vmes tudi policija, pa je naletela na tak odpor kot v poletnih nočeh v Chicagu:	kame-
nje, opeka, pa tudi vsak drug predmet, ki je trši od človeške kože, je bil dober za boj proti njej. Skratka: kar se je godilo v Chicagu poleti na debelo, se je sedaj vršilo v Brooklynu na drobno. Ne do pičice natanko tako, toda med mladimi demonstranti je vladal pravi “čikaški duh”. Kaj drugega tudi ne bi smeli pričakovati, saj je imel in ima njujorški dijaški štrajkovni odbor svoje pribežaličše v u-radnih prostorih Afriško-ameriške učiteljske zveze, ta pa po svoji miselnosti ni daleč ne od črne sile ne od nove levice.
Učiteljska unija vsega tega ne bo dolgo prenašala. Njen predsednik je že izjavil, da bo moral oklicati nov štrajk, ako ne bo reda in miru v šolskih prostorih. Ali bodo njujorški varnostni organi hoteli tvegati vse, da obnovijo red in mir po vsem tem, kar se godi nji-
hovim tovarišem po drugih a-meriških mestih?
Naj se ta zadeva konča tako ali tako, dejstvo ostane, da je pred vrati čas, ko bo lahko vsakdo izlival svojo nezadovoljnost na tak divjaški način, ki se mu bo zdel najbolj primeren. To ne more dolgo trajati. Zmeraj močnejši bo glas, 'ki bo zahteval red in mir za vsako ceno.
Dijaški štrajk je sprožil še drugo dodatno vprašanje: Ali niso tudi starši obvezani, da krotijo svoje otroke? Ali res mislijo, da naj ta posel opravlja kar policija? Če so obvezani, so tudi odgovorni za moralno in materij alno škodo, ki jo delajo njihovi otroci. Ako otrok iz prešernosti poškoduje v šolskih sobah šolsko o-premo, morajo škodo povrniti pri normalnih razmerah njegovi starši. Ako pa tolpa dijaških demonstrantov od zunaj razbija šolske prostore, ali naj bodo starši deležni le običajnih opominov. Po našem je prišel čas, da morajo starši nositi več odgovornosti za svoje otroke, kot sedaj javnost navadno misli.
Zadnje vesti
TEL AVIV, Izrael. — Izraelski bombniki so včeraj napadli topniške položaje iraške divizije v Jordaniji, kjer je ta od lanskega junija. V Bagdadu
trdijo, da so sestrelili 7 izraelskih letal, izraelsko poveljstvo pa poroča, da je bilo izgubljeno le eno letalo, pa so njegovega pilota rešili, vendar je na poti v bolnico umrl. Izrael
Iz Clevelanda in okolice
Pe\T]ta vaja—
Pe/-’skijzboro Korotan: Vaja za mešani zbor bo v soboto ob 6.30 zvečer v SND na St. Clair Avenue. Novi pevci še lahko pristopijo.
Prodaja peciva—
Danes po 4. uri popoldne bodo v spodnji dvorani SND na St. Clair Avenue naprodaj potice in drugo pecivo. V soboto, 7. decembra, bo tam ves dan bazar. Zadušnica—
V soboto ob 7.30 zjutraj bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Josepha Peruska ob 4. obletnici njegove smrti.
Molitev—
Članice Društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ so vabljene v petek ob desetih dopoldne v Zakrajškov pogrebni zavod k molitvi za pok. Mary Prudič.
Seja—
Oltarno društvo pri Sv. Vidu ima v nedeljo, 8. dec., ob pol dveh popoldne sejo z volitvami novega odbora. Po seji bo prigrizek.
K molitvi—
Članice Podr. št. 14 SŽZ so vabljene nocoj ob sedmih v 2e-letov pogrebni zavod na E. 152 St. k molitvi za pok. Ano Prince.
OGmlitikanas dr. Hosch se umika iz politike?
SANTO DOMINGO, Dom. rep. — Znani dominikanski politik dr. Bosch, ki je pred leti igral veliko vlogo v dominikanski politiki, pa se po zmagi dr. Balaguera umaknil v Španijo, je trdi, da je postala iraška divi-j pisal svojim pristašem v Santo zija v Jordaniji središče vse ' Domingo, da se umika iz politi-gverilske dejavnosti proti Iz- ke. V svojem pismu omenja tudi, raelu v Jordaniji in da so v : da Dominikanska republika še zadnjih treh dneh iraške čete ' ni dozorela za sistem svobodne obstreljevale 12 izraelskih na- demokracije in da je zanjo še selij južno od Galilejskega je-! zmeraj potreben sistem “močne zera. Irak je lani skupaj z dru- roke”.
gimi državami napovedal Izraelu vojno in z Izraelom ni sklenil nobenega premirja.
Izjava dr. Boscha pomeni tudi konec njegove stranke, ki je bila hrbtenica levičarske koalicije v Tako je vsaj formalno še ved-. Dominikanski republiki. Mnogi no v vojnem stanju z Izrae- j ne verjamejo, da se bo dr. Bosch lom. Premirje so uradno skle-jres umaknil. Sumijo, da misli iz
nili z Izraelom le Egipt, Jordanija in Sirija. Iraško poročilo trdi, da je bilo tekom napada 6 vojakov ubitih, 14 pa ranjenih.
ostankov svoje stranke ustvariti novo, ki bo veliko bolj na levo, kot je sedanja. To bi pomenilo, da dr. Bosch še ni zgubil upanja, da bi se s pomočjo komuni-
RIM, It. - Tu se je začel sinoči!	Začasno dokoPal do °-
blasti.
24-urni splošni štrajk, pri katerem sodelujejo vse tri glavne delavske unije, komunistična socialistična in katoliška. Vse je obstalo. V raznih krajih dežele so demonstracije proti policiji, ki je v ponedeljek tekom nemirov na Siciliji smrtno ranila dva kmetijska delavca. Oba so včeraj mirno pokopali, toda njuna smrt je dvignila hudo gonjo proti policiji.
NEW YORK, N.Y. — Izvoljeni predsednik ZDA R. M. Nixon je v telefoničnem razgovoru z vrhovnim zvznim sodnikom E. Warrenom tega naprosil, da bo ostal na svojem mestu do konca sedanje poslovne dobe sodišča. Warren bo Nixona tudi zaprisegel kot novega predsednika ZDA.
SAIGON, J. Viet. — Predsednik republike Van Thieu je včeraj objavil, da bo zastopstvo Južnega Vietnama odpotovalo v Pariz v soboto in bo prihodnjo sredo že sodelovalo pri razgovorih o končanju vojne.
V Santo Domingu nihče več ne računa z njim kot s političnim faktorjem.
Sodnik H. L. Black
o demonstracijah
WASHINGTON, D.C. — Član Zveznega vrhovnega sodišča Hugo L. Black je v razgovoru na CBS televizijski mreži dejal, da ne ve za noben zakon, ki bi “dajal ljudem pravico, da hodijo v tisočih po cestah gor in dol”. Pri tem je seveda mislil demonstrante.
Sodnik Black je mnenja, da imajo tisti, ki hočejo javno protestirati, pravico zborovanja in govora, “toda samo v okviru veljavnih zakonov”. Oni lahko svobodno in nemoteno govore le na kraju, kjer imajo za to pravice, kajti pravica nekoga do zborovanja se ne razteza ‘“na lastnino drugega človeka, tudi ne na lastnino vlade”.
Bodi previden in pazljiv, pa te boš izzognil marsikateri nesreči I
fctMERISKA DUMOVHm, DECEMBER 5, 1968
mmmm. Bomvim
SlIV StCIeir Ave, HKndersoa 1-06S? — Cleveland/Ohio 44103
National and International Circulation
published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week oi July
Manager and Sditor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Ea Združsae države:
$16.09 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 2 me**«* Kanado in dežele izven Združenih držav:
$13.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5,50 za 8 mesece Petkova izdaja $5.00 na kto
SUBSCRIPTION BATES:
liolted Slates:	ji
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 month.« Canada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for S months Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 235 Thursday, Dec. 5, 1968
Enakopravnost in zaščita
Pod tem naslovom je “Katoliški glas” v Gorici 28.^novembra letos obrazložil težave slovenske narodne manjšine vMtaliji in navedel njene zahteve, ki niso omejene samo na enakopravnost z yecinskim narodom, ampak tudi na posebna zaščito. Ta.Je v modernem času, ko radio, televizija in drdga komunikacijska sredstva, pa tudi sam način življenja iiidij^tfi j ske družbe teže k izenačevanju, neobhodna za ohranitev narodne manjšine. Članek zanima naše rojake, posebno one iz Slovenskega Primorja, zato ga tu ponati-skujemo.
*
Ko govorimo o zaščiti slovenske narodne manjšine, je treba točno vedeti, kaj mora biti zaščiteno, kako, zakaj in kakšna je razlika med enakopravnostjo in zaščito.
Večinski narod v Italiji mora priznati, da smo tu živeči Slovenci narodna (ne samo etična ali jezikovna) manjšina z določenimi pravicami, temelječimi na pravicah človekove osebe. Človekova oseba pa mora imeti polno možnost za svojo rast in. oblikovanje, izpopolnjevanje, vzgojo itd. v o-kviru vseh tistih prvin, ki tvorijo svojsko kulturo narodne manjšine.
Med omenjene prvine spadajo med drugim jezik, tradicija, običaji, folklora, kulturno izročilo, narodna zgodovina in sploh vse tisto, kar označuje narod kot narod, ter zagotalja narodni manjšini njen obstoj, ohranitev, razvoj ter stike tako s sodržavljani, kakor z matičnim narodom. Vse to tvori okvir, v katerem se razvija v določeno smer tako človekova oseba, kakor tudi skupnost teh oseb. torej narodna manjšina kot celota. Oboje mora biti zaščiteno.
Pravice narodne manjšine temeljijo na smotru naroda, to je moralni dobrini človekove osebe v notranjem izpopolnjevanju svojega narodnostnega, jezikovnega in kulturnega značaja, v svojstvenem tipu civilizacije. Te pravice so nedotakljive, kakor so nedotakljive pravice države, ki ima svojstveno nalogo, da jamči za zunanjo ohranitev skupne blaginje, katera se doseže v pravno ureditvijo, ki jo ustvari država. To so torej pravice narodne manjšine, ki jih mora država spoštovati in ščititi, kakor mora po drugi strani manjšina spoštovati državne zakone in njeno ureditev.
Pri tej točki je treba opozoriti na važno razliko med enakopravnostjo in zaščito. Država, ki se postavi na stališče, da napravi za narodno manjšino vse, ako ravna z njenimi pripadniki enako kot z vsemi ostalimi državljani, ne izpolnjuje svoje dolžnosti, ker samo enakopravnost ni dovolj za ohranitev narodne manjšine. To potrjujeta tudi člena 3 in 6 ustave, ki ne govorita samo o enakopravnosti, ampak tudi o zaščiti narodnih manjšin. Narodna manjšina, recimo naša slovenska, je majhna in ji preti tisoč nevarnosti, da se utopi v večinskem jezikovnem in narodnem mor-ju.
Dokler Slovenci živimo na strnjenem ozemlju, kjer ima Slovenec za soseda Slovenca, slovenska vas za sosedo drugo slovensko vas, dokler sklepajo Slovenci zakonske zveze med seboj, dokler torej imamo prostor, v katerem živimo in se razvijamo, še nekako gre. Zato smo se tudi tako dolgo ohranili. Isto velja, če so nam zagotovljene gospodarske možnosti.
Današnji čas je s svojim tehničnim napredkom prinesel radio, televizijo, časopise, kar vse ljudi nujno nekako izenačuje, briše razlike med njimi. Še dodamo še razlašče-vanje, si lahko predstavljamo, kakšna nevarnost preti našemu narodnemu obstoju. Te neVarnosti ne more odpraviti ne enakopravnost ne strpnost večinskega naroda do nas, ampak samo učinkovita zaščita, ki ustvari pogoje, da se o-hranimo tudi v naravno neugodnih okoliščinah. Narodna manjšina mora biti torej v nekem smislu privilegirana kakor so v naravi privilegirane nekatere redke in maloštevilne vrste rastlin ali živali, ker bi sicer kmalu izginile.
Narodna manjšina je družbena skupina z lastno individualnostjo, torej pravna oseba, ki ji je treba priznati značaj narodnega in prav tako tudi političnega osebka ali subjekta z odgovarjajočimi pravicami in dolžnostmi. Mednje spada v prvi vrsti pravica do lastnega narodnega zastopstva in političnega predstavništva. Kakor lahko samostojno in neodvisno odloča o sebi le vsakdo sam (razen če ni mladoleten ali slaboumen), tako lahko samostojno in neodvisno odloča o sebi le narodna manjšina sama. Med Slovenci gotovo ni nikogar, ki bi dvomil, da smo polnoletni in umsko sposobni.
In tako smo prišli do važne točke v znanem programu Slovenske skupnosti, da imamo Slovenci v Italiji kot kulturen in dozorel narod pravico in dolžnost do lastnega narodnega in političnega predstavnštva, ker drugače nismo samostojni in suvereni subjekt. Tisti Slovenci, ki se vključujejo v neslovenske stranke in k temu prigovarjajo še dru-
ge, imajo sebe in nas vse za manjvredne, nedozorele, za predmet ali objekt, o katerem naj odločajo drugi. Prostovoljno se odrekajo najvišjim pravicam in lastnostim vsakega naroda, ki hoče še živeti ter izpolnjevati svojo zgodovinsko vlogo.

BESEDA IZ NARODA
m keglja
Letna seja in božičnica dr. Sv. Vida šl. 25 K3KJ
CLEVELAND, Ot — Vse čla-( ne Društva svLVida št. 25 KSKJ prijazno vabim, da se udeleže letne seje, ki bo v nedeljo, 8. decembra, ob pol dveh popoldne v prostorih, kjer imamo naše redne seje v šoli sv. Vida.
Dolžnost vsakega člana in članice je, da se vsaj letne seje u-deleži in s svojo navzočnostjo in dobrimi predlogi pomaga k napredku društva in Jednote. Volitev odbora bo poleg drugih važnih zadev na dnevnem redu. Prosim vas vse, da pridete točno ob 1.30 popoldne, da bomo lahko ob napovedanem času pričeli s sejo. Po seji bomo imeli seveda tudi naše običajne “nedokončane zadeve” v obliki okusnih klobas in kar zraven pripada.
Ko bomo z vsem tem končali, bo pa ob 3.30 popoldne prišel sv. Miklavž, da bo obdaril člane in članice našega mladinskega oddelka. Zato opozarjam vse starše, ki imate svoje otroke v našem društvu, da pridete z njimi v nedeljo ob 3.30 v šolo sv. Vida, da bodo deležni Miklavževih daril.
Vas vse bratsko pozdravljam in vas še enkrat prosim, da se gotovo udeležite te seje v čim večjem številu.
Frank A. Turek, preds.
CLEVELAND, O. — Po igrah zadnjo nedeljo je sledeče stanje:
Dobili Izgubili
Muškaterji	33	16
Kranjci	30 y2	181/2
Gorenjci	29	20
Lovci	281/2	201/2
Cigani	28	21
Hribovci	27	22
Vinopivci	24	25
Hribolazci	24	25
Tigri	23	26
Samarijani	23	26
Živali	22	27
M & C	22	27
Roparji	22	27
Asi	21	28
Skale	21	28
Vandrovci	14	35
iiklavževarije pri Sv. ¥idii
CLEVELAND, O. — Pod vodstvom učiteljic je Slovenska šola pri Sv. Vidu tudi letos pri pravila za svoje učence kakor tudi za drugo slovensko mladi no in rodoljubne rojake in rojakinje slovensko miklavževanje, ki bo to nedeljo ob 3. popoldne v novi šolski dvorani. Na spo redu je nekaj prijetnih odrskih točk, katerim bo sledilo obdarovanje, najprej šolskih otrok, potem pa še druge mladine. Otroci v spremstvu staršev ne plačajo nobene vstopnine; odrasli pa naj prispevajo po dolarju za potrebe Slovenske šole.
Odbor staršev vnovič prosi matere, ki so pripravile kaj za obdarovanje primernega peciva, naj to pošljejo to soboto med 11. uro dopoldne in 4. uro popoldne v družabno sobo vidovskega avditorija. — Darila za obdarova-je otrok sprejemamo v nedeljo med 9. uro dopoldne, pa potem vse do pol tretje ure popoldne.
Slovenska šola vabi vse slovenske starše iz svojega okoliša kakor tudi vse druge, naj pridejo na to naše slovensko šolsko miklavževanje ter tako napravijo veselje naši šolski mladini.
J. S.
OMiaJitna siedaifa OIIIJ
CLEVELAND, O. — Prihodnja nedelja je obhajilna nedelja za vse ude Društva Najsvetejšega Imena Jezusovega župnije sv. Vida. Društveni odbor vabi vse može in fante, naj polnoštevilno pridejo k sv. maši ob 8. uri; med njo pa naj prejmejo sv. obhajilo. Po sv. maši je pripravljen za vse zajtrk v dvorani pod cerkvijo. Po zajtrku bo kratek društveni sestanek.
Zberimo se res, v kar se da velikem številu, posebno ker je to nedeljo obenem praznik Marijinega brezmadežnega Spočetja. Ob tej priložnosti si bomo tudi drug drugemu, voščili bližnje praznike. Na svidenje!
France Sever
Druga grabnarska nagrada te kegljaške sezone je podarjena Francitu Lebnu. On je namreč podrl največ kegljev v eni igri v tem letu, ko je zaigral 231 igro. Zato je zaslužil znak “Kegljač tedna”.
Seveda so tudi drugi Cigani dobro kegljali, ko so vzeli Živalim vse igre ta večer. Janez Ambrožič je zaigral 112 kegljev nad svojo povprečnostjo in s tem pripomogel Roparjem do treh točk od Vinopivcev. Tone Urh je imel 424 serijo v tej bitki.
Hribovci so se kar dobro odrezali, ko so vzeli Muškaterjem vse točke. Posebno se je postavila Ani Štempihar, ko je zaigrala 411 serijo in s tem pomagala Vladu Nosanu, da mu ni bilo treba kupiti Muškaterjem.
Gorenjci, izgleda, so se zbudili zadnjo nedeljo. Saj so vsi kegljali čez svojo povprečnost, posebno pa še Janez Gabrič in Jaro Gogola, ko sta zaigrala 436 in 445 seriji. Zato so Gorenjci odnesli vse točke Tigrom, čeprav se je Jože Kokal st. jako dobro boril, ko je zaigral 516 serijo. Charles Lončar je vodil M & C do petih točk nad Samarijani, ko je zaigral 197 - 526 serijo. Lovci bi skoraj odnesli Asom vse točke, da niso izgubili prvo igro z razliko treh kegljev.
Kranjci in V andr ovci so tudi odnesli po pet točk. Prvi so Hribolazce, katerim keglji niso padali ta večer, drugi so pa Skale zdrobili. Vandrovcem sta pripomogla do te zmage Frank Cerar in Jože Stropnik, ko sta zaigrala 180 in 172 igri.
Člani SŠK in njihove družine, ne pozabite na božičnico, ki bo v Baragovem domu 14. decembra.
Na svidenje!
Grabnar
BODICE SAK.
Gorenjcem:
Vsa čast vam, lepo ste zaigrali namesto Tigrov; zobe ste pokazali.
Živalim:
Tokrat ostale ste brez hrane . . . ker povabile ste —
Cigane!
Kranjcem:
Skoraj mi je zmanjkalo besed, Muškaterjem le prišli ste v sled. Muškaterjem:
Od vseh nas lep nasvet:
“Z obrazom!— lepše je umret!”
Hribovec
Novice iti voščila z Otoka
(Nadaljevanje)
Naši slovanski bratje doma in zunaj verjetno goreče molijo: “Sveti Venčeslav, ne daj propasti nam.” V Jugoslaviji sta cerkvena in svetna oblast odločno obsodili to kruto sovjetsko dejanje. Odločno je obsodil vse to sv. oče. Sočustvuje s Prago, toda tam so od 1. 1918 dalje vodili čudno trmasto politiko proti Slovakom. Vse so obljubili, nazadnje pa snedli dane obljube. Ni čuda, da so se začeli Slovaki upirati, se zbirati okrog svojih mož, msgr. Andreja Hlinka, po njegovi smrti okrog dr. Josipa Tisa. Mnogi zunaj na varnem in v svobodi še danes Tisa kritizirajo, toda kateri je tam živel pod okupatorjem, se pa živo zaveda, koliko težkih ostrin je odstranil in obvaroval nepotrebnega zla i na telesu lastnega naroda. Sedaj bo, hočeš — nočeš, moral isto delati Dubček, če bo hotel, da bo Češkoslovaška vsaj na papirju uživala pravo in svobodo. Na varnem in v svobodi se lahko laja, toda ko imaš nagobčnik in kadar si priklenjen, tega ne moreš storiti. Bog daj res svetu ljubi mir, svobodo, ljubezen in pravo pamet.
V	nedeljo, 27. oktobra letos, je v Londonu prav norela dijaška mladina. Neki Pakistanec je zbral na tisoče te mladine, da je protestirala proti stricu Samu in Avstraliji radi vojne v Vietnamu. Vse pošteno in lepo, toda nihče ni zinil besede proti Moskvi in ne proti Pekingu. Za red pri demonstraciji je skrbelo 6,000 tisoč mož policije in so bili komaj kos svoji nalogi. Vsa ta neumnost stane državo nad pol milijona funtov, katere bo moral plačati v imenu demokracije davkoplačevalec, razgrajači so se pa kot potuhnjeni kužki razšli na vse'strani.
Malo pred okupacijo Češkoslovaške je tu in po vsem svetu delala nepotrebne skrbi, dolge jezike po časopisju, radiu in televiziji okrožnica sv. očeta “Hu-manae vitae” glede urejevanja rojstev. Človeka so že bolele oči in ušesa in si zagnal časnik proč, zaprl radio in televizor in šel proč. Žalostno je bilo to, ko so nekateri mladi duhovniki začeli gonjo proti temu. Menda bi nekateri radi videli to, kar so pred 10 leti nekateri pokvarjenci tu predlagali, naj postavijo svetišča boginje Venere kot nekdaj v starem Rimu.
V	Sloveniji je Ljubljanska Tribuna v celoti objavila to okrožnico in pripombo nadškofa Pogačnika. V Rusiji je prodaja pilul strogo pod kontrolo in omejena. Že vedo zakaj, ker tam hočejo zdrave, razvite, sposobne moči, pomehkuženi Zapad pa z naglimi koraki želi v propast. Tudi temu bo enkrat konec in svet se bo streznil in začel živeti drugače.
Te mesece Slovenci tu in drugod praznujemo 10-letnico smrti velikega Slovenca g. dr. Kuhar-
Jesenslo koncert pev-skegVzbora Slovan
Pevski ^borJJiflVan 'je priredil zadnjo nedeljo popoldne svoj jesenski koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue v Euclidu. Koncert je bil dobro obiskan, izvajanja posameznih točk odlična, občinstvo očitno zadovoljno, program pa bogato založen. Iz obilice vtisov, ki nam jih je pustil koncert, bi omenili le poglavitne.
Pevski zbor je še zmeraj na grebenu svoje pevske zmogljivosti. Dinamiko prepevanja je celo poglobil in s tem olajšal delo dirigentu F. Vauterju, ki ima največ zasluug za izreden uspeh te prireditve. Zato bomo omejili naše pripombe le na spored.
Kot rečeno, je bil spored pester in obširen, narodne pesmi pa kar lepo pomešane med u-metne. Zato je občinstvo lahko z napetostjo sledilo točki za točko in ni varčevalo z izrazi hvaležnosti. Prilik za izražanje hvaležnosti pa ni manjkalo. Kvaliteta pesmi je bila namreč zelo srečno prikrojena okusu poslušalcev.
Posebnost koncerta je bila tudi mešanica nastopov moškega in ženskega zbora š solisti, ki so nastopali skupinsko (v duetu, kvartetu, sekstetu in oktetu). Tako so solisti in solistinje nosili težo prepevanja. Senzacija je bil seveda ženski sekstet, ki se je pozneje močno uveljavil tudi v mešanem zboru. Nastop ženskega seksteta je bil tako odličen, da predstavlja ostro tekmo za
lidnem pevskem zboru, moškem ali ženskem, se pojavijo želje po vlogah solistov. Dirigentom ne kaže drugega, kot da vpoštevajo to stvarnost, da se izognejo nevarnosti kriz med sodelujočimi pevci in pevkami.
Izvajanje posameznih točk je bilo nadpovprečno dobro. Omenili bi še posebej koroške narodne pesmi in rusko narodno pesem o razbojniku Kudejaru. Že carska Rusija jo je oboževala, od tistih časov naprej pa so jo prepevali vsi amaterski zbori po vsem svetu, pa še zmeraj ni pozabljena.
Med umetnimi pesmimi zaslužijo pohvalo Vogričeva “Lahko noč”, Volaričev “Zvečer” in A-Ijažev “Triglav”. Kje so tisti časi, ko so umrlemu skladatelju peli ravno to pesem od odprtem grobu na Dovjem kot zadnje slovo od njega. To je na pogrebce bolj vplivalo kot vse drugo, kar se godi ob pogrebih. Ženski sekstet je iz obeh narodnih pesmi (Se davno mrači in Dve let’ in pol) iztisnil vse, kar se da iztisniti. Omeniti moramo Košatovo “Nedeljo na planini”. Je precej dolga skladba, toda njena osnovna ideja je tako globoko zakopana, da jo je težko izluščiti v par minutah, četudi je bilo porajanje po mešanem zboru naravnost odlično. Med najboljša iz-vaJanja spada tudi Juvančev “Spomin na zimski večer”.
Ne smemo zamuditi te prilike, da se zopet ine zahvalimo dirigentu F. Vauterju, pevcem in pevkam, pa tudi pianistu C. Loucku za vse žrtve, ki so jih prevzeli na svoja ramena s plemenitim namenom, da zadovo-“svoje stalno koncertno občinstvo”, ki je tako povezano z njimi.
In tako nam je hitro potekel čas od “Hej Slovani” do “Za far-
soliste, posameznike in skupin-1 no cerkvico”. Ni se nam bilo treske. Tega se je naravno občin-1 ha mučiti z interpretacijo, pre-stvo najbolj veselilo. Tak način pevanje je bilo lahko umljivo, konstrukcije programa ima svet- iskreno in navdušeno. S tem je lo stran tudi v tem, da razbre-1 bil naravno končan le pevski del menjuje moški zbor, obenem pa ■ prireditve; kar mu je sledilo, ni daje vsem solistom priliko, da se;več temeljilo na sporedu, ampak pojavijo na odru zunaj mešane-j na tradiciji, ki drži Slovana na ga zbora. Kandidatov za soliste, nogah. Tudi to je zlata vredno v je v pevskem zboru dosti, kar ni, naših težkih narodnih časih, čudno: v vsakem starem in so-j	I. A.
Praznujemo 50-letnieo Jugo- ga tega marsikaj nauči. Ob 50-slavije — zedinjenja južnih Slo-1 letnici Jugoslavije bodo morda vanov, Slovencev, Hrvatov in'nekateri slavili samo solunske Srbov. Lepa zamisel! Nekateri | borce. Bili so to res veliki juna-nezadovoljneži doma in zunaj ki, kateri so dali svoja življenja trdijo: Dr. Korošec je Jugoslav!-J na oltar domovine, mi Slovenci jo s petimi prsti sestavil, ko je'pa ne smemo pozabiti naših podpisal pakt. Kako zgrešeno,vrlih junakov 17. pešpolka, kate-govorjenje. Mož se je za vse hvri so v maju 1. 1917 v Judenbur-silno trudil, prizadeval za dobro-'gu dali svoja mlada življenja, bit vseh treh narodov, zanje pre-|Nato Maistrovi borci na Koro-našal vse žrtve, udarce, poniža- škem in drugi. Bili so tudi zelo
Jezerska globina
Velika jezera Severne Amerike so po naravi zelo globoka, najbolj od vseh Gornjo jezero.
nja za obstoj države in nje dobro; pogumni pod pomiki Majniške tudi našel prezgodnji grob. Res: deklaracije, kateri so večkrat velik mož! Zamisel Jugoslavije	tvegali lastna življenja, npr. šte-
se je začela že pred 100 leti in še	vilhi duhovniki na Koroškem,
več. Bili so to veliki možje vseh	štajerskem in drugod. Jaz se ti-
treh narodnosti: nadškof Stress-'stih časov bolj malo spominjam-majer, Ante Bauer, Svetozar	Spominjam se dobro, ko so iz
Markovič, Ljuba Davidovič,	stolpov cerkva pobirali najdraž-
ja Alojzija. Malo mož je imel našjStjepan Radič, Pavle Radič, An- je — naše bronaste zvonove, ži-narod takšnih, kateri bi tako do-j ton Martin Slomšek, Andrej vo so mi v spominu ljubeznivi bro	poznali	ozadje	diplomacije j Einspiler, brata Vošnjak, nad-	ruski vojni ujetniki. Vsi možje
velesil.	Že	preje v	Jugoslaviji	je [škof Jeglič, dr. Jan. Ev. Krek,	in fantje so bili pri vojakih h1
preko	radia	in	tiska	na	vse	to	j dr. Gregor Žerjav, dr. Ivan Tav-	ko so prihajali domov na dopu-
javnost opozarjal in prejemal za čar in nebroj drugih. Kako lepa,'ste, so bili prav lepo in čedno o-
plemenita zamisel, katera bi slu-	pravljeni, pošta pa je vedno pri-
žila samo v dobro vsem trem na-	našala žalostna poročila, imena
rodom. Prihrumeli so temni,	padlih faranov. Zvonček, nav-
grozeči viharji ter skoro uničili	ček, kateri je ostal še v zvoni-
delo, trud in lepe sanje dobro-	ku, je žalostno pel smrtno peserft
mislečih mož in na račun tega	padlim vojakom. Ko sem v sep'
vse
to nehvaležnost. Silno so ga j bolele razne nepotrebne razprtije v emigraciji, silno ga je bolela usoda v domovini, na Koroškem, nihče ga ni mogel ali hotel prav razumeti in to mu je skopalo prezgodnji grob. Kot duhovnik je bil zvest, goreč dušni pastir, zvest Bogu in narodu ter voljno prenašal svoj križ. Mož, visoko naobražen, širokega svetovnega obzorja, toda ponižen, preprost in zelo dober. Če bi danes vstal iz groba, bi nam gotovo ponovno govoril, kot nam je večkrat v življenju:	“Ohranite
tisto staro pošteno slovensko srce, katero pozna zvestobo Bo-gu, svojemu narodu in njegovi kulturi.
je trpelo nedolžno ljudstvo. Ka- tembru 1918 začel hoditi v šolo, ko preroško je napovedal ob u-jsmo še peli: “Slava Karlu, slava stanovitvi Jugoslavije naš veliki Citi, slava hiši Habsburški! Jeglič: “Pozdravljam Jugoslav!-• Proti koncu oktobra je vse utib' jo, toda gorje njej, če se ne bodo!nilo in pred Božičem istega leta v.njej vpoštevala krščanska na- so se v učilnici pojavile slike čela!” Vse to -se je večkrat tep-j kralja Petra I. in že smo peli df' talo in doživljali smo težke1 čase!žavno himno: “Bože pravde”. in vse to je vrlemu dr. Korošcu grenilo in uničilo življenje. Napuh in samoljubje sta največje zlo — tudi v diplomaciji. “Kjer se dva prepirata, tretji dobiček ima!” Naj nas zgodovinariz vse-
(Dal je sledi)
-
Voščite praznike svojim dragim v Ameriški Domovih'
TtaniftijR t!xo JwgtK^'sai in WUeofcsfe#
*,
Ted-sneka odloga
za Slovenc® v Wisconsin
CSTi t, S 4 aTTira-B O onto a7£~k
O
o
o
AMreas
OemaiBBiMtieaa
THE WISCONSIN YUGOSLAV OBSERVER — AFFILIATED WITH THE “AMERICAN HOME" DAILY
OBZGR PUBLISHING COMPANY Marica B. 8tact, Publisher 3601 W, Ohio Are Milwaukee 15, Wis.
TeL Mitchell 5-4J73
.tnnro ci.ii o b mmimnrAQ
^,7- -

rfrWS prj Sv. Janezu. To je že usta- ke. Precej povpraševanja je bi-
M iltoaušhi zapiski
SE EN KAPLAN. — Fara sv. i Manjka redovnih učnih moči, Janeza Evangelista je dobila še lajiški učitelji in učiteljice pa eftega kaplana. Mnbgim je po- stanejo preveč denarja, da bi jih 2llan od prej. Njegovo ime je mogla cerkvena blagajna pri-^ M'4rk Hočevar, frančiškan, memo plačevati. Dajatve za cerkev niso tolikšne, da bi zmogle to plačevanje, posebno tam, kjer gre za več učnih moči. V primeri z redovnimi močmi imajo la-jične učne moči trikrat več plače kot redovne moči. Pred leti je bila lajična moč v katoliških
^°t novopos/ečeni duhovnik je bil nastW^en pri Sv. Janezu v letih 1953-1955. Sedaj prihaja iz Wonta, kjer je bil zaposlen k°t voditelj duhovnih vaj. Pred dobrim letom je dobil srčni na-l'9'! in si je že toliko opomogel,
da se hoče znova posvetiti delu šolah nekaj redkega, sedaj je to
nekaj navadnega. Da bi rešili katoliško šolo, se državljani, ki
^ duše in za božje ljudstvo. Rad ki porabil svoje zmožnosti in iz-kušenost, ki si jo je nabral v Jušnopastirskem delu za dobro-. ii bližnjega. Imel bo dovolj pridnosti, da se zopet uvede v de-?°> ki ga ima rad. Fara mu izre-dobrodošlico in mnogo uspe-pri njegovem delu.
^ kolikor sem slišal, bo pomadi v šoli pri učenju krščanske-^a nauka, bo voditelj Tretjega Ieda, pri sestrah bo imel teden-S^e duhovne misli, vodil bo po-
bk
se poslužujejo katoliških šol, prizadevajo, da bi dobili denarno podporo v obliki darila za vsakega učenca, ki obiskuje katoliško šolo. Organizirani shodi si prizadevajo priboriti si pravico do te podpore. S tem bi bila priznana enaka pravica vsem davkoplačevalcem. Taki shodi se vršijo ne samo po milwauškem okraju, ampak po vseh Združenih državah. Starši bi tako dobili denar, ki ga plačujejo za šolo, ki si jo izberejo kot šolo za svo-
Ijena navada. Vedno smo priporočali ljudem, da se poslužijo te priložnosti in se porazvesele na domačih tleh. Letos tega ne moremo storiti. S 1. decembrom so bile vse rezervacije vzete in ni več prostora za nove udeležence. Rezervacije so določene le za 250 oseb in je vse oddano. To samo pove, kako so se ljudje v preteklosti vedno dobro imeli, da se želijo vrniti in čakati novega leta v dvorani sv. Janeza. Zanimivo je to, da je poleg oddanih rezervacij še 185 ljudi, ki čakajo, če bi se eventuelno le našel kak prostorček. Letos bo
lo po božičnih kartah, ki si jih ljudje lahko nabavijo tako v slovenskem kakor v angleškem jeziku.
c
BRANJE SLOVENSKIH ČASOPISOV. — Velikokrat slišimo pripoij^be: Kdo bo bral slovenske časopise. Vse.hovice so za-starape. V angleških časopisih imam, vse^reže. Tega nihče ne zanika. Tudi nihče ne odreka nikomur pravice brati ali kupiti časopise, kakor se komu zljubi. Toda izgovor, ki ga ljudje navajajo, nikakor ne drži. Že to, da je na razpolago časopis, ki ti igral William Wiher in njegov i piše v jeziku, v katerem si bil orkester. Ves program je v ro- 0dg0jenj je dobrota, ki jo ne kah Društva mož sv. Janeza. smemo zavreči. Če to napravi-^	'mo, se mi zdi, da delamo kakor
NABOŽNI PREDMETI. — V j človek, ki zavrže doma pečeni mnogih cerkvah milwauške nad-: kruh in si kupuje drugega v škofije v adventnem času imajo trgovini. Ljubezen do materine-
.. za komentatorje, da bodo da-
'erkvene,mu!je otroke. Verjetno bo vzelo še ©sluzju. S tem bo verjetno,^	o bo ^	r._
ke lk° ipomagano župniku, kate- gl^	+„ ^
e§a sem že parkrat slišal, da je dvoril, da se stara. Tako se mi e zdelo, kakor bi hotel reči, da
^rebuje še enega pomočnika. Po
šlo, a začetek je tu. To je že stara reč, da se morajo katoličani vedno boriti za svoje stvari, če jih hočejo imeti. Nič jim ni darovano. Vse govorjenje o svo-
na razpolago nabožne predmete. Ljudje si jih lahko nabavijo ali za svojo hišo ali kot dar za Božič ali pa tudi za privatno porabo. Tako je tudi pri Sv. Janezu. Do Božiča si bodo ljudje lahko nabavili te nabožne predmete, kar je zelo priročno. Ni treba prav nikamor iti. Vse je takore-koč doma in pri roki. Že zadnjo
ga jezika nam nalaga dolžnost, da materin jezik cenimo in podpiramo. Lahko je to tam storiti,
tudi vpoštevati ljudi, ki so zaposleni pri teh časopisih. Koliko truda vložijo v to, da mi preberemo le eno novico, pa naj bo pol leta stara. Ti ljudje velikokrat delajo pod težavnimi pogoji, pa vztrajajo, ker hočejo s tiskano besedo služiti svojemu narodu. Včasih jih samo ljubezen do jezika in naroda priganja, da garajo, si odrekajo počitnice in nimajo ugodnosti kakor veliki dnevni časopisi, ki izhajajo v o-gromnih nakladah po različnih ameriških mestih. Če pri vsem tem nimamo drugega kakor le kritiko, je nekaj narobe z nami. Tako nehvaležni pa zopet ne smemo biti!
K gornjim besedam me je napotilo pismo, ki sem ga prejel iz Indianapolisa. Pisec mi sporoča, da je bral v slovenskem časopisu o dogodkih v Milwaukeeju. Z veseljem se spominja svojega o-biska tukaj in rad bere o tem, kar se po naših slovenskih naselbinah godi. To je pravi duh, duh
ko vsakdo to dela, veliko težje zavednega Slovenca. Vse, kar je pa pod razmerami, v kakršnih slovenskega, mu je pri srcu. Tu-živijo priseljenci v tuje dežele, di ga nič ne moti, da je v tej de-Zato ima toliko večji pomen, želi že čez štirideset let. Ponosen Moramo biti veseli, da se nam za'je na to, da je Slovenec. Mate-to pravico ni treba boriti. Od nasilnega jezika ne bo pozabil in bo zavisi, ali bomo svoj jezik ohra-| gledal na to, da čim dalj časa o-
nedeljo ali prvo v adventu so sejnili in svoje časopisje in kako!stane. Taki zgledi so nam v spod-
Ijudje poslužili te ugodne prih- dolgo. Pri tem moramo seveda'budo, pa tudi v spraševanje ve-
.	#	v	V »JV-	V	J V-ii J V- VJ *J v w
liha a novem j* ne smen’10 ^ec j hodni odločitvi, v katero šolo bo-novati kaplane, ampa P0"ic[o starši poslali svoje otroke, je W župnike. .Pravijo, da se^^ le pesek J, 0ČL v ^
(fov. ePfe s^sk in Qa le s em ni pravice, da morajo starši o-l5i ^cu	a *°	0	trok, ki obiskujejo katoliško šo-
liav del° Za dUSe' ] ZG o0’ J«- Plačevati ogromne davke, po-^or hoče. Novega pomočnika _ v	, .	, -	’
, tem pa se posebei plačevati za C10 veseli in mu želimo vse do- .	...	, ,	, , v
br0|	vzgojo svojih otrok po katoli-
ških šolah. Če to storijo, samo pokažejo, kako si prizadevajo vzgojiti svoje otroke ne samo za ta svet, ampak tudi za drugi. Skrb jih je za vzgojo. Svojim o-trokom želijo vse najboljše. In prav te žrtve blagoslovljajo njihove dobre namene. Pravica jim še vedno ostane do denarja, ki so ga vplačali s pomočjo davkov, da se ta porabi za njihove otroke v tej ali oni obliki.
Državljani za vzgojno
VOBODO. — Zadnje čase sliši-i.° in beremo veliko o težavah, ^ lih imajo katoliške šole. Pod k ahjimi pogoji je upravljanje atoliških šol zelo težavno.
"fefe m Vaše o9!
4R0 RABITE OČALA— brnite se z zaupanjem tla zanesljivo tvrdko z ^Uroletco izkušnjo
6L0Bg sprat. 08.
telefon Mitchell 5-7174 .ISO! So. llth Street Milwaukee, Wis. 53204
jsmutar® - m :: /s rami nn.
SILVESTROVANJE. A Malo-
kdo še ve, kaj je silvestrovanje. Ljudje danes bol\j2uznajo besedo “čakanje novega leta.1’ Beseda silvestrovanje je prišla od sv. Silvestra, katerega god sv. Cerkev praznuje na zadnji dan leta. Ker je sedaj poudarek na osmini božičnega praznika, je sv. Silvester stopil v ozadje in celo v pozabo. Kakor mi je znano, bodo imeli čakanje novega leta tudi
SAYS MR. ERNEST PiETSCH, WALDO, WIS.
This is a conclusion based on 10 years of experience with electric heat. “Not only has it proved reasonable in cost, but we haven't spent a nickel for maintenance expense in 10 years," says Mr. Pietsch.
This is one of many case records which explode the myth that you have to be "made of money to enjoy electric heat.
Be guided by facts —not rumors or hearsay. Better still.. .find out for yourself. Call a Recommended Electric Heating Contractor for a free estimate.
Wisconsin electric power company
Lepo ho žično dart to!
Ali imate sorodnika, prijatelj'a ali znanca, ki na dobiva še Ameriške Domovine? Dajte, osrečite ga za Božič in mu naročite Ameriško Domovino. Boste videli, da mu boste zelo ustregli.
Ako to storite, Bomo novemu naročniku poslali lepo božično karto obenem z božično številko ter ga obvestili, da mu Vi poklanjate naročnino kot Vaše božično darilo. Izrežite spodnji kupon in priložite naročnino obenem z natančnim naslovom novega naročnika.
7._______________ KUPO N__________________________________
Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio 44103
Prosim, da pošiljate Ameriško Domovino kot moje božično darilo na sledeči naslov:
Ime
cesta .......................
mesto in država ..............
Za to darilo pošiljam znesek $-
Moje ime je ..................
Moj naslov je ...............
mesto in država .............
REKA TEČE SKOZI NASELJE?.— Na prvi .pogled bi kdo utegnil res tako misliti, pa je le pokopališče štorih avtomobilov v Detroitu, Mich. Nerabna vozila čakajo tu, da jih zdro-be v staro kovino in pošljejo v topilpice.
sti.
*
SV. MIKLAVŽ. — Slovensko društvo Triglav je povabilo sv. Miklavža, da pride in obdari dobre otroke in pograja poredne. Prišel bo v nedeljo, 8. decembra, ob 3. popoldne v dvorano sv. Janeza. Se je napovedal že pred nekaj tedni, da se misli ustaviti tukaj pri Sv. Janezu in sedaj je gotovo. Tudi parkeljni so že poslali grozilno pismo, da jih bo vsakdo dobil po prstih, če ne bo dovolj priden. Vstopnina bo 50 centov. Dar za pakete je 25 centov, za več pa 50 centov. Blagajnik društva bo na razpolago zjutraj med sv. mašami, kakor tudi eno uro pred prihodom Miklavža. Torej pripravite se! Miklavž se bo letos držal stare slovenske navade in bo z otroci govoril le po slovensko. To je zelo lepo od njega. Slovenci so vabljeni posebej, pa še člani društva Triglav, da pridejo pozdravit tega ljubeznivega gosta in obiskovalca.
------o------
Popravila avloniobilev irašja h dneva v dan
WASHINGTON, D.C. — Poseben pododbor senatnega pravnega odbora se že nekaj časa vbada s vprašanjem, kako zavreti naraščanje stroškov za popravljanje avtomobilov. Sedaj imamo že nad 100 milijonov motornih vozil vseh vrst. Število mehanikov, ki se pečajo s popravljanjem avtomobilov, je pa po cenitvi le nekaj nad 800,000, tako da pride na enega mehanika po 125 voz. To je premalo, pravijo strokovnjaki, zato je veliko voz tudi slabo popravljenih.
Sedaj je navada, da so mehaniki plačani v akordu, kar omogoča hiter obračun z lastniki avtomobilskih delavnic. Seveda pa zapeljujejo akordi mehanike, da delajo hitro in površno. Podobno kočljivo vprašanje so cene za rezervne dele.
Avtomobilske tovarne imajo sicer svoje cenike, toda v njih niso objavljeni vsi popusti za delavnice, veletrgovce itd. Vse to je vzrok, da so stroški za popravljanje narastli od 1. 1960 za več kot 50%’, kar je veliko preveč. Senatni pododbor bo sedaj začel zasliševati interesente in upa, da bo že prihodnje leto prišel do svojih sklepov, ki jih bo predložil senatnemu plenumu.
Cenijo, da znašajo letni stroški za popravila in rezervne dele naših voz $20-$25 bilijonov. Senatni odbor bo verjetno predlagal, da bo treba imeti za popravi j alnice posebno obrtno dovoljenje, da se ne bo mogel vsak šušmar baviti s popravljanjem voz.
------o----—
V mik ??0¥ letalski red m 1 naivečjlf! fetallšš
WASHINGTON, D.C. — Federalna vlada je objavila načrt za nov letalski red na 5 največ-jih naših letališčih. Tri se nahajajo v Nev/ Yorku, dodati jim je treba še letališči v Washingtonu in Chicagu. Ravno na teh letališčih je bilo letos največ zastoja v večenih urah, kar je motilo ves letalski promet na vzhodu naše dežele.
Po novem redu bo moglo na letališču O’Hara v Chicagu pristajati in odleteti v večernih u-rah le po 135 letal na uro, na letališču Kennedy pa po 80 letal. Kvoti za Newark in La Cuardia sta pa še manjši. Načrt vpošteva maksimalno zmogljivost vseh petih letališč, zadene pa najbolj interese zasebnih letal, ki so njihovi lastniki velika podjetja in bogati podjetniki.
Ti niso z načrtom zadovoljni in upajo, da bodo Nixona pregovorili, da bo načrt pokopal. Velike letalske družbe se načrta tudi ne veselijo, akoravno pri njem kolikor toliko dobro odrežejo. Vedo pa, da je nekaj treba storiti, ker postaja ameriški večerni zračni promet zmeraj bolj nevaren.
Kolonija Virginije
LEXINGTON, Ky. — Kentucky je postal leta 1776 kolonija Virginije, leta 1792 pa je bil sprejet v Unijo kot država.
Moški dobijo delo
Moški dobe delo Ročni stružniki
Izkušeni v izdelavi orodja. Morajo sami nastaviti. Nadure. Plača od ure. Koristi. V severovzhodnem delu mesta. Kličite 681-2600.
(2361
Lathe Hand
Must be experienced. Tool room v/ork. Must make own setup. Overtime. Hourly rate. Benefits. Northeast location. Call 681-2600.
(236)
Pomivalec — pomivalka
zvečer — 6 dni
YANKOVIC STEAK HOUSE 17027 Euclid Ave.
531-5122
(x)
MALI OGLASI
Lastnik prodaja
dober bungalov, 2 spalnici spodaj, 1 zgoraj, dnevna soba, jedilnica, zajtrkovalnica, na 3562 W. 128 St. južno od Lorain Avenue. Kličite 941-5264.	(236)
V	najem
5 krasnih sob, vse na novo dekorirano, se odda odrasli družini na 15909 Holmes Ave. telefon 268-2859 ali 761-7521.
(233)
Carl Ave.
na novo barvana hiša, za tri male družine, dve po tri sobe vsaka, ena ima štiri sobe. Garaža za dva avta. Manj kot $10,000. Laurich Realty IV 1-1313.
(236)
Stanovanje iščeta
Slovenska zakonca iščeta 4-sobno stanovanje v Collimvoodu ali Euclidu. Kličite po 6. uri zvečer 731-0638.	(236)
V	najem
Oddamo 5 sob in kopalnico zgoraj na 1262 Norwood Rd. Zglasite se spodaj ali kličite 729-7559 po 4:30 uri pop.
— (236)
V	najem
Pet sob, vse na novo dekorirano, za dvojico na Prosser Ave. Kličite pop. ali zvečer 881-6548.
(239)
Car st Memorials
Kraška kamnoseška obrt
EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV Waterloo Rd	IV 1-M37
V blag spomin
TRETJE OBLETNICE SMRTI LJUBLJENE SOPROGE IN MATERE
JEAN SRAY
ki nas je za vedno zapustila dne 5. decembra 1965.
Srčno ljubljena soproga in mati, šla prezgodaj si od nas, dobra, skrbna si nam bila, pogrešamo Te vsak čas.
Sveta vera nas tolaži, da se enkrat snidemo, kjer ni joka nc bolesti, rajsko srečo uživamo.
Žalujoči:
SOPROG IN OTROCI Cleveland, O. 5. decembra 1968.
Jerzy Zulawski:
NA SREBRNI OBLI
ROMAN
Počilo je, ko se je spotaknil in padel. Zrak je ušel skozi razbito masko še preden smo utegnili priskočiti. Odtod krvavitev in omedlevica. Toda, čemu je bil zbežal — to je bilo za nas še vedno skrivnost.
Po dolgem prizadevanju smo ga naposled obudili nazaj v življenje. Globoko, krčevito je vzdahnil — to je bil prvi znak, da se življenje vrača — nato pa se mu je spet ulila kri iz ust... Ko je končno odprl oči, je z veliko muko zajel sapo in se zmedeno zastrmel v nas, ne da bi se zavedel, kaj se z njim dogaja. Nato je presunljivo zakričal, iztegnil roke, kakor bi hotel nekaj pehniti od sebe, in znova omedlel.
Zbudili smo ga še enkrat, toda zavedel se ni: jela ga je tresti mrzlica, ki utegne biti napoved daljše bolezni.
Skrbno smo položili bolnir.a na mrežnico in nadaljevali pot. Na fantastične skale ali skrivnostno mesto ni nihče več pomislil. Strašni dogodek nas je globoko presunil in nas napolnil s še silnejšim hrepnenjem, da bi ee kar moči hitro izkopali iz te peklenske pokrajine.
Po kakih dvajsetih urah smo prišli do pobočja Pica, kjer se nahajamo v tem trenutku. Tu ostanemo do jutra.
Tomaževo stanje je še vedno grozno. Krvavitev je sicer prenehala, toda mrzlica še zmeraj narašča. Zdaj pa zdaj šine pokonci, kakor bi hotel nečemu ubežati, blede, trza se, kriči ne-
CHICAGO, ILL.
razumljive besede, med katerimi se često ponavlja ime bratov Remognerov. Po teh izbruhih se ponavadi pogreza v popolno izčrpanost. Takrat je mrtvaško bled, kakor da ni v njegovem telesu več niti kaplje krvi.
Vsi smo nemirni zaradi tega. Marta izgublja glavo od skrbi in obupa, pa se skuša obvladati, saj ve, da je njena pomoč bolniku potrebna. Midva jo tolaživa kolikor moreva in skušava skriti pred njo lastno zaskrbljenost.
Skrivnost je za tem strašnim dogodkom. Kaj je moglo njega, Tomaža, spraviti v tak preplah, da je kakor blazen zbežal? Maska se je razbila brez dvoma šele ob padcu. Zal mi je, da nismo preiskali poti, ki jo je bil prehodil. Morda bi na ta način raz-gonetili skrivnost... Nekaj se je moralo zgoditi na tisti poti! Ce kdo, bi se znal Tomaž s svojo prisebnostjo obvladati, pa naj je bilo že vrag vedi kaj. In končno — kaj ga je moglo prestrašiti na tem mrtvem, praznem svetu?
Pod Picom, 148 ur po polnoči.
Naposled smo si nekoliko oddahnili: vse Kaže, da se nam posreči ohraniti Tomaža pri žlvije-nju. Zdaj spi — znak, da je vrhunec bolezni že mimo. Govorimo šepetaj e, da ga ne bi prebudili.
Bojimo se, da ne bi jeli psi bevskati. Zdaj se ne sme vzdramiti, to bi bila njegova smrt. Zato ima ta ali oni neprestano pse pod očesom. Tistega, ki bi se oglasil, bi takoj vrgli iz voza. Toda k sreči so psi mirni. Selena, Tomaževa miljenka, sedi nepremično ob njegovi mrežnici kakor na straži in ne makne oči
BUSINESS OPPORTUNITY
MILK ROUTE
3900 Points — Austin area. Must sell due to illness. Reasonable. 2G7-S541
(236)
RESTAURANT-PIZZERIA Good earnings. No. Side. Illness. Can finance. Cash-terms. Under $ir.,000 — Call 275-5617
(235)
GROCERY STORE in BRIGHTON PK.
for sale. VI 7-8264 bet, 5 and 6 p.m.
(237)
COCKTAIL LOUNGE—Hawaiian atmos. Well known estab. 13 yrs. 4 a.m. closing. With bldg. & adj. lot. Has modern apt. 2nd fl. N.W.—Retiring — SP 7-5346.	(238)
CHICAGO, DLL
HOUSEHOLD HELP
COMPANION FOR ILL WIFE Live in. Own room. Light housework. Good cook. PH.: LI 4-2348.
* (235)
HOUSEKEEPEH-BABY SITTER Personal interview 1-9 p.m. daily Mon. off.
728-6664
(238)
REAL ESTATE FOR SALE
WESTERN SPRINGS — Springdale 4 bdrm. brk. Ideal for accom. of In-laws. $46,900.
246-1256
(236)
FEMALE HELP
EXCELLENT OPPORTUNITIES IN OSSEO, WISCONSIN, FOR
REGISTERED NURSES & LICENSED PRACTICAL NURSES
Desperately needed in our hospital-nursing home complex; assignments are either hospital or nursing home, not jointly; attractive salary, routine increments, good working conditions, 40 hours per week, any additional time paid at 1% times regular rate. Please write or call
OSSEO AREA MUNICIPAL HOSPITAL AND NURSING HOME
Osseo, Wisconsin 54758	Phone: (715) 597-3121
(234)
IMMEDIATE OPENINGS FOR
NURSES
Come to the heart of beautiful Santa Cruz Bay area. Easily accessible to San Francisco Bay area, Carmel, Monterey. Assistance available to secure housing. Now taking applications for a new 102 bed hospital to open in Spring 1969. UN’s and LVN’s needed in all shifts, all units. Positions available in present hospital P.M. and night shifts. Phone Mr. Bitter at 408-724-4741
WATSOHVILLE COMMUNITY HOSPITAL
P.O. Box 310, Watsonville, California
'	(235)
od svojega bolnega gospodarja. Prepričan sem, da ve, kako je z njim. V njenih očeh je toliko žalosti in nemira. Brž ko se kdo približa bolniku, podmolklo zarenči, kakor bi hotela pokazati, da vse razume in ne pusti, da bi mu kdo delal krivico; nato pa pomiga z repom, češ, lepo je, da tako skrbite zanj, zdaj vem, da mu nočete nič žalega.
Na drugi strani mrežnice sedi. Marta. Že domala sto ur samo molči. Usta odpre samo, kadar določamo, kdo naj bedi pri bolniku. Njena bolest je tolika, da nisem videl podobne. Ne joče, ne toži, nasprotno, čisto mirna je, a v tem miru, v teh stisnjenih, suhih ustnah, v široko razprtih očeh je žalost, ki ti trga srce, če jo samo pogledaš. Na poseben način izkazujeva spoštovanje njeni bolesti. Hotela bi jo potolažiti, vrniti ji upanje, pogum, pa nerodno opletava okoli nje in ne najdeva prave besede. Ona pa gleda na naju čudno brezbrižno. Pomeniva ji le toliko, kolikor sva v pomoč njenemu Tomažu. Sicer pa naju zanjo ni.
Pod Picom pred jutrom tretjega dne.
Najvišji vrh Pica je zažarel v soncu. Tri, štiri ure še, pa bo dan tudi tu spodaj v dolini. Vso noč je pred nami blestela stena orjaške gore, zdaj pa je ta stena otemnela pod žarečim vrhom.
Kakor Tri glave, tako nam tudi Pico zastavlja isto vprašanje. Odkod te gore? Morda je vendarle bila voda ...
Peter je navzlic ledenemu mrazu stopil iz voza in prinesel kamen, ki ni izključeno, da ga je lizala voda.
Ob sončnem vzhodu morda izvemo kaj več.
Tomaž venomer spi — že trideseto uro. Zato smo malce svobodnejši, a jelo nas je skrbeti, kaj naj to spanje pomeni. Strah nas je ob pogledu na njegov mrtvaško bledi obraz. Oči zaprte, lica upadla, koža žolta, skoraj prosojna, usta izžgana, brezkrvna. Leži negibno — rebra toliko da dviguje slabotno dihanje. Včasih mi je, ko da leži pred mano mrlič, ne živ človek. Da bi Se vendar že zbudil!
Marta molči in se ne gane od postelje niti za hip. Izmučena, ugnana spi kar sede. Spi zelo malo. Toliko da se zbudi, se zazre v bolnika, kakor bi ga hotela s pogledom ozdraviti. V skrbeh sem že tudi za njeno zdravje. Kaj če zboli še ona? Vse prigovarjanje je zaman — z veliko težavo jo včasih pretentava, da kaj malega poje.
Kaj nam je storiti, če se Tomaž do dneva ne zbudi? Radi bi na pot, pa se bojimo, da ga ne bi predramili. Skraja smo nameravali kreniti od Pica proti vzhodu in obiti verigo Alp, ki tvorijo severovzhodni del Morja nali-

V BLAG SPOMIN
OB TRETJI OBLETNICI ODKAR JE V GOSPODU PREMINUL NAŠ LJUBLJENI OČE IN STARI OČE
Joseph Tekavec
ki je odšel v večno življenje dne 5. decembra 1965.
Daruj, Gospod, mu mir, naj večna luč mu sveti; ker si dobrote vir, uživa raj naj sveti.
žalujoči:
sin JOSEPH
hčerka ROSE MIKLAVŽ VNUKINJE, VNUKI in PRAVNUKI.
Cleveland, O. 5. decembra 1968.
vov, zdaj pa nameravamo naravnost proti dolgemu grebenu Platona. Peter, ki je natanko preučil karto, trdi, da ne bo težko priti čez ta greben naravnost na Mare Frigoris, za katerim je gorata pokrajina, ki se vleče vse do tečaja. To bi nam nemalo-' skrajšalo pot.
Morje nalivov, 10° zah, dolžine, 47° sev. širine, 20 ur po začetku tretjega dne.
Naposled se bližamo koncu neizmernega Morja nalivov, čez katerega smo potovali blizu dva meseca. Tu sta minila komaj dva dneva, a med tem se je Luna zemljanom dvakrat pokazala v ščipu in mlaju.
Že nekaj ur vidimo pred sabo mogočne grebene Platona. Njegova vzhodna stena se blešči na temnem nebu. Na zahodni strani je noč, le višji vrhovi gore kakor plamenice. Pogled, ki se nam odpira, presega po veličasti in mogočnosti vse, kar smo videli dotorej. Toda Tomaževa bolezen nas preveč mori, da bi se mogli
predati tej lepoti.
Prebudil se je ob sončnem vzhodu. Pogledal nas je osuplo, skušal sesti v mrežnici, pa mu moči niso dale. Zvrnil se je vznak in ležal tako, dokler ga ni Marta posadila pokonci. Priskočil sem in ga pobaral, kaj želi. Peter je medtem stal pri krmilu.
Tomaž se je čudil, da je dan. Ničesar ni vedel o svoji bolezni, tudi tega ne, kedaj in zakaj je zbolel. Povedal sem mu. Napenjal je misli, grebel v spomin— nato pa je iznenada prebledel, če je sploh mogel njegov mrtvaški obraz še prebledeti, si zakril obraz z rokami in jel poln groze šepetati: “To je bilo strašno, strašno!” Ves je drgetal.
Cez nekaj časa, ko se je že malce pomiril, sem poskušal znova s še večjo previdnostjo poz-vedeti za vzrok njegovega strahu in bega, toda zaman. Trdovratno je molčal, ali pa mi je odgovarjal brez zveze. Potem nisem silil več vanj, kajti opazil sem, da ga s svojimi vprašanji samo utrujam begam. Zato pa
sem mu moral prav podrobno opisati, v kakšnem stanju smo ga bili našli in kako se je razvijala njegova bolezen. Bil ga je
sam posluh, polglasno je ponavljal latinska imena bolezni in se zanimal za podrobnosti in simptome.
EUCLID POULTRY
V zalogi Imamo vedno očiščene piščance, na kose zrezane, popolnoma sveža jajca ter vseh vrst perutnino. Pridite in si izfcerltei
EUROPA TRAVEL SERVICE
759 East 185. Street, Cleveland, Ohio 44119
POTOVANJA V DOMOVINO in prihod SVOJCEV AMERIKO PREVOZ Z LETALI IN LADJAMI PO VSEM SVETU
Vam-točno po Vaših željah oksrbimo in uredimo najboljše zveze.
/"'Poslujemo v našem domačem in tudi drugih /tropskih jezikih. JEROME A. BRENTAR
JOS. ŽELE IN SINOVI	I
POGREBNI ZAVOD	r
I 6502 ST. CLAIR AVENUE	Tel.: ENdicott 1-0583 r
COLLIN WJ0^D?S KI U E A D	j
j 452 E. 152nd STREET	/V	Tel.: IVanhoe 1-3118 j
\ Avtomobili in bolniški v6z redAo-ta ob vsaki uri na razpolago ;
Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo	|
^ ........................ —
HOWARD 549 EAST 185 STREET. EUCLlB
BAKER
KE 1-S187
DRUŠTVENI IMENIK
Veliko posameznih društev ima v našem listu seznam svojih uradnikov, čas in kraj sej. Te sezname priobčujemo po enkrat na mesec skozi vse leto proti plačilu 5312.
Društvom; ki imajo mesečni oglas v tem seznamu, objavljamo brezplačno tudi vabila za seje, pobiranje ases-menta in druge kratke vesti. Dobijo torej za $12 dosti koristnega.
Vsem društvom priporočamo, da na letnih sejah odobre letni oglas v imeniku društev Ameriške Domovine in si s tem zagotove tudi priložnost za brezplačno objavo društvenih vesti in novic.
ŽENINI IN NEVESTE!
NASA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA
KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI
PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Avenue
HEnderson 1-0628
DIAMANTE ZBIRAJO — Rusi imajo v Mirni največjo svojo tovarno za diamante. Na sliki vidimo Rusinje v tem podjetju pri “zbiranju diamantov”. Gre za industrijske diamante. Prve umetne diamante so izdelali v ZDA strokovnjaki General Electric Co.
OGLEDALO ZA TELESKOP — Strokovnjak Cornig družbe si ogleduje 86 palcev široko kremenčevo ogledalo za teleskop.
VSE V REDU! — Preskusno letalo X-15 je pripeto na krilo B-52 bombnika, ki je preskusno letalo ponesel visoko v zrak, odkoder se bo spustilo na poskusni let. Malo, krogli podobno letalo, je doseglo rekord tako v brzi-ni kot v višini. u«