Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja. (Iz deržavnega zbora). V doljni zbornici so se pretekli teden godile neznano čudne reči, ki se morejo pripetiti le pod takim predsednikom, kakor je dr. Hein, kterega bravci „Novicu poznajo iz Zarnikove fotografije der-žavnih poslancov. Bilo je 26. dan t. m. in začeli so se posebni pomenki o fevdni postavi. §. 1 večininega predloga je celo splošnega zapopadka; gosp. dr. Brauner (poslanec češki) je začel govoriti zoper ta paragraf in sicer tako splošno (v obče) kakor je osnovan omenjeni paragraf; pretresal je nespodobno govorico Giskravo o koroni češki itd. Predsednik dr. Hein mu ustavi govor. Dr. Brauner govori dalje, predsednik ga spet ustavi; ko začne dalje govoriti, kriči predsednik, naj tiho bodi in se vsede, in ropota z zvoncom, da je groza. Na to se vzdigne dr. Riegcr in zakliče: „V imenu narodov avstrijanskih protestiram zoper tako tiranstvo!" IVa to predsednik še huje kriči in se dere nad Braunerjem in Riegerjem in vsemi, ki so ž njima ostali: „tiho bodite, vsedite se!u Takega nespodobnega početja Cehi in Poljaki niso mogli dalje sterpeti; vzdignili so se in zapustili so večidel zbornico. Drugi dan so spet prišli v zbor in dr. Smolka in dr. KI a ud i sta javno protestirala zoper včerajšno obnašanje predsednikovo, ktero vsi časniki grajajo bolj ali manj po svojem ,,Stand-punktu"; mnogi časniki pa vprašujejo, kako dolgo bo na stolu predsednikovem še sedel dr. Hein, ki s poslanci, ki so jih dežele kot svoje namestnike poslale v zbor, ravna kakor s hlapci? V sledečih vsejah se je pretresala fevdna postava na dalje; Poljaki in Cehi pa ne glasujejo o nji. — Omeniti imamo še, da gosp. minister pravosodja je obljubil, da postava za tisk pride kmali zboru v posvet; gosp, deržavni minister pa je odgovoril na interpelacijo, da teržaška gimnazija bode ostala tudi vprihodnje nemška < da se bo pa skusilo, za doljno gimnazijo napraviti 4 vstrične razrede z laškim učnim jezikom.
— Razglas cesarski od 22. julija ukazuje, da deželni zbor i ste rs k i je razpušen, ker ni hotel voliti poslancov v deržavni zbor dunajski; nove volitve so razpisane.
Cesko. Iz Prage. Vsi narodni naši časniki tožijo, da predsednik deržavnega zbora dr. Hein tako gerdo ravna z našimi slovanskimi poslanci, in zahtevajo, naj bi tak mož
255
etopil s svojega stola, ki ni v stanu spodobno se obnašati na takem važnem mesta. — Palacki, Rieger, Brauner, Pšttos, Purkyne, Belsky in Podlipski v „Nar. Listu" in „Času" razglašajo s serčnimi besedami do vseh čeških domoljubov povabilo za darove, po kterih bi se za gospodično Zdenko Havličkovo (hčer rajnkega Ha v lička, rodoljuba junaškega) nabrala dota, ali če bi se do 30. leta ne omožila, bi si ji ta kapital izročil v last; če bi pred 30. letom neomožena umerla, bi se nabrani dnar obernil za zavod ubozih čeških pisateljev.
—  Dr. Rieger in Palacki se v javnem pismu zahvaljujeta občinam (soseskam), ki so jima podelile pravice častnih soseščanov, ter pravita, da ne iščeta časti za to, kar delata v službi domovine, vendar so jima te pisma vesele znamenja, da se narod zdramlja iz večletnega spanja in mu je mar za obveljavo samostojnosti deželne in narodnih
pravic.
llorvasko. Iz Zagreba. 23. dan t. m. je deželni zbor sklenil razmero trojedine kraljevine do Ogerskega ter je izrekel, da vsled dogodb v letu 1848 je razderta vsakoršna zveza z Ogerskim, samo da pod ogersko krono hočejo ostati; v vzajemni prid so pripravljeni v ožjo der-žavnopravno zvezo stopiti z Ogri, ako se jim postavno zagotovi samostojnost in cela zemlja dalmatinsko-horvaško-slavonska; v to zvezo pa nikakor ne spadajo politične, pravosodne, šolske in bogočastne zadeve; poslanci peštan-skega in zagrebškega deželnega zbora bojo v kakem posebnem po dogovoru odločenem mestu osnovali pogodbo, ki se bo izročila obema zboroma v poterjenje. — V sledečih dveh zborih so bili določeni predlogi, ki jih bo zbor poslal Njih Veličanstvu; v teh predlogih prosi zbor, jiaj se trojedini kraljevini poverne cela nekdanja zemlja in nekdanja ustava; sedanji začasni dvorni kr. dikasterij naj se imenuje kralj, horv.-slav.-dalmatinska dvorna kancelija in dobi to oblast, kakor jo je imela ogerska dvorna kancelija pred 1848; dalje naj se dovoli deželno vladar-stvo, ki bode deželnemu zboru odgovorno. Zastran po-slancov v dunajski deržavni zbor dosihmal še ni nič sklenil.
—   V deželnem zboru sklenjeni predlog, v ktcrem se Njih Veličanstvo prosi, naj graničare izpusti iz toliko-letne vojaške sužnosti in jim dodeli ustavno življenje kakor drugim narodom, je bil po „Mil. Zeit." od cesarja sprejet, deputacii pa, ki je imela zatega voljo na Dunaj iti, je bilo rečeno, naj doma ostane.
—  Po razglasu vradne „Agramerice" je 3 notarjem, namreč gosp. Edv. Knezu v Zagrebu, gosp. dr. K. Eudleru v Samoboru in gosp. J. \ovotny-u vsled ces. kralj, ukaza od 24. marca t. 1. služba vzeta, ker narodnega jezika ne znajo, kakor je treba. (Kako pa bo na Slovenskem z ravno takimi notarji?)
Ogersko. Iz Peš ta. 22. t. m. je bil obema zbornicama oklican kraljev odgovor na adreso (pismo) deželnega zbora. Vse je resnobno poslušalo, ko je tajnik bral cesarjevo pismo; tu in tam so se culi tihi glasi nezadovoljnosti. Odgovor se ostro dem oktoberskega diploma in februarskega patenta; pragmatična sankcija je v njem izrečena za realno zvezo; le zakoni od leta 1848 proglašajo osebno zvezo; vendar teh Nj. Veličanstvo ni nikdar priznalo in jih nikdar ne bode; tedaj se morajo prenarediti po diplomu od 20. oktobra 186§ in 26. februarja 1861; — deželni zbor ogerski naj krnali pošlje svoje poslance v dunajski deržavni zbor, ki bo imel že mesca avgusta posvetovati se o važnih zadevah cele Avstrije; Hervati in Slavonci imajo svoje deržavo-pravno stanje proti Ogrom eami urediti; kar se tiče Serbov, se mora obzir vzeti na sklepe serbske narodne skupščine; zveza (unija) s Erde-lijo, ker je napravljena bila zoper željo Saksoncov in Ru-munov, je nepostavna ;   ogerski deželni zbor more le tadaj
356
celokupni biti, kadar bo postavo dodelal tako, da bojo zadovoljni vsi narodi, ki jih objema ogerska krona; dokler deželni zbor ne odgovori na vprašanje zastran poslancov na dunajski deržavni zbor, se cesar ne bo spustil v nikakoršno razpravo o kronanji sebe kot ogerskega kralja; kar se tiče tega , kar deželni zbor v svojem pismu očita o pomanklji-vosti cesarskih odpovednih pisem, zametuje kraljev odgovor popolnoma.
Ko je bilo cesarjevo pismo prebrano in je zbor sklenil, ga v natis dati, da potem še le se bo snidel zbor v posvet, kaj da bo odgovoril na kraljev odgovor, so zapustili poslanci in magnati zbornico. Brala se je vsem na obrazu osupnjenost velika. Časniki vsi terdijo, da Ogrom ni to pismo celo nič po volji, ker ne priznava njih starodavnih pravic deželnih. Dozdaj se zbor še ni snidel, Deak pa, ki je izdelal pervo adreso, je dobil nalogo, osnovati odgovor, ki bo potem prišel v deželnem zboru v pretres. Vsak resnični prijatel Avstrije želi, naj bi se dalo vsakemu narodu, kar narodu gre, pa tudi cesarju, kar je cesarjevega, na podlagi samostojnih (autonoranih) dežel pa naj bi se vsi narodi avstrijanski zbrali za obravnavo vzajemnih zadev v celokupnem avstrijanskem deržavnem zboru, ki bi gotovo potem vso drugo podobo imel kakor jo ima sedanji nemški. — Kako in kaj bo dalje na Ogerskem? to je sedaj najvažniše vprašanje, na ktero še nobeden gotovega odgovora ne ve.
Najnovejše novice pravijo, da ni misliti na to, da bi se deželni odbor udal v to, da bi poslal poslance v dunajski  deržavni zbor.
Erdelija. Iz Braševa 24. julija. Danes nam je došla novica, da že te dni se bojo razpisale neposrednje volitve poslancov v dunajski deržavni zbor.
Rusija. S poljske granice 23. julija. Včeraj so v Varšavi obhajali po vseh cerkvah zadušnice za kneza A. Cza rt ory-skega, ki je 22. julija v Parizu umeri. V stolni cerkvi je maševal nadškof Fialkovski v spomin rajnkega, kar je Varšavane s toliko hvaležnostjo navdalo, da, ko je škof sedel v kočijo, spregli so konje in ga peljali domu.
— Časnik „Neue Pr. Ztg." piše: „Ni res, da misli knezGorkakov odpovedati se ministerstvu unanjih oprav, pa tudi to, da bi se bila ruska vlada zvezala z avstrijansko ali prusko ali da bi se bile zvezale vse tri skupaj o poljskih zadevah, je dosihmal še čisto prazna domišlija."
Angležko. Iz Londona 20. julija. Danes so bili Košuto v i ogerski bankovci na več vozovih v tukajšno banko pripeljani in očitno sožgani; ploše in kamni za izdelovanje teh bankovcov so bili že pred razbiti.
Turčija. Iz Baru t a 10. julija. V Damasku so turški tolovaji nastop novega sultana Abdul-Aziza s silnim vriskom obhajali, ker pričakujejo, da bo pod njim spet turška grozovitost obveljala. Cele trume otrok, ko se je zvedilo, da je sultan Abdul-Medšid umeri, so derjale po mestu s krikom: ,,Umeri je pes in pijanec! Abdul-Aziz je naš glavar! Oj kako sladko bo, kristjane daviti, kako sladko!" itd.
Amerika. Tudi pri nas imamo sedaj vojsko; kdo bi mislil, da pri nas, kjer je več dnarja kot vojakov, se bo vojska vnela. In vendar je taka. Južne deržave se hočejo od severnih odtergati; ta odcep se že kakih 10 let kuha. Iz Vašingtona se piše 6. t. m., da se bo armada kmali in sicer v 3 oddelkih, vsak po 10,000 mož, proti jugu pomikati začela. Zbor deržavnih poslancov je sklenil, naj se za vojsko nabere 500.000 vojakov, in je 500 milijonov dolarjev za vojsko odločil.