^ u MiSk aa« (smssp^ET ZAGORJE IZLAKE Polet male ^ 'sr~ gospodarska „ v " tv. I r Rogaška Slatina, Celje, Velenje, Slovenj Gradec, Mežica, Kamnik, Domžale, Kranj, Tržič, Bled, Ljubljana, Ribnica, Kočevje, Novo mesto, Metlika, Zagreb, Krško. j \' TRBOVLJE (0601)21-358 26-056 -26-333 I Telefax 1 (0601)26-228 1 98.1 Oddajnik Oddajniški cenfer KUM A v* J i i H • ‘ . S y Vsebina oddaj Informacije o delu in življenju v Hrastniku, Trbovljah, Zagorju i od drugod. Glasba, izobraževanje, anima< obvestila, propagandna sporo< icije. Radio Trbovlje d.o.o. Trg svobode 1 1 a 61420 Trbovlje J k Dodatne dejavnosti Organizacija glasbenih in drugih H prireditev, ozvočenja, izdelava propagandnih sporočil, snemanja. -r j šiiti MtEaftAL ^ IHTEaRAL UT(SeLX3 v \ ~ rv _i I Skoraj nova vozila SHEME izredno ugodno: A Panda 1000 i.e.i (FIRE) '93 od 9.990 Uno 1.0-1.1 i.e.S (FIRE) ‘93 Tempra 1.8 i.e. SLX (klima) Alfa 155 TS (klima) '93 in '94 od 21.990 od 10.990 16.990 ^ Ef v\. Rahlo poškodovana - toča MENCINGERJEVA 7, LJUBLJANA TEL. (061) 218 122, 218 364 1 INTEGRAL Zagorje d.o.o. Tel.: 61 018, 64 032, 61 284 POČITNICE - zdravilišča - morje - planine PRODAJA VSEH VRST VOZOVNIC SMUČARSKI AVTOBUS ROGLA PLIBERK Avstrija 10.2.1995 LENTI Madžarska 18.2.1995 - SOBOTA Pokličite ali oglasite se, radi vam bomo svetovali, in se potrudili, da boste z nami zadovoljni. ivuoatm^ -ivuaa-m -r B Ljubezen je lepa ob vsakem letnem času. NASLOVNICA; AD Uroš Klemen Foto; Romana Benko osnovnih šol so se v torek, 31. januarja, pomerili med seboj v znanju angleščine s kvizom Spotlight on Britain. Na izredno aktiven, zanimiv in zabaven način so pokazali, koliko znanja so pridobili v letošnjem letu. Zagotovo so se trboveljski učenci naučili veliko, saj je njihov asistent Mr. Finney, ki se vključuje tudi pri ostalih šolskih urah in ne le pri pouku angleščine. Na tekmovanju je zmagal 7.a razred OS Trbovlje, za nagrado bodo imeli 3 ure pouka prosto. Razveseljivo bi bilo, da bi takšen način Prijetno s koristnim Trbovlje - Učenci sedmih razredov trboveljskih Uvodnik Dragi bralci in drage bralke! Tako kot se jutro z lepo naglico kaže vsak dan bolj svetlo, tako mi prihajamo k Vam, ne da bi nas Vi na to posebej opozarjali. Vsi, ki skupaj spravljamo Zasavca, pa žal ugotavljamo, da čudovitosti prebujajočih se dni in ugašanja prekrasnih večerov ne doživimo več kot le za kakšen drobcen trenutek, saj je za takole vsebino časopisa potrebno prehoditi veliko potov, pa pred računalniki presedeti dolge ure in dni, čeprav včasih na koncu še sami ne verjamemo, da smo imeli veliko dela. Menda od utrujenosti. Saj se je Vam že tudi kdaj primerilo, da potem, ko ste nekomu hoteli povedati, kako ste utrujeni, tega spoloh niste znali. Zato pa utrujenost kar pustimo pri miru. Raje močno dihajmo svež zrak, ki nam ga zadnje dni nosi lahkoten veter, sprehodimo se po naravi, kjer se ponujajo telohi, pa tudi regrat se že da nabrati. Ko pa boste prišli domov in se zadovoljni zleknili v Vaš najljubši naslanjač ati pa sedli za mizo pod luč, pa odprite Zasavca. Tam, kjer ste Vi doma, je marsikaj novega, in zakaj tega ne bi izvedeli. Lep teden Vam želimo, prihodnji četrtek pa spet nasvidenje. UVODNIK Barve Janeza Kneza Kje smo s plačami v Zasavju? Naj ciciban Zasavja Anketa: Kaj nas privlači V blatnih čevljih v šolo Napiši mi grafit na zid Ugotovite svoj tip kože 850 let Litije Pisma bralcev Polet malega gospodarstva Da bolje vidim Darinka Klun: Skozi življenje Poet intimnega sveta Oliverjeva Cesarica Glasujte za zasavskega športnika leta Darovanje krvi za življenje Primož Skoberne: Z meditacijo premagajmo stres Jezni gimnazijci KOLEDAR DOGAJANJ 24. jatlUCirjIl - V Indijo je ponovno odpotoval Izlačan Peter Brečko, njegove prigode pa bomo čez nekaj tednov prebirali tudi v Zasavcu. Kot je dejal ob odhodu, bo razsipnost pustil doma, s seboj pa bo vzel prazno malho, ki jo bo napolnil z vzhodnjaškimi zanimivostmi. 25. januarja - EKOS, Zasavska ekološka skupina, ki se je, predvsem zasavskim srednješolcem, že predstavila z nekaterimi odmevnimi projekti, tokrat vabi v Koper. Še en ekološki seminar za srednješolce in vabilo, da se vsi zainteresirani prijavijo do 3. februarja. 26. januarja - Otroške ambulante so polne malih bolničkov. Iz tega sledi, da so hudo razredčene skupine v vrtcih, saj j e pone^-kod zdravih le po nekaj otrok. 27januarja - Zasavskim podjetnikom se ob njihovem srečanju na Izlakah predstavijo tudi njihovi novi župani - žal brez trboveljskega. 28. januarja - Prične se konec tedna, ko lahko na naši suhi strani Alp, verni ali neverni rečemo: "Hvala bogu, pa le nismo v Evropi -nismo poplavljeni." 30. januarja - Prvi mesec letošnjega leta se počasi izteka. Izteka se tudi, no ja, 2. februarja, odprta razstava Vesne Obid iz Ljubljane v Delavskem domu v Zagorju. Mateja Grošelj čmobele. Njegov izrazit kolor izhaja iz mladosti, že takrat j e občutil nek poseben odnos do barve. Danes so barve močne, paleta j e rdečkasta in modrikasta, seveda je tu še kup drugih barv, kijih največkrat nanaša na majhno sliko - na platno ali ploščo iverice, ki postavljene v večje skupine dajejo zaključeno celoto. Nastajajo tudi večje slike, na katerih so barve nanešene v večjih potezah. To je najpogosteje tehnika akril. Ne glede na tehniko in format, so barve močne, izrazite in kot pravi slikar sam "so opoj, barve imajo nekaj posebnega v sebi, kar te žene, da delaš naprej." Na Knezovih slikah je veliko krajine pa tudi figuralike, glave, akti, naslikani na svojstven način, morda ne vedno dojemljiv posameznemu opazovalcu. Pa slikarja to ne moti, saj slika iz svojega srca in občutenja. "In če so komu slike še všeč, je zadovoljstvo še večje. To sem jaz in tako se bom izražal verjetno vedno," pravi akademski slikar Janez Knez, ki veliko svoje energije vlaga v slike, pa tudi v življ enj e raznih slikarskih kolonij, tako v Zasavju kot tudi drugje po Sloveniji. "Eden pač mora biti tisti koštrun, ki te stvari vodi." In Janez Knez jih vodi z veseljem in uspehom. Karmen Rajevec BARVE JANEZA KNEZA Prav barve imajo v izrazu Janeza Kneza glavno moč, so sredstvo, s katerim umetnik izraža svoj a občutenj a in videnja tega sveta in življenja. Njihova barvitost in toplina izražata voljo in optimizem. In kot je zapisala Judita Krivec Dragan, "sta abstrahirana forma in barvna skala postali odločilni pri identiteti umetnikovega avtorskega nagovora. Nagovora, ki je eksploziven in silovit, včasih očarljivo prvinski, otožen in dionizično razbrzdan... Za Janeza Kneza je akt slikarja nedvomno prej užitek kot katarza, je radost nad močjo ustvarjanja in življenja, kije dobro in slabo, veselo in žalostno, zato je nihov likovni svet tako privlačen za gledalca." Njihove barve in barvne kombinacije pomirjajo, čeprav so močne in izrazite. In ko te uj amej o v svoj ritem in opoj, veš, da si doživel nekaj lepega. Slikar se z nasmeškom spominja svojih začetkov v ranem otroštvu, ki gaje preživel v rodnem Dobovcu, svojih učiteljev, ki so v njem odkrili talent in ga vzpodbujali. Pa dni, ko slikar ni mogel pri nas kupiti niti tako dobrih barvic, kot jih imajo danes naši nadobudneži in je bilo ptrebno za vsako barvo skočiti čez mejo. Danes Janez Knez uporablja za svoje izražanje predvsem olje, akril in akvarel, seveda je tu tudi risba, saj brez nje ne gre. Grafike nastajajo v zadnjem času v sitotisku, pa tudi v linorezu in lesorezu in so predvsem B m mi ;1SS Obnova toplovodnega omrežja Trbovlje - Odkar je hudo neurje s poplavo konecjunija lani povzročilo v Trbovljah ogromno škodo, so se lotih obnove posebno še komunalnih naprav tj. cest, pločnikov, kanalov, vodovodnega omrežja in drugih vodov, takoj ko je Republika Slovenija iz za to določenih sredstev odobrila potreben denar. Denaija seveda še sedaj ni dovolj, vendar gaje toliko, da nekatera neodložljiva dela le potekajo. T ako so v jesenskih mesecih lani obnovili precej šen del magistralnega toplovodnega omrežja od Trga svobode do Stadiona. Sedaj pa so se lotili obnovitvenih del še na odseku od stadiona do cestnega križišča pri Kamnikarju v dolžini okoli 200 m. Magistralni vod poteka ob Trbovelj ščici. Izvajalec rr ~^ Za mamograf Po podatkih Splošne bolnišnice Trbovlje so za nakup aparata mamograf od 20. do 26. januarja sredstva prispevali: Nežka Hribšek, Trbovlje, 2.000,Bogdan in Helena Pfeifer. Trbovlje, 2.000,Vinko Pfeifer, Trbovlje, 2.000,Marija Kužnik, Trbovlje, 2.000, Emona market Trbovlj c (prispevki zaposlenih delavcev), 14.000. V tem tednu je bilo zbranih 22.000 tolarjev, do sedaj pa je skupaj zbranih že 11.939.928,40 tolarjev. Odbor za organiziranje centra za bolezni dojk v Spološni bolnišnici Trbovlje se vsem darovalcem iskreno zahvaljuje. Č- --. -........... del trenutno odstranjuje staro, uničeno izolacijo in v naslednjih dneh bodo namestili novo. Ko bodo z deli na tem odseku končali, bodo nadaljevali še na območj u Sallauminesa vse do Leninovega trga. Investitor teh del je Javno komunalno podjetje Komunala Trbovlje, dela pa izvaja podjetje, kije za to usposobljeno. Trenutno je iz republiških sredstev na voljo le tretjina vsega potrebnega denarja. T.L. Lego praznik v osnovni šoli Trbovlje - Prejšnji teden so prišli na svoj račun otroci, ki imajo radi igrače iz sistemov Lego. Na osnovni šoli Trbovlje so namreč priredili tekmovanje v sestavljanju teh igrač. Tekmovanje so organiziral zaradi nove televizijske oddaje Mojstri. V prvi oddaji iz tega sklopa se bosta predstavili dve mesti - Trbovlje in Velenje s svojimi mojstri različnih profilov. In sestavljanje lego kock je vsekakor mojstrstvo. Trije nadebudni tehniki, ki so zmagah na tem izbornem tekmovanj u sebod o tako pometih pred televizij skimi kamerami s svojimi vrstniki iz Velenja. OsnovnašolaTrbovlje se za pomoč pri organizaciji tega tekmovanja zahvaljuje Metronic Kometu, ki je poskrbel tudi za lepe nagrade. J.N. Slaba kakovost Trboveljščice Trbovlje - Pred dnevi je Hidrografski zavod Ljubljanas sodelavci prevzel vzorec vodeiz potoka Trboveljščica na več kot 30 mestih in jih nato v svojem laboratoriju tudi pregledal. Analiza je pokazala, da je voda zelo slaba. Nujno je treba nadaljevati z akcijo za nadaljevanje gradnje Kje smo s plačami v Zasavju? Ne pri vrhu ne pri repu, bi bil najkrajši odgovor, če je namreč moč verjeti statistiki, ki nas je osrečila z nekaterimi podatki o lanskih plačah in posebej povprečnih čistih osebnih dohodkih na zaposlenega v starih občinah. Lahko bi rekh, da sicer že vrsto let nismo bolj pri prvih, čeprav smo svoj čas bili, zaradi nekoliko boljših prejemkov v rudarstvu. Ker pa je začelo izgubljati svoj pomen in vlogo že po sedemdesetih letih, so tudi povprečja plač sledila tej smeri. Vseeno bi glede na razmere v industriji in težino dela pričakovali, da nas ne bodo prehitevali celo v občinah, kjer je nimajo veliko ah pa sploh nimajo dela. Če vzamemo na primer trboveljsko občino, je glede na doseženo novembrsko povprečno plačo, se pravi čisto neto plačo, znšala je 63.669 tolarjev, izplačana pa zadnji lanski mesec, uvrščena šele na 20. mesto med 63 starimi slovenskimi občinami. Pred njo so kajpak vse ljubljanske občine, kar je razumljivo, pa Kranj, Koper, Piran, Nova Gorica, Velenje, Novo Mesto in Celje; toda pred njo je celo Lenart, pa Cerknica in še nekater druge, je nekoliko nerazumljivo ah pač, če vemo, v kako nezavidljivem položaju je takšne vrste industrija kot trboveljska. In v tem okviru ni zato nič manj naključno, daje znašala povprečna čista neto plača novembra v zagorski občini 61.524 in v hrastniški 61.170 tolarjev. S temi osebnimi sta se uvrstili na 28. oz. 31. mesto med slovenskimi občinami. Lahko bi rekh, da sta obe občini, zlasti pa hrastniška, nekje na sredini tabele. Malce bo treba še počakati, pa bomo imeli tudi natančne podatke o plačah za lansko leto. Da so bile realno višje kot leto prej že vemo, toda ne bo odveč opozorilo, da se bodo razmerja med občinami še bolj in hitreje povečevala, če računamo, da bo industrija vsaj takšna, kakršno imamo pri nas, kratko potegnila. Nemara se še nekaj let ne bo izvila iz sedanjega primeža, to pa bodo najbolj občutili zaposleni v njej. Milan Vidic kolektoija in čistilne naprave pri Sušniku, na Kolodvorski cesti. T.L Končali s predavanji Trbovlje - V pretek, 27. januarja, je v župnijskem domu v Trbovljah predaval dr. Vinko Potočnik na temo Plešoči Job - od razbite k celoviti osebnosti. V soboto, 28. januarja, pa je predaval dr. Drago Čepar, na temo Družina živi tudi od kruha. Predavanja so bila zelo kvalitetna in zanimiva, ti dve predavanji pa sta bili zadnji v zimskem ciklusu. T.L. prva se vam z zapeljivim nasmeškom predstavlja sedem mesečna Tjaša, ki je doma v Kisovcu. Primož in pridno vadi harmoniko. Primož bo kmalu dopolnil šest let, doma pa je iz Trbovelj. Janja, kije pred kratkim dopolnila leto dni in ji lahko zaželimo vse najboljše. Janja stanuje v Zagoiju. r m * Blaž Drnovšek Tudi petletni Blaž je pred kratkim praznoval rojstni dan in tudi njemu vse najboljše. Mladi nadobudnež je doma v Zagorju. iS| Marinka Dolanc Marinkin moto je:"Kdor ima rad živali, imarad tudi ljudi". In prav ima. Marinka bo v mesecu juniju dopolnila šest let. razveselila torte. V mesecu juniju bo Mateja dopolnila šest let in stanuje v Hrastniku. Napovedana akcija Naj ciciban Zasavja 1995 je stekla in v današnji številki se vam predstavlja prvih šest navihancev. Za tiste, ki morda še niste zasledili objave akcije, naj pojasnimo še enkrat. Cilj natečaja Naj ciciban Zasavja je v tem, da igrivost, simpatičnost in navihanost vašega otroka razkrijete tudi vsem bralcem Zasavca. Na natečaju lahko sodelujejo vsi nadobudneži, ki do marca 1995 ne bodo dopolnili sedem let. V urednišvo Zasavca pošljite fotografijo otroka (ki naj ne bo starejša od enega leta) z imenom in priimkom, fotokopijo rojstnega lista (ali vsaj rojstne podatke otroka) in vaš naslov. Fotografijo in podatke pošljite na naslov: Zasavc d.o.o., c.20. julija 2c, 61410 Zagorje, s pripisom za akcijo "Naj ciciban Zasavja". Vabljeni! Da ne bi imeli prednost otroci, katerih slika bo objavljena ob začetku akcije, boste lahko vsak teden glasovali le za tiste otroke, katerih slike bodo objavljene v tekočem tednu. Z glasovanjem, bomo 12 finalistom, katerim boste bralci poslali največ glasov, podelili paket Lego kock. Naj ciciban Zasavja pa bo poleg tega paketa prejel še veliki paket Lego kock. Sponzor akcije je trgovina Mojca, Partizanska 5, Trbovlje, ki bo poleg cicibanov nagradila tudi bralca, ki bo glasoval za natečaj Naj ciciban. Izžreban bralec bo prejel Oštir trQ0Vina A/fnJnn * OTROŠKA IN ŽENSKA KONFEKCIJA * OTROŠKI KOMPLETI * ŽENSKE BLUZE /riOdCCt • OTROŠKE, ŽENSKE IN MOŠKE BUNDE * LEGO, BAR BI E IN DRUGE IGRAČE Jerebova 2, LITIJA tel.: 061/884 032 Partizanama 5, TRBOVLJE Nej KVALITETA za NAJNlZJE CB€! Pri naki^ou nad 5.000 ST DARILO 1 ODPRTO: Od 600 -19.00, sobota 8.00 -13. ure 0 V današnji anketi smo vas povprašali, kaj vas privlači pn nasprotnem spolu in kdo v Zasavju vam predstavlja seks simbol. Anketa je pokazala, da so očitno najbolj seksi župani. Od treh anketiranih žensk sta kar dve izbrali za seks simbol svoja župana. Poudarila pa bi še rada, da bistvo te ankete ni bila provokacija glede seksualnosti, ampak je bil poudarek predvsem na tem, kakšen okus imamo Zasavci. Samo Krznarič, študent, 20 let Če pod pojmom seksualnost pomislim na privlačnost, me privlačijo predvsem zelo spontana in sproščena dekleta. Težko bi se opredelil, kateri del telesa se mi zdi najbolj seksi, prav tako bi težko dejal, katera ženska se mi zdi zasavski seks simbol. Na splošno mislim, da so zasavke zelo v redu punce. Branka Božič, dijakinja, 18 let Na moškem spolu me najbolj privlači ali pa odbija njihovo obnašanje, pristop do ženske. Ne maram prostaških moških. Na splošno ne dam veliko na izgled, ampak bolj na to, kakšen je človekov značaj. V Zagorju se mi zdi najbolj seksi župan Matjaž Švagan. Marko Kneževič, rudar, 26 let Pri ženskah najprej pogledam noge. Noge morajo biti dolge in predvsem lepe. Ne spomnim se, da bi se mi v Zasavju zdela kakšna punca zelo seksi. Zelo seksi pa se mi zde dekleta, ki so tekmovala na tekmovanju za Miss Slovenije. Pavla, uslužbenka, 49 let Moški mora biti prijeten za oči, takrat je seksi. Mora biti usklajen, imeti lepo hojo in obnašanje. Težko bi se spomnila, kdo bi bil seks simbol Zasavja. Veliko moških se mi zdi šarmantih. Recimo, da bi se mi zdel seksi moški župan Hrastnika, Leopold Grošelj, vsaj na pogled je v redu. Maja Škrinjar, dijakinja, 15 let Nikoli ne pogledam samo ust ali oči, ampak mi mora biti všeč cel obraz. Nimam nekega tipa moškega. V Zasavj u se ne bi spomnila moškega, ki bi se mi zdel seksi. V slovenskem prostoru pa se mi zdita zelo seksi pevca skupine Čuki, Marko Vozelj in Jože Potrebuješ. Marjan Tomše, ribarnica Tomas, 43 let Na ženski se mi zdi najbolj seksi njen nasmeh. Poleg tega so mi pri ženskah všeč velike prsi. Seksualnost pa še poudari velikost ženske. Lepih deklet je veliko. Trenutno se spomnim ženske, ki se mi zdi seksi in to je direktorica davčne uprave v Trbovljah. Foto: Jože Ranzinger jr. Tekst: Romana Benko kupon v vrednosti 5000 tolarjev in ga bo lahko vnovčil v njihovi trgovini. Vse nagrade pa bomo podelili na prireditvi Naj ciciban Zasavja. Ker je to natečaj, bo poleg vsakega navihanca naključna zaporedna številka, ki jo boste obkrožili na kuponu. Na kuponu obkrožite samo eno številko, tako da bomo lahko preštevali glasove. Če bo na kuponu obkroženih več številk, bo kupon neveljaven. Kupon nalepite na dopisnico ali pa pošljite v kuverti ter napišite svoj naslov, da boste lahko sodelovali v zaključnem žrebanju, kjer bomo nagradili tudi enega izmed vas, ki boste glasovali za Naj cicibana. Romana Benko 1 blatnimi i©¥l$i ¥ Solo Predstavljajte si tole: zvečer ste s prijatelji zmenjeni, da se dobite na večerji. Nimate vozila, pa kaj, tistih nekaj metrov boste pa že šli peš do Medije, Ašiča ali kjerkoli že boste uživali v kulinaričnih specialitetah. Torej, okopate se, nališpate, oblečete v najimenitnejše cunjice in obujete komaj zloščene čevlje. Odidete. In po nekaj korakih, če ste doma v Vinah (tega dejstva ne prezrite), se že sprašujete, čemu ste se mučili s higieno in videzom, ko pa boste do gostilne prispeli do vratu blatni. Cesta, da te kap. Seveda, prejšnjo noč je deževalo, sedaj pa se ta razorana poljska pot (edina, po kateri Vinjani lahko pridejo v Zagorje) udira pod nogami, da se na vsakem koraku boječe vprašaš, ali me bo ta "živi pesek" požrl ali se bom nekako le uspel še premakniti naprej. Predstavljajte si naslednje: budi se dan, še pol ure in pričel se bo pouk. Šolarji pograbijo torbico in zdirjajo od doma. Potem pa pljusk v blato. Kje naj človek vendar stopa, če pa je povsod naokrog vse blatno, mokro, blazno neprijetno. Seveda, od zadnjega naliva še ni posijalo sonce, ki bi tisto cesto osušilo, niti ni pritisnil mraz, da bi pot zamrznil. Tako si lahko predstavljate sto in eno priložnost, ko Vinjanom popustijo živci, da glasno zakolnejo, kličejo po pomoči, pa vendar (kako brezupno), kot da jih nihče ne sliši. Če bi ne bil tako drag, bi si nabavili helikopter, težava bi bila prej rešena, pa še manj živcev bi jim šlo v franže. Tako pa hodijo Vinjani tarnat na občino, pa na Rudnik, morda še kam, pa jim vsi zatrjujejo, da se bo cesta uredila, pase šeni. Na Ruardiju so zgradili letališče, hej Zagorjani, letališče imamo, nimamo pa poti, po kateri bi lahko krajani KS Rudnik - Toplice brez večjih težav prišli v Zagorje. "Cesta odkonca Grajske ceste in do vrha Ruardijaje industrijska cesta," je povedal tehnični vodja površinskih del na Rudniku Zagorje Sandi Grčar, "kar pomeni, da jo vzdržuje Rudnik in sicer za prevoz jalovine. Cesto bomo sanirali skupaj s področjem Ruardi zahod." Projekt pa že izvajajo, je dejal Grčar. Tako naj bi cesto do spomladi posuli z makadamom in na njej uredili odvodnjavanje. Asfalt seji torej sploh ne obeta. "V zadnjem letu smo razširili dostop," se Približno po taki poti se Vinjani dnevno odpravljajo v mesto. je malce opravičeval Grčar in dodal, da se tudi z občino dogo varj aj o za ureditev ceste v Vine. Pač, to mu lahko veij amemo. Ker j e cesta rudniška, druge pa ni, jo bo Rudnik za silo uredil, vsaj zaradi tega, da občini ne bo treba graditi nove ceste. Kdaj, če sploh, se bodo Vinjani lahko brezskrbno odpravljali od doma in prihajali domov, ne moremo predvideti. Se pa slača o tem pisati, nergati, drezati, sitnariti,... Tudi tako se stvari urejajo, če ne zaradi drugega, pa vsaj zato, da imaš končno mir. Vinjani, ne se še 'ohladit1. Tatjana Polanc Bo Strojegradnja splavala? Trbovlje - Lani je tako kazalo. Obeti so bili ugodni, računali so celo na več zaposlenih v proizvodnji, pa se je zaradi manj naročil tako zelo zataknilo, daje moralo 10 režijcev na zavod. Kasneje je še povodenj storila svoje in zaznamovala slabo leto 1994. Kljub temu so izdelali za 20,4 milijona nemških mark izdelkov in jih izvozili za 10,5 milijona mark, le nekaj manj od predvidevanega. Stroški pa so še vedno previsoki, pa tudi tečaj tolarja v odnosu na nemško marko, zaradi česar so izgubili vsaj en milijon mark, ni spodbuden. Lanske plače niso sledile kolektivni pogodbi, pozno jeseni so bile višje, a še vedno 90 odstotne glede na panožno pogodbo. Kolikšne bodo rdeče številke, bo pokazal zaključni račun gospodarjenja še ta mesec. Strojegradnja ima letos že za okoli 11 milijonov mark naročil, kar predstavlja polovico letošnjih načrtov. Spodbudna je tudi za 7 odstotkov višja produktivnost. Cene zaradi tečaja lani niso rasle, padle so, in to za dva odstodka. M. V. Zagorje-V sejni dvorani Gasilskega doma je bila 30. januarja izredna seja Občinskega sveta občine Zagoije, na kateri so svetniki sprejeli sklep, da se veljavnost garancije za odplačilo kredita v višini 400 tisoč nemških mark, ki so ga najele Medijske Toplice, podaljša. D.H. Hrastnik- Društvo za ureditev zamolčanih grobov - odbor Zasavje v Hrastniku se resno pripravlja na graditev kapelice v Mariji Reki med Trbovljami in Hrastnikom. Razlog je v 50 letnici, odkar so 23. maja nasilno pomorili zaprte v kaznilnici Forte v Trbovljah. Društvo bo preko žiro računa na Krekovi banki zbiralo sredstva za gradnjo. R.Š. Hrastnik - SNS območni odbor Hrastnik ima prostore na Cesti 1. maja 52, kjer se člani in ostali lahko zglasijo ob ponedeljkih in sredih od 16. do 18. ure ali ob petkih od 10. do 12. ure. Lahkojihpokličejo tudi po telefonu 41 - 788. T.P. Vrhnika - Vsi zasavski fantje, ki služijo vojaški rok v vojašnici Ivan Cankar na V miki, bodo imeli 3. februarja slovesno prisego vojakov. Zasavc jim ob tem čestita. T.P. Napiši mi grafit na zid O grafitih ste na straneh vašega velečasopisa že lahko brali. Vendar so grafiti živa stvar. Nenehno se rojevajo novi, stari odmirajo, bledijo, izginjajo. Mislim, da se je po zasavskih zidovih pojavilo toliko novih pisanih umetnin (tudi packarij), da zopet zaslužijo malo pozornosti. meni, da bi jo malo promoviral, ime napiše na zid. V se bolj pa se mi zdi, da tudi če kdo ne ve, kaj bi sam s sabo, to piše na zid. Skratka možnosti so milo rečeno neskončne. Obstajajo celo knjige, v celoti namenjene grafitu. Tam se najdejo dovolj originalni (prepisani z zidov), da pritegnejo pozornost. kaj drugačen pomen. Sama beseda grafit pa izvira iz grške besede graphein in naj bi pomenila besedo, stavek ali risbo, grobo napisano, tako rekoč namalano na zid. Bodi dovolj o grafitih širnega sveta. Čas je, da se povrnem v preljubo ožjo domovino -Zasavje. Grafiti so tu doživeli svoj razcvet pravzaprav z večjo angažiranostjo ljudi. V mislih imam predvsem politične zadeve. Zgodovinski spomin trboveljčanov ima verj etno še vedno spomniti se grafita na občini. Kot nekaj drugih je govoril nekaj o kradljivem režimu in vladi. Hitreje bil odstranjen. Hrastničani pa se verjetno spominjajo svojega mesta popisanega z grafiti, ki so nastali kot protest proti odlaganju pepela v njihovih krajih, torej so postali učinkovito orožje v rokah ekološko osveščenih ljudi. Nedvomno se je tudi'v Zagorju pojavil kakšen nov grafit. Vendar jim moram spet delati krivico. Kot Trboveljčan vidim največ grafitov v Trbovljah in o njih tudi najlažje pišem. Tako vem, da so se pojavili kar trije grafiti, ki se začenjajo s FUCK THE, sledijo pa SCHOOL, POLICE in STATE. Lahko bi rekli, da je nekdo zelo potreben. Grafiti pa so lahko še vse kaj drugega kot politično, socialno sredstvo izražanja. Če je kakšnega fanta sram povedati deklici, da jo ima rad, lahko to napiše na zid. Vrezovanje srčka in imen v drevesno lubje je itak out. Če kakšen ljubitelj pop, rock, punk, tehno skupine Jure Nagode Najprej malo teoretiziranja. Stavek ali misel na zidu sta lahko na prvi pogled nesmiselna. Sploh če ima človek malo daljšo "lajtngo" (kot npr. pisec teh vrstic). Kaj hudiča naj bi pomenilo SK in zraven številka 8? Skosem? Brez veze! Šele čez čas mi je predelalo, daje tisto osmico treba brati v angleščini, torej skejt. To pa že dobi svoj smisel. Skejtarski grafit. Drug takšen primer sem nekoč videl v Zagrebu. Na zidu je pisalo BAD BLUE BO YS. Mislil sem si, kakšni revčki so tile Zagrebčani. Po zidu malajo ime svoje najljubše skupine in še to narobe. Takrat je bila popularna skupina Bad boys blue. Šele kasneje mi je predelalo, da s tem grafitom nemara mislijo na policaje. Saj, logično -modri fantje in to. Na srečo nisem nobenemu razlagal svoja veleumna odkritja. Bi se verjetno kar precej osramotil. Bad blue boys je namreč ime navijaške skupine Dinama, kot so pri nas npr. mariborske Viole ali kaj takega. Če še malo pofilozofiram. Grafit (v Ljubljani) NE JEBEM ZAKONA, ZAKON JEBE MENE je na prvi pogledsilarazumljiv. Vendar je napisan z velikimi tiskanimi črkami. Kdo mi lahko jamči, daje zakon zakon in ne Zakon. Mogoče je pač kakšna Fatima napisala Od tako imenovane straniščne poezije in proze vse do politično nastrojenih gesel in originalnih fotografij. Ponesrečen pa se mi zdi nekakšen poizkus institucionalizacije grafitov na straneh teleteksta televizije Slovenija. Tam so strani imenovane nekako v smislu Zid za vaš grafit. Tam se le redko najde kaj originalnega in sploh grafit. Povečini prevladujejo že kar epske pesnitve (ponavadi sila bebaste) ki so že po definiciji nekaj čisto drugega kot grafiti, ki naj bi bili kratki in aktualni. Pravzaprav je kratkost grafita sila relativna zadevščina. Po mojem bi jo lahko definirali takole: Grafit je lahko tako dolg, da pri pisanju avtorja ne postane strah, da ga bi kdo zalotil. Mogoče še nekaj o znamenitih grafitih. O tistem na separaciji ob Savi v Trbovljah NAJ ŽIVI BRATSTVO IN ENOTNOST NARODOV JUGOSLAVIJE ne bom zgubljal besed. Je častitljivo star in še vedno dokaj viden. Po televiziji je bil dobro viden tudi predvolilni (zadnje lokalne volitve) grafit tam nekje s primorskega konca, če se ne motim. Glasi se takole: KOMUNISTI VRNITE SE, VSE VAM JE OPROŠČENO. Dober, ni kaj. Mogoče najznamenitejši od vseh pa je nekoč krasil neko (mislim da) ameriško univerzo. Pod njega je nekdo podpisal znamenitega filozofa: BOG JE MRTEV! podpis: NIETZSCHE. Nekoliko kasneje pa se je pojavil aneks temu grafitu. Spodaj je bilo zapisano: NIETZSCHE JE MRTEV! podpis: BOG. posvetilo svojemu možu, ki mu je ime Zakon. To je sicer malo verjetno, ampak je možno. Zanimiv se mi zdi tudi grafit (v Ljubljani) SRBIJA DIE HARD! Pred časom so mu namenili nekaj besed tudi v večjem slovenskem dnevniku in ga označili za protisrbski grafit. Sam mislim, daje izrazito prosrbski. Die hard je namreč tudi ime filma (saj veste, tisti trije filmi, v katerih Bruce Willis razčefuka vse živo okoli sebe), ki je bil v slovenščini preveden kot Umri pokončno! V tem smislu dobi grafit % Milan Vidic: Ziikiij smo razsipni? O energiji smo in bomo še dosti premlevali. Statistiki in izvedenci s tega področja nas že in nas še bodo vneto prepričevali, da bomo morali postati racionalnejši pri njeni porabi, še posebej z elektriko, ki je nedvomno ta čas in bo bržkone vseskozi najdražji energent po svetu in pri nas. Gledano v povprečju porabi Slovenec za eno šestino manj "štroma" kot prebivalec v Evropski Uniji. To bi nam moralo biti v ponos, če podatek ne bi skrival druge razsežnosti, da smo namreč Slovenci vsaj dva ali trikrat revnejši kot so v tej skupnosti. Bolj nas zanima ugotovitev, da pri nas porabimo kar 3,6 krat več energije na enoto proizvoda kot v deželah Unije. To paježe, še posebej če podatek drži, stvar, ki nas mora najmanj pritegniti k premisleku in tudi vznemiriti. Ni treba okolišiti v poizvedovanju čemu smo tako zelo razsipni, ko pa že vrabčki na strehah čivkajo, da je kar precej vzrokov za to. Med poglavitnimi so vsekakor zastarela tehnologija, opremljenost industrije in deloma kar gospodarstva v celoti in v manjši meri tudi na drugih področjih. Malodane dve tretjini od leta 1985 sezidanih stanovanjskih hiš v družbeni in deloma tudi zasebni lasti ni niti približno tako izoliranih kot bi morale biti; marsikje še celo kuhajo z elektriko, spet drugje se z njo, resda čedalje manj, celo še ogrevajo. Toda zadnja leta se na tem področju podoba naglo spreminja. Malokje še uporabljajo elektriko za vir ogrevanja, skoraj povsod v industriji je že v uporabi zemeljski plin in počasi ta energent prodira tudi v naše domove, ne le za kuhanje, marveč tudi za ogrevanje. V prihodnjih petnajstih letih bomo naredili več odločilnih korakov na poti k evropskim normativom na tem področju. Predaleč bi zašli, če bi omenjali vse posege, ki nas čakajo v omenjenem času. Vsekakor bo odlično vplivalo na zmanjšanje porabe vseh vrst energije posodabljanje industrije in vseh drugih dejavnosti, pa uveljavljanje plina tako za potrebe industrije kot ogrevanja in druge namene, pa preusmeritev tovornega cestnega prometa na železnico in še nismo našteli niti približno vseh odločilnih elementov. Le napoved o tem, da se bo močno povečal delež prevozov v javnem prevozu na račun osebnih vozil, je dvomljiva. Če namreč nameravamo hitreje graditi sodobne avtomobilske ceste, je na dlani, da se bo ustrezno še povečal osebni promet. Ze letos se bo vsaj dvakrat povečala cena električne energije, vendar če bi sledili dogovorjeni usmeritvi le za največ 7 odstodkov in naftnih derivatov za približno toliko. Odločilno pa bo pripomoglo k manjši rabi elektrike uvajatije novih energentov in seveda varčevanje. Ze zdaj doživljamo vsako leto manjšo porabo tega energenta in vse kaže, da jo bodo zasebna gospodinjstva nemara v prihodnje še manj. Nataša Eberlinc: Ugotovite tip svoje kože Ko si mlad, se zdi, da je pot do zrelih let večnost. Ko si v zrelih letih, veš, da je bil le korak. Takrat razumeš, kaj je bilo prav in kaj narobe. Ni se smiselno vračati v preteklost, potegniti odlomke svojega življenja v sedanjost kot obilico nasvetov in modrosti. Mladi ne poslušajo z navdušenjem ali razumevanjem, saj živijo v svojem svetu. Povejte jim raje sedaj, danes, kako naj oni živijo za jutri in predvsem jim prisluhnite. Ugotovili boste, da so prav takšni, kot ste bili vi, le da je čas v katerem odraščajo, tako zelo drugačen. Rečemo jim, da je mladost najlepše obdobje življenja, a je za mnoge, še posebno v času odraščanja mladost, prava mora, ko si ogledujejo obraz posut z drobnimi rdečimi pikami ali gnojnimi izpuščaji. Celoten razvojni ciklus organizma spremlja in razvija telo in psiho. Pod vplivom spolnih hormonov se v tem času pospešeno razvijajo in prično delovati žleze znojnice in lojnice, kar vpliva na nastanek sprememb na koži. Pri nekaterih je odziv močnejši, pri nekaterih pa komaj zaznaven. Tu so še drugi dejavniki, ki prav tako vplivajo na spremembe na koži. Od dedne zasnove, prehrane, urejene prebave, živčnega sistema, do življenjskih navad in okolja. Dekleta in fantje ne sramujte se svojega obraza, če je na njem vse polno mozoljev, ker je še vedno vaš. Če ga imate radi, boste zanj pravočasno poskrbeli. Kakor hitro mine to obdobje, minejo tudi naštete težave. Koža se umiri in prav je, da se tudi vi. Svojo kožo morate poznati, saj je to potreben pogoj za pravilno nego in izbiro preparatov, ki jih koža resnično potrebuje. Nekateri že poznate svoj tip kože, tisti pa, ki še ne veste, kakšno kožo imate, lahko to ugotovite s pomočjo svilenega papirja. Obraz si umijte j1 čistilnim mlekom. Po tridesetih minutah pritisnite papir na obraz. Če ni nikakršnega odtisa, je vašakožasuha. Tajelepa, nežna, zzelo majhnimi porami, brez nečistoč. Zato pa se po štiridesetem letu hitreje nagiba h gubicam. Še zlasti sedaj v zimskem času so oster veter in temperaturne spremembe neprijetne predvsem za ta tip kože. Redno jo oskrbujte z zadostno količino maščobe in vlage. Nikoli ne odidite z doma, ne da bi jo zaščitile s kremo. Pri mastni koži bodo na papirju sladovi maščobe. Ta koža se sveti, videti je groba, pore so razširjene, večkrat jo moramo globinsko očistiti, da odpravimo vse nečistoče. Če pa je na odtisu le predel čela in nosu ali nosu in brade, lica pa so suha, je to mešan tip kože, ki je najpogostejši. Čeprav se občasno sveti, to še ni razlog za uporabo preparatov za razmaščevanje. Zdosledno nego lahko preprečite neprijetnosti, ki se pojavijo na koži, ne smete pa pričakovati, da se bo tip kože v osnovi spremenil. V sebi nosi znake svoje dedne zasnove in se opazno spremeni šele v drugi polovici življenja. sili ZB 850 let Litije Letos Lilijani praznujejo 850 let prve pisne omembe najstarejšega rudarskega kraja. Leta 1145 je Oglejski patriarh v darilni listini vas Villa Litta zapisal Striškemu samostanu. Ob tej priložnosti je v avli občine Litija razstava kamnov, mineralov in fosilov od časa pred 850 leti pa do danes. M.Š. Izvoljeni tajnik in 5 načelnikov Na drugi seji občinskega sveta Litije, ki je bila 26. januarja, so se novi svetniki še vedno držali dnevnega reda še iz časa občinske skupščine. Potrditev zapisnika njihove prve seje skupaj z vprašanji, pobudami in predlogi so preložili na tretjo sejo. Največ časa so posvetili predlogu statutarnega odloka o začasni organizaciji in delovanju občine, ki ga je obrazložil Janez Lukač. Odlok je začasen, velja pa do sprejema statuta občine, ki mora biti sprejet v treh mesecih. V predlogu statutarnega odloka o začasni organizaciji so zapisane pristojnosti župana in občinske uprave, občinskih organov, njihovih odborov in komisij vse do krajevnih skupnosti. Predlog odloka, dopolnjen z amandmaji, so svetniki sprejeli z enim vzdržanim glasom. Nihče pa se ni oglasil, daje v predlogu statutarnega odloka namesto dveh podžupanov predviden samo eden. Ostal je dr. Stane Ptičar (SLS), medtem ko je po enomesečnem podžupanovanju brez razrešitve ali obrazložitve mesto izgubila Joža Ocepek. Na predlog župana Mirka Kaplje so bili imenovani Martin Hostnik kot tajnik občinske uprave, Tone Kovič kot načelnik oddelka za gospodarsko infrastrukturo, Marko Povše za družbene dejavnosti, Slavko Rokavec za splošne gospodarske zadeve, Marko Godec za občo upravo in Marko Juvančič za finance. Poleg gornjih so na seji imenovali še nadzorni odbor občine, nadzorni odbor KPS Litija in sosvet državne upravne enote. Marjan Šušteršič Veliki cilji Jevničanov V Kulturnem domu v Jevnici so pripravili osrednjo proslavo ob krajevnem prazniku. Prazniku, ki ga praznujejo v spomin na selitev prvih družin 28. januarja 1943 in odhod njihovih sinov v partizane. Slavko Rokavec, podpredsednik KS, je v slavnostnem govoru med drugim dejal: "V tem letu je praznovanje še toliko bolj pomembno saj praznujemo 50 letnico zmage nad fašizmom v celotni Evropi." V nadaljevanju govora je podal oceno opravljenih del v lanskem letu in program KS za letos: "V lanskem letu seje krajanom naselja Golišče in Zg. Jevnica uresničila dolgoletna želja in potreba po njihovem nadaljnem razvoju. Asfaltirani slabili lokalni cesti Jevnica - Zg. Jevnica in Jevnica - Golišče - Kresni ški vrh. Slovenske železnice so izvedle pomemben remont na progi od Laz do Kresnic. K sanaciji smo pristopili tudi po neurju v juliju, ko so bili poškodovani vodotoki, cestno omrežje in komunalne naprave. V letošnjem letu bomo v KS Kresnice zgradili mrliško vežico v Kresnicah. Pričeli so z gradnjo kanalizacije, s čistilno napravo za Jevnico in Kresniške Poljane ter nadaljevali z modernizacijo cestnega omrežja." Ob tej priložnosti so podelili priznanjaKS. Prejeli sojih: Slovenske železnice, SCT Ljubljna, Roman Marolt in Lado Obolnar. Tekst in foto: Marjan Šušteršič - V četrtek, 2. februarja bo ob 18.00 v avli Občine Litija otvoritev razstave družine Štine. - V nedeljo, 5. februarja ob 14.00 na GEOSS - u kulturni praznik v središču Slovenije in - v nedeljo, 5. februarja ob 15.00 v dvorani na Vačah razgovor z dosedanjimi govorniki ob kulturnem prazniku. - V torek, 7. februarja ob 18.00 bo v Kulturnem domu Šmartno predstavitev mape noš dr. Marije Makarovič: Litijsko Posavje. Za otroke organiziramo: - v torek, 7. februarja ob 17.00 igralno uro v knjižnici Litija. Obvestila Pisma bralcev Zasavc objavlja odmeve na prispevke v časopisjiTffmnenja bralcev o žlvljenjoto dogajanju v Zasavju^Nepodpisanih pisem ne objavljamo^Bojžina pisem je zarifai prostora omejena na naj več 30-tlpkanjlvvratlc. Uredništva^! pridržuje pravico skrajšatftekst ali pa objkvfu daljšega, čebeeti, da bi s skrajšalijem preveč okrnili zanimivo vsebino. Z velikim spoštovanjem do otrok in do ljudi dobre volje Mislim, da je prav, da napišem, zakaj se je morala končati oddaja Snoopy, ki je bila na sporedu vsak ponedeljek od 17. do 17.45 ure na Radiu Trbovlje. Ni dneva, da me kdo od mimoidočih ne bi ustavil in vprašal o oddaji, prav tako ni srečanja z otroki, da se ne bi vpletlo v naš klepet vprašanje, ali res, da Snoopija ne bo več, ali pa je to morda spet ena najinih potegavščin. Tokrat ni tako in kot vsak zakaj ima tudi ta svoj zato. O tem na preprosti otroški način ne znam razložiti, na odrasli, pa najbrž ne bi razumeli, saj še odrasli komaj razumejo. Najina oddaja Snoopy je dočakala štiri prijetna leta druženja z vami, peto svečko pa bi upihnila letos, saj se je vse skupaj začelo leta 1990, na lažnivi dan, 1. aprila. Oddaja je bila otroška, vesela in nagajiva. Prav zaradi sproščenosti so jo kmalu začeli poslušati tudi odrasli in tako je kmalu postala oddaja vseh, ki se radi smejejo in poznajo hec. Postala je unikat med oddajmi, tako jo je opredelila neka starejša gospa in kakršnakoli je že bila, bila je poslušana in odmevna, bodisi pozitivno ali negativno, vem, dajebilaenanajbolj poslušanih oddaj Ra Trbovlje. Poznam otroke, ki so prekinili igro, da so naju lahko poslušali in klepetali z nama, poznam pa tudi odrasle, ki so zaradi oddaje zamenjali službeni čas in tudi nekatere gospodinje so prav v času najine oddaje opravljale kako zoprno gospodinjsko delo, da jim je šlo hitreje od rok. Prav gotovo nekaterim tudi nisva bila povšeči in le ti so, če si niso hoteli preveč rahljati živcev radio ugasnili, če le radovednost ni bila prevelika. Ne bom pisala o programu, ki ga Ra Trbovlje (ne)premore, pač pa o oddaji, ki se je morala končati, ker je nisva morala več finančno pokrivati. Do marca lani sva z Radijem lepo sodelovala, skupaj smo pripravili kar nekaj zanimivih stvari (če se spomnite samo kamele sredi Zagorja in živ žava ob njej, pa glasbenih kvizov, s katerimi smo gostovali tudi izven Zasavja, pa oddaj v živo z bazenov...). Potem pa nama je bilo rečeno nekako tako, češ da zasluživa največ od honorarcev (honorarja nama Ra Trbovlje ni izplačeval, pač pa so naju sponzorirali sponzorji, tak je bil dogovor). Kajne, če "fovšije" ne bi bilo, bi bilo za vse dovolj, če pa bi gorela, RA Trbovlje že zdavnaj ne bi bilo več! In tako sva marca lani dobila pogoj, da če hočeva še naprej imeti oddajo, morava program, v katerem je najina oddaja, odkupiti ali pa oddaj enostavno ne bova smela več imeti. Izgubila sva tudi status honorarca, zunanjega sodelavca, na sestanke in radijska srečanja nisva bila več vabljena, Dean kot glasbeni redaktor kar čez noč to ni bil več. Brez kakršnegakoli dopisa ali pogovora z direktorjem. Čudno da poslovnost -priznane ustanove opravlja na tak način. Kar cel mesec sem odlašala s podpisom pogodbe, saj znesek za odkup ni bil majhen - 80.000 SIT mesečno, odvisno od ponedeljkov v mesecu, torej tudi več. Glede na interes RA Trbovlje, da oddaja le ostane, so nama priznali 50 odstotni popust. Torej, da bi lahko delala program, bi morala plačati 40.000 SIT mesečno. Tudi za oddaje v živo s terena bi morala plačevati in tako so nama zaračunali (30.000 SIT za prevoz in tehnika) tudi takrat, ko so naju povabili s Pediatrične klinike v Ljubljani, z onkološko - hematološkega oddelka, da bi njihovim otrokom za Gregorjevo 12. marca pripravi la oddajo kar z njihovega oddelka. Poiskala sva sponzorje za ta znesek, ko pa sem povprašala odgovornega na radiu, če bi bili tudi radijci sponzorji te oddaje, mi je bilo rečeno, da imajo že dovolj sponzoriranja raznih prenosov tekem in... Spet čudno, kajne? Osebno sponzorstva prenosa neke tekme in prenosa oddaje iz otroške bolnice, ne bi dajala v isti koš, še posebej, če so bili otroci z onkološko - hematološkega oddelka najini zvesti poslušalci. Kot vedno pa odrasli na tem oddelku pripravijo prispevek o tem, kdo vse je prispeval v sklad za pomoč otrokom z rakom in krvnimi boleznimi, pa je med njimi zapisan tudi Ra trbovlje z oddajo Snoopy. S svojo oddajo sva leta 1992 zmagala na tekmovanju lokal- nih radijskih postaj, ki je bilo v Slovenj Gradcu in to je Ra Trbovlje prav gotovo doprineslo nekaj k njihovi končni uvrstitvi. Letos januarja pa Z isto življenskostjo oddajo končujeva, ker oddaj ne moreva plačevati, da bi lahko delala. Zanima me samo, ali bo tudi ta, ki bo imel otroške oddaje za nama, ravno tako moral plačevati oddaje, zato, da bo lahko delal ali pa teh 40.000 SIT Ra Trbovlje kar naenkrat ne rabi več, nama pa je bil velik strošek? Bomo videli in slišali, do takrat pa nasvidenje na kakšni drugi radijski frekvenci in na Snoopijevih showih! In kadar ste dobre sli slabe volje, poslušajte tisto, kar je bolje. Milena Holc, Zagorje Zaničevanje župnika Ker ne poznam strategije vaše revije jo skušam razbrati iz posameznih rubrik. Do sedaj še nisem našel prepričljivh dokazov, da uredništvo in avtorji člankov uresničujejo, samo po sebi razumljivo nalogo tiskanih medijev, da z informacijo vplivajo na moralno formacijo bralcev. Prav tako ne morem pristati na trditev, da je Zasavc veren izraz Zasavja. Mislim na področje, ob katerem sem, razumljivo, še posebej občutljiv. Da ne omenim litijske in trboveljske dekanije, je samo v zagorski dekaniji 20.963 katoličanov. Vprašujem se, ali je njihova problematika sploh navzoča v tretmanu vaše revije, ali moramo registrirati le častne izjeme. Zgolj Z Miklavževo fotografijo in z bežno, redko omembo posameznega dogodka na verskem področju ni nikakršnega sorazmerja z omenjenim številom. Uvodnik v drugi številki se zdi, da bi rad dobil soglasje bralcev za bodoče nasprotovanje poročilom o božičnih koncertih, sklicujoč se na mnenje, ki ima po predvidevanju le težo posameznika. In če že ne za verne Zasavce ne naletimo na odgovarjajoč posluh glasila, ki naj bi bilo izrecno namenjeno njihovemu področju, bi človek pričakoval vsaj korektnost, strpnost in kulturni odnos do duhovnikov, če se že kdaj poroča o njih. Duhovniki imamo različne nazive, ki respektirajo našo vlogo, naše delo in so v splošni rabi, ki je vsem razumljiva. Vprašujem se, zakaj je v prvi številki v rubriki "Kronično" bilo potrebno hrastniškega župnika imenovati z najgršim nazivom, ki si ga ni z ničemer zaslužil. Zgražanje nad njegovo odsotnostjo je višek zlobnosti, ker vemo, da je gospod župnik sam v hiši in mora sam osebno nabavljati in urejati poslovne zadeve v skrbi, da ne bi bil okrnjen urnik bogoslužnih opravil. Bili smo prepričani, da so minili časi, ko je prav Zasavje prednjačilo s ponižujočim in omalovažujočim odnosom do stvari, ki so za nas katoličane svete. Zasavc, kakor bi hotel nadaljevati z enoumjem, se še vedno v citirani rubriki norčuje iz spovedi v Hrastniku. Ali se bo Zasavc s tem ponašal tudi v bodoče? Namesto, da bi kronika Zasavca obsodila vlom v župnišče, se škodoželjno posmehuje in se iz prizadetosti župnika podlo norčuje. Kakšno moralno formacijo bodo tako dobili bralci Zasavca? Jože Čampa, Kisovec Zahvala delavcem KRC-a Pred kratkim sem šla v pokoj in sodelavce s KRC - a 14. oktober sem povabila, da smo se ob kozarčku poslovili. Bilo mi je tesno pri srcu, ko so mi čestitali, se zahvalili in obdarovali, jaz pa jim nisem mogla reči prave besede. Zato bi se rada vsem lepo zahvalila. Direktorju Alojzu Deželaku za lepe izrečene besede, želje in darilo. Hvala moškemu pevskemu zboru Svobode I, ki so poskrbeli za prijetno vzdušje v naši družbi. Hvaležna sem jim za pesmi in darilo. Jaz sem ostala vedno na istem delovnem mestu, direktorji pa so se menjavali. Moj prvi direktor je bil g. Andrej Mlinar in tudi on se je odzval mojemu povabilu. Hvala za njegove lepe želje in pohvale. Vendar bi rada povedala, da veljajo te pohvale tudi mojim sodelavcem na KRC - u, ker vsi skupaj poprimemo, če hočemo, da kakšna predstava ali prireditev uspe. En delavec ne bi zmogel sam. Zato bi se rada zahvalila še hišniku Borisu Volaju za pomoč pri organizaciji mojega večera in sploh za njegovo dobro voljo, ki jo kaže do sodelavcev in dela. Veliko zna in zmore in je vsestranski delavec. Hvala tudi nekdanjim delavcem KRC -a, ki so že v pokoju, pa so se odzvali mojemu povabilu. Hvala za darila. Hvaležna sem tudi Branku Klančarju, ki je moj poslovilni večer posnel na kaseto in mi jo podaril. Kadar mi bo dolgčas, jo bom gledala in se spomnila, kako ste bili vsi prijazni in veseli. Ne morem zapisati posameznih imen, zato vsem skupaj še enkrat hvala. Ani Trstenjak, Hrastnik Ko bom velik, bom smučal kot očka Slovenci smo res smučarski narod, kot pravilno ugotavlja avtor članka v reviji Zasavc št. 2 pod naslovom (Ne)smučanje na Smrekovim. Ob poznavanju vseh smučarskih uspehov in imen predstavnikov smučanja, je vendarle potrebno spregovoriti od prvih korakov na smučeh pa do vrhunskih rezultatov, kakor tudi o kulturi obnašanja smučarjev na smučiščih, predvsem pa o pravilni in varni uporabi vseh vlečnih naprav. V ta namen so izdelani in sprejeti predpisi (Zakoni in Pravilniki o obratovanju vlečnih naprav in varnosti na smučišču), po katerih se morajo ravnati tako osebe, ki z napravami upravljajo in so zato posebej usposobljene, kakor tudi osebe, ki te naprave uporabljajo - smučarji. Zato smučarska društva organizirajo začetne in nadaljevalne tečaje smučanja. Zelo pomembni so začetni koraki, kjer za to usposobljeni smučarji (vaditelji) skozi igre na snegu zainteresirajo malčke, da vzljubijo smučanje. Potem sledi organizirana vadba predelave začetne šole smučanja. Naslednja faza pa je učenje na vlečnici s pomočjo vaditelja, žičničarja in redarja, od vstopa, same vožnje, izstopa z žičniške naprave, pri čemer je potrebno zagotoviti popolno varnost. Težave pa se pojavijo na smučiščih, ko skuša očka ali mamica na ramenih, pod pazduho ali med nogami prepeljati svojega malčka na vrh smučišča. Opozorila oseb, ki skrbijo za varnost na smučiščih so nemalokrat neuspešna, dokler se naprava ne zaustavi in zagotovijo varni prevozi za takšne in vse ostale smučarje. Pa kaj bi pravzaprav na vrhu smučišča, če me očka prisili na svoj način prevoza, da bi ogrožal sebe in ostale smučarje na vlečnici in ga z jokom opozoril, da nočem takšne smučarije. Zakon o varnosti na žičnicah in vlečnicah, pravilniki o obratovanju in varnosti na smučiščih pa zagotavljajo udeležencem v prevozih samo vožnjo, s katero ne ogrožajo ostalih smučarjev. Avtorji omenjenih zakonov in pravilnikov niso vlečničarji in "šefi" smučišč, kot je opisal avtor članka v Zasavcu, temveč strokovnjaki, ki poznaje svoje delo. In nenazadnje se zakoni in pravilniki na sprejemajo zato, da se kršijo. Ali kot bi nekateri dejali:"Pa kaj mi mar vsi ti zakoni in pravila, ko bom velik, bom smučal, telovadil in se obnašal v vseh dejavnostih tako, kot so me vzgojili. Vodja obratovanja na smučišču Smrekovina Ervin Gonelli Dobrohotno opozorilo občinskim mogočnežem! Lokalne volitve so se izšle, kakor so se pač izšle. Ali je bilo vse izpeljeno korektno, je seveda drugo vprašanje. Bodočnost bo pokazala, tudi brez posebnega prizadevanja prizadetih, ali je bilo kaj izpeljano mimo zakonitih poti. Opozoriti želim predvsem, da občani mesta Trbovelj nismo vsi enakega mnenja in tudi ne vsi slepi, da vsega kar se v našem kraju dogaja ne bi budno spremljali. Vsi občani si želimo čist zrak, odpravo vsakovrstne korupcije, priviligiranosti, predvsem pa poštenost na vseh področjih. Da bomo vse to do potankosti spremljali in na nezaželene pojave opozarjali in tudi zahtevali kaznovanje neizpolnjevanja danih obljub pred volitvami, naj bo vsem jasno! Tako oblastnikom kot vsem drugim. Časi absolutizma so za nami, tudi v Trbovljah. Vsi brez izjeme si želimo lepše Trbovlje. Zato je tudi vseh Trboveljčanov dolžnost, da se držimo reda in čistoče. Tudi doraščajoča mladina ni nobena priviligirana izjema, ki se tako rada izživlja in ponaša z grafiti po zidovih in raznimi junaštvi po parkih in avtobusnih kabinah, ki so milo rečeno balkanske razvaline in za vse nas ogledalo vzgledno vzgojene mladine. Isto velja za lastnike četveronožnih ljubljenčkov, da njihove ostanke počistijo za njimi. Isto velja tudi za tiste, ki pločnike uporabljajo za pljuvalnike in nimajo niti najmanšega pojma o etiki človeškega obnašanja. Občinske svetnike bi dobrohotno opozoril, da bi za lepši videz kraja uporabili, očistili in usposobili tiste prostore ob cesti, ki so bili nekoč namenjeni različnim spomenikom, danes pa so zanemarjeni in opuščeni v sramoto vsem občanom. In nenazadnje je potrebno našo rečico Trbovelj-ščico temeljito očistiti tudi ob stenah, ne samo po sredi in samo takrat, ko katastrofa s povodnijo že nastopi. Priporočamo tudi občinskim predstavnikom, da se od časa do časa sprehodijo po Trbovljah peš in da spremljajo dejavnost nas vseh, ali se predvolilne obljube dosledno izpolnjujejo ali ne. In če se ne, da poskrbijo, da se! Izgovori, da se vse naenkrat ali čez noč ne da urediti, so stare in že obrabljene fraze, ki nikjer več ne zaležejo. Pred volitvami ste se za stolčke borili vi, zdaj se bomo za izpolnitev danih obljub borili mi. In ker je revija Zasavc takorekoč barometer vsega dogajanja v Zasavju, naj bo ogledalo dogajanja tudi v tem pogledu. Miroslavjurše, upokojenec PC m Območna gospodarska zbornica Trbovlje je pretekli petek organizirala poslovno-družabno srečanje zasavskih podjetnikov. V Medijskih Toplicah na Izlakah se jih je zbralo lepo število, čeprav manjšina. V Zasavju namreč deluje že okoli 430 podjetnikov, kar je lepa številka. Namen takšnega druženja je medsebojno spoznavanje, seznanjanje z novostmi na določenih področjih, ki so za vsakega podjetnika pomembna in postopna predstavitev posameznih programov, ki jih zasavski podjetniki razvijajo. Za to obliko se je odločil izvršni odbor Združenja zasavskih podjetnikov. Pripravili so anketo, v odgovorih katere so ugotovili, da so podjetniki za takšno obliko zainteresirani. Zato bodo z začetim nadaljevali. S posveta 27.1.1995 v Medijskih Toplicah. Dolga desetletja vajeni družbene lastnine smo spremembe v lastninskem preoblikovanju različno dojemali, predvsem pa počasneje kot bi bilo za razvoj nujno. Čeprav je zakon o podjetjih, kije temeljil na ustavi SFRJ, ta pa je proklamirala prioriteto družbene lastnine, že sramežljivo dovoljeval vlaganje zasebnega kapitala in upravljanje podjetij na podlagi vlaganja kapitalskih vložkov, kar je osnovno izhodišče prava trgovinskih družb, pa je vendar sedaj Zakon o gospodarskih družbah dokončno uvedel v naš sistem tako imenovane trgovinske družbe in s tem po več desetletjih v osnovi sprejel koncept statusnega prava gospodarskih subjektov v obliki, kot je znan v pretežnem delu drugih pravnih sistemov. Podjetja zatorej niso le velike združbe, ki smo jih nekdaj imenovali giganti, delovne organizacije, pa tovarne in še kaj drugega. Po novem je prav d.o.o. nastala kot izraz prizadevanja, da se tudi manjšemu kapitalu zagotovi pravnoorganizacijska oblika, ki ima enake prednosti kol veliki sistemi. Na petkovem srečanju na Izlakah so štirje podjetniki predstavili svojo dejavnost. Janez Vidmar, lastnik in direktor Elektroproma d.o.o. je predstavil program tiskanih vezij - TI V, s to proizvodnjo se ukvarjajo že od leta 1983. Več kot polovico izdelkov izvažajo na zahtevno nemško tržišče. Sedež podjetja je na Izlakah, Obrezija 12, telefon je 73-532 in fax 74-099. Janez Podbregarje predstavil Tref d.o.o., podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje. Podjetje je bilo ustanovljeno pred petimi leti, njihova dejavnost pa je proizvodnja in prodaja računalniške strojne opreme, modemov, tiskalnikov, CD ROMOV itd, servisiranje, svetovanje, zastopanje in še veliko drugega. Sedež podjetjaje v Zagotju na Cesti 20. julija 2/c, telefon nosi številko 64-611, faxpa 64-660. Svojepodjetjeje predstavil tudi Rajko Rodič. Skozi podjetje z nazivom Elinst d.o.o. izvaja projektiranje elektroenergetskih objektov, elektroenergetskih instalacij (jaki tok), projektiranje telekomunikacij (šibki tok) in izvaja nadzor ter svetuje. Sedež podjetjaje v' Trbovljah v Ulici 1. junija 25, številka telefona pa je 26-035. Iztok Tolar pa je kot direktor predstavil svoj I.T.S. Center d.o.o., ki se ukvarja z varstvom pri delu, varstvom pred požarom in trgovino. Sedež podjetjaje v Trbovljah, Vreskovo 17. Številka telefona pa je 24-920. Zanimive informacije so podjetnikom predstavili predstavniki Območne gospodarske zbornice Trbovlje, Ljubljanske banke Zasavje in Zavarovalnice Triglav. O novi organiziranosti državnih organov po občinah so spregovorili načelniki upravnih enot posameznih občin, prisotne pa so pozdravili tudi župani. Srečanja zasavskih podjetnikov se je udeležila tudi državna sekretarka za malo gospodarstvo Staša Baloh - Plahutnik, ki je predstavila možnosti za razvoj malega gospodarstva v tem letu. Med drugim je spregovorila o pospeševalni mreži, znotraj katere so ustanovljene posamezne sekcije, tu pa sodelujejo tudi različna ministrstva. Povedalaje še, da so lani porabili precej naporov, da so sankcionirali zadeve v skladu za razvoj malega gospodarstva, ki je v tem mesecu normaliziral svoje delovanje, v tem letu pa bo tudi ena glavnih nalog vsebinsko delovanje pospeševalnega centra na nivoju države in vzpostavitev lokalne mreže v skladu z novo lokalno organiziranostjo. Pomembna naloga je tudi krepitev podjetniške kulture, svetovanje, izobraževanje. Če se resno pripravljate na nov program, si morate najprej odgovoriti na nekatera vprašanja. Tapa vam bomo postavili v prihodnji številki Zasavca. Ivana Laharnar Janez Vidmar Janez Podbregar Iztok Tolar Za vid, ki peša, in bolne oči skrbijo kdo drug, kot okulisti. V Zasavju imamo enega samega okulista. Ta ordinira v Trbovljah, kjer ima sodobno in po normativih opremljeno okulistično ordinacijo, iz katere se iz različnih (ne?)utcmcljenih razlogov ne premakne. To hudo moti ne le Zagorjane, tudi Hrastničane, ki se morajo na okulistične preglede voziti v Trbovlje. Vendar prah so s protestom dvignili Zagorjani. Da hočejo okulista vsaj dvakrat tedensko "videti" v zagorskem zdravstvenem domu. Ministrstvo se strinja Predsednik Društva upokojencev Zagorje Lojze Zupan je ogorčen. Skupaj z Društvom invalidov in Zvezo borcev že dve leti s prošnjami zasipavajo Ministrstvo za zdravstvo. Nekako takole se glasi vsebina zadnjega posredovanja: ''Kljub obisku na vašemMinistrstvu, kjer ste nam zagotovili rešitev, v Zagorju zadeva okulistične ambulante še ni urejena. Okulistična ambulantaje vZagorju delovala več kot 30 let, do leta 1991. Glede na raztresenost zagorskega področja poudarjamo, da se morajo v Trbovlje na pregled bolniki voziti s precej oddaljenih podeželjskih krajev." Tako so predsedniki imenovanih društev zahtevali, da bi okulist prihajal v Zagorje enkrat ali dvakrat tedensko. Prošnjo za posredovanje pašo poslali tudi premierju dr. Janezu Drnovšku. Ta jim ni odgovoril, odgovoril pa jim je (avgusta lani) minister dr. Božidar Voljč: "Sestal sem se zv.d. direktorico ZD Zagoije dr. Slaparjevo in se telefonsko pogovoril z dr. Fakinom. Domenili smo se, da bosta oba direktorja sklenilapogodbo, po kateri bo okulist ordiniral dvakrat tedensko v Zagorju. Storitve, kijih bo tam opravil, bodo plačevane v okviru pogodbe, ki jo imaZD Trbovlje z Zdravstvenim zavodom za zavarovanje Slovenije. ZD Trbovlje pase bo v pogodbi obvezal, da ne zdaj ne kasneje ne bo zahteval, da bi te stvar i prišle v pogodbo, ki jo ZD Zagorje sklepa z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije." Pogodba je bila sestavljena, dr. Danica Slapar jo je podpisala, takratni direktor trboveljskegaZD dr. Fakina pa ne. Tako je edini zasavski okulist specialist dr. Uroš Prelesnik ostal v trboveljski ordinaciji, iz katere se, kot že omenjeno, ni premaknil. Zakaj ne? "Zaradi financ in neopremljene ambulante," je povedal dr. Uroš Prelesnik, okulist specialist." Tujek v očesu Lojze Zupan nadaljuje pripoved: "Z zasebnico Dragico Jazbec smo se dogovorili, da bo nabavila aparature, kar je tudi storila. Tako opremljeno ordinacijo je bila pripravljena dati v najem okulistu. Ministrstvo se je s tem strinjalo, pa bojda tudi takratni direktor trboveljskegaZD dr. Fakin. A veste," je potarnal Lojze Zupan, "daje dr. Prelesnik dejal, da na Voljčeve besede nič ne da." Dr. Uroš Prelesnik je prenehal opravljati preglede v Zagorju že pred petimi leti. "Pravzaprav je prihajal v Zagorje le nekaj mesecev," je povedala dr. Danica Slapar, "ko je V zagorski zdravstveni dom pa okulist na prihaja več... opravil specializacijo, je kmalu ugotovil, da zagorska ambulanta ne ustreza normativom in odšel vTrbovlje." Dr. Uroš Prelesnik paje izjavil: "Zagorjani mi očitajo, da so sofinancirali mojo specializacijo, zdaj pa, da ne delam v Zagorju. V pogodbi ni pisalo, da naj bi delal v Zagorju, pisalo je, da bom delal za Zagorjane, pa tudi za Hrastničane. To počnem, k meni pa prihajajo tudi pacienti iz Radeč in Litije. Dandanes je vseeno, kam greste k okulistu. Lahko tudi v Novo Gorico, če smo že pri tem." Brezbrižno se je s starejšimi in bolnimi Zasavčani hecati, da se lahko zapeljejo na drug konec Slovenije k okulistu. Morda bi se bilo še bolj brezbrižno pohecati, čeprav človek nikdar ne ve, da bi ubogi pacient na poti od Zasavja do Primorske ali Štajerske mo gel že oslepeti." V erjamcm, "je rekel dr. Uroš Prelesnik, "da si Zasavčani želijo imeti okulista blizu, vendar ordinacija je v Trbovljah in mislim, da tistih pet minut potovanja ni tako kritičnih. Pa še to, tisti, ki hodijo na preglede v Ljubljano, vedo, daje tam čakalna doba dolga devet mesecev, v Trbovljah pa največ tri mesece. Pač, potekali so pogovori z občino, Zavodom za zdravstveno zavarovanje in Ministrstvom za zdravstvo, in rezultat - okulistična ambulanta se je prestavila v Trbovlje. Zakon določa, da na 25.000 do 55.000 prebivalcev pripada en okulist, torej en za Zasavje, kjer je okrog 45.000 prebivalcev." Na vprašanje, zakaj se ne bi vsake dva dni zapeljal v drug zasavski kraj, j e dr. Uroš Prelesnik dejal, daje težava v prenosu kartotek. "Če bi jih nosil sem in tja, bi jih v nekaj mesecih šeporazgubil." S ta vek j e malce za lase priv lečen, čeprav j e res, da bi moral imeti tako v Zagorju kot v Hrastniku računalniško vodene kartoteke, kar bi spet zahtevalo določena finančna sredstva in čas. Ob stalnem potovanju okulista bi sodobno opremljena okulistična ambulanta v Trbovljah (katere opremljenost je zahtevala ogromno sredstev) samevala, kar ne bi bilo ekonomično. To si sama razlagam nekako tako: opremiš drago fotokopirnico, s sodobnim fotokopirnim strojem z barvnimi tonerji, nato pa dvakrat tedensko hodiš fotokopirat drugam in tam delaš črno bele fotokopije. "Idealno bi bilo imeti okulista v vsakem kraju, vendar dokler ga nimamo, bomo pač primorani delati tako Tcot delamo," je dr. Prelesnik dal piko na i. Solze ga ne bodo odnesle Dr. Danica Slapar, direktorica ZD Zagorje, je povedala, da možnosti, da bi Zagorje imelo svojega okulista, ni. Program ZD pač krije Zavod za zdravstveno zavarovanje, kjer pa pravijo, v Zasavju imate okulista in konec. Kako ta okulist dela, njih ne zanima. ZD Zagorje vsako leto znova sklene z Zavodom pogodbo. Dr. Slaparjeva je obljubila, da bo v letošnji pogodbi ponovno zahtevala, da se Zagorju prizna del okulista. Lani se Zavod s tem ni strinjal, češ, da Zasavje nima normativov za več kot enega okulista. "Nisem preveč optimistična," je dejala dr. Slaparjeva, "morda bi nam to uspelo le v primeru, da bi nas zelo močno podprlo Ministrstvo. Čepravje smešno, Ministrstvo je že dalo zahtevo, da se podpiše pogodba, pa tega nismo storili. Pač ZD Zagorje je pod občinsko upravo, zato Ministrstvo niti nima take moči. Res pa je tudi, da Ministrstvo za zdravstvo še do danes ni dokončno izdelalo mreže zdravstvene dejavnosti, po kateri bi se točno vedelo, kam kdo sodi in kaj komu pripada. Poleg tega j e dr. Fakin zdaj na Zavodu za zdravstveno zavarovanje, kar za nas ni ravno spodbudno." Dr. Slaparjeva je iskala rešitve: "Kot vem dr. Prelesnik dela vsak dan in izpolnjuje program." Če ga ne bi, bi pacienti lahko zaigrali na drugo struno. Vendar o tem raje ne bi... Tatjana Polanc Gospa Darinka Klun j e Zagorjanka. Rodila seje 2. novembra 1910. Preživela je obe vojni, bila je načelnica v Sokolskem društvu in je poznala veliko Zagorjanov, ki so dali svoj pečat našem mestu. Klepet z njo pa je bilo pravo popotovanje skozi zgodovino. "Ali veste, da je med Delavskim domom in Občino Zagorje včasih stal velik obcestni križ in čez ta križ naj bi potekal zemljepisni poldnevnik. To mi je povedal gospod Potočnik iz Ljubljane. Zapišite to, tega verjetno večina ne ve," mi je dejala gospa Darinka Klun, ko sva pričeli najin razgovor. Veliko zanimivega je o Zagorju, kar tone v pozabo in česar ne vemo o svojem mestu. Starejši Zagoijani, kot je tudi gospa Darinka Klun, so živeli v Zagorju od dnevov, ko je v naši dolini stalo le nekaj hiš in živijo še danes in prav od njih lahko izvemo veliko zanimivega o tistem, kar se je dogajalo in na kar smo lahko ponosni. Najin pogovor sva pričeli s politiko, pogovarjali sva se o prvi in dmgi svetovni vojni, ki ju je preživela, o zagorskem Sokolskem društvu, ki bi letos praznovalo 105. obletnico, o njenem življenju in še o marsičem. Previdno pa sem vzela v roke tudi zelo star časopis Slovenski narod z dne 25. julija 1914, v katerem so objavili začetek prve svetovne vojne. Kako gledate na današnjo politiko in na delo, ki ga opravljajo poslanci Državnega zbora? Zadnjič sem gledala prenos seje Državnega zbora in sem se precej razburila. Ni mi všeč, da se tako prepirajo, skupaj bi morali držati in se razumeti med seboj. Ko sem jih poslušala, sem se spomnila na pesem Josipa Jurčiča Pobratinija, ki sem jo brala že v tretjem razredu osnovne šole na neki prireditvi. Pisala bi poslancem, da naj si preberejo to pesem in malce razmislijo o tem, kar delajo oni. Ne počnejo nič drugega, kot da očitajo drug drugemu, kdo je bolj zaslužen za kaj. So bili politiki včasih boljši? Ne vem če so bili ravno veliko boljši. Nekaj pa mi je bilo všeč in se mi zdi, da bi bilo prav, če bi bilo tudi sedaj tako.V Stari Jugoslaviji je imel vsak poslanec svojega namestnika, ki gaje nadomeščal, če je bil on odstoten ali je zbolel ali pa je izstopil iz stranke. Zdi se mi, daje prav, da če poslanec izstopi iz stranke, s katero je prišel v parlament, izgubi svoje mesto v parlamentu, namesto njega pa pride v parlament kdo drug. Ljudje so mu zaupali, ko je bil član te in te stranke in to bi moral spoštovati. Danes pa poslanci prestopajo iz ene v drugo stranko, ustanavljajo nove stranke in počnejo kakor se jim zdi. Meni to ni všeč, ne vem kako j e kaj to drugim všeč. Pravijo, da je to demokracija, mogoče pa je jaz ne razumem. V mladosti ste bili zelo aktivni v Sokolovskem društvu. Kdaj ste se vključili in kaj ste počeli v društvu? V Sokolsko društvo sem se vključila leta 1919, ko sem imela devet let. Moji starši so bili zelo aktivni v društvu, tudi brat je bil član Darinka Klun in sem se potem tudi jaz priključila. Največje veselje smo imeli otroci, da smo lahko skakali čez konja in se vrteli na krogih. Leta 1932 sem postala načelnica Sokolov in sem vadila otroke, naraščajnice in žensko sekcijo. Načelnica sem bila devet let. Moj oče je bil starešina Sokolov, načrt za telovadnico, današnjega Partizana, pa je naredil moj stric. Pri Sokolih sem spoznala tudi svojega moža, kije 27-ega leta prišel v Zagorje iz Ribnice. Bilje učitelj telovadbe. T udi on je bil načelnik za moške in sicer enajst let. Telovadne vaje so bile enake po vsej Jugoslaviji. Nekajkrat pa smo imeli tudi radijski prenos telovadnih vaj, vendar je bil zelo slab prenos. Imeli smo star klavir in dva pianista. Eden od njiju je bil Adamič, brat skladatelja Bojana Adamiča. Čudovit pa je bil tudi društven prapor, ki ga je krasila podoba svetega Cirila in Metoda. Prapor nam j e bil v ponos, saj je bil zelo lep. Izdelale pa so ga nune v Zagrebu. V Sokolskem društvu smo imeli telovadno sekcijo, dramsko sekcijo in tudi skromno knjižnico. Udeleževali smo se telovadnih prireditev od Celja do Litije. Hodili smo na sokolske izlete v Prago, Beograd, Sarajevo, Povorka sokolskega društva leta 1938 v Zagorju. Novi Sad in Ljubljano. Kaj vam je najbolj ostalo v spominu iz vašega otroštva? Najbolj živo se spominjam pogreba svojega očeta. Moj oče je bil starešina Sokolskega društva in za njegovim pogrebom so šli vsi Sokolovci ter tudi ugledni Zagorjani. Spomnim se dr. Slavka Gruma, kije bil zelo prijeten in dober človek. Spominjam se tudi povork z baklami za Franc Jožefov rojstni dan, bilo je zelo lepo. Preživeli ste prvo in drugo svetovno vojno. Kako se jih spominjate? Med prvo svetovno vojno sem bila še otrok in se je ne spomnim toliko. Spominjam se mobilizacije moških in stradanja. Na začetku vojne so mislili, da se bo hitro končala, potem pa se je zavlekla. Še vedno pa imam shranjen časopis Slovenski narod, v katerem je bila objavljena vojna napoved. Na začetku druge svetovne vojne so večino učiteljev pozaprli, tudi mi smo imeli že vse pripravljeno, da gremo, toda nas niso odpeljali. Drugo svetovno vojno sem z možem in hčerko preživela v Ribnici na Dolenjskem. Mož je bil italijanski državljan, ker je bila Ribnica italijanska in smo jo preživeli na Dolenjskem. Zadnje leto vojne smo preživeli v Ljubljani. Mož Franc je najprej delal kot zidar, potem pa je poučeval telovadbo na Gimnaziji na Šubičevi. Tu smo pričakali tudi svobode. Verjetno je bil prihod svobode čisto posebno doživetje. Svobodo ste počakali v Ljubljani.Kako ste jo doživeli? Ko je prišla svoboda, so po naši cesti prišli v povorki partizani, ki so šli proti Kongresnemu trgu. Takoj smo šli za njimi. Kongresni trg j e bil poln ljudi. Veliko j e bilo tudi Zagorjanov. Takrat sta bila ministra kar dva Zagorjana, in sicer Jože Levstik in Janez Vipotnik. Govorniki so stali na balkonu Pravne fakultete, govoril je tudi Oton Župančič. Vsi smo bili tako srečni in bilo je resnično lepo. Kmalu potem seje tako vlila ploha, da smo prišli domov čisto mokri. Toda bilo je takšno veselje. Doživela sem konec prve svetovne vojne, ki sem jo pričakala v Zagorju. Tudi takrat smo bili zelo srečni. Spomnim se, da sva se s prijateljico drli na ves glas "Živela Jugoslavija", da sem bila naslednji dan čisto hripava. Toda po drugi svetovni vojni smo bili tako srečni, da se ne da popisati. In kako seje bilo vrniti nazaj v Zagorje po vojni? V Zagorje sem se vrnila z majhnim kovčkom, v katerem nisem imela skoraj nič. Vojna nasjekrepko prizadela. NaDolenjskem so nam požgali hišo in v njej je zgorela večina mojih stvari, ki sem jih imela. V kovčku sem imela malce riža za mamo, kije bila doma in je bila bolna. Spomnim se, daje bil v Litiji porušen most in da vlak tam ni peljal in smo morali iti peš. Kako je bilo po vojni, ste imeli kakšno grenko izkušnjo s politiko, saj so sokolovcem očitali, da so bili za kralja in Staro Jugoslavijo? Jaz se po vojni nisem več ukvarjala s športom. Mož pa je še naprej treniral pri ŠD Darinko Klun z že pokojnim možem Francem. Aleksandrov kip, ki je stal pred sololskim društvom. Partizan. Spomnim se, ko so podirali spomenik kralja Aleksandra in je moj mož povedal, da je pod spomenikom pokopana skrinjica, v kateri je bila spomenica. Ko sojo našli, jo je moj mož nesel Sušniku. Popoldne pa so ga že zasliševali na milici, da mu sokolovstvo ni v čast in podobno. Moj mož pa jim je dejal, da če ne bi prej treniral v Sokolskem društvu, tudi potem ne bi mogel pri Partizanu. Sicer pa se nisva nikoli vtikala v politiko in tudi nisva bila komunista. Preživela sem veliko sprememb od Franca Jožefa, kralja Aleksandra, Tita in do današnjih politikov. Zanimala sem se vedno, kaj se je dogajalo, nikoli pa se nisem nikamor aktivno vključila. Katere slovenske časopise ste brali v svojem življenju? V Stari Jugoslaviji smo doma imeli Slovenski narod. Med vojnama sem brala časopis Jutro, ki je bil bolj napreden. Takrat je izhajal tudi Slovenec, ki je bil krščanski časopis. Po drugi svetovni vojni sem brala Pravico, zdi se mi, daje izhajal tudi Tovariš, kasneje pa je pričelo izhajati tudi Delo. Danes najpogosteje preberem Dnevnik. Če bi imeli možnost, da bi živeli še enkrat, ali bi kaj spremenili in živeli drugače? Če bi še enkrat živela, ne bi nič spremenila. Mogoče bi si vzela malce več prostega časa. Leta namreč tako letijo in komajda se zaveš, že pretečejo. Barbra Renčof Aktivno Društvo invalidov Trbovlje- Trboveljsko društvo inavlidov se lahko pohvali s svojo bogato in učinkovito dejavnostjo. Glede na to, da je na področju T rbo velj zelo veliko število občanov in invalidov, ki bolehajo na srcu in ožilju, so se predstavniki tega društva lotili posebne naloge. Odločili so se invalidom pomagati, kjerkoli je to mogoče. Po dogovoru z Društvom invalidov Slovenije so stopili v stik z vodstvom Zdravilišča Šmarješke toplice. Ti so pokazali vse razumevanje za predlog, ki so ga posredovali predstavniki trboveljskega društva. Dogovorili so se za sedemdnevne pakete s polnim penzionom. Ta pa poleg prehrane in prenočišča vsebuje tudi zdravniški pregled, šest terapij, ki jih določi zdravnik, gimnastične vaje, razne oblike razvedrila. Cena znaša 31.500 SIT, kar udeleženci lahko poravnajo v treh obrokih pri DUT. Dogovorjeno velja tudi za sosednji društvi v Hrastniku in Zagorju. Zato bodo, če bo dovolj prijav, organizirali skupen avtomobilski prevoz za ceno po 1.540 SIT. Ta strošek prevoza velja, če bo v avtobusu vsaj 25 potnikov. Razpoložljive sobe imajo po dve oz. tri ležišča. Akcijo vodijo vsa tri društva upokojencev Trbovlje, Hrastnik in Zagorje, kjer sprejemajo tudi prijave in dajejopodrobnejše informacije. Prijavijo se lahko tudi drugi občani, ki bolehajo na srcu ali ožilju. T.L. Kopalni dnevi inavlidov Trbovlje- Društvo invalidov Trbovlje bo tudi letos organiziralo kopalne dneve invalidov v Čatežkih Toplicah. Ti dnevi bodo po načrtu 9. februarja, 9. marca, 13. aprila in 11. maja. Lahko se zgodi, da bo prišlo do manjših sprememb. Odhod bo vsakokrat ob 7. uri, povratek iz Čatežkih Toplic pa ob 17. uri. Tudi letos bodo tisti, ki si želijo, svoj dopust lahko preživeli v Čatežkih Toplicah. Podrobnejše informacije lahko vsi zainteresirani dobijo vpisarni društva invalidov Trbovlje. T.L Reševanje odprtih zadev V Zasavju je bilo med okupacijo v obdobju med 1943 in 1945 vpoklicanih dosti fantov in mož v redno nemško vojsko. Vseh teh je bilo na območju Slovenije preko 80.000. Mnogi so padli na raznih bojiščih v Evropi in Afriki, precej jih je invalidov, vseh živih pa je ostalo še nekaj tisoč. Nekateri so lahko uveljavljali pravico do invalidnine, marsikomu pa je niso priznali. Pred leti je bilo zanaše območje oz. Štajersko v Celjuustanovljeno Društvo mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko. Društvo šteje okoli 15.000 članov. Člani si poskušajo preko naših in nemških oblasti urediti odprte zadeve. Pri slovenski vladi je ustanovljena medresorska komisija. Predlogi članov o žrtvah vojnega nasilja, o vojaških vojnih invalidih, o vojnih veteranih in o odškodninskem skladu so bili obravnavani v Državnem zboru Republike Slovenije. Zakon o žrtvah vojnega nasilja vsebuje status vojne žrtve, vštetje časa prebitega v nemški vojski, pokojninsko dobo, pravico do zdravstvenega varstva in zavarovanjaterpravico do odškodnine. Gre za ureditev vrste pravic, ki sojih v večini evropskih držav že uredili. Vsi ti zakoni so sedaj pripravljeni za drugo obravnavo. Nemške oblasti pa seveda ob vsaki priliki poudarjajo, da so svoje obveznosti do mobilizirancev že plačali bivši Jugoslaviji. Gre za milijardo nemških mark, ki jih je Nemčija plačala po sporazumu Tito - Brandt na Brionih, vendar tegadenarjaoškodovanci niso nikoli prejeli. Sedaj so ugotovili, da je bil ta denar le neke vrste posojilo, ki ga Nemci terjajo od naslednic razpadle Jugoslavije, torej en del tudi od Slovenije. Društvo zato pričakuje, da bo Slo venija zbrala vse potrebne podatke in nemškim oblastem predložila našo zahtevo po odškodnini. T.L Člani društva izgnancev. Društvo invalidov mobilizirancev v Žalcu Sredi decembra lani so invalidi iz vrst mobilizirancev v nemško vojsko ustanovili v Žalcu posebno društvo invalidov. Rešili so vprašanje zdraviliškega zdravljenja invalidov v Sloveniji. Gre za invalide, ki po nemškem zakonu prejemajo invalidsko rento pri V A Fulda, in imajo pravico do zdravljenja posledic vojnih poškodb v določenih zdraviliščih. Zvezni minister zadelo v ZRN je izjemoma dovolil, dalahko takšnazdravljenjaopravljajotudi izbrana zdravilišča v Sloveniji, vendar pod določenimi pogoji in na temelju posebej vložene prošnje. Zainteresirani lahko podrobne informacije dobijo na sedežu društva v Celju, vsak ponedeljek in sredo od 9. do 12. ure in po telefonu 063/25-531. Informacije lahko seveda dobijo tisti, ki so člani tega društva. T.L Izlet na Kriško goro Trbovlje-Planinsko društvo T rbo vije je v nedeljo organiziralo že drugi letošnji skupinski izlet. Udeleženci so se udeležili 8. zimskega trim pohoda iz Križ na Kriško goro nad Tržičem. Kriška gora je visoka 1471 m, v zimskih razmerah pa je pot razmeroma zahtevna. Udeležence je vodil planinski vodnik. T.L Upokojenci športniki se pripravljajo Trbovlje- 27. januarja so se na sedežu Društva upokojencev Trbovlje zbrali športni referenti vseh zasavskih in posavskih društev upokojencev. Zbrali so se z namenom, da izdelajo načrt športnihtekmovanj upokojencev za letošnje leto. Razgovor je vodil Dušan Perpar, športni referent DUT. Dogovorili so se, da bodo upokojenci tekmovali v običajnih športnih disciplinah - balinanju, streljanju z zračno puško, šahu in kegljanju. Določili so datume tekmovanj za posamezne discipline in kraje, kjer bodo tekmovanja potekala. Moramo omeniti, da so regijska športna tekmovanja (pa tudi kulturna) najbolj uspešna oblika meddruštvenih dejavnosti širšega področja. Ta tekmovanja privabljajo vedno večje število aktivnih tekmovalcev, še več pa gledalcev - ljubiteljev športnih in kulturnih prireditev. T.L. Upokojenci kulturniki Trbovlje- Pred kratkim so se sestali predstavniki vseh kulturnih sekcij, ki sodijo v sestav Društva upokojencev Trbovlje. Dogovorili so se o svoji zimsko spomladanski aktivnosti. Gre ne le za vaje, ki redno potekajo v društvenih prostorih, pač pa tudi za javne nastope v Trbovljah in drugih krajih. Moški pevski zbor DUT seje odločil, da bo 2. februarja nastopil na Taboru v Ljubljani in 9. februarja v Domu Franca Salamona na Tereziji v Trbovljah. Svoj program dela pa imajo tudi člani ansambla VIS. Vsi pa bodo sodelovali na skupnem nastopu februarja v Delavskem domu. Sodelovali bodo tudi na proslavi v počastitev 50 letnice konca zadnje vojne. Seveda brez analize opravljenega dela v preteklem letu niso mogli. Lahko trdijo, do so bili lansko leto zelo aktivni. T.L Pevke - upokojenke na Izlakah Izlake- Prejšnjo sredo je ženski pevski zbor Društva upokojencev Trbovlje v Domu oskrbovancev Poldeta Eberla na Izlakah pripravil pevsko popoldne. Pevke iz Trbovelj so se odzvale na vabilo uprave doma. Pod vodstvom zborovodkinje Nande Guček so pripravile popoldanski koncert priljubljenih narodnih in umetnih pesmi. Oskrbovanci doma so bili gostovanja pevk zelo veseli in hkrati hvaležni za poklonjeni užitek. Kot vedno so tudi tokrat ob koncu skupaj zapeli slovenske narodne pesmi, ki jih večina oskrbovancev zna na pamet. T.L. Bili so časi mladosti. Časi, ko smo sanjarili, hrepeneli in si marsičesatudi zaželeli. Želje nas mladostnikov so bile različne, saj so si nekateri moji prijatelji zaželeli kolesa, drugi motorjev, tretji avtomobile, jaz pa sem si želel imeti lep par iskrih konjičev. Vpregel bi jih v voz, kjer bi v diru, skozi zrak hrzala in ubogala vsak moj ukaz, ali pa bi skupaj orali zemljo, spravljali seno. Še lepše pa bi bilo, ko bi jahal enkrat enega, enkrat drugega. Dirjal bi čez drn in strn Kotredeža, Čemšenika... Ja, ja, tudi sanje so lepe, z njimi živimo, če pa je le mogoče, jih poskušamo v življenju tudi uresničiti. Prihranil sem denar in se podal v nakup konjičev. Bila je nedelja. Prijatelj Franc me je s svojim avtom zapeljal na semenj v Veliko vas pri Krškem. Govorili so, da se tam dobi dobro blago in ker sem si želel dobre konjiče, je bil to zame pravi prostor. Res je bilo na sejmu videti neverjetno veliko različnih stvari. Franc je odšel svojo pot, jaz pa sem takoj zavil na prostor, kjer so bili privezani konji. Bili so veliki, majhni, težki, lahki, črni kot vran, rjavci, belci... Nekoliko stran od drugih, bolj zase pa je bil konjiček mojih sanj. Konjiček je bil relativno visok, rjava barva se mu je svetila kot žamet, čudovito se mu je podala vranje črna griva. S svojo pokončno držo in mladostnim hrzanjem je žival odražala plemenitost svojega rodu. Konj je bil čudovit. Ko sem se mu približal, me je pozorno pogledal in zahrzal, začel kopati s sprednjo taco in se takoj zatem postavil na zadnje noge. V trenutku sem si dejal, ta ali nobeden. Nato pa sem se spomnil, da sem vendar prišel kupovat par konj in ne enega samega. Obrnil sem se in si šel ogledovati še druge. Toda pogled mi je vseskozi uhajal h konjiču mojih sanj. Imel sem občutek, kot da njegov pogled vseskozi spremlja moje početje in se mi posmehuje, češ, ali je kdo še lepši kot jaz. Res ga ni bilo. Moje misli so bile samo pri njem. Poiskal sem Franca, mu povedal, kar sem videl in ga prosil, da se prične pogajati z lastnikom. Lastnik je bil znani konjski mešetar, dober kmet in gostilničar, zato sem vedel, da nama ne bo šlo lahko. Zastavljena cena je bila visoka, sledilo je "glihanje", nato udarec v roko in konj - Rosi je bil končno moj. Star je bil komaj dve leti in pol, zato nevajen vprege in še manj jahanja. Nadeli smo mu mojo uzdo, ga ogrnili s kocem, šli zalit dobro kupčijo v oštarijo, nato pa veselo proti domu. Franc se je odpeljal z avtom, sam pa sem šel peš s svojim Rosijem proti Zagorju. Pot me je med drugim vodila tudi skozi cigansko vas Rako. Ko so me prebivalci vasi zagledali, jih je veliko priteklo k meni. Bil sem prepričan, da zaradi konja, saj tako lepe živali tudi konji ne vidijo vsak dan. Otroci so že od daleč stegovali svoje ročice in kričali: "Daj mi novac, da si kupim lebac." Ostalo mi je še nekaj drobiža. Sam sem bil presrečen, ker sem kupil Rosija, zakaj ne bi bili srečni tudi oni. Vrgel sem jim denar in oči so se jim od hvaležnosti zasvetile, tako kot so se svetile Rosijeve. Vsi smo bili srečni. Pa so videle to tudi tamkajšnje ženičke in kaj kmalu so ubrale isto pot kot njihovi otroci. Tudi njim sem dal malo denarja. Moške oči so bile uprte le v konja. Eden od njih pristopi in me vpraša: "Jel’ bre, zašto ga ne jašeš?" Možaku poskušam dopovedati, da je konj še mlad in neujahan in da bom imel še veliko dela, preden ga naučim voziti in jahati. Možak me posluša, potem pa pravi: "Daj ga malo meni, da vidim." Še zavedal se nisem, kdaj sta z mojim Rosijem lepo hodila okrog mene. Konj mu je pridno sledil. Trikrat sta šla na levo, pa trikrat na desno, konj pa mu je lepo sledil. Možak pride nazaj k meni, mi poda uzdo, ne reče nič, toda oj oj, dedec me prime za ovratnik, pa za hlače na riti in hop, že sem bil na Rosijevem hrbtu. K sreči je bil Rosi obrnjen v smeri proti Zagorju, kajti naenkrat se je odtrgal od tal kot raketa... —se nadaljuje Franc Goneli iz glasila Bogata jesen El Sodelovanje Ludvika ‘Mrzela in Maksima Sedeja Zadnje dni lanskega decembra so v Ljubljani v Moderni galeriji odprli retrospektivno slikarsko in grafično razstavo slikarja, grafika in ilustratorja Maksima Sedeja starejšega , ki je živel in ustvarjal v začetku našega stoletja (1909 - 1974). Slovenski in tuji javnosti so predstavili doslej najobsežnejši ustvarjalni opus tega slikarja, kije povezan tudi s Trbovljami. V knjigi Ludvika Mrzela Bog v Trbovljah, kije izšla leta 1937, je Maksim Sedej na željo pisatelja prispeval 20 originalnih lesorezov z motivi iz knapovskega življenja ter življenja ljudi, ki so živeli v bedi in težkih socialnih razmerah, predvsem v Trbovljah. Za časa življenja je imel Maksim Sedej st. (tudi sin Maksim ml. je slikar) zadnjo samostojno umetniško razstavo v Trbovljah leta 1974 v Likovni galeriji trboveljskega Delavskega doma. Organiziral jo je takratni galerijski svet. Poleg številnih ljubiteljev slikarske umetnosti so se takratne razstave udeležili tudi umetnik sam, čeprav že bolehen, njegova žena, oba sinova dr. Ivan Sedej in slikar Maksim Sedej ml. in obe umetnikovi snahi. Umetnik seje takrat predstavil le z izborom svojih del, kaj ti njegov ustvarjalni opus je bil izredno obsežen, in vsega v trboveljski galeriji ne bi mogli postaviti na ogled. Po otvoritvi razstave smo malo posedeli v restavraciji hotela Rudar . z namenom, da se umetnik nekoliko odpočije in okrepča. Videlo seje, da spričo bolezni zelo trpi in pogovor z njim, ki sem ga menda kot zadnji imel, je trajal ob pomoči žene, kar nekaj časa s presledki. Zanimalo meje, kako sta se znašla z Ludvikom Mrzelom za obogatitev knjige Bog v Trbovljah. Dogodka seje živo spominjal, še podrobneje pa njegova žena. Mrzel je knjigo v rokopisu dokončal, ni pa našel grafika, ki bi jo obogatil z grafikami, ki bi ustrezale vsebini knjige. Okoli leta 1936 se je vrnil iz Pariza. Bil je bolan, precej oslabel in le stežka seje lotil kakega slikarskega ali grafičnega dela. V takem stanju seje pojavil pri njem doma pisatelj Ludvik Mrzel. Seznanil gaje s svojim delom in ga nagovarjal, da bi se lotil izdelave lesorezov za knjigo Bog v Trbovljah. Ker Mrzel ni odnehal, seje Sedej le lotil dela. Potem, ko je dobil na voljo potreben les, je v postelji leže ali sede izdeloval znamenite lesoreze iz rudarskega in socialnega življenja. Izdelal jih je 20 in vsi so bili v knjigi natisnjeni. Mrzel je prodajo knjige zaupal znancu. Taje večino naklade prodal, skoraj ves denar zadržal in se nekako izgubil. Ni bilo prodajalca, pa tudi ne denarja. Tako j e tudi Sedej ostal, po zatrjevanju njegove žene, brez avtorskega honorarja za lesoreze. Med italijansko okupacijo Ljubljane je bilo tudi za Sedejevo družino zelo hudo. Trpeli so pomanjkanje, pa tudi kurjave ni bilo. Sredi splošnega pomanjkanja hrane in kurjave je žena z umetnikovim pristankom porabila lesoreze za kurjavo, daje lahko pripravila kosilo. Slikar Maksim Sedej je bil tudi izvrsten pedagog na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost. V dobrem in lepem spominu je imel tudi takratne študente slikarstva in grafike Janeza Kneza, Leopolda Hočevarja - Hočija, ki sta oba postala akademska slikarja. Užival je v uspehih svojih učencev. Ob sedanji njegovi ljubljanski razstavi so izdali obsežen katalog z opisom njegovega življenja in dela. Poudarjajo, da je bil izjemen kolorist s posebnim občutkom za kompozicijo, bil pa je tudi "poet intimnega sveta". Umrl j e kmalu potem, ko j e bila odprta njegova razstava v Trbovljah. Pokopali so ga še preden je bila razstava končana. Tine Lenarčič Maksim Sedej, originalni lesorez za knjigo Ludvika Mrzela Bog v Trbovljah, 1937 Parnasova pota Uredila Denisa Huber Darja Svetina Zvezde Zazro se v zvezde nje oči, v svetle lučke Rimske ceste, se v sebi vpraša, kje je on, mar tudi gleda zlate zvezde. Utrinek zaiskri se čez nebo, ji v srcu up zbudi, da sreča najde tudi njo in jo popelje v lepe dni. ZABEL m O Ob mesecu kulture Osrednja proslava bo v Trbovljah v torek, 7. februarja ob 17. uri, v gledališki dvorani DD. Kulturni program bodo pripravili trboveljski vrtci. V Hrastniku bodo počastili kulturni praznik 7. februaija ob 19. uri. V okviru praznovanja kulturnega praznika je bila 1. februarja v kinodvorani Dol pri Hrastniku otvoritev slikarske razstave rojaka Jožeta Barachinija. V kulturnem programu so nastopili Pihalni orkester Radeških papirničarjev in vokalna skupina Plavica. V programu je sodeloval tudi Jože Hudeček. Razstavo si lahko ogledate vsak dan od 9. do 18. ure. V Zagorju bo osrednja proslava 8. februarja ob 18. uri. V kulturnem programu bo nastopil Rudarski pevski zbor Loški glas in recitatorji. Grumova priznanja in nagrade bosta podelila zagorski župan Matjaž Švagan in predsednik komisije Tine Kralj. Hkrati bo tudi otvoritev razstave slik 31. delovnega srečanja udeležencev lanske slikarske kolonije v avli KC Delavski dom. Na ogled bo do 28. februarja. Po programu bodo zavrteli najnovejši slovenski film Halgato. Vstopnine ne bo. Denisa Huber Člani KD Svoboda, ki letos praznujejo 30. obletnico delovanja bodo mesec kulture obeležili z več prireditvami, predstavami in koncerti. Prva bo v soboto, 4. februarja ob 18. uri. Z recitacijami in odlomki iz igre Sneguljčica se bodo predstavili člani Mladinskega gledališča Svoboda pod mentorstvom Nande Guček. Na oder bodo stopili tudi pevci in pevke mešanega pevskega zbora Svoboda in pod vodstvom Alenke Ramšak odpeli pet pesmi. V program prireditve so uvrstili tudi nastop ansambla Hiša, Mali Akvamariniji, ki kot novonastala sekcija Svobode vadi v prostorih doma Svobode, pa za krstni nastop še niso pripavljeni. Cena vstopnic bo 300 tolarjev. Mateja Grošelj .S Hrastnik V dvorani Glasbene šole je 25. januarja nastopila pianistka Suzana Zorko - Mlinarič, absolventka AG Ljubljana iz razreda višje predavateljice Tanje Zrimšek. Igrala je Bacha, Beethovena, Leskovica, Rahmaninova, Schuberta, Schtschedrina. Abonma s plesnim gledališčem Kdo je Stanku napravil skakalnico je bil 31. januarja. Predstavo so si ogledali lahko vsi tisti, ki si niso ogledali premiere lanskega decembra. F.M. Petra Rupnik, 6.a, Dol pri Hrastniku, svečnik, grafika Trbovlje Glasbena šola Trbovlje je v sredo, 25. januarja, v svoji koncertni dvorani pripravila umetniški večer dveh priznanih umetnikov - violinista in kitarista. Z izbranim programom iz svetovne glasbene literature sta se trboveljskemu občinstvu predstavila Tvrdko Barač, violinist iz Dubrovnika in Tvrdko Sarič, kitarist, sicer učitelj v trboveljski GŠ. Vstopnine ni bilo. Naj omenim, da sta oba umetnika dan prej snemala v studiu RTV Zagreb za potrebe te radijske postaje. Vso priznanje velja ne le nastopajočima, pač pa tudi GŠ Trbovlje za organizacijo in izpeljavo tega gostovanja. Na odru DD Trbovlje so v torek, 24. januarja, gostovali člani Šentjakobskega gledališča iz Ljubljane. V goste jih je povabila ZKO Trbovlje z namenom, da kot drugo letošnjo abonmajsko predstavo uprizorijo mladinsko igro za osnovnošolski abonma B, za učence od 5. do 8. razreda. Predstavili so se z igro Dese Muck: Kdo je ubil zmaja? T.L. Zagorje Prosvetno društvo Mlinšc je 28. januarja nastopilo v Domu starejših občanov Polda Eberla na Izlakah z Jurčičevim delom Domen. D.H. Litija V četrtek, 26. januarja, je bilo drugo filmsko gledališče v tem mesecu. Na sporedu je bila angleška drama Dežela Senc (Shadovv lands), film o privlačnosti dveh nasprotnih polov. ZIK Litija in Matična knjižnica dr. Slavko Grum je v soboto, 28. januarja, v Valvasotjevi knjižnici na gradu Bogenšperk organizirala predstavitev poljudnoznanstvenega dela Fosili na Slovenskem, avtorjev dr. Bogdana Jurkovška in dr. Tee Kolar Jurkovšek in strokovnega učbenika Osnove elektromagnetike, avtorja dr. Aniona R. Šinigoja. V kulturnem programu je sodeloval Kvartet Šmartin. Prireditev je bila posvečena 850 letnici Litije in 860 letnici Šmartna. V torek, 31. januarja., sta v knjižnici Litija ob 17. uri in v knjižnici Šmartno ob 18. uri potekali uri pravljic za otroke. Pravljičarki Vanja in Joži sta otrokom povedali pravljico z naslovom Zlatolaska in Medvedki. M.F. Radeče V galeriji trgovine Radeče papirje bila v petek, 27. januarja, otvoritev razstave akvarelov in grafičnih listov likovnega pedagoga Arpada Šalamona iz Slovenjskih Konjic. Arpad Šalamon je bil rojen leta 1930 v Subotici, madžarskim staršem, kjer je tudi v materinščini končal pedagoško gimnazijo. Po neuspelem vpisu na Likovno akademijo v Beogradu, se je leta 1950 preselil v Slovenijo na Hodoš v Prekmurju. V nekaj letih je uspešno diplomiral na Pedagoški akademiji v Ljubljani pri prof. Zoranu Dideku. Do leta 1961 je poučeval po raznih krajih po Prekmurju ter vodil likovne tečaje za prekmurske učitelje. Nato seje preselil v Velenje in kasneje v Konjice, kjer ima svoj atelje. Je član Društva šaleških likovnikov, kjer vodi vsakoletno grafično delavnico. Posebno ga veseli grafika, sicer pa ustvaija največ v akvarelu in olju, v kolažu dela monotipije ter riše karikature. Ustvarja tudi industrijske in druge designe. Sodeluje na ex - temporih in likovnih kolonijah po Sloveniji in preko meja. Za svoja dela je prejel tudi državno, regijsko in več občinskih priznanj. Od leta 1949 ima za seboj blizu 50 samostojnih in prav toliko skupinskih razstav. Njegove grafike so plod njegove ustvarjalnosti, plod likovnih iskanj in eksperimentiranj. Je raziskovalec likovnega iskanja v barvi, teksturi in kompoziciji, kjer se likovna vsebina podreja formi in inovacijskim, čustvenim in grafičnim rešitvam. Otvoritev njegove razstave je popestril kitarist prof. Igor Skrabar iz Ljubljane. Rudi Špan OllTOFfeva COSMUFlCft Še pomnite, Ne moremo zgrešiti prizora, ki ga na televizijskem ekranu ali pa v živo lahko spremljamo že vrsto let - moški nekoč plavih las z nekoliko pobalinsko frizuro in z očali sedi za klavirjem in z raskavim glasom prepeva dalmatinske zgodbe. Seveda, to je Oliver Dragojevič, rojen na Korčuli in v srcu vedno Dalmatinec. Pravzaprav garedko vidimo nastopati brez klavirja. "To je zato, ker sem najprej igral klavir in šele nato sem začel peti. Lažjejepeti ob spremljavi klavirja. Tej navadi se niti ne nameravam odreči," je razložil Oliver, ki je nekako nepogrešljiv na vseh večjih festivalih na Hrvaškem vse bolj pa tudi pri nas. V Slovenijo pride tolikokrat, da se počuti tukaj kot doma. Pa tudi dobre prijatelje ima pri nas. Že petnajst let se pozna s primorskim ansamblom Faraoni. Spoprijateljili so se na turneji z ladjo po Jadranu, kjer so bili Faraoni njegov spremljevalni ansambel. Lansko leto je skupaj z njimi posnel skladbo V San Simonu, katera paje v bistvu priredbanjego ve skladbe Bačka voda. Za slovensko glasbo meni, da imamo dobre rock skupine, ostala glasba pa postaja preveč komercialna. "Slovenska glasbajepremehka. Obstaja velika razlika med komercialno glasbo in med jazzom, pri Hrvatih pa je glasba na sredini, med obema zvrstema. Mislim, daje v Sloveniji hrvaška glasba zato Liko popularna, ker jo veliko vrtijo po diskotekah," je dejal. Od slovenskih izvajalcev popularne glasbe najraje posluša Didko Haberl, spoznal jo je v Splitu, kjerj e prepevala še z ansamblom Bele vrane. Trenutno je njegova najbolj popularna skladba Cesarica, katero je zaOliverjanapisal Giboni, in sicer za splitski festival. Poleg tega, da pridno "koncertira" po Sloveniji, na Hrvaškem in drugod, Oliver pripravlja svojo novo kaseto, katero bomo prav kmalu lahko slišali. Katja Božič OLIVER TE8K0 Ml JE PUTOVATI tovariši? Ja, četrt stoletja po tistem prvem koncertu v Woodstock-u so se pametne glavce spomnile, da bi bilo vso zadevo pametno ponoviti. Seveda tokrat bolj iz komercialnih razlogov kot prvič. In zgodi naj se volja podjetnikov... Drugi koncert je bil v resnici bolj komercialna zadeva. B leda slika svojega originala. Vendar to ne pomeni, daje bilo vse skupaj slabo. Takšnih zadev se pač ne da ponoviti ali celo prekašati. Drugi časi, drugi ljudje. Vendar je tale CD pred menoj sila zanimiva stvar. Naslov Remember Woodstok pove veliko. Res je samo spomin na nek dogodek izpred četrt stoletja. Glasba pa je malo drugačna. Pa ne preveč. Nisem ravno prepričan, daje CD, oziromakar trije, nastajal čisto po scenosledu koncerta. Je kompilacija in to je v tem primeru pozitivna lastnost tega nosilca zvoka. Primer: hudičevo težko bi bilo prepričati Jimi Hendrixa naj folku na tej ponovitvi Woodstock festivala zaigrakakšno svojo pesmico. Verjetno ni ravno navdušen, da bi zapustil svoj topel pekel in se vrnil sem dol (ali gor, kakorkoli). Tudi zaDonovanain Marvina Gaya nisem ravno prepričan, da bi utegnila kakšno zapeti. Pa vendar, različni izvajalci, ki so zbrani na tem in na ostalih dveh CD iz te trilogije so dobrodošli ušesom marsikatere generacije. Priporočam, da si mladeniči privoščijo vsaj enega od teh treh cedejev. Če ne drugega vsaj zaradi kulturno zgodovinskih razlogov. Če pa vam razne tehno štance ne gredo preveč rade v uho, pa boste ob tej in tovrstni glasbi še toliko bolj uživali. J.N. KNJIŽNI HRAM Breda Lapornik Trbovlje tel.:(0601)21-588 s NAb(R)rri kANONi (NewUine CInema/ CF VidEo) Emilio Estevez kot policaj na začetku prikoraka v trgovino, kjer Indijci prodajajo s pomočjo prevajalca. Kmalu za njim vstopita dva mračna tipa in pri blagajni malce pokramljata z Indijci, ki tako ali tako nič ne razumejo. Potem si iz čistega miru čez obraz navlečeta nogavici in za vpijeta "To je rop!". Seveda sledi obračun, po katerem trupla popadajo na tla. To samo po sebi še ni nič nenavadnega, malce manj običajno pa je, da so z rdečo barvo na tleh že vnaprej izrisani njihovi obrisi... Estevez tako imitira "umazanega Harryja" alias Clinta Eastwooda (Make My Day), dokler ne sreča temnopoltega Samuela L. Jacksona. Ob njegovem boku se prelevi v Gibsona. Skozi celo zgodbo se brije norce iz znanih filmov (npr. Ko jagenčki obmolknejo) in kmalu se celotno bistvo scenarija prelevi v parodiranje policijskih trilleijev. Emilio Estevez j e v bistvu že veteran. Bolj ga spoznamo skozi filme: Freejack, Young Guns 1 &2, Men at Work, Stakeout, St. Elmos Fire, The Ousiders... . Samuel L. Jackson pa tokrat kot inačica D. Glooverja ni isti kot v Amos & Andrew ali Jungle Fever. Gene Quitano (Why Me s Christopherjem Lloyd in Christopherjem Lambertom) je tudi tokrat sedel na režiserskem stolčku izza kamere, pred tem pa je skupaj z Donom Holleyem napisal še scenarij. Aja. Da ne pozabim. V filmu se pojavlja tudi nemalo drugih zvezd. Charly Sheen (le kaj bi Emilio počel brez njega), Tim Curry (iz kultnega Rocky Picture Horror Show), Corey Feldman (Stand By Me, The Lost Boys), Charles Napier (Rambo 2) in tako naprej. Ampak Emilio Estevez vseeno ni Leslie Nielsen. Leslie je neprekosljiv in unikaten. Nihče ne more biti On. Ob Nabritih kanonih na želost ne mo;em biti objektiven, parodije so mi namreč pisane na kožo. Dobre in slabe. In Nab(r)iti kanoni so nekje vmes, boljši odBrooksovega "Robin Hood - Možje v pajkicah" in slabši od Zuckerjevih "Golih Pištol". Kakorkoli že ... presodite sami. Tommy VIDEOTEKA NANO, Salluumines 8, (na bazenu"), tel.: 26-441 | 1 R I 1 I I * I « I I R I i R 1 I I 8*» 8 K I I R I I I 8 ■ I 8 R I 8 I « I 1 « I I R I 1 I I ■ ■ « R I < I 1 t I 1 I I I RRR8RR8RR8 ............................................. imMIMAe ft /mm llHVAHu) IaI • O A.AA 1 Vojak Jure Pri našem delu poskušamo biti čim bolj ažurni. Včasih pa pride tudi do tega, da smo kar preveč. Tako nas je poklical Vlado Poredoš in nam zaupal svojo težavo. V predprejšnji številki smo namreč objavili, da je Jure Tori, klaviaturist skupine Orlek, odšel odslužit svoj dolg domovini. Čeprav ra jo marsikdo pravi, da S našo rubriko bere | malo ljudi, seje zdaj S izkazalo, da temu le ni tako. Vlado nam je namreč sporočil, da pri njem doma telefon zvoni kot nor in da bi mladenke rade Juretu pisale. Tule je torej njegov popoln naslov; vojak Jure Tori, 210. učni center, 4. učna četa, 3. vod, 68263 Cerklje. Pišite, Jure pričakuje vašo pošto. Sanja v Mesečini Sanja Doležal se je zopet oglasila v naših logih. Malo je zapela, malo zaplesala. Mnogi so prišli v Mesečino zaradi nje- nega petja, nekateri zaradi njenih nog. Konec koncev pa je to pevka, ki jih potrebuje. Pa ne da ne bi znala peti, ampak je to neizogiben del njenega imidža. Škoda, da jo ni prišel poslušat kakšen slovenski glasbenik, ki izvaja podobno glasbo. Lahko bi se kaj naučil. T( _________________________ ^ Mt* ii it litine ::::::■ : . ; ; v//. . ■ ■ ' ; ; Živjo Krvavici Li kultomipmnikJ>.FmcePrešefen,kijeBašnajveu. »j- ... . i -i ________»lic tz Makih klopi in. še od kod. Lepo se imejte! .■.y.y.y.4y.y.y.y.y.‘.y.*.*.v.-rv.*.y.y.y.\y Saša ljubezen na razpotju Tisoče noči sem že prejokala, tisoče noči samo zaradi tebe. Nočem te prenehati ljubiti, čeprav mi ti ljubezni ne vračaš. Nočem končati z vsem tem, saj te ljubim, neskončno ljubim. Ti si del mojega življenja, ti si mi vse. Nikoli ne bom pozabila dneve, ki sva j ih preživela skupaj, dneve, ko nama je bilo lepo. Grelo naju je poletno sonce, obletavali so naju galebi in hladilo naju je morje. Jaz sem te takrat vzljubila, a ti tega nisi vedel in mi ljubezni nisi vračal. A dnevi ob obali so hitro minili in odšla sva domov. Takrat, ko sem te po prihodu z morja videla, si bil edinstven in prav tako lep, kot si bi v poletnih dneh. Tvoj nasmeh j e bil še vedno najbolj simpatičen nasmeh na svetu in ti si mi še vedno pomenil vse. Hotela sem te in sem te tudi dobila, a le za nekaj dni. Ti dnevi so bili zame prekrasni, saj sem ob sebi imela tebe. Nikoli ne bom pozabila, kako sva z roko v roki odšla stran od družbe in si namenila nekaj trenutkov le zanaju. Občutila sem tvojo dlan, tvoj nasmeh, tvoj pogled in tvoje ustnice. Ne, nikoli ne bom pozabila, saj si me takrat prevzel z dušo in srcem. Nato pa sva se razšla, in to kar brez besed. Jokala sem dneve in noči, saj sem vedela, da nisi več moj, da me ne ljubiš več in da sem zate iz tvojega življenja izginila. Bila sem le spomin, ki je počasi bledel, bila sem čisto na tleh. Ob sebi nisem imela osebe, ki bi mi vlivala pogum in ki bi me postavila na noge. S tistim dnem, ko sva se razšla, seje zame vse podrlo, vse seje razblinilo. Dolgo se nisem pobrala, a vedela sem, da bo prišel tudi zame čas, ko se bom spet veselila s prijatelji. In res seje tako zgodilo, a se ne bi, če ne bi imela dveh prekrasnih prijateljic, takih dveh kot sta oni dve. Kar naenkrat sta me opogumili in postavili na noge, spet sem bila tista stara jaz, čeprav meje tvoj pogled še vedno spremljal vsepovsod, in čeprav sem te še vedno ljubila. In tudi v srcu sem spoznala, da te ljubim, resnično ljubim, kot nisem še nikogar in ki ga verjetno tudi ne bom. Za vedno tvoja Tina Tina i i Približujemo se dnevu zaljubljencev - Valentinovemu. i bodite vabljeni, in svoje ljubezenske želje, pozdrave, Vsi srednješolci in tokrat izjemoma tudi osnovnošolci, /f| , XJ sporočila za vaše najdražje, zasimpatije, prijatelje.. pošljite Jg| na naš že vesoljno znani naslov: Zasavc, Cesta 20. julija 2e. \_j 61410 Zagorje ob Savi, in mi bomo vso vašo pošto objavili. Torej, pisala v roke in pišite! Saša Krst pri Savici (odlomek) Šest mescev moči tla krvava reka, Slovenec že mori Slovenca, brata -kako strašna slepota je človeka! Ko niso meč, sekira in lopata jih mogle, lakota nepremagljiva preti odpreti grada trdne vrata. Dalj Črtomer jim reve ne zakriva, besede te tovaršem reče zbranim. "Ne meč, pregnala bo nas sreča kriva." Le malo vam jedila, bratje! hranim, branili smo se dolgo brez podpore, kdor hoče se predati, mu ne branim,... Dr. F. Prešeren Iružila iU). Matic Baltazar Mladim Zasavcem km ,/al» sc učilt Ijici Rnsviti A eku n zanje lepo /iihviiljtijcimi. Nič dtihr»i,.»,5,pu<1al>ljaiye pa pridejo na vrshtv nasledkih številkah. a,:=tr22£?rSC£T™ IzVazmtoega glasila trboveljskih petošoleev objavljamo Se tisuiosmerko, ki vas J,o zabavata kar precej časa. Upajmo, da tornem prazniku. Zadnjič smo predlagati nihrike, lahko pa oblikujete skupine, ki bodo sestavile vsaka svoj časopis - po interesih. Kili M naredili športno številko, drugi modno, tretji ugankarsko.... Čeprav bi vseboval le dve ali celo samo eno samo 4-- , Dogodek iz otroških let Ko sem bila majhna, me je čuvala stara mama. Nekega dopoldneva so me peljali v Gore. Ko smo se vračali, se jim ni dalo iti peš. Šli smo na avtobus. Na avtobusu je neka ženica rekla, naj me dajo v njeno naročje. Ko smo prispeli, sta stara mama in teta odšli iz avtobusa. Ženica, ki nte je držala, je vpila: "Kaj pa otrok?" Stara mama in teta bi me kmalu pustile v avtobusu. To sta pripovedovali stara mama in teta. Natalija Landero, 6.a, Dol Slikanje po steni Takoj, ko sem začela racati, sem si z velikim zanimanjem ogledovala tapete na steni. Prav gotovo mi je bil vzore zelo všeč, ker sem tedaj, ko me ni nihče videl, zlezla v kot in pridno risala pa steni. Sestrini flomastri so se kar kopičili v kotu in stena je postajala čedalje bolj umetniška. Če so me spraševali, kdo je slikal po steni, sem v svojem jeziku ponavljala: "Ni pišu, ni pišu." N^jroč sta me mami in oči zalotila in me ujela s fotoaparatom. Še danes imam tisto fotografijo in moram reči, da sem bila prav smešna, ko sem sedela na tleh in v roki skrivala flomaster. Bilasem res pravi umetnik. Maruša Hafner, 6.a, Dol V Tunisu Ko smo prispeli v Tunis, sem mislil, da sem v puščavi. Tukaj smo si poiskali sobo. Mislil sem, da bomo imeli sobo v hotelu. Pa smo jo dobili v neki leseni baraki. Spali smo na tleh, jedli smo na mizi, kopali pa smo se v morju. Ko sem odšel na plažo, mi je kar sapo vzelo od lepote. Plaža peščena, morje svetlo zeleno, senčniki iz bananinih listov in ko sem jahal kamelo, sem mislil, da sedim v kavču. Kako dober sladoled so imeli! Delili so ga kar zastonj. Teh počitnic ne bom pozabil celo živijanje. Sebastjan Lovrec, 6.b, Dol Novoletni nastop 21. decembra smo imeli ob 17. tiri nastop. Nastopali smo za bivše učence naše šole in ostale člane društva za duševno prizadete. Pripravili smo štiri pesmice, tri deklamacije in eno plesno točko. Ta ples nas je naučila tov. Natalija Čekada. Dejan Pucelj je bil škrat. Pri tem nastopu so bili tudi čudeži. V eni vreči smo imeli obleko za ples, ko smo se oblačile, sta bili v vrečki tudi dve trenirki za Dejana in Danijela. Ko je tov. Rosvita iskala trenirki, ju ni bilo nikjer. Kot da so se pogreznile v zemljo. Potem, ko je bilo kenec nastopa, smo se dekleta preoblekla. Vse smo se slekle in šle malicat. Ko pa je tov. Rosvita štela bodije in minice, je en bodi in ena mi mi ca manjkala. To dvoje je spravila moja sošolka in ni hotela povedati. Po končanem nastopu smo šli domov. Potem je prišel še dedek Mraz in razdelil darila. Bilo je zelo lepo. Sonja Parčulija, 8. razred Kako sem pričakal novo leto Novo leto sem pričakal doma. Pripravili smo se tako, da smo spekli peciva in pospravljali stanovanje. Gledali smo televizijo. Bedel sem so treh zjutraj. Imeli smo obisk. Prišel je stric Stanko. Vsi smo plesali, se veselili in ob polnoči smo si voščili Srečno in zdravo novo leto. Matjaž Kapelah, 6. razred Prvi zimski športni dan Imeli smo prvi zimski športni dan. Zbrati smo se morali na šolskem dvorišču. Odšli smo vPrapretno, kjer smo si utrdili progo, po kateri smo se veselo spuščali s sanmi. Z nami so bile štiri učiteljice: Maja, Sabina, Angela in Rosvita. Jaz, Edina in učiteljica Maja anto se spustile čez hrib. Bilo je lepo. Drugi učenci so se sankali in drsali. Sanja, Zoran in Dejan so naribali učiteljico Majo. Bila je čisto mokra. Ob 10. uri smo pojedli šolsko malico in takoj zatem zopet nadaljevali s sankanjem in igrami na snegu. Fantje so nas naribali in metali kepe na nas. Dejanje naredil kita, bilje zelo lep. Ker nas je nekater zeblo, smo šli na sprehod v Prapretno. Učiteljica Maja je ostala z drugimi učenci. Ko smo se vrnili, smo se spet zbrali in počasi odšli nazaj v šolo. Prvi zimski športni dan mi je bil zelo všeč. Alma Bečič, 6. razred Počitnice Med počitnicami sem bil veliko zunaj. Bil sem tudi pri teti Majdi, kjer sem gledal risanke. Včasih sem se igral v gozdu z avtomobilčki. Šel sem z mojo mamo na vikend k psu Agotu. Agoje moj najboljši prijatelj. Dejan Pucelj, 4. razred Rešitev osmosnierke: BELEŽKA, PERO, ŠPORTNI DAN, CVEK, PRAKSA, ŠPRICANJE, DELOVNI ZVEZEK, PUŠČICA, TABLA, KEMIČNI SVINČNIK, RADIRKA, TELOVADNICA, KNJIGE, RAVNILO, TURNUS, KON-TROLKA, RAZRED, UČENCI, KOTOM ER, REDOVALNICA, UČITELJ, KREDA, ŠESTILO, URNIK, KROŽEK, ŠILČEK, URA, MALICA, ŠOLA, . ZBORNICA, NALOGA, ŠOLNIK, ZVEZKI, ODMOR, ŠOLSKI ZVONEC. > K P L E Z E V Z 1 N V A L E D L 1 1 $ P R 1 C A N J E 0 E M Š S N i 1 L Č E K 1 R A G D A E u L č L V E K E E C 1 E Š L S N 0 A N N K T D 1 J R A 0 1 T R $ G E 1 1 0 N N Z E C L C 1 U A 0 i i V D K A C M 1 S A 1 T R L u A A S R D p 0 N K K 0 B U A i V K R 1 1 u T R 1 1 A L E H 0 U E A 1 N $ 0 0 Z 0 S D 1 1 R P Ž D K T č K B V R K C E M E E D 1 Z R 1 1 Z 0 T A T 1 R V Ž R R E 0 c G M M N R K 0 L K A K K V P A D C E 0 P A L B A T R A Z $ 0 L A C K mm: ©fmiimsjM tmmlf w Namizno teniški kluh I rlmvljv prireja žc 5. p: i k-jm r! I i v rvkm.nJm- fiadonnZ.yntailli-S°. S Hlvalum Zupančeva je v dt atnaličnem zaključku Vrstni icd; moški: 1, B.Urbanc (Triglav) Galjaničem v Hnalu odprtega prvenstva vendarle uspela prehiteti članico Gradisa 19481974 + 974), 2. Benedik (IskiaŠtevci) Trbovelj, kigajc spremljajo veliko število Norika za en, klubsko kolegico, legendarno 1934 (982 + 952), 3. Steržaj 1902 (953 + gledalcev, na mijtcpsi možni način Kardinarjevo pa/a dva keglja, 949), 4. Kirbiš(obaKonstruktor) 1888(914 iiredstatin:, kakoEilllli: WW: 1^1111^1iS86 i MrsAssmm mimimim z i||' lEBiiilht predtekmovanju / 982keglji postavil e&n L.pttjtto. PmdM.vnik, nemškega Ftohol/a Bo večina finalnih nastopi | „ „ , I _ vrhunska. Najboljša rezultata zadnjega 9„ Uroš Stoklas pa K). Po tekmo. . Triglava Boris Uibane f974 kegljev), k) je kegljaške zveze Slovenije skupaj s Harrvjera 445). 3, Kardinal (Mholcks) 869 (445 ;g|||l!:iils#iEiili!E|||!lS!ll!lll*iiiii!!i!ii!iiilSi:!!ll:iEi!!l|||!!li!!!!!!||:|||||||||||!||i|::|! uspešnejši od Benedika in postat Benedik in Darko Bizjak, kegljaču, ki si kruh 437)^5.Peiak(Mlroteks) 850(432 t 418).6. .zmagovalec v moški konkurenci. Pit služila v Nemčiji- Burja(Rtidar)848(423 + 425),7.DiLomido ženskah jc 5. izkvafifikacij Tončka Ui bane Poleg nastopajočih (v predtekmovanju kar f Adria Conveat) + 378), 8. (GiadtoNoiik) s445kegljj izzvala vodilni 285kegljačev in kegljavk) si pohvalo zasluži Koštomaj (Miroteks) 424 (424 + 0). ptedsiavnici celjskega kluba Mam> (udi pritedilelj, kegljaški klub Dadas Rudar, Zupanc in Maitko Kardinar,ki sta dosegli................................... " ............. kije tekmovanje pripj;o,| v slogu finalistov, _____________________________ * j: :j :i : j:j:: Sašo Fabjan 412:393, Lopan - Rozina 414:376, Burja - Čadež 380:412, Podlesnik -Urbanc 407:408. Le malo je manjkalo in Trboveljčanke (najboljša tokrat Suzana Sobočan) bi premagale tudi vodilno ekipo v prvi ligi ter zmagovalke evropskega pokala. Domačinke so po nastopu dveh parov celo vodile s 3:1 in imele naskok 31 kegljev. To pa je pomenilo, da lahko obe najboljši trboveljski kegljavki v preostali dvojici izgubijo, za končno zmago pa bi morale ohraniti ekipno prednost.Nina Podlesnik je z reprezentantko Urbančevo nesrečno izgubila le za en kegelj, žal pa je nekoliko "zatajila" Saša Burja, ki je kar za 32 "klinov" izgubila s Čadeževo. Kljub minimalnemu porazu velja edini zasavski ženski prvoligaški ekipi čestitati, saj so varovanke IrenerjaRudijaMlakarja še enkrat dokazale, da so povsem zasluženo na visokem, tretjem mestu lestvice. S.F. Prepričljiva zmaga Dadas Rudar - Gradis Norik 7:1 (5349:5125) Gantar - Pintarič 872:869, Izgoršek -Blaha 855:884, Mažgon - Maravič 886:860, Goljuf - Ivačič 877:870, Hribar - Podreberšek 927:841, Stoklas - Eržen 932:801. Trboveljski kegljači so lažje od pričakovanj ugnali goste iz glavnega mesta in dosegli pomembni točki, s katerima so ostali na 7. mestu prvoligaške razpredelnice. Poraz je z najboljšim Ljubljančanom Blaho doživel le Zvone Izgoršek, vsi ostali pa so uspeli zmagati. Najboljši izid je znova prispeval Uroš Stoklas, v "klub 900" pa seje vpisal tudi Bogdan Hribar, ki po kriznem obdobju kot vse kaže zopet prihaja v pravo formo. S.F. Alpinistične novice Trbovlje - V soboto in nedeljo, 7. in 8. januarja so trije člani AO PD Trbovlje Sebastajan Jančič, Tom Froebe in Silvo Oberčkai opravili zimski pristop na Triglav. Eden od treh se je sam povzpel na vrh, dva pa sta opravila pristop na Mali Trigalav. Takrat je na območju Triglava pihal močan veter, ki je precej spihal skale. Prav tako je bila temperatura zelo nizka -18 stopinj celzija prenočitev v planinskem domu pa soj im omogočili vremenarji. Sebastjan Jančič je v zahodnem delu Viševnika (2050 m) plezal 22. januarja. Preplezal je osrednjo grapo, razmere v steni so bile izredno slabe, saj seje sneg udiral do pasu. V južnem pobočju Viševnika pa se je proti vrhu v podobnih razmerah vzpenjal Tom Froebe. T.L. KEGLJANJE Medregijska liga: Konstruktor II - Dadas Rudar II 2:6 (4753 :4836), Rudnik Hrastnik - Krilato kolo Maribor 3:5 (4710:4765) Trim liga Zagorje: Piramida 1185, ŠD Invalid 1174, Avto-motor 1171, Amaterji 1163, ETI EE 1136. Skupni vrstni red: Avtomotor 6110, Piramida 6097, Medijske toplice 5926, ETI EE 5863, TE - VE Varnost 5840. KOŠARKA Člani: GD Hrastnik - Kungota 129:44 (49:28). Končni vrstni red: 1. Rudar, 2. BP 93, 3. GD Hrastnik. Kadeti: Rudar -Slivnica 132:55 (54: 26). Zasavska liga - st. dečki: OŠ Trbovlje -OŠ Litija 67:21 (29 : 12), OH HR Hrastnik - OŠ Trbovlje 35:50 (21:21). M Promet Hrastnik - 25. januarja ob 20.45 uri je voznik K.R. vozil v vinjenem stanju in oplazil nasproti vozeč avto last G.D. in odpeljal naprej. Na Brnici pa je čelno trčil v vozilo, ki ga je nasproti pravilno pripeljal voznik K.M. K.R. je povzročil precejšnjo materialno škodo, svoje početje pa bo zagovarjal pri sodniku za prekrške. Kradejo kot srake pred železniško postajo sunil avtoradio. Policisti o njem še poizvedujejo. Vandalizem Trbovlje - K.G. je neznanec v noči na 28. januar z ostrim predmetom poškodoval lak na osebnem vozilu Lada. Objestnež je svoje "sledi" pustil po celem vozilu, tako daje potreben kom-pletnegabarvanja. Storilec se naj pazi upravičeno besnega lastnika. Trbovlje - K.Z. je obvestila policiste, da ji je neznanec v noči na 27. januar na Trgu svobode vlomil v osebni avto in odnesel 10 avdio kaset. Prijatelja glasbe še iščejo. Hrastnik - G.B. je neznanec v isti noči iz fička parkiranega Hrastnik - Neznani objestnež .je 28. januarja zvečer lastniku fiata 132, S.S., le tega zakuril. S.S. je vozilo zapustil ob cesti proti naselju Draga, z namenom da ga razstavi. Neznanca je to očitno hudo motilo in je vozilo zažgal - uničil. Aufbiks JT Občankaiz Hraš tnikaje 26. januarja obvestila policiste, ™ da je K.R. nabunkal G.B. Policisti so primer malce raziskali in ugotovili, da se je G.B. pred Jack barom na Dolu pretepal z Z.B. Oba bosta imela opravek pri sodniku za prekrške. JT Natakarica iz bifeja Društva upokojencev je 27. w januarja na pomoč poklicala policiste, saj je v lokalu razgrajal U.K. Očitno imajo v bifeju preveč kozarcev, saj jih je omenjeni "pridno" razbijal. Račun bo poravnal pri sodniku za prekrške. jk Veselo je bilo tudi 29. januarja pred Mesečino, kjer so W nudili zobozdravstvene usluge. Redarji - zobarji so namesto plačane vstopnine ruvali zobe. V roke jim je prišel tudi P.B., ki ni hotel plačati vstopnine; za kazen so mu izbili zob. Če imate torej probleme z zobmi in se vam zdijo zobozdravniki predragi - rešitev je tu. JT Zagorskim policistom jc 28. januarja v ranih urah ™ "na uho prišel" pretep pred Mer Lijem, kjer sta si menda v lase skočila O.A. in R.S. Eden od pretepačev je iskal celo zdravstveno pomoč, ki je na srečo le čez cesto. Ukrepali bodo zoper oba pretepača in lastnika lokala, ki o pretepu ni obvestil policije. ............--...— — Streljal na znake Litija - Občan Litije je v nedeljo obvestil policijo, da je okrog 4. ure zjutraj slišal več rafalnih strelov iz smeri mostu čez Savo. Policisti so po ogledu ugotovili, da je v bližnjem prevrtanem znaku 6 lukenj. Našli so še 7 praznih tulcev kalibra 7.62 mm. Trikrat prestreljeni stop znak so opazili tudi pri mostu v Zagorju, pri odcepu za Polšnik, vendar manjšega kalibra. Omahnil v jarek Trbovlje - Policijska patrola je 28. januarja popoldne v obc-estnemjarku v Praprečah opazila starejšega občana. 84 - letnemu F.K. je na poledenali cesti spodrsnilo in je padel. Na srečo se ni huje poškodoval. Odpeljali so ga v bolnico na pregled. Delovna nezgoda Hrastnik - V Jami Hrastnik se je 27. januarja ob 22.30 uri med delom hudo ponesrečil rudar H. J. Na čelu rova seje odkrušil večji kos materiala, ki je padel H. J. na hrbet in nato na nogo. Ponesrečenca so odpeljali v bolnico. Darovanje krvi, s katero lahko rešimo nekaj življenj, je resnično humanitarno ravnanje vsakega posameznika, ki se udeleži krvodajalske akcije. V petek, 27. in soboto 28. januarja je bila v prostorih Elektrotehnične in gostinske šole v Zagorju krvodajalska akcija. Šolske klopi so zamenjala ležišča, epruvete, igle in steklenice z darovano krvjo. V steklenicah, ki so se počasi polnile, seje nabirala kri, ki bo rešila marsikatero življenje. V petek smo si ogledali potek krvodajalske akcije in smo se o tem pogovorili z gospo Barbko Rebolj,sekretarko območne organizacije Rdečega križa Zagorje, z gospodomjanezom Drnovškom, ki je tokrat daroval kri že šestintridesetič in z dr. Melanijo Vuksan, vodjo terenske ekipe Zavoda republike Slovenije za transfuzijo krvi, ki je specialistka za transfuziologijo. Prav v Zagorju sejepričelo s solidarnostnim darovanjem krvi. Prvakrvodajalska akcija je bila leta 1953, ko so kri darovali zagorski rudarji. Darovali so jo prostovoljno in anonimno. Vse od takrat imamo v Zagorju redne letne krvodajalske akcije. Vsako leto se krvodajalske akcije udeleži preko 470 darovalcev krvi. Janez Drnovšek je v petek daroval kri že šestintridesetič. Predkratkimpajeprejel tudi priznanje za 35 krat darovano kri. Prvič sem se odločil za darovanje krvi leta 1962 iz humanitarnih razlogov, je dejal v pogovoru Janez Drnovšek, potem pa sem postal reden krvodajalec. Kri bom daroval še naprej, vse dokler bom zdrav. Pri darovanju krvi mi nikoli ni bilo slabo. Ljudi je včasih strah darovanja, ker se bojijo igle in vonjapo razkužilih.Toda veliko ljudi je bolnih in potrebujejo pomoč, čenebibilo krvodajalcev, jim ne bi mogli pomagati. Sam krvi nikoli ni prejel. Zdravnikom zaupa in meni, da se ne more okužiti s kakšno boleznijo med darovanjem krvi, ker jeposkrbljeno za varnost in je za vsakega darovalca nova igla. Pripetijo se prometne in druge nesreče, ko so ljudje potrebni darovane krvi in zato jepomembno.dasmo solidarni eden do drugega. Vseeno je, kdo prejme tvojo kri, pomembno je, da lahko z njo rešijo življenje, je dejal Janez Drnovšek. Za mnenje o samem poteku krvodajalske akcije smo povprašali tudi dr. Melanijo Vuksan, vodjo terenske ekipe Zavoda republike Slovenije za transfuzije krvi Ljubljana, specialistko transfuziologinjo. Melanija Vuksan je pohvalila dobro organizacijo krvodajalske akcije s strani Rdečega križa Zagorje in se obenem zahvalila Elektrotehnični in gostinski srednji šoli, ki so jim odstopili prostore za izvedbo krvodajalske ^ akcije. •j§ Kopridedarovalec k njim, ga najprej vpišejo v sprejemni pisarni, potem pošljemo njegovo kri v laboratorij na pregled. Darovalec se pogovori tudi z zdravnikom, saj morajo poskrbeti za to, daje kri, ki jo darujejo krvodajalci zdrava, pomembno je tudi, če darovalec jemlje zdravila, če je imel kakšne težje operacije in podobno. Moški lahko darujejo kri vsake tri mesece in sicer od 18. do 65. leta starosti. Ženske pa lahko darujejo kri vsake štiri mesece do 60. leta starosti. Kri, ki jo daruje krvodajalec, uporabimo za več pacientov, je dejala dr. Melanija Vuksan in jo tako bolje izkoristimo, saj je včasih ena doza zadostovala le za enega samegapacienta. Gospa Barbka Rebolj je sekretarka območneorganizacijeRdečegakriža Zagorje že deseto leto. Pogovarjali sva se tudi o delu Rdečega križa nasploh. Poleg krvodajalskih akcij na Rdečem križu organizirajo zbiralne akcije oblačil, obutve in starega pohištva, tečaj prve pomoči, prventivna zdravstvena dejavnost po šolah, skrb za begunce in slovenske socialno ogrožene družine. Barbka Rebolj meni, da bi ljudje morali bolj poznati dejavnosti, kijih opravlja Rdeči križ. Zadnja akcijaRK paje zbiranje certifikate v občanov. Z zbranimi certifikati upajo, da bodo lahko spremenili črne številke socialno ogroženih družin, brezposelnih in brezdomcev v Sloveniji. Delo, ki ga opravlja BarbkaRebolj, verjetno ne bi mogel opravljati vsak, saj je potrebno marsikdaj žrtvovati tudi svoj prosti čas. Včasih se zgodi, da kdo strese svojo jezo in je nezadovoljen, ker ne dobi dovolj od Rdečega križa in tudi to morajo sprejeti in delati naprej. Ljudje, ki darujejo kri in s tem dajo delček sebe, da bi rešili življenje drugim ljudem, so resnično lj u dje odprtega srca, j e dej ala B arbka Rebolj. Kri je najbolj dragocena tekočina, ki je ne more nadomestiti prav nobena druga tekočina.Upam, da se večina ljudi zaveda velikega pomena darovanja krvi. Nikoli ne veš, kdaj boš sam potreboval pomoč in boš deležen krvi, ki jo je nekdo daroval. Če si sam kdaj pomagal sočloveku, potem kri tudi sam lažje sprejmeš, je v razgovoru dejala Barbka Rebolj. BarbraRenčof Živimo v prelomnem obdobju, ko se veliko ljudi med nami sprašuje o sebi in išče pot do tega, kako živeti bolje, brez stresov in napetosti, ki nas spremljajo vsak dan in nam otežujejo življenje. Kako ugajati ljudem okoli sebe, kako biti uspešen, boljši? Kako biti bolj ustvarjalen in uspešen v šoli? Vedno se nam nekam mudi. V naglici hodimo, govorimo in se prehranjujemo. Posledice takšnega življenja pa so stres, nespečnost, utrujenost in razdražljivost. V Centru za duhovno kulturo v Ljubljani pravijo, da lahko najdemo odgovore na vsa ta vprašanja v meditaciji, kjer se srečamo sami s seboj in se sprostimo. Prihodnji teden se bo v Trbovljah pričel tečaj Globinske meditacije in odločili smo se, da povabimo na pogovor gospoda Primoža Škoberneta, ki bo vodil tečaj Globinske meditacije. Več let že v Ljubljani deluje Center za duhovno kulturo. Tokrat drugič organizirate tečaj Globinske meditacije tudi pri nas v Zasavju. Predstavite nam na kratko Center za duhovno kulturo in vaše programe. Center za duhovno kulturo smo ustanovili leta 1989. Kmalu bo dobil novo ime, in sicer Zavod za izobraževanje, vzgojo, razvoj in kulturo. Izvajamo več tečajev, tudi iz duhovne kulture. Gre za razvijanje notranjih potencialov in osebnih sposobnosti, ki omogočajo človeku, da lažje zaživi. Vse izhaja iz duhovnega jedra v nas samih in presega našo običajno identiteto in predstavo, ki jo ima vsak o samemu sebi. S prebujanjem teh razsežnosti v sebi lahko zaživimo drugače, bolj stabilno, bolj ustvarjalno in z večjim posluhom zase in za ljudi okoli sebe. Program Globinske meditacije je namenjen najširšemu krogu ljudi, imamo pa tudi specializiran program Duhovne univerze, ki je namenjen tistim, ki si želijo več znanja o duhovnosti. Ta šola traja več let. V Trbovljah se bo 6. februarja pričel tečaj GAMA. Kakšen je pomen te meditacije? Ljudje živimo zelo stresno življenje, spremljajo nas stalne napetosti in naš živčni sistem se prične na to odzivati. Imamo lahko resnične ali pa samo navidezne napetosti. Odzivati se prične tudi naša zavest. Zaradi tega je pomembno, da sprostimo to živčno napetost v sebi in to lahko naredimo z Globinsko meditacijo GAMA. Kaj je Globinska meditacija? Pri Globinski meditaciji gre za globinsko, spontano sprostitev. S pravim postopkom se lahko globoko sprostimo in v tej sprostitvi se pričnejo razkrajati stresi in napetosti. Naslednji korak je, da se človek začne usrediščati in dobi globji občutek za samega sebe. Gre za usrediščanje v svojem duhovnem jedru. To jedro v človeku je nekaj višjega, ni niti fizično niti čustveno telo... Je to potem duša v človeku? Lahko bi rekli temu tudi duša, toda mi se na Centru za duhovno kulturo temu izrazu raje izogibamo, saj v pogovornem jeziku velikokrat uporabljamo izraz duša, duševnost in čustvo. Vse tisto, kar je za telesom, kar ti pravijo čustva. Večkrat uporabimo izraz moja duša je prizadeta, moji občutki so prizadeti in zato se raje izogibamo temu izrazu. Poleg tega pomeni izraz duša v krščanstvu padlo bitje, kije grešno in je zato padlo za kazen iz raja. Toda naše duhovno jedro ni grešno. Kako pa je z grehi, kijih naredimo in sijih potem očitamo? Ljudje si velikokrat kaj očitamo, ko ne delujemo tako, kot nam predpisujejo določena verska pravila. V kriznih situacijah se moramo toliko poglobiti vase, da odkrijemo svojo osebno notranjo moč. TakšnametodajeGAM A. Na stvari lahko potem pogledamo drugače, vidimo probleme takšne kot so in se ne obremenjujemo po nepotrebnem. Toda skoraj vse religije uporabljajo izraz greha in grešnosti. Seveda in s tem nas velikokrat držijo v suženjstvu. Religije učijo, kako naj ljudje kontrolirajo sami sebe, če pa naredijo karkoli drugače, kot jim predpisujejo religiozna pravila in ni v skladu z zunanjimi avtoritetami, pa se ljudje sami kaznujejo in naredijo razne pokore. Sami sebe danes ljudje kaznujemo s tem, da si neprestano nekaj očitamo. Kakšen je program tečaja GAMA meditacije, ki ga organizirate v Trbovljah? Tečaj je osemdnevni in je razdeljen čez dva ah tri tedne. Tečaje imamo po vsej Sloveniji. Najpogosteje se ljudje odločijo za tečaj po priporočilu prijateljev ali znancev, ki so sami opravili tečaj. Prvi dan imamo uvodno predavanje in je prost vstop. Na predavanju lahko slušatelji dobijo osnovne informacije o poteku tečaja in se odločijo, če bodo nadaljevali tečaj. V prvem delu se tečajniki naučijo globinske sprostitve, kako se doseže notranji mir. Tega lahko dosežemo s pozornostjo, brez kakršnihkoli pripomočkov. Notranji mir lahko doseže vsak človek. V drugem delu se tečajniki naučijo, kako prebuditi svoje notranje jedro, svojo notranjo identiteto. Na tečaju se dobi vse potrebno znanje, da lahko ljudje potem samostojno meditirajo doma. Organiziramo pa tudi občasne skupne meditacije, ki se jih lahko udeležijo. Na tečaju ljudje izvedo vse o tem, kako se prečiščuje živčni sistem, kaj vse se dogaja s človekom med meditacijo. Kasneje lahko nadaljujejo s tečajem šole stabilnega življenja, ig v kateri se seznamimo s svojimi § notranjimi mehanizmi, kaj v nas $ nampovzročaproblemeinpogosto | ti naši neustrezni odzivi počasi i° ugasnejo. Probleme namreč povzročajo naši odzivi na zunanje dogajanje. Odkrijemo lahko vzroke za svoje neprimerne odzive na svet okoli sebe. Vseh neprimernih odzivov smo se naučili skozi življenje. Izkušnje iz otroštva prenesemo naprej v svoje življenje in to so vzroki naših frustracij. Kakšni so rezultati vaših tečajev? Rezultati se razlikujejo pri vsakem posamezniku. Najpogosteje izginejo problemi, ki imajo psihosomatski vzrok. Ljudjem se spremeni življenje, izboljšajo se odnosi v družini, normalizira se krvni pritisk, izginejo glavoboli in migrene, poveča se sposobnost koncentracije pri učencih in študentih. Rezultati so različni pri vsakem posamezniku glede na to, kakšne probleme ima. Stres je kot slaba telefonska linija. Ne slišimo, tun kaj nam govori človek na drugi strani in tudi sami zato kričimo, da bi nas sogovornik slišal. Ozračje ustvarja stalni šum. Če je tega šuma manj, smo sami bolj mirni, govorimo umirjeno in slišimo svoje sogovornike, kaj nam govorijo. Nikjer pa ne omenjate Boga. Zakaj ga izpuščate? Na naše tečaje prihajajo ljudje iz svoje notranje potrebe po iskanju tistega, kar zadovoljuje človeka, iščejo srečo in zadovoljstvo, ki prihaja iz notranjosti. Različni ljudje iščejo na različne načine in so različnih religij. Vsakdo lahko obdrži svojo vero in jo včasih tudi poglobi, ko se zave svojega notranjega jedra. Veliko ljudi se danes sprašuje o smislu življenja in se ukvarjajo z duhovnostjo. Zakaj? Po eni strani gre zagotovo za modo, saj seje zelo modno ukvaijati z duhovnostjo. Obenem pa smo trenutno v prelomnem obdobju, ko smo se počasi otresli socializma in iščemo drugje. Materialistična civilizacija je povzročila, da so se ljudje pričeli obračati navznoter in iščejo tisto, kar je v njih samih. Gre za rojevanje nove miselnosti. V Zasavju jc veliko kriminala, stopnja samomorilnosti je zelo visoka, veliko je alkoholizma. Kje vidite vzroke za vse to? Zasavje je zelo onesnaženo in narava je precej uničena. To ustvarja moreče vzdušje v m Primož Škoberne ljudeh in posledice so kriminal, samomori in drugo. Človek namreč mora biti povezan z naravo in s svojo notranjo identiteto. Tako lahko odkrijemo ravnovesje v sebi, ki ga vsi iščemo. S kolegom Tomažem Flajse m ste izdali knjigo Učbenik stabilnega življenja. Kako bi predstavili knjigo? Knjiga je nastala ob izkušnjah na tečajih. Skupaj s kolegom Tomažem sva napisala Učbenik stabilnega življenja in v njem povzela izkušnje in svoje misli. Knjiga je zgrajena na pogledu na človeka z duhovnega in duševnega stališča. Ima tri dele in glavna sta prva dva. Prvi del nosi naslov Pogovori ob izklopljenem televizorju. Gre za namišljeno situacijo družinskih pogovorov o problemih, njihovega reševanj a in razna spo znanj a, do katerih pridej o. Sestavila sva tudi vaje za izboljšanje koncentracije, sprostitvene vaje in vaje za osebno spreminjanje. Drugi del je slovarski in vsako geslo je razšiijeno razloženo in vsebinsko razdeljeno. Razloženi so pojmi o človeku, njegovem duhovnem jazu, o oceanu življena, ki vse nas prežema in nas napaja z notranjo energijo. Piševa o tem, kaj je notranji jaz, tok zavesti in drugo. Če se vprašate, kdo sem jaz, kako se glasi odgovor? Na to vprašanje je zelo težko odgovoriti. Gre za iskanje globjega notranjega miru, iskanje svoje notranje identitete. Prepoznati moramo svoje osebno duhovno jedro in to smo mi. BarbraRenčof s® vls itfljjtujfs, Barve, ki nas obkrožajo imajo velik vpliv na naše počutje. V sobi, kije opremljena z rjavim pohištvom imamo občutek toplote in nas bo kasneje zeblo, kot v sobi, kjer je pohištvo modre barve. Podobno vplivajo na nas tudi barve hrane. Hrana, kije rdeče barve, nam daje občutek, da je sladka. Ob rumeni barvi pomislimo na limono in nas zaščemi pod ušesi. Barve hrane so pomembne tudi za energetske centre v našem telesu. Sedem barv vpliva na naše energetske centre ali čakre: rdeča, oranžna, rumena, zelena, modra, vijolična in temno vijolična. Vse ljudi včasih tarejo bolezni, te pa so posledica poškodovanih energetskih centrov. Vsaka izmed čaker skrbi za delovanje dela našega telesa. Tistim, ki mogoče dvomite v delovanje organizma glede na barve, pa naslednji primer. Tudi psihologi že ugotavljajo, kako barve vplivajo na počutje ljudi. Če imamo probleme z učenjem in koncentracijo, je pomembno, da si prostor, kjer se učimo, vsaj deloma pobarvamo z rumeno barvo. Podobno lahko to prenesemo tudi na hrano. Hrana rumene barve so limone, rumena paprika, rumena jabolka, koruza, suho grozdje, krompir, ananas, soja, banane in grenivke. Blokada na rumeni čakri (pleksus Solaris) nam na primer povzroča probleme.z želodcem, črevesjem in žolčnikom, prebava in presnova sta neurejeni. Ljudje s temi problemi, bi morali uživati hrano rumene barve. Modra je barva grlenega centra in urej a žlezo ščitnico ter vpliva na naš imunski sistem. Zelena je barva srčnega centra, ki skrbi za pravilno delovanje pljuč in srca. Podobno je z drugimi barvami in boleznimi. Današnji recept - Grah v sirovi omaki Za pripravo potrebujemo: 30 dag graha, žlico margarine, žlico moke, 5 dag sira, 2 žlici kisle smetane, sol in peteršilj. Grah skuhamo v slani vodi in odcedimo, vodo uporabimo za zalivanje sirove omake. Medtem naredimo sirovo omako, tako da na margarini prepražimo moko, zalijemo z grahovo vodo, dodamo sir, sol, peteršilj, nazadnje še kislo smetano in kuhan grah. Vse skupaj še nekoliko pokuhamo. Zraven lahko postrežemo krompirjev pire. Vsak dan si privoščite tudi vsaj eno jabolko, saj le ta zelo osvežujoče delujejo na naš organizem, uravnavajo prebavo in vsebujejo vrsto vitaminov, ki nam bodo pomagali preprečiti morebitne prehlade. Sicer pa tudi star slovenski pregovor pravi: "Eno jabolko na dan, odžene zdravnika stran." BarbraRenčof Tretji dan našega potovanja smo se napotili v Versailles. Tam je Ludvik XIV. - Sončni kralj dal postaviti čudovit dvorec. Skupaj s sanjsko lepimi vrtovi si ga niti slučajno ne morete ogledati v štirih urah, kolikor smo imeli na razpolago. Še posebej, če upoštevate, da takšnih vrst ni bilo niti v Rusiji. Nikoli. Četudi bi zastonj delili Vodko. Ampak mi nismo bili kar tako. Živalski nagoni so nam velevali, da se moramo prebiti do vhoda, pa naj stane, kar hoče. Ni lepo, priznam, ampak to je bil edini način, da smo si lahko vsaj nabrzino ogledali fascinantno notranjost dvorca, ki je napolnjen z neprecenljivimi umetninami. Žal mi je bilo le to, da smo se v Versaillesu znašli na Silvestrovo, saj zaradi mraza takrat velika večina vodometov na vrtu ne deluje. Po kulturnih naporih smo začeli razmišljati o veliko bolj zemeljskih zadevah. Od starega let^t seje menda ja treba posloviti, kot se spodobi in to se mora kot pribito storiti na Elyseeskih poljanah, če se takrat slučajno nahajaš v Parizu. Po nabavi trdih in tekočih pripomočkov in krajšem počitku smo se znašli na Champs Elysees. Nepregledna množica domačinov in turistov nas je že prehitela. Občutki so bili nepopisni. Ob polnoči je nešteto grl na ves glas vpilo Bonne Anne in poljubi so deževali kot ob tropskih nalivih... Ampak to je že druga zgodba. Zaradi prostorske stiske bom proti koncu bolj telegrafski. Peti dan bivanja v mestu svetlobe smo se oglasili v poslovni in nakupovalni četrti La Defemse ter v Louvru, kjer imajo za zatemnjenimi in neprebojnim steklom v okviru spravljeno Mona Lizo. Pred odhodom smo pogledali še, kaj je to "bateau Mouche" in dojeli, Velika krsta za velikega - malega moža. V domu invalidov je arhiviran Napoleon. da je to v bistvu ogled Pariza z ladjo po Seni. Naslednjič grem v Pariz s kamionom. Tekst in foto: Tomi Pucelj Takšnih atrakcij, kot je jama Markov Štangovc, je na področju Domžal, Moravč, Mengša in Zagorja (Osameli Kras mu rečejo strokovnjaki) veliko. 120 jih je registriranih, kar pomeni, da imajo svoje načrte, imena in so vpisane v jamskem katastru, ki obsega skupaj okrog 6500 (ja, toliko) slovenskih jam. V Markov Štangovc so se domačini spustili že v 60 - ih, 1968. leta je Marko Juvan ustanovil jamarski klub, ki pa ni zaživel. Razlogov za to je gotovo več, najpomembnejši pa je ta, da so bile tiste dni jame (v Zasavju) atraktivne le, če so obetale črno rudo. Časi se spreminjajo, zdaj bo Zagorje potrebovalo nekaj, kar bo nadomestilo premogovništvo. In kako je tisto soboto, 17. decembra, v Markov Štangovc zaneslo domžalsko Društvo za raziskovanje jam. Alojz Klančišar, komandir zagorske policijske postaje, je povedal, da je bil zaradi pogrešanih oseb organiziral akcijo, kije vključevala tudi preiskavo jam. Takrat j e navezal stike z domžalskimi jamarji. Pregledali so območje med Marelo in Jablano, si lahko mislite, skupaj kar šest še neraziskanihjam. Tako seje pričelo, Alojz Klančišar se najbrž strinja z Alešem Stražarjem, dajeraziskovatijamo podobno, kot biti zaljubljen. Veš, da je lepo, zato greš noter, čeprav nimaš pojma, kako globoka in razsežna je veličina. Pritegne te, navduši in želiš si, da bi lahko občutke ob tistih globoko skritih lepotah delil z vsemi. Prav zaradi tega si Alojz Klančišar prizadeva ustanoviti jamarsko društvo v Zagorju, širše raziskati Markov Štangovc in ga nekoč (če bo "občina" dala) razgrniti očem vseh željnih obiskovalcev. Za konec se v imenu svojega gostitelja in organizatorja Alojza Klančišarja zahvaljujem vodstvu občine Zagorje, KS Kisovec in občinskemu štabu civilne zaščite, ki so nam omogočili preživeti nepozabno izkušnjo ob spustu v 35 metrov globoko brezno, si napasti oči na misterioznih kapnikih in polni novih vtisov prilesti nazaj na površje. Ko bo jama odprta za vse obiskovalce, se bomo pa srečali. Jaz bom tista, ki se bo smehljaje sprehajala v njej in se 5 nostalgično predajala spominom, konec •si. i5 .i1 N c: Prijetno utrujeni in polni novih vtisov smo se za konec takole ovekovečili. Tatjana Polanc M 0 In, ko ga dočakajo, le ta prazen odpelje mimo. Seveda se ne dajo, napišejo pritožbo, katere vsebina se glasi: V petek, 20. januarja, smo želeli vstopiti na avtobus proti Zagorju na postaji pri Komunali v Trbovljah. Čeprav je bilo na postaji polno dijakov, je šofer avtobusa V.D. odpeljal mimo. To bi bilo razumljivo, če bi bil avtobus tako poln, da ne bi mogel več sprejemati potnikov, toda avtobus je bil popolnoma prazen! Tako jemoralacelotna skupina dijakov počakati na naslednji avtobus. Dijaki smo obiskali direktorja Integrala Zagorje gospoda Pavška v upanju, da nam bo pojasnil dejanje šoferja Integrala Zagorje in nam zagotovil, da se kaj takega ne bo ponovilo. (Kako strašna slepota človeka!). Gospod Pavšek nam je v zelo pokroviteljskem tonu razložil, da naj dijaki vstopajo in izstopajo le rta tisti postaji, ki je najbližja njihovi šoli (torej na postaji ob Občini Trbovlje), da se ne bi ponovilo, da bi prazen avtobus peljal kar mimo postaje. To se nam je zdelo le prehudo, saj na naši mesečni dijaški vozovnici lepo piše, da ta velja za relacijo od avtobusne postaje Zagorje do Komunale Trbovlje, zato bi radi gospoda Pavška še enkrat vprašali: 1. Na katerih postajah smemo vstopati in izstopati na relaciji AP Zagorje - Komurrala Trbovlje, če je na mesečni dijaški vozovnici označena zgoraj travedena relacija? 2. Zakaj so nam pred nekaj meseci ukinili veljavnost mesečnih dijaških vozovnic ob sobotah. Tudi te so za dijake "delavne", saj ta dan Mg lil ® na gimnaziji potekajo mnoge dejavnosti? 3. Zakaj ostane cena mesečnih dijaških vozovnic nespremenjena, če so vmes počitnice, kajti tako se dogaja, da se za enako ceno v celem mesecu peljemo le desetkrat? 4. Ah je šofer dolžan ustaviti na vseh avtobusnih postajah na relaciji AP Zagorje - Komunala Trbovlje? Za primerjavo in premislek prilagamo fotokopiji mesečne dijaške vozovnice Integrala Zagorje in Integrala Kum Trbovlje. Poglejte razliko prevoznih pogojev!? Dijaki in dijakinje Gimnazije Trbovlje iz Zagorja Ker bi iz fotokopije vozovnic težko razbrali vsebino, povzemamo pomembnejše odstavke prevoznih pogojev, najprej iz vozovnice, ki jo jeizdal Integral Kum: Delavska in šolska vozovnica velja vse dni v mesece, osnovnošolska pa velja za vse delavne dni. Na vozovnici, ki jo je izdal Integral Zagorje pa piše: Delavska mesečna in letna vozovnica veljata vse dni v mesecu. Srednj a in osnovna šola: mesečna in pogod bena vozovnica veljata ob dnevih šolskega pouka v šolskem letu. Prizadeti zagorski gimnazijci - vozači so podobno pismo poslali tudi Ministrstvu zaprometin zveze, zagorski občini, Integralu Ljubljana in Zagorje, Zvezi potrošnikov Zagorja ter uredništvu Dela. rojstnem dnevu zelimomami IDdriJI RflUDIKflR iz Spodnjih Izlah. še veliko zdravja, sreče in zadovoljstva v krogu družine. vrniči! Včasih je dovolj že trenutek, da smo srečni ... 1Želimo ti čim več takih TRBOVLJE Trg svobode 1 la, 61420 Trbovlje tel.: +386 601 26 333, 26 056 21 358, lai: +386 601 26 228 Presenetite svoje najbližnje s ČESTITKO ob rojstnem dnevu, obletnicah in drugih svečanih priložnostih. pokličite na uredništvo ZASAVCA 64 166, 64 250. mm: rj Uf [;Km I rAKLcLc IN «I ANUVAftJA V okolici Zagorja prodani zazidljivo parcelo z možnostjo zidave. Tel.: 62 -368 v večernih urah. Na Mlinšah na lepi sončni legi Trbovljah. Tel.: 21 - 549. Dvo sobno komfortno stanovanje v centm Trbovelj prodam. Tel.:061 -210 -801. r Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate leT ■ priloženo naročilnico in jo poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta I 20.julija2c, 61410 Zagorje ob Savi. Objavili bomo le male oglase (največ 20 | | besed)' kier bo napisan točen naslov pošiljatelja. Brezplačno objavljamo 1 le male oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. Omrežno skupino I ^^pišemo takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601. prodam zazidljivoparcelopovršine566 m2. Tel.: 62 - 377. V okolici Zagorja kupim parcelo do 1000 m2. Tel.: 62 - 339. Zidan vikend nad Trbovljami prodam ali zamenjam za stanovanje v AVTOMOBILI AUDI80 -S letnik 1989, rdeče barve prodam ali menjam za cenejši avto. Tel.: 64-891. Jugo 55 letnik 85, registriran do 30.8. prodam. Tel.: 64 - 391. reči Termoakumulacijsko peč, 2.5 KAV prodam za 140 DEM v sit. Tel.: 24 -420. Trajnožarečo. nemško, skoraj novo peč prodam za samo 100 DEM. Branko Hohkraut, Podkraj 92, Hrastnik. AIVHU Bikca sivca, starega 5 mesecev, 170 kg teže prodam. Tel.: 71 - 277 Kralj. Nemške bokserje mladiče, odličnega rodovnika, cepljeneprodam. Tel.: 27 - 147. 24. januatja se je našel v okolici gostilne Košenina sivi papagaj, ki govori. Lastnik naj pokliče na telefon 61-361 (zvečer). vrnvvUVM vrncMA Kombiniran voziček Peg prodam. Tel.: 21 - 105. Posteljico z jogijem in posteljnino prodam za 12.000 sit. Mojca Grošelj, C. oktoberske revolucije 8, Trbovlje. Voziček Marela, malo rabljen prodam. Tel.: 43 - 421. ualALv Smuči Elan -190 cm, malo rabljene prodam. Kupim polpancarje št. 38 in 42. Tel.: 43 -421. Omare zdvemaležiščemainpisalno mizo za otroško sobo prodam. Tel.: 63 -373. Sliko olje - platno ak. slikarja Kneza, nabožne vsebine, prodam. Tel.: 22 -659. Štiri usnjene črne stole, primerne za poslovni prostor prodam. Cena 200 DEM. Tel.: 64 - 250. Commodore skasetarjem 128/64 + 5 kaset + TV prodam za 340 DEM. Mojca Hohkraut, Log 28/a, Hrastnik. Zibro kamin turbo R 125 ugodno prodam. Tel.: 22 - 886. Kompletni gmšt s salonit kritino za objekt 6x5 m prodam. Tel.: 42-185 po 18. uri. Zastekljena okna, rabljena, 120x 170 cm ugodno prodam. Brezplačnopa oddam rabljen parket. Tel.: 61 - 007. Dve gumi za lado niva, zimski profil prodam. Jože Jan, Šuštarejeva 30, Trbovlje. CD kasetnik portable Panasonic RX - DS 25 prodam. Tel.: 61 -713dopoldne, 62 - 300 popoldne. PC Igrice prodam. Tel.: 22 - 596. Prtljažnik za Uno, pralni stroj in avtoradio ugodno prodam. Tel.: 27 -361. PC 386/DX 40 soundblastrom. Cena po dogovoru. Tel.: 0609 - 612 - 406. Inštruiram in prevajam v francoščinon (materinjezik). Ghislaine. Žabjek 5, Trbovlje. Inštruiram nemščino infrancoščino. Tel.: 73 - 719. Izpolnjevanje anket za angleško podjetje. Tel.: 73 - 738. Kvalificiranega kuharja z odsluženim vojaškim rokom redno zaposlimo. Tel.: 061 - 733 - 054. Redno zaposlimo dekle za strežbo. Tel.: 0609 - 612 - 406. Iščemo pogumne Slovenke za delo na vročem telefonu in snemanje kaset z erotično vsebino. OD do 4000 DEM. Možnost honorarne ali stalne zaposlitve. Tel.: 0601/ 81 - 206. TRBOVLJE AVTOLICARSTVO AVTO VLEKA Oto*. Roman Kržišnik Selo 65, Zagorje, Tel.: 0601/63 399 Nudimo vam hitre in kvalitetno opravljene storitve z uvoženimi materiali. Ličarska priprava suhi sistem in ličenje v peči. V času popravila popust pri Rent a car-ju: * osebna vozila * kombi za prevoz potnikov in blaga Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje Cesta 20.j uti ja 2c, 61410 Zagorje Telefon/fax: 0601 64 611; fax: 64 660 PROGRAMSKI PAKETI: Osebni dohodki, Glavna knjiga, Saldakonti, Materialno poslovanje, Osnovna sredstva, Obresti, Izpis virmanov, Fakturiranje, Skladiščno poslovanje, Obrtno poslovanje, Gostinsko poslovanje, ... RAČUNALNIŠKA OPREMA: Računalniki, tiskalniki, miške, scanerji, modemi, diskete, pokrivala, zašč. filtri, ... RAČUNALNIŠKI TEČAJI: DOS, VVORDSTAR, OUATRO PRO, VVINDOVVS, DBASE, PARADOX, ... SOFTVVARE OPREMA: MICROSOFT, BORLAND, NOVELL in LANTASTIC mreže, AUTOCAD! Prodaja slovenskih knjig za nekatere produkte! cc < o ZD tli GOSTINSKO_____________ _ PODJETJE RUDAR p.O. 31 trg revolucije 26 TRBOVLJE vas Gostinsko podjetje RUDAR vabi v svoje prenovljene lokale: * Hotel RUDAR * Pizzerija RUDAR bivše kegljišče v hotelu v kateri vam ponujamo raznovrstne pizze * Pivnica ZLATOROG KLUB * Bar FONTANA vsak dan ponujamo sveže pecivo * Slaščičarna ZANZIBAR * Slaščičarna KEKEC * Restavracija ZASAVC dnevna ponudba svežih jedi in specialitet * Gostilna KLEK dnevna ponudba svežih jedi in specialitet * Bistro 75 dnevna ponudba svežega peciva * Bife KOLODVOR * Bife ZASAVJE V vseh naših lokalih vam v mesecu FEBRUARJU ponujamo PIVO PO NIŽJIH CENAH !! VESELIMO SE VSAKEGA VAŠEGA OBISKA. POTRUDILI DA BOSTE Z NAMI ZADOVOLJNI IN DA BOSTE SE RADI V NASE LOKALE! SE BOMO. PRIHAJALI RADIO NAPRAVA ZA OJAČANJE TOKA AMER. KNJIŽEV- NIK (JOHN) NAMIG ALAKLOID V CIGA- ŠVEDSKO ŠPORTNO SREDIŠČE AMER. SMUKAČ (TOMMV) SESTAVIL DAMJAN KOVAČ 1000 KILOGRA- MOV PRIPADNIK IUROV IMETNIK TOVARNE PANONSKA REKA GARDNER KRIVDO ameriška IGRALKA 0'NEIL NAZORNA UPODO- BITEV GIBANJA PREVA- RANTKA STAN LAUREL HRV.V1R-TUOZ NA KLAVIRJU OZNANJE- VALEC PODZEMNI EVANGELIJA ŽUŽKOJED MEKEDON- SKIKRAU (336-323 P.N.Š.) EROSOV SPREMUE- AVSTRUSKA ALEKSANDER IPSI-LANTIS VALEČ KRON- BERGER JAMESA BONDA ČRNSKO LJUDSTVO IZ SKUPINE BANIU GESLO FRANCOSKIH REVOLUCIONARJEV VENEZUELSKA REKA V DELTI ORINOCA CERKVENI DOSTOJAN- STVENIK SLOVENSKI GLASBENI PEDAGOG DELNICE ZNAMENJE V ZODIAKU ZMES BAKRA IN CINKA OTOK V KAPRER-DSKEM OTOČJU PAPEŽEVO POKRIVALO JANKO IBLER ŠVICARSKA UPRAVNA DRŽAVA KRAJ V ZASAVJU ZNAN PO KROFIH AZIJSKA MAGMAT- NEMŠKO MESTO SEVERNO OD HAMBURGA SKA KAMNINA BREZ KREMENA RUSKO MESTO SV OD UFE OB REKI LUIGI DNJ ESTER EINAUDI AMATER TURŠKO ME STO Z OD NAJBOLJ SLAVNI PORTRET TAJLAND- SKA REKA CARIGRADA GEOLOŠKA DOBA TURŠKO PRISTA- NIŠČE A Rusca EKONOM. NEIZENAČEN POJAV TELOVADEC BENETKE (MIRO) Bistra hrvaški LJUDSTVO HAMIT- SKEGA RODU SINJSKA ALUMINU ANGLOAME PESNIK (T.STEARN) BOLGAR- SKA DINASTIJA OTOK PRI SINGAPURJU ENOTSKI VEKTOR POKRAJINA OSNOVNA ŠOLA KARU ARHAR LAJOS TOLNAI VIETNAMU UBIJALEC TIBETAN- SKO MESTO NIZOZEMSKI KOLESAR (JAN) HRVAŠKI PREMO- GOVNIK ČRNEGA PREMOGA KARE- THEODORI ROUSSEAt NINA NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev nagradne križanke pošljite do 8.2.1995 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi s pripisom "Nagradna križanka" (fotokopij ne upoštevamo). Nagrade, ki vas čakajo: 1. nagrada: Kavbojke, Blue Moonjeans 2. nagrada: Kavbojke, Blue Moonjeans 3. nagrada: Kavbojke, Blue Moonjeans Izžrebanci nagradne križanke 2/95 1. nagrada: Kavbojke, Blue Moon jeans, Irena Levec, Taborniška 3, Hrastnik 2. nagrada: Kavbojke, Blue Moonjeans, Ivica Bovhan, C. Tončke Čeč 13a, Trbovlje 3. nagrada: Kavbojke, Blue Moonjeans, Mira Turšič, Trg revolucije 7A, Trbovlje Vsem izžrebancem čestitamo! Nagrade lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20. julija2c,Zagoije,do9.2.1995. Če se po nagrado ne morete oglasiti osebno, nam sporočite po telefonu in vam bomo nagrado poslali po pošti. Rešitev nagradne križanke 3/95: TRI, PAIR, TOP, BREZNOGNA, ZLO, MONTBLANCU, IŽ, MP, BIE, KSI, KAVA, MIRJE, KROSNA, BAR, IRVING, DVIGALO, AKI, TESEN, NERAT, OČ, ANONIM, RITKA, ALLER, AJKA, UNION, LEOV, RE, RADOVNA, OBVEZA, OTT, RAE, AOMORI, OMAMA, ARKANSAS, NOBELU, BOTRA, AMERIKA, ANKASANT, RADAMES. Izlzlki ZASorjC! SALON 1KA, KiOričev* 19 Trbovlje: TRGOVINA MOJCA, TurtizAmU* 5 Hrastnik: STP MERCATOR - blagovnic* Litij*: TRGOVINA MOJCA, Jerebov* 2 J0/VA5 IMA FVa t>08£F CAK80JCF' mm srn še ¥ti 8S*®C M KRIŽANKA za MLADE POVEČE- VALNO STEKLO, LEČA KUG, POZIV ŽREBEC (REDKO) ŽIVEŽ ALI DA VALLI FRAN ERJAVEC AVGUST STANKO SPALNI VAGON EVROPSKA NOGOMETNA ORGANIZACIJA NADALJE- VANJE GESLA MIHA REMEC AVTOR •LEVJEGA KRALJA" (WALT) AMERIŠKA FILMSKA IGRALKA GARDNER VRSTA KONJSKEGA TEKA IVAN IVAČIČ JAPONSKI PISATELJ (AKINARI) OLGA MEGUČ AVTOR: KARU DREMEL BALERINA MLAKAR FRANCOSKI PISATELJ (JULES) ZIMSKO SREDIŠČE V ZDA IGRALSKA DRUŽINA KRAJ PRI OPATIJI NORDIJ. GOSPO- DARICA MORJA NEMŠKI PISATELJ (ACHIM VON) INDIJ KRESILNI KAMEN KRAJ V FRANCU I BLIZU ARRASA DUŠIK KRANJSKI GOSPODARSTVENIK IN PLANINEC (FRANCI) OVEN Zabavni boste in polni domišljije ter dobrodošli v vsaki družbi. Čeprav znate trezno razmišljati, boste tokrat padli pod vpliv čustev in nekatere reakcije kasneje obžalovali. Št.: 7. BIK Poskušali se boste izogniti vsakršnemu izzivu, saj vas bo strah posledic. Veliko boste zaslužili, čeprav pri delu ne boste ravno najbolj zbrani. Št.: 5. DVOJČKA Polni boste novih načrtov, ki jih boste želeli razkriti vsem znancem. Tudi s partnerjem se boste končno začeli odkrito pogovarjati o problemih. Št.: 13. RAK Soočiti se boste morali z različnimi problemi, ki so se nakopičili. Pazite, da se tudi odnos s partnerjem ne poslabša, saj mu včasih niste pripravljeni dovolj zaupati. Št.: 22. LEV Zvezde so vam naklonjene zlasti v denarnih zadevah in na ljubezenskem področju. S partnerjem bosta veliko komunicirala in v vseh situacijah vas bo pripravljen podpreti. Št.: 14. DEVICA Občutljivi boste, včasih kar preveč. Zaposlovali se boste z malenkostmi in skušali pozabiti na resnične probleme. Tudi v odnosu s partnerjem bo malce "zaškripalo". Št.: 29. TEHTNICA Poskušali boste reševati probleme iz preteklosti, zato boste najraje sami s seboj. Posvetite se nadaljnjemu izobraževanju, saj vam zvezde stojijo ob strani. Št.: 18. ŠKORPIJON Pretirano se smilite sami sebi in gledate na probleme samo s temne plati, namesto da bi se skušali iz njih kaj naučiti. S partnerjem se bosta zbližala. Št.: 12. STRELEC Obeta se vam resnično uspešen teden. Komunikativni boste in zadovoljni sami s sabo. Tudi na delovnem področju se boste z uspehom lotili novih izzivov. Št.: 30. KOZOROCNe obupujte in ne odlašajte z reševanjem problemov, saj se vam bo z optimizmom uspelo izvleči iz krize. Zavedajte se, da nimate vedno prav, zato poslušajte tudi partnerja. Št.: 1. VODNAR Prijatelji vam bodo pomagali pri realizaciji vaših idej. Kljub temu se ne postavljate pretirano pred drugimi, saj jim lahko začnete presedati. Št.: 19. RIBI Prijatelji vam bodo skušali pomagati in stati ob strani tudi v neprijetnih situacijah. Vendar pazite, da jim ne boste vsiljevali svojega mnenja za vsako ceno. Št.: 2. Ref ;/Yv e križat ike m ? mlade boste našti r ,a< ttrani 41. imm Kulturne prireditve RAZSTAVE Trbovlje - Slikar Vinko Hrovatič razstavlja 18 del v prostorih RSH v Šuštarjevi koloniji. Trbovlje - Revirski muzej Trbovlje pripravlja umetniško razstavo del nekaterih slovenskih slikarjev, za praznik slovenske kulture. Izlake - V petek, 3. februarja ob 18. uri v Medijskih Toplicah je otvoritev 4. medregionalne likovne razstave. Razstavljajo: Jože Marinč, Herman Gvardjančič, Vida Slivniker Belantič, Ivp Prančič, Štefan Galič, Rajmund Kocbek, Samuel Grajfoner in Jože Meglič. Razstava bo na ogled 14 dni. STALNE RAZSTAVE Hrastnik: Cesta 1. maja 45: razstavljena stalna galerijska razstava slikarja Vinka Hrovatiča. Hrastnik: Čar Hrastnik: stalna razstava del akademskega slikarj a Jureta Cekute. Muzejske zbirke Revirskega muzeja Trbovlje Hrastnik: Cesta 1. maja 40: Hofbauerjeva zbirka različnih etnoloških predmetov, od rimskih kamnov, kositeme posode... do uporabnih predmetov iz srede tega stoletja; zbirka NOB - zbirka je spomin na skoraj 400 žrtev vojne, kij o dopolnjujejo predmeti in fo todokumentarno gradivo iz tega časa. Trbovlje: Ulica 1. junija 15: Rudarsko stanovanje v koloniji v Trbovljah, ki govori o načinu življenja tedanje delavske družine. Bivališče je rekonstrukcija stanja po I. svetovni vojni. Razstava na Čebinah -urejena je kmečka soba v ostalih dveh prostorih pa je predstavljeno obdobje med obema vojnama. Razstava v Batičevem salonu (v Revirskem muzeju) - Celo leto je na ogled kiparska zbirka akademskega kiparja Stojana Batiča. Zagorje: Cesta 9. avgusta 1: Zagorje v času II. svetovne vojne - zbirka predstavlja čas 2. svetovne vojne v Zagorju. KONCERTI Trbovlje - V Domu upokojencev na Taboru v Ljubljani bo v četrtek, 2. februarja, koncert Moškega pevskega zbora Društva upokojencev Trbovlje. Peli bodo narodne, umetne in partizanske pesmi pod vodstvom Alberta Ivančiča. Trbovlje - V Domu Franc Salamon v Trbovljah bo v četrtek, 9. februarja koncert Moškega pevskega zbora DU Trbovlje. PROSLAVE Trbovlje - V torek, 7. februaija zvečer bo v DD Trbovlje , osrednja proslava v počastitev praznika slovenske kulture. Nastopili bodo vrtci VVZ Trbovlje, podelili pa bodo tudi plčakete in priznanja Tončke Čeč. FILMSKO GLEDALIŠČE Zagorje - V DD Zagorje bodo 7. februarja ob 21. uri vrteli film Šund. Športne prireditve Trbovlje - V dvorani OŠ bo v soboto, 4. februarja, rokometna tekma med Rudis Rudarjem Kodeljevim ob 19. uri. DEŽURSTVA Zdravstveno varstvo: 24 - urno dežurstvo v zdravstvenih domovih: Hrastnik (tel.: 44-006), Trbovlje (tel.: 26-322), Zagorje (tel.: 64-644), Litija (tel.: 061-881-855). Zo bozdravstvo: Dežurna zobna ambulanta je v vseh treh zasavskih zdravstvenih domovih od 7. - 19. ure. Ob sobotah v Hrastniku in Trbovljah od 7. - 13. ure, v Litiji od 7. - 19. ure. Informacije dobite na zgoraj navedenih telefonskih številkah. Lekarne: 24 ur je dežurna lekarna v Trbovljah (tel.: 21-110) Veterinarska služba za Zagorje, Trbovlje, Hrastnik je na Izlakah, od 3. do 9. februarja je dežurni veterinar Liza Pokom, dr. vet. med. Tel.: 74 - 123. Elektro služba: Dežurna elektro služba poteka dopoldne in popoldne do 22. ure v elektro centru v Trbovljah na tel. št. 21-134 in na elektro upravi v Ljubljani, kjer je stalna dežurna služba na tel.: 061/329-290. Petrol: Hrastnik, Izlake: sobota od 7. do 13. ure, nedelja in prazniki zaprto, Trbovlje: sobota od 6. do 20. ure, nedelja in prazniki pa od 7. do 13. ure, Zagorje: sobota, nedelja in prazniki od 7. do 13. ure, Litija: vse dni od 7. do 20. ure, Radeče: sobota od 7. do 16. ure, nedelja od 7. do 13. ure. ■ if [p E ® <§ E A sa a na ® |xX:x:x::;X;X;x] 1. -1. SRDU-Pop Design (2) 2. -4. IMEJMO SE RADI- I.Hudnik 1I.Vrčkovnik (3) 3. - 3. DAJ Ml MOČ -12. nasprotje (5) 4. -/. BELA SNEŽINKA (dance version) - Veter (1) 5. -5. SKRITE ŽEUE - Zvezde (4) • -a 1. -3. NETBtil UUBAV-ET. (2) 2. - 2. AN ANGEL - Kelly Family (3) 3. -1. SUPER GUT-Mo-Do (4) 4. -5. COTTON EYE JOE - Rednex (5) 5. -/. STAY ANOTHER DAY - East 17 (1) Moj naslovi io TrtxMe, "Hb sN«bode 11 a, 61420 Trbovlje ponedeljki! od 12.00 do 12.45. , Glasovanje po dopisnicah na r | do tofka v tekočem tednu. Na mm VICI ZA V VICE PEia*** 12.00 SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 ŽEBLJIČKI, 21.15 FILM TEDNA, 23.00 e * 13.00 KORISTNE INFORMACIJE, 16.00 MLADINSKI PROGRAM,17.00 SATELITSKI PROGRAM »SSSSS! 09.00 KORISTNE INFORMACIJE, 12.00 SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 ŠPORTNA ODDAJA, 21.15 SATELITSKI PROGRAM mm* 7 9 TOREK 7.2.1995 09.00 KORISTNE INFORMACIJE, 12.00 SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 KONTAKTNA ODDAJA (VODI KARMEN Š. RAJEVEC), 21.15 SATELITSKI PROGRAM ■........... 09.00 KORISTNE INFORMACIJE, 12.00 SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 FILM TEDNA (PONOVITEV), 22.00 SATELITSKI PROGRAM ’ VIDEOSTRANI OD 10.00DO 16.00, 16.00 VKLOP V TV KOPER VIDEOSTRANI OD 10.00DO 18.00,18.00 VKLOPTV KOPER, 19.00 VIDEO STRANI, 20.00 ŠPORTNA ODDAJA ATV ŠPORT,2030INFORMATIVNA ODDAJA, 21.00 VIDEO STRANI, 22.30 VKLOP TV KOPER LOKALNIH TV POSTAJ. VIDEOSTRANI OD 10.00DO 18.00,18.00 VKLOPTV KOPER-SLOVENSKI PROGRAM, 19.00 VIDEO STRANI,20.00 IGRANI FILM, 21.30 PONOVITEV ATV ŠPORT, 22.30 VKLOP TV KOPER L 09.00 KORISTNE INFORMACIJE, 12.00 SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 REZERVIRANO: ZELENA DOLINA (VODI DUŠANKA ŠPILAR) ali IZZIVI ŽIVLJENJA (VODI BARBRA RENČOF) ali SNO-OPY LIVE (VODI DEAN HOLC)ali DANN Y PREROKUJE (VODI DANIJEL ŠMID-DANNY), 21.15 SATELITSKI PROGRAM ATV SIGNAL LITIJA VIDEOSTRANI OD 10.00DO 18.00. 18.00VKLOPTV KOPER, 19.00 VIDEO STRANI, 20.00 IZ PONUDBE ZLTV SLOVENIJE, 20.30PONOVITEV IGRANEGA FILMA, 22.30 VKLOP TV KOPER tarnam VIDEOSTRANIOD 10.0000 18.00, 19.00 VIDEO STRANI, 20.00 VIDEO BOOM 40, 20.45 PONOVITEV IZ PONUDBE ZLTV ,22.30VKLQP TV KOPER ETV ZAGORJE 20.15 PETEK NA ETV * 9.00PONOVITEV PETKOVE ODDAJE, 10.30 PONOVITEV: DOBRODELNI BOŽIČNI KONCERT 2.del 20.15 SREDA NA ETV ETV IZLAKE VIDEOSTRANIOD 10.00 DO 18.00,18.00 VKLOPTV KOPER, 19.00 VIDEO STRANI. 20.00 INFORMATIVNA ODDAJA, 2030 PONOVITEV VIDEO BOOM 40, 2230 VKLOP TV KOPER »nnATll A 9 10Qq VIDEO STRANI VSAK DAN OD 10,00 DO 16.00, 16.00 VKLOPTV KOPER " 11.00 PONOVITEV PETKOVE ODDAJE, 12.30 PONOVITEV: DOBRODELNI BOŽIČNI KONCERT 2. del RADIO TRBOVLJE m c*, jj <4, 6.00 - 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00-14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM,17.00MLADINSKI VAL, 18.45 POROČI LA, 19.00S LOV O SOBOTA 4.2.1995 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ IN IZBOR POPEVKE TEDNA, 14.30ČESTITKE, SERVIS,14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMACIJE IN POVABILA, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 SOBOTNO POPOLDNE, 19.00SLOVO »s 8.00 - 9.00 DOBRO JUTRO, 9.00 IZBOR VIŽE TEDNA,10.00 Z VAMI SO..., 11.00 TEDEN JE ZA NAMI, 12.00 SERVISNE INFORMACIJE, OBVESTILA, 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV, NEDELJSKO POPOLDNE, 6.00 - 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 -14.00 PROGRAM MAJ, 1430 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA EPP, 17.00 SNOOPY, 18.00 ODDAJA O KULTURI ,18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO * 1 20.15 DOBRODELNI BOŽIČNI KONCERT (2. DEL) 18.00 PETEK NA ETV 6.00 - 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 -14.00 PROGRAM MAJ , 1430 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM,16.4SOBVES TILA, EPP, 17.00 ŠPORT, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO SREBA 8 2 1991 6.00 - 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 -14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 KONTAKT, 18.00 UPOKOJENCI MED NAMI, 18.45POROČILA, 19.00 SLOVO * 6.00 -8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 -14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 LITIJSKO OKENCE, 18.45 POROČI LA, 19.00 S LOVO Sposojeno iz BBS Policajska Dva policaja pred Policijsko postajo kopljeta jarek, tretji pa ga sproti zasipava. Mimoidoči jih vpraša: "Zakaj pa vi tukaj kopljete?" Eden izmed policajev odvrne: "Jarek za telefon." Mimoidoči spet začudeno vpraša: "Pa niste pozabili položiti žice?" Pa policaj odgovori: "Saj ne potrebujemo žice, če pa imamo brezžični telefon." V puščavi Človek jaha na kameli po puščavi in se kuha v vročini. Pa mimo njega nenadoma nekaj švigne, človek ne dojame, kaj je to bilo. Tisto se zopet pokaže na obzorju, človek na kameli "tisto" ustavi in opazi, daje to kolesar. Človek začudeno vpraša kolesarja: "A se ti je zmešalo, ko tako noriš po puščavi gor in dol?" "Ne, to je samo boj proti vročini. Ti lepo šopaš, veter piha okoli tebe in naenkrat ti ni več vroče. Poskusi," mu odvrne kolesar. Človek zajaha kamelo, krepko pospeši tempo in uživa v hladu. Čez pol ure pa pade kamela na tla in se ne zgane več. Človek jo pogleda in ugotovi: "Jasno, zmrznila ie!" Pri zdravniku Pride starka na pregled. Po končanem pregledu reče: "Madonca, je ta medicina napredovala, ko sem bila mlada, sem se morala sleči, zdaj pa samo jezik pokažem." Radovednost Sin je bil zelo radoveden, pa vpraša očeta: "Ati, zakaj si se pa poročil prav z mojo mamico?" Oče pa se obrne k svoji ženi in ji reče: "A si videla, tudi otroku ni jasno?" ------ Godovi 2. februar: Šimcn, Marija; svečnica; 3. februar: Blaž, Oskar; 4. februar: Gilbert, Andrej; 5. februar: Agata; 6. februar: Ljubo, Pavel Miki; 7. februar: Egidij, Rihard; 8. februar: Jerko, Hieronim; Prešernov dan. -----^ --------------------------------x 'tIVNH N1ANV ‘MINlISatDl ‘JMINUV ‘NVd ‘O ‘TaaiMVSNV ‘1IVA ‘OAiio ‘vid ‘vcian ‘a ‘svn ‘sv ‘Nvav ‘ds ‘aa ‘viads ‘aaAdadns ‘flVHDVia ::>peim ez i^nezniH mApsafl Zaradi nekaj očitkov, da v svoji zaplankanosti ne vidimo kar obširne zasavske mednarodne dejavnosti, tokrat par vestičk od tam. Angleška kraljica Elizabeta II. bo to poletje preživela v Zasavju. Potem, ko je s sodavico pogasila manjši požar v svojem gradu, soji predstavniki nekaj zasavskih gasilskih društev že ponudili, da bi prevzela vodenje strežbe na njihovih veselicah. Sindikalna delegacija rudarjev se dogovarja s Coloradčanom Bobom Leausrejem, ki je neprekinjeno bival pod zemljo kar 226 dni, da bi skušal nov rekord postaviti v Zasavju. Prepričani so, da bi ob dobrem marketingu lažje živeli od takšne zanimivosti kot od premoga. Predstavniki krščanskih demokratov se trudijo v svoje vrste dobiti kokošjo rekorderko, ki sicer stalno stanuje v Teheranu. Če jim uspe, lahko vsi po vrsti pozabijo na očitke, da so brez'jajc. Zaželjena rekorderka je namreč svojemu srečnemu lastniku v 52 urah znesla kar 42 jajc. Potem, ko v Chicagu na prvi dražbi niso uspeli prodati pramena Napoleonovih las, saj nihče ni ponudil zahtevanih 200.000 dolaijev, pričakujemo, dajih bo ob primernem znižanju cene kupila Liberalno demokratska stranka svoj emu predsedniku za roj stni dan. Ženski odbori in zveze nekaterih strank pripravljajo desetdnevno potovanje po Egiptu. Namesto faraonske turistične klasike bodo izletniki vse dni protestirali pred pravosodno palačo, kjer so Egipčana, ki ji vrgel ženo skozi okno, spustili za varščino dv3.n3.istih dolarjev. ZAREČENEGA KRUHA... g? Prvi mož DadasaDare Sadarje bil pred časom citiran po vseh časopisih. Takrat je rekel, da so certifikati prevara in da Dadas že ne bo zbiral tega papiija. Letos vam Dadas ponuja delnice pooblaščene investicijske družbe Dadas 1, vplačate pa jih lahko z denaijem ali lastninskimi certifikati. SE NAJVEČ POJE Kbo so prvi svetniki? Po županih in državnih šefih tokrat spisek svetnikov, katerih sijaj je najsvetlejši. Zato so jih v posameznih komunah na svetniške prestole posadili. V Hrastniku je to Marjan Dolanc, kot pove že priimek, predstavnik dolskega dela Hrastnika. Sicer pa so Dolani zasedli skoraj vse občinske funkcije, tako da se v prihodnje ne bo več odcepljal Dol, ampak Hrastnik. Najbolj so z imenovanji pohiteli v Litiji, kjer se je dal ustoličiti Franci Rokavec. Tako je končno višje od brata Slavka, ki mu desni zdaj, ko se mu je izteklo izvršnikovanje, še tajnikovanja ne privoščijo. V Trbovljah pa so se, tradicija pač, stvari lotili po polževo. Sicer paj e to lahko tudi uspešna taktika. Tako nismo prepričani, ali je upokojenec Slavko Potrata že šef med svetniki, ali naj bi to šele postal. Med več kandidati sije v Zagorju naj večjo avreolo priboril Janez Vovk. Potem ko je Andreja Dolšino in Riharda Majcna v županski tekmi povozil že Izlačan Matjaž Švagan, seje zdaj še Kisovčan Vovk čez peljal. KZI poslovalnico M€D€H tel.: 0601/73 696 PopUst' ST V dneh od 23.1.95 do 6.2.95 za VSO SEZONSKO OBUTEV MOŽNOST PLAČILA NA ČEKE ! * nad 3.000 SIT... 2 ČEKA * nad 5.000 SIT... 3 ČEKE * nad 8.000 SIT... 4 ČEKE ODPIRALNI ČAS: od 8.00 do 19.00 ure; ob sobotah od 8.00 do 12.00 ure! VABLJENI! ^5fi!Hv!v!wff!vRv!v!vHwRvSw!v!B!w!vRv!w5!vSv!v!v!^^ Trgovsko podjetje POTROŠNJApo 61410 ZAGORJE ob Savi Kidričeva 1 Tel.: 0601/61 203 V ZAGORJU pred BLAGOVNICO ŽIVA bo v torek 7.2.1995 od 16. ure dalje PRAV VESELO. KURENTI bodo z oglašujočim žvenketom zvoncev obiskali Trgovsko podjetje POTROŠNJO in ŽUPANA Občine Zagorje. Tako podjetju kot obiini, bodo s tem obiskom zaželeli obilo sreče in uspehov v letu 1995. Vljudno vas vabimo, da se nam pridružite in se poveselite skupaj s PRAVIMI KURENTI, ki so zastopali našo Slovensko smučarsko reprezentanco na Olimpijskih igrah v LILLEHAMMERJU, saj nas bo ta skupina letos prvič obiskala v Zasavju. NAJHITREJŠA IN NAJUGODNEJŠA ponudba RAZVIJANJA SLIK. ODDAJTE DANES-DOBITE JUTRI Razvijanje filma 142 SIT Slika format 10x 15 45 SIT/kom NA ODDELKU BELE TEHNIKE IN AKUSTIKE V BLAGOVNICI ŽIVA. Tel. 0601/61 172 Pil > PODJFTdEpR^DAR p.O. 33 trg revolucije 26 TRBOVLJE o HI V prostorih H OTU A (pizz eri j a RUDAR) T*% Naročam časopis ZASAVC I Ime in priimek................... Datum rojstva I kraj I • • * ' ' ‘ ' ........ poštna št. uiiCi! -i i: ij/j i/ i:: / ištSi: / ^; I i I i / ll-: i datum...........-.......... podpis................. NAROČNINO BOM PLAČEVAL: \ ^ sPtoti' trimesečno, polletno (ustrezno obkroži) j I