Divje odlagališče odpadkov sredi Bleda
"Justin raj" - blejski pekel
Bled, 22. julija - V gozdu nad teniškimi igrišči regatnega centra poleg kampa Zaka se v dolžini približno 500 metrov razprostira divje odlagališče odpadkov. Blejci pravijo, da je to delo Romov, ki živijo v stari hiši, imenovani Justin raj, na vrhu hribčka sredi regatnega centra. Hiša je stara približno sto let in je potrebna temeljite obnove. Omet z vlažnih sten se lušči v velikih kosih, eni od stanovalk se je lepega dne na posteljo zrušil del stropa. Zgornji balkoni so brez ograje - Romi so pozimi potrebovali les za kurjavo, so povedali zgroženi sostanovalci. Okrog hiše
leži polno odpadkov, ki jih po pripovedovanju tamkajšnjih prebivalcev skozi okna mečejo njihovi romski sosedje. Nekoč je bila to vila, ki je bila po vojni odvzeta lastnikom in se je v nekaj letih spremenila v pribežališče ljudi s socialnega dna, pri čemer so najbolj prizadeti upokojenci, ki v tej hiši živijo že od leta 1945. Do nedavnega je bila hiša last radovljiške občine, zdaj pa je denacionalizirana. Na radovljiškem Alpdomu smo izvedeli, da njeni sedanji lastniki živijo v različnih državah.
Več na 4. strani.
Po Soriški planini in Jelovici naj bi te dni hodili kar trije kosmatinci
Na košnji z medvedom
Letos na Gorenjskem medvedje še niso delali škode, marsikdo pa se je katerega od njih že pošteno prestrašil - Kazen za streljanje zaščitenih medvedov je zelo velika.
Sorica, 21. julija - Zadnje čase je bilo na škofjeloškem koncu, zlasti v hribih Poljanske in Selške doline slišati kar nekaj zgodb o srečanju z medvedom. Tako je kmeta iz Podgore medved presenetil na jutranji košnji, blizu Sovodnja naj bi ga otroci videli, ko je prišel k vodi, zadnje dni pa je bil medved največkrat opažen v Sorici, kjer so ga domačini srečevali na jutranji poti v službo ter pri opravilih na poljih in travnikih.
"Lovci ocenjujemo, da so trenutno na Gorenjskem trije medvedi in to različne starosti. Na našem koncu, se pravi v Sorici, pa po ocenah tistih, ki so se z medvedom že srečali, domnevamo, da sta dva. Eden naj bi bil težak okrog 100 kilogramov, eden pa manjši," pravi Stane Čufer, predsednik KS Sorica, doma iz Spodnjih . Danj.
Nadaljevanje na 18. strani.
Pobuda poslancem in svetnikom
Tudi avtocesta sever - jug
Kranj, 22. julija - Izvršni svet kranjske občinske skupščine je na seji v sredo obravnaval predlog zakona o pogojih koncesije za modernizacijo cest in gradnjo avtocest v Republiki Sloveniji, W ga Vlada Republike Slovenije predlaga v obravnavo in spreten1 Državnemu zboru Slovenije.
Ker Vlada v predlogu zako-jja o pogojih koncesije za modernizacijo cest kakor tudi gradnja avtocest v Republiki ^'oveniji daje prednost le sme-n vzhod - zahod (Šentilj - Nova Gorica z odseki za Lendavo, KoPer in Sežano), zanika pa Potrebo po dokončanju gradnje avtoceste v smeri sever - jug ^Karavanke - Ljubljana - Obrede) izvršni svet ocenjuje, da ^ora odsek avtoceste na trasi sever - jug dobiti enakovredno ■fiesto v zakonu. Izvršni svet ugotavlja, da je tudi Evropska skupnost močno zainteresirana Prav za to povezavo. Sicer pa |e Prav odsek ceste Kranj ^vzhod) - Podtabor (razcep za Jesenice in Ljubelj) v dolžini oobrih 13 kilometrov najbolj neyaren. Samo letos je bilo na Primer na odseku Karavanke -
Odpisani se postavljajo na noge
Alples Pohištvo ne gre v stečaj
Železniki, 21. julija - Podjetje Alples Pohištvo je septembra lani tako kot ostalih šest podjetij holdinga Alples preneslo premoženje in upravljanje na republiški sklad in razvoj. Čeprav je bilo že slišati napovedi, da bo sklad podjetje zaradi velike zadolženosti likvidiral, je po zaostritvi odnosov med direktorjem Lojzetom Bogatajem in skladom vendarle prevladalo prepričanje, da podjetja ne gre že kar vnaprej odpisati. Še posebej zato ne, ker je začelo poslovati z dobičkom, ker so tudi švedski izvedenci ugotovili, da se mu splača pomagati, in ker ima možnost, da precejšen del starih dolgov poravna s prodajo nepotrebnega premoženja.
Sklad se je po zaostritvi odnosov in mnenju švedske ekipe SIC-sredi junija nekako omehčal, pristopil k zdravljenju podjetja, preklical razrešitev Lojzeta Bogataja in mu direktorski mandat podaljšal do jeseni. Ko je tudi sklad pristal na sanacijo podjetja (glavni kamen spotike so bile garancije za najem posojil, ki jih prej ni hotel dati), je bil po Bogatajevem mnenju izpolnjen zadnji pogoj, da podjetje po uveljavitvi sprememb, kakršne predlagajo švedski izvedenci, v letu in pol do dveh letih postane po evropskih merilih vzorno podjetje. Dela ima dovolj, avgusta bo začelo proizvajati nove izdelke za Švedsko, Nemčijo, Saudsko Arabijo, Rusijo in za druge. Na tuje izvozi 40 odstotkov proizvodnje, dolgoročno namerava ta delež povečati na 60 odstotkov. O odpuščanju delavcev za zdaj ne razmišljajo; če pa bo kdaj potrebno, bodo odpustili le najslabše. • C. Zaplotnik
DANES ^ ^
dajanje na Ratitovcu
Planinsko društvo za Selško °hno pripravlja pojutrišnjem, w nedeljo, 25. julija, od 10. ure J!aPrej planinsko rajanje na sijl0VCU' ki Je tradicionalna .e'ska planinska prireditev na
Jakot
Vedeljo.
Torovo že 20 hujših prometnih nezgod, v katerih je umrlo 7 ljudi, 12 je bilo huje, 15 pa lažje poškodovanih. Se veliko večja ob številnih manjših nezgodah pa je bila materialna škoda.
Zato je izvršni svet v sredo na gorenjske poslance Državnega zbora Republike Slovenije in državne svetnike naslovil pobudo, da pri obravnavi zakona in gradiva zagovarjajo takšno stališče in predlog za dopolnitev. • A.
Kam privedeta socialna stiska in izsiljevanje
Pisarne izvršnega sveta-stanovanje!
Radovljica, 20. julija - Ko je izvršni svet aa torkovi seji med drugim obravnaval tudi stanovanjske zadeve, se Je v razpravi še najdlje zadržal ob primeru, pri katerem gre za socialno stisko in tudi za izsiljevanje. Zgodba je dolga in zapletena, v njej pa je še najbolj zanimiv del, ko se je mama z mladoletnima hčerama in vrečkama, v katerih je imela tudi obleke in osebne predmete, nekega aprilskega petka "nastanila" v pisarne občinskega izvršnega sveta; prošnjo za dodelitev stanovanja pa je med drugim naslovila tudi predsedniku republike Milanu Kučanu.
Nova uredba o načinu oblikovanja stanovanjskih najemnin za neprofitna stanovanja dopušča radovljiški občini, da poveča najemnine največ za 24,05 odstotka in da to povečanje uveljavi postopoma. Izvršni svet je zato na torkovi seji sklenil, da se najemnine, ki so se nazadnje spremenile I. oktobra lani, julija povečajo za dvanajst odstotkov, avgusta pa še za nadaljnjih deset. Neprofitna najemnina bo, na primer, za 52 kvadratnih metrov veliko stanovanje julija znašala 4.250 tolarjev.
Izvršni svet je sprejel tudi pravilnik o merilih in pogojih, pod katerimi bo občina lahko dodeljevala malim gospodarskim družbam ter podjetnikom ih obrtnikom, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, kratkoročna posojila za ohranjanje delovnih mest in jim subvencionirala obrestne mere pri dolgoročnih bančnih posojilih. (O tem več pišemo na gospodarski strani.) Soglašal je s spremembo pravilnika, po katerem bodo lahko zaradi povečanega obsega del naloge urbanističnega inšpektorja opravljali tudi tisti, ki nimajo visokošolske izobrazbe; dal pa je tudi soglasje k ponovnemu imenovanju Marka Krcnnerja iz Tržiča in Roberta Galičiča z Bohinjske Bele za inšpektorja za delo ter mag. Romana Grandiča iz Podnarta za veterinarskega inšpektorja. V odbor za izgradnjo srednje gostinske šole v Radovljici je imenoval Jožeta Resma-na, Janeza Zupana, Janka Jana, Jožeta Pogačarja in Justi Erčulj. Sklenil je, da Lipovčevi kmetiji iz Zgornjih Laz odobri za izgradnjo vodovoda za tri leta 300 tisoč tolarjev brezobrestnega posojila; sprejel pa je tudi navodila o postopku izdajanja soglasij za prodajo blaga na premičnih stojnicah, v potujočih prodajalnah in s prodajnimi avtomati. Izvršni svet je del seje, na kateri je obravnaval nekatere denacionaiizacij-ske probleme, zaprl za javnost. • C. Zaplotnik
Plačilna kartica ACTIVA DENAR ZA AKTIVNE
/O ljubljanska banka
Gorenjska banka d.d., Kranj
ti
Slovenija odprta za umetnost - Pod tem naslovom je ves teden v galeriji Avsenik v Begunjah in okolici potekala mednarodna likovna delavnica, v kateri je ustvarjalo devetnajst umetnikov iz različnih evropskih držav. Skupaj s prvima deloma delavnice, ki sta bila na Sinjem vrhu nad Ajdovščino in na Snežniku, je skupno skoraj petdeset domačih in tujih umetnikov ustvarilo zanimiva umetniška dela. Nekaj iz tega obsežnega opusa bo na ogled tudi v radovljiških galerijah.- Na sliki: španska slikarka Loretta Polgrossi Guerra dokončuje svoje delo.O L.M., foto: Gorazd Šinik
Zdravniki proti zavarovalnici
Dvogovor gluhih
Kranj, 20. julija - Že po sprejetju nove zdravstvene zakonodaje je na Gorenjskem prišlo do nesoglasij med prvostopenjsko zdravniško komisijo pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije in zdravniki splošne medicine. Tokrat so jih skušali rešiti na razširjenem sestanku regijskega odbora zdravniške zbornice za Gorenjsko, vendar brez uspeha.
Zdravniki, predstavniki regijskega odbora stanovske zbornice, so namreč k dialogu povabili predstavnike območne enote ZZZS za Gorenjsko, da bi se dogovorili o dveh stvareh. Prva je zanje sporna strokovna sestava prvostopenjske zdravniške komisije. Druga je pobuda jeseniških zdravnikov, da se po etični plati presodi zahteva zavarovalnice o pošiljanju popolne pacientove zdravstvene dokumentacije zdravniški komisiji, ki razsoja o bolniških odsotnostih nad 30 dni. Zdravniki so namreč prepričani, da komisiji ni potreben vpogled v bolnikov zdravstveni karton, temveč za odločitev o bolniškem staležu zadošča že aktualna dokumentacija o bolezni, zaradi katere je odsoten z dela.
Še preden sta uspeli nasprotni strani soočiti nasprotujoča si stališča o pošiljanju kartotek na zdravniško komisijo, so predstavniki območne enote ZSSS zapustili sestanek. Užalila jih je namreč uvodna razprava dr. Rajka Koselja, ki je zavodu očital avtonomnost in samozadostnost. Čeprav tako ni bilo možnosti za dvogovor -navzoči gorenjski zdravniki so
ga označili kot dialog gluhih -so vendarle skušali razčistiti etična vprašanja v zvezi s pošiljanjem zdravstvene dokumentacije, pri čemer jim je bil v pomoč dr. Marko Kocijan, po-dredsednik pravno-etične komisije pri Zdravniški zbornici Slovenije. Več o tem na 3. strani. • D.Z.Zlebir
Na dan prihajajo nove in nove afere
Najprej Jelinčič, potem orožje
Ljubljana, 23. julija - V začetku tedna smo lahko prebrali, da je bil predsednik Slovenske nacionalne stranke in državnozbor-ski poslanec Zmago Jelinčič sodelavec Službe državne varnosti pod psevdonimom Padalec. Objavljen je bil njegov evidenčni list varnostne službe. Novica je bila vznemirljiva. Jelinčič je ni prepričljivo zanikal, ampak je dejal, da je prav toliko sodeloval z Udbo kot na primer gospoda Peterle in Polajnar, da sedi v parlamentu veliko gospodov, ki so to počeli in da je to poskus političnega obračuna z njim, če že razstrelivo, ki ga je Vis nastavil pod njegov avto, ni učinkovalo. Slovenski krščanski demokrati so reagirali z ugotovitvijo, da je to poslednji, vendar primitivni politični poskus, odvrniti ali vsaj omiliti pozornost, ki jo doživlja Jelinčič zaradi svoje domnevne udbovske preteklosti. SKD predlaga takojšen sprejem zakona o udbovskih dosjejih, po katerem naj bi dosjeje pregledali in prizadetim svetovali, naj se umaknejo iz politike. Diferenciacija znotraj udbovskih struktur po še povzročala afere, obstaja pa tudi verjetnost spreminjanja, dodajanja ali celo uničenja podatkov. Poslanec Jože Školč pa javno zahteva od vladne komisije za nadzor dela predstojnika Sove (bivšega Visa), da ugotovi, kako lahko pridejo taki dokumenti v javno uporabo in za politične obračune. Dr. Jože Pučnik (Socialdemokrati) je za sprejetje zakona, ki bi konkretiziral odnos politike in politikov do preteklosti. Za zakonsko ureditev je tudi Gregor Golobic, generalni sekretar LDS, vsako objavljanje dosjejev brez soglasja prizadetega, še posebej iz političnih nagibov, pa je po mnenju Mirana Potrča (Združena lista) hudo sprevrženo dejanje. Primer Jelinčič se torej širi na problem dosjejev nasploh.
Hudo se utegne spolitizirati tudi odkritje 100 ton orožja in streliva v odmaknjenem skladišču na mariborskem letališču. Šlo naj bi za humanitarno pomoč, v resnici pa je največja ilegalna pošiljka orožja v Evropi v zadnjih desetletjih. Izvora, namena in cilja orožja še niso razkrili. V verigo je vpetih več imen posameznikov in podjetij, Janez Janša pa je lastništvo orožja pripisal šefu mariborskega Visa Silvu Komarju, ki je bil včasih izvršni sekretar CK ZKS za ljudsko obrambo. Komar naj ne bi nastopal kot predstavnik države Slovenije, saj niti dr. Drnovšek niti Janez Širše nista nič vedela o pošiljki, ki je bila že skoraj eno leto v Mariboru. Pošiljka je bila v tranzitu, zato je carinikom ni bilo treba natančno pregledati. Preiskava zna sprožiti plaz obtožb in aretacij. Sova je že sprejela ukrepe, zoper Komarja pa je bil uveden disciplinski postopek. • J.Koš-njek - Slika G. Sinik
Dovoljen tudi odvzem državljanstva
Ljubljana, 23. julija - Poslanci Slovenske ljudske stranke Marjan in Janez Podobnik, Štefan Matuš in Alojz Metelko so vložili predlog za spremembo zakona o državljanstvu. Matični odbor za notranjo politiko je predlog podprl. Zakon bo preciz-nejši in ostrejši glede pridobivanja državljanstva, sprejeti pa ga je treba hkrati z zakonom o preprečevanju dvojnega državljanstva. Ta zakon mora vlada pripraviti do začetka septembra. Možnosti zlorab naj bi bile s tem manjše. Zakonsko preprečitev dvojnega državljanstva je predlagal že Zmago Jelinčič, vendar je državni sekretar v notranjem ministrstvu Andrej Šter dejal, da je po mnenju ministrstva zakon preozek in bo vlada pripravila celovitejši predlog. Slovenska ljudska stranka tudi predlaga možnost odvzema slovenskega državljanstva. To bi se lahko zgodilo tistim, ki so si državljanstvo pridobili po sedanjem zakonu in se niso rodili v Sloveniji. Brez državljanstva naj bi ostali tudi ljudje, pri katerih bi našli potni list katere koli druge države in če bi ugotovili, da so pripadniki ali člani tuje vojske ali obveščevalne službe. Tudi državljanska neposlušnost naj bi bila razlog za odvzem državljanstva. Če tega predloga državni zbor ne bo sprejel, bodo zbrali dovolj podpisov za razpis referenduma. # J.K.
Ruska delegacija na obisku
Kranjska Gora, 22. julija - Danes, v petek, 23. julija, se bodo v Sloveniji začeli rusko-slovenski dnevi in bodo trajali do nedelje. Republiko Slovenijo bo obiskala približno 80-članska ruska delegacija, ki jo bo vodil podpredsednik ruske vlade gospod Čubajs. V delegaciji bodo številni vladni funkcionarji, poslovni partnerji in kulturni delavci. Delegacijo bodo spremljali predvsem predstavniki Leka Ljubljana.
Del programa bivanja ruske delegacije poteka tudi v jeseniški občini. Tako organizacijski odbor predvideva piknik rusko slovenskega prijateljstva v Kranjski Gori in spominsko slovesnost pri Ruski kapelici na Vršiču.© D. S.
Zmago Jelinčič pravi, da so toliko kot on sodelovali z Udbo tudi mnogi drugi parlamentarci.
Z   SLOVENSKEGA PARLAMENTA
TECHNO
F0T0 HI-FI VIDEO
Ljubljanska 1, KRANJ tel.- fax.: 064/221-112 /za hotelom Jeien/
V ponedeljek se začenja seja državnega zbora
Za začetek ceste in afere
Za tokratno sejo državnega zbora, ki naj bi bila zadnja seja pred počitnicami, je predlagan 30 točk obsegajoči dnevni red, ki utegne biti še razširjen. Osredne točke so cestna problematika, lokalna samouprava in lokalne volitve prihodnje leto ter najverjetneje afere, od Hitove do Jelinčičeve in najnovejše z mariborskim orožjem.
rodnih sporazumih in konvencijah.
Poslanci bodo imeli zanesljivo precej opraviti z zakonodajo s področja lokalne samouprave, lokalnih volitev in novo organizacijo državne uprave. Gre za osnutek zakona o upravi, za osnutek zakona o lokalni samoupravi in za osnutek zakona o lokalnih volitvah. Na dnevni red naj bi šel tudi osnutek zakona o železnicah, osnutek zakona o inšpekciji dela in pred-
Ljubljana, 23. julija - Strategija gradnje cest v Sloveniji, predlog zakona o zagotovitvi namenskih sredstev za gradnjo avtocestnega omrežja v republiki Sloveniji in predlog zakona o pogojih koncesije za modernizacijo cest so tako imenovani "cestni paket", o katerem naj bi odločali poslanci. V republiškem proračunu, piše v predlogu zakona, se od 1. januarja 1994 do konca leta 1999 namensko zagotavljajo sredstva za graditev avtocest v znesku, ki je enak 16 odstotkom drobno-prodajne cene za liter prodanih
količin motornih bencinov in dieselskih goriv. V letošnjem proračunu države se med 15. avgustom in 31. decembrom namensko zagotovijo sredstva za pospešitev gradenj avtocest na odsekih Hrušica - Vrba in Razdrto - Čebulovica ter za dokončanje avtocestnih odsekov v gradnji v znesku 1.200 milijonov tolarjev. Prednostno pa bo šel tako zbrani denar za avtocestno povezavo Kopra in Lendave, česar pa posebej Gorenjci in Dolenjci ne sprejemajo s posebnim navdušenjem. Oboji menijo, da je treba dokončati tudi
"Zamrznjeno" zaposlovanje v parlamentu
Ustrezna komisija bo o zahtevi o zamenjavi Zmaga Jelinčiča kot predsednika odbora za obrambo razpravljala na prihodnji seji.
Zamenjavo predlaga osem poslancev državnega zbora, ki niso zadovoljni z Jelinčičevim vodenjem odbora. Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve (kratko KVI-AZ) je sklenila, da bo o tem odločala v četrtek (včeraj). Sklenila pa je, da se zaposlovanje v državnem zboru do jeseni zamrzne na številu 245. Do takrat naj bi dansko podjetje naredilo primerjalno študijo o zaposlenih v parlamentih v drugih evropskih državah. Poslanske skupine bodo od 1. septembra dalje dobile za plačilo strokovnih sodelavcev po 30.000 mesečno na poslanca. Denar bodo vzeli iz fonda, ki je bil namenjen delovanju poslanskih pisarn po terenu.
Seja državnega zbora. Kaj si imajo povedati dr. Ciril Ribičič, Jože Lenič in Jaša Zlobec. Slika: G. Sinik
avtocestno povezavo med Karavankami in Obrežjem.
Državni zbor ima na dnevnem redu predlog za spremembo zakona o predsanaciji, sanaciji, stečaju in likvidaciji bank in hranilnic in predlog spremenjenega zakona o bankah in hranilnicah, predlog zakona o najetju posojila pri Mednarodni banki za obnovo in razvoj za prestrukturiranje podjetniškega in bančnega sektorja in predlog za izdajo spremenjenega zakona o urejanju naselij in drugih posegih v prostor. Zbor bo odločal o nekaterih medna-
log za izdajo zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic.
Zanesljivo pa državni zbor ne bo mogel mimo aktualnih dogodkov v Sloveniji. Gre z* dosedanje ugotovitve komisije za preiskavo primerov zlorabe javnih pooblastil v primeru Hita, za odkritje o sodelovanju poslanca Zmaga Jelinčiča s službo državne varnosti, verjetno pa bo kdo terjal pojasnila o odkriti pošiljki orožja na mariborskem letališču. # J. KoŠ-njek M
STRANKARSKE NOVICE   STRANKARSKE NOVICE
Združena lista socialnih demokratov
Vojaki, policisti in politika
Poslanec Združene liste Borut Pahor je poslal odboru za obrambo državnega zbora predlog Resolucije o nevmešava-nju poklicnih pripadnikov vojske in policije v politično življenje.
Ljubljana, 21. julija - Resolucija izhaja iz želje za polno uveljavitev demokratičnih ustanov in vrednot, iz 42. člena ustave, ki poklicnim vojakom in policistom prepoveduje članstvo v političnih organizacijah, iz zahteve po depolitizaciji slovenske vojske in policije in iz prakse drugih demokratičnih držav. V resoluciji je poudarjen nenadomestljiv prispevek slovenske vojske in policije k zmagi nad okupatorjem v vojni za neodvisno Slovenijo in pomen dobre pripravljenosti obrambnih sil Slovenije za zagotovitev nacionalne varnosti. Izraženo je zadovoljstvo, da se v glavnem uresničujejo zahteve po depolitizaciji obrambnih sil in policije, zato je utemeljena zaskrbljenost nad vsakim dejanjem, ki bi ga bilo mogoče razumeti kot politizacijo vojske in policije. Zato je nujna natančna opredelitev njihovih pravic na tem področju, kar naj storijo državni zbor in obe pristojni ministrstvi. • J. K.
Slovenski krščanski demokrati in Slovenska ljudska stranka
Medsebojni pozivi in prepričevanje
Ljubljana, 22. julija - Svet Slovenskih krščanskih demokratov je odgovoril na odziv Slovenske ljudske stranke glede pobude za
združitev obeh strank, ki so jo ponovno dali krščanski demokra- _
ti. Predsednik sveta SKD Izidor Rejc je Slovensko ljudsko stranko v dramatičnem tonu pozval, naj zaradi zgodovinske odgovornosti pred slovenskim narodom, zaradi moralne pravice najvišjih w o« v •« organov obeh strank, ki se pri programski sorodnosti sklicujeta JailCZ ISlTSe ZHIllKa tudi na krščanski etos, pristane na sestanek glavnega odbora Slovenske ljudske stranke in sveta Slovenskih krščanskih demokratov. Tu naj bi ljudska stranka neposredno povedala, kako si predstavlja hitrejše politične spremembe v Sloveniji. Krščanski demokrati mislijo, da so mogoče z združitvijo obeh strank. Predlagani skupni sestanek obeh izvršnih odborov in poslanskih skupin naj bi bil šele po sestanku sveta SKD in glavnega odbora SLS.
preteklosti nobena od obeh strank ni bila enaka drugi, podobnosti mišljenj in pogledov pa je treba pred kakršnokoli združitvijo temeljito proučiti. Slovenska ljudska stranka se je, razen svoje "katoliške usmerjenosti" (ne pobožnosti, pač pa kulturne usmerjenosti) odločila tudi za pluralnost. Prav zato ima med člani ljudi, ki so voljni, in to tudi znajo, delati po evropskih merilih krščanstva. Ne da bi jih kdo kontroliral, če hodijo v cerkev. Zato prevečkratne očitke iz vrst vodstva SKD, da je SLS "leva" stran; ka, ni mogoče prepustiti evforiji združevanja. Če bi SLS zaradi združevanja spreminjala svoja načela, bi izgubila veliko število članov in kredibilnost, kakršno trenutno ima. Prav zaradi svoje načelnosti, kljub "nagajanjem", si je izborila svoj slovenski politični prostor. Zato naj ostane stranka, v kateri bo prostora za ljudi, ki dobro in pošteno mislijo, končuje pisanje Franci Feltrin. • J.K.
Liberalno-demokratska stranka
Dr. Drnovšek podpredsednik internacionale
Ljubljana, 21. julija - Novembra letos bo v Ljubljani evropski kongres Liberalne internacionale, so sporočili predstavniki Liberalno demokratske stranke in podpredsednik mednarodnega liberalnega gibanja Urs Schoettli, ki je skupaj z direktorjem nemške liberalne fondacije Naumanom dr. Flizsarjem obiskal Slovenijo. LDS je bila sprejeta v liberalno internacionalo, predsednik LDS dr. Janez Drnovšek pa je bil izvoljen za podpredsednika in^ ternacionale. Ta ima LDS ob madžarskem Fideszem za ključni srednje in vzhodnoevropski liberalni stranki. • J.K.
Ljubljana, 22. julija - Bivši minister za turizem in sedanji v.d-predstojnik Visa oziroma Sove je zanikal ugotovitve preiskovalne komisije, da bi zlorabil svoj položaj in bi bil kakorkoli povezan s Hitom. Trditve lahko kadarkoli zavrne in svoje trditve tudi dokaže, je dejal. Širše se ni udeležil seje komisije, izostanek pa je s tehtnimi razlogi opravičil njegov odvetnik.
Franci Feltrin, glavni tajnik Slovenske ljudske stranke pa je zapisal, da že javno polemiziranje med obema strankama pove, da je nemogoče takojšnje "nasilno" združevanje teh dveh strank. V
Na komisiji so nekateri protestirali, ker je nameravala komisija pri pregledu stanja bank v sanacijskem postopku angažirati Ion* donsko revizijsko hišo Priče Waterhouse. Stroški bodo presegli 100.000 tolarjev, zato bi bil potreben javni razpis.
JJMMMGLAS
Ustanovitelj in izdajatelj:
Časopisno podiMJC GORENJSKI GLAS KRANJ
Direktor in glavni urednik: Marko Valjavec ' Volčjak, Cveto Zalotnik, Danica Zavrl - Zlebif. , Kranj / Tisk: Podjetje DELO - TČR, Tisk časopisov in revij, Ljubljana / Uredništvo: Zoisova 1, Kranj, telefon: 211-860. 211-835. tclefax: 213-163 / Naročnine, uprava, propaganda, oglasi: Blciweisova 16. Kranj, telefon: 218-463, tclcfax: (064) 215-366 / Mali oglasi: telefon 217-960 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 17. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih Naročnina: trimesečni obračun • individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta Za tujino letna naročnina 140 DEM Oglasne storitve: po ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 60,00 SIT__»
Spor med gorenjskimi zdravniki in zdravstveno zavarovalnico
Dvogovor gluhih
Nadaljevanje s 1. strani
Kranj, 20. julija - Sestanek, ki naj bi razčistil nekaj mesecev trajajoča nesoglasja med gorenjskimi splošnimi zdravniki in tukajšnjo zdravstveno zavarovalnico, je bil sklican na pobudo Zdravniške zbornice Slovenije. Nanjo so namreč jeseniški zdravniki naslovili svoje pomisleke v zvezi s pošiljanjem zdravstvene dokumentacije, njen izvršilni odbor pa je stvar predal pravno-etični komisiji pri zbornici.
O pomislekih na strokovno sestavo zdravniške komisije pri ZZZS, ki odloča o bolniških odsotnostih nad 30 dni, je že razpravljal strokovni kolegij zdravnikov splošne medicine Gorenjske. Poudarjajo, da zanje ni sporna nacionalna sestava komisije, temveč strokovna, češ da morajo zdravniki v njej izpolnjevati dva pogoja: imeti morajo najmanj pet let prakse in zadostne izkušnje pri ocenjevanju delazmožnosti pacientov. Zdravniki menijo, da imajo slednje izkušnje iz večletnega ambulantnega dela zdravniki splošne medicine in medicine dela, medtem ko zdravniki z izključno kliničnimi izkušnjami ne zadoščajo pogojem, ki jih
opredeljuje začasni pravilnik o delu zdravniške komisije prve in druge stopnje.
Še bolj občutljiva tematika, ki se dotika tudi etične plati zdravnikovega dela, pa zadeva zdravstveno dokumentacijo. Po novem namreč Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije terja, da mora lečeči zdravnik na zdravniško komisijo, ki odloča o več kot 30-dnevni odsotnosti, poslati popoln zdravstveni karton pacienta. Ker zdravniki temu nasprotujejo in kartonov ne pošiljajo, pač pa le podatke o aktualni bolezni, jih zdravstvena zavarovalnica na Gorenjskem skuša disciplinirati z denarnimi kaznimi. Pacienti, ki jih brez popolnih kartotek
Po sestanku regijskega odbora zdravniške zbornice smo o obeh jabolkih spora povprašali tudi dr. Draga Petriča, vodjo območne enote ZZZS, kije s sodelavci že na začetku zapustil sestanek. O sestavi zdravniške komisije je dejal, da je izključno stvar zavoda, kjer so omenjeni zdravniki v delovnem razmerju. Strokovna sestava da je nesporna, kadar pa trije redno nastavljeni zdravniki v komisiji o bolnikovem staležu nimajo dovolj jasnega stališča, pritegnejo k sodelovanju tudi zunanje pogodbene sodelavce. O razpolaganju z zdravstveno dokumentacijo pa pravi, da sledijo načelom Sveta Evrope, da je dokumentacija last pacienta v hrambi zdravnika. Slednji je nima pravice zadrževati, pač pa jo ima poslati, kamor zahteva bolnik. Za odločanje o bolniškem staležu zdravniška komisija potrebuje popolno dokumentacijo, saj se o njegovem stanju odloči le na podlagi vseh znanih anamnez, ne zgolj na osnovi trenutnega zdravstvenega stanja. Kdor trdi nasprotno, pravi dr. Petrič, zanika vpliv vsega življenja na zdravje (bolezen) pacienta. Sicer pa bi se o načinu pošiljanja dokumentacije lahko pametno dogovorili, vendar po mnenju dr. Petriča ne v vnaprej žaljivem tonu, pa tudi ne pred očmi javnosti.
Na sestanku zbrani zdravniki so imeli pripombo tudi na članek, ki se je pred dvema mesecema v našem časniku dotaknil spornega vprašanja prvostopenjske zdravniške komisije. Za honorarno delo v zdravniški komisiji naj bi zdravniška zbornica v njihovem imenu zahtevala 20 DEM za vsakih 6 obravnavanih primerov, kar naj bi omenjenim zdravnikom prineslo tudi od 40 do 60 DEM na uro. Zdravniki zdaj zadevo pojasnjujejo takole: zdravnik naj za honorarno delo dobi 20 DEM na uro, pri čemer ne sme obravnavati manj kot 6 pacientov na uro.
zdravniška komisija ne bi mogla obravnavati, pa bi celo ostali brez boleznine. Nekateri zdravniki so se temu pritisku sicer uklonili, da bi ne škodili pacientom, etična načela pa jim narekujejo, da celotno dokumentacijo v interesu bolnikove intime ne dajejo vsakomur na ogled.
Kaj pravi o razpolaganju z medicinsko dokumentacijo začasni pravilnik, na katerega se ves čas sklicujeta obe nasprotujoči si strani? Ker je v zvezi z njegovimi ohlapnimi pravili cela vrsta dvomov, so se zdravniki obrnili po mnenje na več naslovov, med drugim tudi na Inštitut za sodno medicino, od koder jim je prof. dr. Anton Dolenc odgovoril, da zdravniška komisija zavoda po njihovem nima pravice vpogleda v celotno dokumentacijo zavarovanca, razen če jo je zavarovanec za to nedvoumno pooblastil. Komisija ima pravico vpo-
'Privatizacija" v Gorenjski turistični zvezi?
Podjetje, žiro račun(i)...
Sekretar GTZ Franc Dolhar zavrača očitke s sestanka v kranjski občini.
Kranj, 21. julija - Občinska komisija za turizem v Kranju je
OnnTnril« "'•----"--'
opozorila na predlog lastninjenja v Gorenjski turistični zvezi, o dom m S° govori,i na sredinem sestanku. Zaradi izražene umneve o ustanavljanju zasebne firme smo takoj po seji poimali sekretarja GTZ Franca Dolharja, ki ga na srečanju v
Na sestanku s predstavniki občinskih turističnih zvez, GTZ in občinskih upravnih organov z Gorenjskega je predsednik kranjske komisije za turizem .Stane Vreček spomnil zbrane, da so že leta 1991 preprečili petim članom Gorenjske turistične zveze prenos lastnine te zveze na zasebno firmo. Ponovne dvome o namerah lastninjenja je po njegovih besedah zbudila aprilska kore-spondenčna seja upravnega odbora Gorenjske turistične zveze, med katero so glasovali o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo pod imenom Gorenjska biro, Kranj. Po Vrečkovem mnenju lastniki kapitala ne morejo postati delavci biroja GTZ, o pomembnih vprašanjih lastninjenja pa bi
morala svoje reči skupščina zveze.
Predsednik Gorenjske turistične zveze Andrej Babic je sestanek in vznemirjenje označil za nepotrebna. Zagotovil je, da o lastninjenju ne ve ničesar, pa da ne vidi možnosti ponovitve dogodkov iz preteklosti. Pojasnil je, da je skupščina dala zeleno luč upravnemu odboru za ustanovitev podjetja, ki se bo ukvarjalo izključno z gospodarsko dejavnostjo, zvezi pa bo ostalo več časa za društveno dejavnost. Obenem je razložil, da so se na korespondenčni seji izrekali le o obliki firme; 6 od 12 članov je glasovalo za podjetje s 100-odstotnim kapitalom GTZ, trije pa so bili za ustanovitev podjetja z mešanim kapitalom. Soglasje k usta-
novitvi družbe z omejeno odgovornostjo jim je dala tudi državna agencija privatizacijo, statut firme pa je še v pripravi.
Zasebno bode v oči
Dve uri trajajoča seja se je nadaljevala s pregledovanjem gradiva, med katerim so vabljenim poslali tudi pogodbo o ustanovitvi družbe in predlog njenega statuta. Kot je opozorila svetovalka za finančne in davčne zadeve pri kranjskem izvršnem svetu, Marija Jane, je kapital GTZ družben, zato ne more biti govora o družbi v zasebni lastnini. Čeprav je član upravnega odbora GTZ Mirko Ramuš z Jesenic zagotovil, da niso imeli v mislih ustanovitve družbe v zasebni lasti, mu je več razpravljalcev oporekalo na osnovi zapisanega v dokumentih. Posebno ostro je nastopil kranjski župan Vitomir Gros, ki je hotel vedeti, ali držijo podatki kopije vložka registrskega sodišča s 17. maja 1993. Obenem je osumil Gorenjsko turistično zvezo, da ima 3 žiro račune.
Zaradi odsotnosti sekretarja GTZ do končnega pojasnila na sestanku niso prišli. Sklenili so le priporočiti upravnemu odboru GTZ, da pregleda vsebino vloge za registracijo podjetja.
gleda v dokumentacijo, kadar gre za sporna vprašanja, praviloma pa ne. Bolnik s tem, ko je zdravstveno zavarovan pri ZZZS, slednjemu še ne daje pravice, da razpolaga z vsemi njegovimi mnogokrat zelo intimnimi podatki. Izročitev dokumentacije naj bi pomenila kršitev načela poklicne skrivnosti. Tudi v pravno-etični komisiji pritrjujejo, da mora biti ravnanje zdravnika vselej etično in v skladu s kodeksom medicinske deontologije. Vendar je vsem teoretičnim načelom v praksi težko slediti, zato tudi predlagajo, da bi vprašanje dostave medicinske dokumentacije v ustrezni obliki morali razrešiti v dogovoru med ZZZS in zdravniško zbornico. Ker se je tovrstni dogovor na gorenjski ravni ta teden izjalovil, so gorenjski zdravniki zadevo spet prepustili obema pogodbenima partnerjema na republiški ravni.
ki ne sme biti v na zasebni lastnini, predlog statuta družbe pa naj posreduje v obravnavo tako občinskim turističnim zvezam kot društvom, ki so v GTZ.
Sekretar GTZ Franc Dolhar,
ki se je s službenih obveznosti vrnil v svojo pisarno šele po sestanku, je pristal na pogovor za Gorenjski glas. Kot je izjavil, ne želi ponavljanja kakršnih koli afer, zato tudi ni prišel na sumljivo hitro sklican sestanek. »Na sestanku so pregledovali delovno gradivo, ki se je doslej že v marsičem spremenilo. Na prvotni vlogi je res prišlo do tipkarske napake, zato nam je sodišče pogodbo vrnilo. Pogodbo smo že popravili in jo z dopolnjenimi ustanovnimi akti ter soglasjem agencije v zakonskem roku 8 dni vrnili sodišču. Statut firme bo pripravljen v 60 dneh od potrditve registrskega sodišča. Za njegov sprejem in imenovanje direktorja je pooblaščen upravni odbor GTZ. Ker le-ta odloča z dvotretjinsko večino, gotovo ne bi odobril ničesar škodljivega. V zvezi imamo povsem resne in poštene namene. Ločevanje gospodarske od društvene dejavnosti postaja nujnost, zato večja turistična društva in zveze že ustanavljajo podjetja na Gorenjskem in drugod po Sloveniji. Tako zahtevo nam je po dveh pregledih postavila tudi Služba družbenega knjigovodstva. Kaj lahko povem o sumu za 3 žiro račune? Jaz poznam le enega na ime GTZ, morda pa imajo drugi v mislih tudi računa OTZ Kranj in TD Kranj!« • Stojan Saje
• A •
PRENOVA TRŽISKE DELAVSKE UNIVERZE - Splošnemu gradbenemu podjetju Tržič, ki je že lani napeljalo v stavbi DU Tr-centralno ogrevanje in obnovilo tlake v treh prostorih, so letos zaupali tudi zamenjavo strehe in obnovo prostora za bodočo koncertno dvorano. Kot je ocenil direktor Mitja Stritih, gre za zelo zahtevne posege na starem objektu, ki se nahaja v ozki ulici. Vseeno predvidevajo, da bodo dela, ki so stekla sredi junija, opravili do konca avgusta. Načrtovana prenova unfverze je ocenjena na 8,5 mi-"Jona SIT, vendar bi bilo smotrno poiskati denar tudi za hkratno »hnovo fasade in ureditev vsaj dela zgornjih prostorov. V SGP lr-J'č razmišljajo celo o začasnem sofinanciranju teh del, če bi se za t0 odločili v občini. S. S. - Foto: S. Saje
Vrbnje za nove investitorje
Jesenice, 22. julija - Lani julija je bil sprejet zazidalni načrt Plav-ški travnik - Vrbnje, po katerem naj bi uredili zahodni del mesta Jesenic za nove dejavnosti oziroma za ustvarjanje možnosti za nova delovna mesta na Jesenicah. Prostor naj bi bil primerno komunalno opremljen, uporabljali pa naj bi ga investitorji novih gospodarskih dejavnosti.
Projektni svet, ki so ga imenovali, je doslej opravil že vrsto aktivnosti. Delo je obsežno, saj gre za precejšnjo območje, zato iščejo možnosti, kako bi do izdelave investicijskega elaborata pridobili sredstva, da bi delo nemoteno potekalo. Pridobiti morajo zemljišča, odstraniti vrtičke in lesene provizorije, odstraniti stanovanjske objekte na vzhodnem delu območja ter zgraditi komunalne naprave.
Zahodni del mesta Jesenic bo torej namenjen poslovnim in gospodarskim investicijam. Prostor je zanimiv, saj je v bližini meje s cesto in železniško povezavo. • D.S.
Skrivalnice vzbujajo ugibanja in natolcevanja
Izjema ali pravilo?
Radovljiški izvršni svet je delček torkove seje, pod točko "pobude in predlogi", na pobudo Janka Jana, kije v izvršnem svetu odgovoren za prostorsko urejanje, zaprl za javnost in novinarji, kolikor jih je še vztrajalo do konca, so sejo morali zapustiti. Kot nam je uspelo zvedeti, je občinska vlada za zaprtimi vrati razpravljala o nekaterih denacionalizacijskih problemih.
Čeprav ne vemo in ne moremo vedeti, kakšne in katere konkretne probleme je obravnavala, takšno ravnanje - če nič drugega - v javnosti vzbuja različna ugibanja in tudi natolcevanja o tem, ali je izvršni svet sejo zaprl zato, da bi nekatere probleme skril pred javnostjo in jih - povedano po domače - pometel pod preprogo, ali morebiti poskuša zaobiti zakonite poti, je občina storila kakšno napako, je razlog zakonsko določeno varstvo osebnih podatkov, gre za mešetarjenje "pod mizo", kakršnega so na demokratičnih volitvah izvoljeni radi očitali prejšnjim partijskim oblastnikom... Le kdo bi vedel?! Čeprav morebiti nič od tega ni res, je nesporno, da obravnavanje problemov za zaprtimi vrati jemlje izvršnemu svetu nesporno avtoriteto in ugled v javnosti; zastavlja pa tudi vprašanje, ali gre za izjemo ali pravilo, ali bo takšno ravnanje postalo pravilo za vse primere in probleme, za katere bo izvršni svet ocenil, da je bolje, če javnost o njih ne bi bila obveščena. Torkov primer ndmreč ni osamljen. Izvršni svet, ki sicer običajno zaseda v mali dvorani stavbe občinske skupščine, je namreč 17. maja začeto sejo brez povabila in navzočnosti novinarjev nadaljeval 19. maja v Centru za obrambno usposabljanje v Poljčah, kjer je obravnaval eno samo točko dnevnega reda: reševanje prostorske problematike. Da je bila seja verjetno precej živahna, dokazuje tudi nenavadno veliko (osemnajst) sklepov.% C. Zaplotnik
Rudnik Žirovski vrh
Milijoni ton hribine drsijo po pol metra letno
Med štirimi odlagališči je najbolj kritično tisto na Borštu.
Skof ja Loka, 20.julija - Pred tremi leti je na tem odlagališču po neurju del jalovine začel drseti. Pet do šest milijonov ton hribine, na kateri je je odložena predelana uranova ruda, drsi po milimeter na dan, kar pomeni dobrega pol metra na leto. Na seji škofjeloške vlade so o stanju poročali zastopnik rudnika Žirovski vrh Jože Roje, magister Milko Križman, Borut Smodiš in dr. Mladen Franko.
Rudnik Žirovski vrh je že pred dobrim tednom predložil izvršnemu svetu poročilo o meritvah radioaktivnosti okolja nekdanjega rudnika za lansko leto, ki so ga izdelali na Inštitutu Jožefa Štefana v Ljubljani. V poročilu je jasno zapisano, da je novi program nadzora radioaktivnosti v okolju rudnika v primerjavi s starim nekoliko skrčen. Sprejela ga je komisija za varstvo pred ionizirajočimi sevanji. Posebno pomembne so po tem poročilu meritve, ki bi jih opravljali v okolici vseh štirih odlagališč, zlasti meritve radona, zunanjega sevanja gama ter radioaktivnosti sedimentov.
Glavni viri onesnaževanja zraka so odlagališča in nasutja jalovine, zaradi teh pa ostaja povišanje koncentracij radona na isti ravni kot prejšnja leta. Po prenehanju obratovanja rudnika so ostali tudi onesnaževalci voda: jamska voda, odlagališče jamske jalovine na Jazbecu in odlagališče hidrometalurške jalovine na Borštu. Izcedne vode iz odlagališča na Borštu odtekajo neposredno v okolje. Koncentracija radona v potoku Bre-bovščica je sicer po meritvah podobna kot v preteklem obdobju, v vseh ostalih vodotokih" pa je celo nekoliko zmanjšana. Pa ne zaradi sanacij, ampak zaradi preteklega sušnega obdobja. Drsenje jalovine na Borštu bi po mnenju strokovnjakov, ki gibanje redno spremljajo, rešili z drenažnim tunelom in drena-žno zaveso, ki lahko zaustavita plazenje velike količine hribine. Načrti so že narejeni, ni pa denarja, da bi lahko začeli s sanacijo.
Tudi za vsa ostala tri odlagališča pripravljajo študije o sanaciji. Material z odlagališč Pl in P9 bodo vozili na jalovišče Jazbec. Tam ga bodo prekrivali, tako bo izpuhtevanje radona v mejah dovoljenega.
Strokovnjaki z inštituta Jožef Štefan v svojem poročilu zagotavljajo, da po meritvah prebivalci niso bili izpostavljeni dodatnim sevanjem v okolju. Vendar so ljudje postali nezaupljivi in niti strokovnjakom ne verjamejo več. Zlasti jih jezi, tako kot člane škofjeloške vlade, da ne dobivajo sprotnih informacij o vsem, kar se na območju nekdanjega rudnika dogaja.
Člani škofjeloške vlade so po enourni razpravi sklenili, da mora republiška vlada na vsak način sprejeti program sanacije v rudniku Žirovski vrh. Prav tako pa bodo tudi od strokovnjakov, ki pripravljajo meritve, zahtevali poročilo o celotni obremenitvi okolja. Te informacije naj bi se redno pojavljale na vsaki skupščini, kot so že pred časom sklenili. • Mojca Polajnar Peternelj
Ob občinskem prazniku Radovljice
Srečanje na Vodiški planini
Radovljica, julija - V počastitev pomembnih dogodkov iz narodnoosvobodilnega boja in 5. avgusta, praznika občine Radovljica, bo naslednjo soboto, 31. julija, ob 11. uri pri Partizanskem domu na Vodiški planini na Jelovici tradicionalno SREČANJ L borcev, aktivistov in mladih, ki ga organizira Občinski odbor ZB NOB Radovljica skupaj s Socialistično stranko Slovenije in SDP. Prijave sprejemajo krajevne organizacije zveze borcev. Avtobusni prevozi bodo organizirani iz sledečih izhodišč: Bohinjska Bistrica, Bled. Lesce, Radovljica, Podnart. Odhodi avtobusov bodo pravočasno javljeni. # dd
V JULIJU IZREDNI POPUSTI PRI NAKUPU POHIŠTVA IN BELE TEHNIKE
Pokličite   "idr 064/403-871
Denar za Planšarsko jezero
Kranj, 22. julija - Izvršni svet kranjske občinske skupščine je na seji v sredo odobril iz proračunske rezerve 500 tisoč tolarjev za sanacijo Planšarskega jezera na Jezerskem. Jezerjani so namreč že od zime naprej brez Planšarskega jezera in zato brez enega od osnovnih pogojev za razvoj turizma na Jezerskem. Na podlagi predloga za sanacijo, ki ga je pripravil inž. Lado Ferjančič z Inštituta za geologijo, geotehniko in geofiziko Ljubljana so se Jezerjani že lotili pripravljalnih oziroma sanacijskih del in bodo na ta način sami prispevali 200 tisoč tolarjev. Z denarjem pa bodo zdaj sanirali jezersko dno s tako imenovano bentonitno ilovico, da ne bo več puščalo. Gre sicer za nov postopek, ki pa se redno in uspešno izvaja pri globinskih vrtanjih za iskanje oziroma črpanje podtalnice. Po zatesnitvi sedanje jezerske kotanje pa naj bi potem po 400 metrov dolgem cevovodu napeljali vodo do jezera. Po ocenah inž. Ferjančiča bi na ta način že prihodnji mesec na Jezerskem spet imeli Planšarsko jezero. • A. Z.
Z občinskim denarjem po programu
Radovljica, 22. julija - Na zadnjem rednem posvetu pred poletnimi dopusti so se v sredo sestali s predsednikom izvršnega sveta občine Radovljica Jožetom Resmanom predsedniki svetov krajevnih skupnosti v radovljiški občini. Ugotovili so, da poteka uresničevanje letošnjega programa na področju komunalne infrastrukture v občini po načrtih in marsikje bodo naredili še nekaj več, kot so prvotno načrtovali. V KS Lancovo so še posebej zadovoljni, da bodo s prizadevanjem Komunale razrešili problem s pitno vodo, v KS Ljubno so uredili kanalizacijo na dveh odsekih, problem pa je pitna voda v Praprošah, v Mošnjah pa niso zadovoljni z načrtovano ureditvijo križišča v Podvinu. Ugotavljajo, da bodo brez izvennivojskega križanja še vedno oteženi prehodi čez cesto. Pitne vode jim primanjkuje tudi na Ovsišah v krajevni skupnosti Podnart, predsednik KS Begunje pa je pojasnil, da so letos v krajevni skupnosti položili že kar nekaj asfalta, v načrtu pa imajo še nekaj del.
Manj spodbudno pa je po razlagi predsednika Jožeta Re-smana reševanje nekaterih problemov, ki so v pristojnosti republike. Medtem ko so z občinskim denarjem obnovili most v Brodu v Bohinju, ni nobenih izgledov, da bi bil obnovljen most v Globokem. Slabo kaže v zvezi z njim tudi prihodnje leto, čeprav si bodo prizadevali, da bi ga uvrstili v tako imenovani prednostni seznam v republiki. Vendar pa so že zdaj. razlage, da bo prihodnje leto le toliko denarja, da bo moč v Sloveniji narediti le en večji most. Kar zadeva cesto na odseku Kamna Gorica - Lipnica, naj bi se dela nadaljevala septembra ali oktobra. Za podvinsko križišče so letos predvideni odkupi zemljišč in začetek gradbenih del, še vedno pa niso razrešena vsa vprašanja glede križišča v Lescah. Prav nič spodbudni tudi niso obeti, da bi iz republike dobili denar za urejanje kanalizacije v občini. Direktorica JP Komunala Bernarda Podlipnik je povedala, da se bodo morali kanalizacije v Bohinju in na Bledu lotevati v prihodnje najbrž več ali manj kar sami. • A. Z.
Odločno proti pasjemu zavetišču
Visoko, 22. julija - V dvanajstih letih Milena Močivnik, lastnica Zormanovega mlina na Visokem, ni želela ali pa ni sposobna urediti razmer s psi, zato se ji nadaljnja dejavnost zaščite psov, sploh pa načrtovanega zavetišča za potepuške in zavržene pse za vso Slovenijo prepove.
Takšen sklep je v ponedeljek zvečer na seji sprejel svet krajevne skupnosti Visoko. Na razširjeni seji sveta so tudi sklenili, da bo krajevna skupnost sama sanirala nevzdržne razmere na območju, kjer so že zdaj številni psi, če ne bodo ustrezno in odločno ukrepali odgovorni organi. Ze dosedaj zbrani podpisi krajanov, akcija pa še ni končana, niso le podpora stališču sveta krajevne skupnosti, marveč zahteva, da bodo o načrtovanem zavetišču za zavržene pse najprej in predvsem odločali v krajevni skupnosti. Takšno stališče in zahtevo bodo posredovali tudi občinski skupščini. • A.
Obnovljen zvonik ob 500-letnici sejma
Kranj - Ob 500-letnici sejma v Kranju bo farna cerkev sv. Kanciana in tovarišev mučen-cev imela tudi obnovljen zvonik. Obnovitvena dela, ko bodo 64 metrov visok zvonik najprej oblekli z bakrenimi ploščami, nato pa še pozlatili jabolko in zvezdo, opravljajo delavci pod vodstvom mojstra Francija Markiča iz Kranja. Obnovitvena dela, kot nam je povedal kranjski dekan Stanislav
Zidar, so se začela že 1991. leta ob 500-letnici cerkve in sicer ob podpori faranov, krajevne skupnosti Center in nekaterih podjetij. • A. Z., foto: G. Sinik
Poimenovanje ulic v Preddvoru
Preddvor - Geodetska uprava Kranj je na podlagi lanske pobude iz kraje\ne skupnosti Preddvor v kranjski občini pripravila osnutek poimenovanja ulic v krajevni skupnosti. V krajevni skupnosti bo javna razprava s pripombami na predlog trajala do 27. avgusta. Predlagani ulični sistem si krajani lahko ogledajo v pisarni krajevne skupnosti Preddvor vsak torek in petek med 18. in 21. uro, pisne pripombe in predloge pa prav tako lahko oddajo v pisarni ali pošljejo na krajevno skupnost Preddvor 9. V krajevni skupnosti so se tudi odločili, da bodo o predlogu oziroma poimenovanju ulic še posebej obvestili tudi vsa gospodinjstva.
V predlogu je enajst ulic. Tako je predlog, da se središče Preddvora poimenuje s Starim trgom. Za pot. ki vodi v vas Breg, je predlagano ime Brska pot, po prvi slovenski pisateljici naj bi se imenovala Ulica Josipine Turnograjske. Sledijo pa še imena ulic, kot so Krancarija. Goričica, Črnavska pot, Noveljska pot, Mačen-ska pot. Pungart, Bašeljska pot in Belska cesta. • A. Z.
Krajevna skupnost Gorje
Se najslabša bo glavna cesta
Z javnimi in prostovoljnimi deli ter prispevki urejajo poti, ceste, kraje. Za ureditev glavne ceste in doline Radovne pa ne nameravajo več prositi.
Gorje, 22. julija - Na podlagi predlogov krajanov, ki so jih zbrali predsedniki vaških odborov na posameznih območjih, so v krajevni skupnosti Gorje v začetku leta sprejeli letošnji program del, ki ga sestavlja v glavnem pet dejavnosti. V svetu krajevne skupnosti so se odločili za ureditev kraja in odstranitev divjih smetišč in odlagališč odpadkov, ureditev peš in sprehajalnih poti, okolice kulturnih spomenikov in naravnih znamenitosti, za pogozdovanje in urejanje pašnikov ter ureditev Radovne.
Z javnimi deli, ki jih vodita Andrej Trojar, ki v svetu krajevne skupnosti skrbi tudi za varstvo okotja in Lado Repe, so začeli na območju celotne krajevne skupnosti že spomladi. Po programu imajo 12 delavcev za Štiri do pet mesecev v letošnjem letu. "Sicer pa, kot ugotavlja predsednik sveta krajevne skupnosti Anton Poklukar, "nam bo žal zmanjkalo denarja, da bi uresničili celotni program. Škoda, saj so dela povsod zelo hitro podprli tudi krajani z delom in prispevki. Žal ne vidimo rešitve pri ureditvi glavne (regionalne) ceste skozi Gorje, ki je prometno zelo nevarna in brez urejenega odvodnjavanja, in v dolini Radovne. Slednja je imela nekdaj 21 različnih objektov na vodni pogon. Radi bi jih obnovili in dolino pokazali turistom. A kaj, ko v tem rezervatu pitne vode, ki nas zaradi neurejene ceste vse bolj skrbi zaradi onesnaževanja, ni izgledov ta trenutek niti za asfalt do spomenika oziroma kraja, kjer so bile med vojno požgane hiše."
Andrej Trojar
Krajani in vodstvo krajevne skupnosti so se naveličali nenehnih prošenj in moledovanj, %da bi v Gorjah končno dobili boljšo glavno cesto in pot v Ra-dovno. Lepega dne se lahko zgodi, da jim bo prekipelo in 'bodo cesti zaprli ali pa začeli pobirati denar.
"Z javnimi deli smo se lotili urejanja cest, za katere skrbi
Na sestanku predsednikov krajevnih skupnosti radovljiške občine v sredo s predsednikom izvršnega sveta občine Radovljica Jožetom Resmanom je predsednik krajevne skupnosti Gorje Anton Poklukar poudaril, da bodo z letošnjimi sredstvi iz občinskega proračuna in z javnimi deli po programu uresničili različna urejevalna dela v krajevni skupnosti. Naredili bi še več, a jim bo žal zmanjkalo denarja. Kar pa zadeva divje piknikovanje in cesto v Rodovno, pa je poudaril, da jim je v krajevni skupnosti nereda in obljub dovolj. V prihodnjih dneh se bodo zato odločili, ali bodo od prihodnje nedelje naprej uveljavili zaporo ceste ali pa začeli enostavno pobirati denar za vožnjo po njej. Če se bodo odločili za pobiranje denarja, bodo na ta način potem uredili prostore za piknikovanje v dolini Radovne.
Divje odlagališče odpadkov sredi Bleda
"Justin raj" - blejski pekel
Nadaljevanje s 1. strani
Justin raj je večstanovanjska hiša. Romi živijo v zgornjem nadstropju, nad njihovim načinom življenja pa so ostali stanovalci, v glavnem upokojenci, ogorčeni.
"Ne moti me to, da so Romi, moti pa me njihovo onesnaževanje hiše in njene okolice," je povedal Mirko Rajtarič. Povedal je, da Romi puščajo odpadke okrog hiše, večinoma jih odvržejo kar skozi okna. "Skozi okna priletijo najrazličnejši odpadki, celo iztrebki. Od tod tudi smrad okrog hiše," je dejal g. Rajtarič. Povedal je, da se mu zdi življenje v tej hiši
neznosno in zato večinoma živi pri svoji hčerki v Ljubljani.
Omenjeni Romi pa odpadkov ne puščajo samo okrog hiše, ampak jih odvažajo tudi v gozd nekaj metrov od hiše, poleg teniških igrišč. "Vsi tukajšnji prebivalci imajo urejen normalen odvoz odpadkov, Romi pa so si svoje odlagališče napravili kar tukaj," je dejal Flo-rijan Peternel, ki stanuje v bivši ledenici poleg Justinega raja.
Prebivalci Justinega raja in njihovi najbližji sosedje pravijo, da so početje svojih romskih sosedov večkrat prijavili na sa-
KRATKE GORENJSKE
HniŠČani bi radi poŠto - Hrušica, 19. julija - Krajevna skupnost Hrušica se že od lani zavzema za to, da bi v kraju dobili pošto. Na Hrušici je vedno več trgovin in drugih lokalov, prebivalstvo narašča, krajani pa bi radi predvsem poštne storitve.
PTT podjetje Kranj pa Hruščanom odgovarja, da letos ne predvidevajo sredstev za opremo pošte na Hrušici. Bodo pa razmislili in se naslednje leto odločali na osnovi podatkov o širjenju naselja in dinamiki povečevanja števila prebivalcev.
Krajane je tudi zanimalo, kaj bo z objektom nekdanje ekspoziture Ljubljanske banke na Hrušici. Ljubljanska banka, poslovna enota Jesenice odgovarja, da žal obisk krajanov ni upravičil pričakovanj, saj je ekspozitura poslovala z izgubo. Ko so ekspozituro zaprli, so poskušali objekt prodati, vendar brez uspeha, niso pa tudi našli nobenega najemnika. Še vedno si prizadevajo, da bi ekspozituro prodali ali oddali v najem.• D. S.
Asfalt V dolino - Križna gora - Krajani Križne gore bodo do konca tega tedna imeli asfaltno povezavo z dolino oziroma Škofjo Loko. Cesto so tudi razširili in bo zato zdaj povezava veliko varnejša in boljša. Prav zaradi neurejenega odvodnjavanja so bile bankine neutrjene in je prihajalo zato tudi do prometnih nesreč oziroma zdrsov s ceste. # (J. Pipan)
V krajevni skupnosti zdaj zbirajo tudi denar za obnovo cerkve v Mevkušu. Akcijo vodijo predsedniki vaških odborov, v teh dneh pa bodo izbrali tudi najugodnejšega izvajalca. Obnova bo trajala dlje časa in bo razdeljena na več faz. Nazadnje bo prišla na vrsto notranjost, kjer so tudi še neodkrite freske.	
1 ^\	
1    J| H	
	
Anton Poklukar	Lado Repe
krajevna skupnost. Tako smo uredili odvodnjavanje in odtočne jaške. Očistili smo odlagališča odpadkov. Zgornje Laze in Vi-šelnica imajo zdaj zabojnike za odvoz odpadkov. Nerešen je le še Zatrnik s Pokljuško luknjo, kjer bomo začeli divje odlaganje preganjati na podlagi občinskega odloka," pojasnjuje Andrej Trojar.
Z javnimi deli so popravili razpadajoče oporne zidove, uredili steze na Lazah in Mevkušu, iz Grabča proti Krnici in iz Krnice proti Pokljuški luknji. Uredili so krajevna znamenja in 150 metrov kanalizacije v Mevkušu. S pomočjo krajanov so na Višefnici uredili oporni zid, dva odseka kanalizacije in odvoz smeti. "Trenutno dela potekajo v Spodnjih Gorjah in Zgornjih Lazah ter deloma v Podhomu. V Spodnjih
nitarno inšpekcijo in na komunalo.
Direktorica Komunale Radovljica Bernarda Podlipnik pa je povedala, da so komunalci že večkrat očistili tamkajšnje divje odlagališče v svojih čistilnih akcijah, vendar se odpadki vedno znova pojavljajo.
Komunalni redar Boris Sod-ja je povedal, da je kontrolo odlaganja odpadkov v Zaki redno opravljal, *lasti v preteklih letih, ko so odpadki ležali celo po cesti ob jezeru in ob teniških igriščih. V sami hiši pa je kontrolo opravil pred leti, ko so Romi potrgali balkonske ograje in deske s tal, da bi dobili les za kurjavo.
Direktor Alpdoma iz Radovljice Jože Kapus je povedal,
Gorjah bomo uredili nekdanje vaško korito sredi vasi. Pravzaprav nismo pričakovali, da bodo vse te akcije spodbudile tudi krajane, ki so se sami s sodelovanjem krajevne skupnosti lotili urejanja okolice domačij, dvorišč," je med nedavnim obi; skom poudaril Lado Repe, ki vodi javna dela v spodnjem delu krajevne skupnosti.
V načrtu pa imajo tudi projekt revitalizacije doline Radovne. Poleg izvira so v dolini objekti in kraji, kjer so nekdaj kopali kredo, propadle fuž'ne' opuščene in razpadajoče žage, mlini, kovačije, elektrarne-/ Žal pa denarja nimajo in sall^ tega ne zmorejo. Upajo, da bodo za začetek skupaj z občino \ dolini uredili in določili vsaj mesta za organizirane piknike saj je zdaj prav na tem področju velik nered in nezadovoljstvo lastnikov zemljišč v dolini-• A. Zalar
da so bila stanovanja v hiši, k» je bila po vojni denacionalizirana, dodeljena tistim, ki so po vojni ostali brez stanovanj. V zadnjih desetih letih pa je hiša postala nekakšen prehodni dom socialno ogroženih ljudi, ki jim za objekt ni bilo mar, tako da je zdaj skoraj popolnoma uničen. Občina Radovljica je imela že izdelane načrte za razselitev tamkajšnjih stanovalcev in ureditev objekta, ki stoji na turistično izredno privlačni lokaciji. Letos pa je bila hiša denacionalizirana, njeni lastniki pa živijo na različnih koncih sveta, je povedal g. Kapus.
Uresničevanje kakršnih koli načrtov v zvezi s hišo Justin raj je zato po njegovih besedah zaenkrat še nemogoče napovedati. # Suzana Adžič
OBNOVA CERKVE V BRITOFU - Na pobudo župnika Janeza Kokalja so se farani v Britofu že pred časom lotili obnove cerkve v Britofu. Pred dobrimi štirinajstimi dnevi so se lotili zelo zahtevnega odvodnjavanja okrog cerkve. Pod vodstvom Ivana Bajca dela dobro napredujejo in bodo trajala Še kakšna dva tedna. - A. Z.
Rejniške družine: FRANCKA BEVK
Otroci morajo vedeti, kam sodijo
Francki Bevk iz Davče, donedavna še učiteljici v tamkajšnji šoli, se je pred dvema letoma uresničila zelja postati rejnica. Nova člana njene družine sta postala Zmago in Tikn.
Francka Bevk, ki ima Štiri svoje otroke, najmlajši ima že 23 let, je v pogovoru s socialno delavko že pred leti omenila, da bi sprejela • "k** V re*°' *e **' "ne"a M *° prostorske možnosti Na pogovor i *e P0faD',a' očitno pa niso pozabili na Centru za socialno delo v Skorji Loki. Kot dolgoletna pedagoginja se jim je zdela Primerna za rejnico fantoma, ki sta zaradi razmer v domačih družinah zabredla v težave in popustila v šoli.
"Ko sem si pred mnogimi leti zaželela vzgajati rejence, sem si jih predstavljala manjše, zdaj pa sta v družino prišla dva odraščajoča fanta," je pripovedovala Francka Bevk, ki kot upokojenka nima statusa re-jnice. "Zmago, ki je v družini dve leti, je star 13 let, Tilen, ki je prišel pred pol leta, ima 11 |et. Mestna fanta sta, zato jima je pri nas na deželi malce dolgočasno. Toda oddaja v rejo na podeželje ima svoj smisel: tako so ju namreč Iztrgali okolju in družbi, ki je moteče vplivala na njun razvoj. Oba obiskujeta šolo v Železnikih in letošnje leto sta oba končala s prav dobrim uspehom, medtem ko se jima je prej pošteno zatikalo. Pri šolskih zadevah jima veliko pomagam, včasih tako, da skupaj delamo naloge, včasih juna prepustim, da se jih samostojno lotita in jih Potem le še pregledam. Ves čas sem tudi na zvezi z njunimi učiteljicami, zlasti se je to ukazalo za potrebno pri Tdnu."
Fanta sta sicer zelo različnih značajev, izvirata iz različnih družin, tudi problemi, ki so ju iztrgali matičnima družinama in pripeljali v rejo, so različni. Vse to mora Francka Bevk upoštevati pri vzgoji, ki ji je zaupana. Pomembno je, da je stroga in dosledna, pravi, sicer pa s fantoma ravna tako, kot je bila vajena pri svojih štirih. Pri delu jih porabi tako kot svoje, enako ju okrega ali pohvali. Velikih čustev si pri Bevkovih nikoli niso bili vajeni kazati, zato tudi rejencev ne razvajajo. Odraščajoča fanta tega tudi ne potrebujeta več in ker tudi doma
nista bila vajena, razkazovanja čustev niti ne potrebujeta. Pač pa se veliko pogovarjajo, česar doma tudi ni bilo. Poleti, ko kliče kmečko delo in zadnje čase tudi kmečki turizem, je za pogovore manj časa, pozimi pa ob raznih igran izkoristijo vsako priložnost.
"Veliko se pogovarjamo, predvsem o vsakdanjih dogodkih, ob tem pa skušam na nevsiljiv način opozoriti na to, kaj je storil kdo narobe," pove rejnica. "Ne silim ju, da bi govorila o problemih v njunih domačih družinah. O tem povesta, kolikor sama želita. Oba imata stalne stike z družinama. Ko se vrneta z vikenda pri starših, imata vselej veliko povedati.
Čeprav sta se pri nas lepo udomačila, svoji družini zelo pogrešata. Za Zmaga smo mislili, da se bo že lahko vrnil v matično družino, vendar mama zaenkrat še ni sposobna skrbeti zanj. Tilen pa ie pri nas šele pol leta. V šoli se je poboljšal, sicer pa še ni dokazal, da je zrelejši m boljši. Prezgodaj je se, da bi se vrnil k materi. Rada ju imam, vendar si želim, da bi se njune domače razmere čimprej uredile, da bi se lahko vrnila, kamor spadata. Otroci morajo čutiti, kam sodijo, kje imajo svoje korenine. Pri nas jima ie lepo, a doma vendarle nista. To dobro vem, saj semmorala tudi sama že pri 12. letih zdoma. V dobri družini sem bila za pestr-no, a dom to vendarle ni bil. Zato se lahko vživim v dušo naših dveh rejencev in jima privoščim, da bi se kmalu vrnila k pravim staršem. Ko
Huda kri zaradi odločbe o dohodnini
Zadolžnice so dvignile davčno osnovo
Kranj, julija • Nekdanji delavec ene od kranjskih Isker, zdaj pa j|den od mnogih brezposelnih na zavodu za zaposlovanje, je pred **som prejel odločbo o dohodnini Za minulo leto mora plačati 21 tisočakov davka, njegovo nadomestilo na zavodu za zaposlovanje pa znaša le štiri tisočake več. Tolikšen davek so mu navrgle ^adolžnice za premalo izplačani dohodek, ki pa bodo vnovčljive v prihodnosti
Bralec, ki nas je opozoril na svoj problem, se čuti dvakrat Prevaranega. Prvič ni dobil pripadajočega dohodka, temveč zgolj papir, s katerim naj bi v prihodnosti bodisi izterjal dolgovani ~enar bodisi pridobil lastninski delež v podjetju, vendar mu ta Papir ne prinese davčne olajšave. Celo več, šteli so mu ga v no rS osnovo i" mu zaradi tega naračunali dokajšnjo dohodni-i • Prugič pa ga obhajajo dvomi, ali se bo zadolžnica pri astninjenju podjetja res upoštevala. Če se ne bodo, bo svoj davek gnnii v prazno.
l* *° smo februarja pisali davčno napoved, ni bilo jasno, kako se oodo zadolžnice za premalo izplačane osebne dohodke (do neska, ki ga predvideva kolektivna pogodba) upoštevale pri avčni osnovi. V Svetu kranjskih sindikatov, ki so v domala vseh Podjetjih za premalo izplačane dohodke "izsilili" izdajo zadolžnic, D°KtedaJ prosili za tolmačenje republiško upravo za javne Pnhodke. Dobili so odgovor, da zakon ne loči, v kakšni obliki Oj*do^prejme dohodek, v denarju ali v papirjih, eno in drugo je
Zadolžnica je le priznavanje delavčeve terjatve za neizplačani A,. ^sebneea dohodka v skladu s kolektivno pogodbo," meni jVloša Drobnič iz pravne službe Sveta kranjskih sindikatov. "Šele sf h6 .sPremem v vrednostni papir, bi se lahko štelo v dohodnino.
9nJ.a se namreč obračunava od že izplačanih in dejansko Drf^u ^ donodkov v koledarskem letu, ne pa od bodočih, oziroma hI? ,°vamn prejemkov, katerih izplačilo je poleg tega še možno "vomljivo."
° drugi strani pa tudi drži, da so podjetja ob izdaji zadolžnic Del plačati vse prispevke, kar jim je spet dalo značaj prihodka. Vn *cem ie toreJ obdavčeno nekaj, česar sploh niso prejeli, da *u Je tudi' ali splon bodo' saJ lastninski zakon predvideva, z»h i* ° ° vredr»ostnih papirjev upravičeni le tisti, ki imajo do 80 ods*otkov dohodka do zneska iz kolektivnih rfcdit!r~Y o®katerin podjetjih pa so izdajali tudi zadolžnice za
Francka Bevk z Zmagom, Tilen je bil konec tedna pri očetu.
bosta odšla, mi bo kajpada težko, toda saj se bosta vračala."
Zmago in Tilen imata v Škof j i Loki svoji mamici, svoji rejnici pa pravita mama. Nagovarjati sta jo začela spontano, kakor sta pač začutila v vsakdanjih odnosih z njo. Mama je tista, ki se največ ubada z njima, čeprav je, kot pravi Francka, rejništvo posel za vso družino.
"S svojimi otroki se v obdobju njihovega odraščanja nisem ukvarjala toliko kot zdaj z rejencema," priznava Francka Bevk. "Šola, kjer sem preživela 30 let, mi je dala veliko opraviti delo v dveh izmenah, kombiniran pouk, zadnja leta vse več pisarije... Za svoje otroke nisem imela toliko časa, da bi lahko uživala ob njih. Ob rejencih nadomeščam zamujeno. Izkušnje iz mojega šolskega dela so pri tem veliko vredne. Kar sem tri desetletja dopovedovala staršem, zdaj praktično izvajam pri Zmagu in Tilnu. Spodbujam ju, da čimprej naredita naloge, kajti zvečer sta izčrpana in nesposobna za zbrano delo ob knjigah. Ves čas ju kontroliram in ne dopustim, da bi bila prepuščena sama sebi."
Otroci, kakršna sta Zmago in Tilen, so v vaškem okolju bolj izpostavljeni. Včasih zato pride do kratkega stika, vendar so pri Bevkovih temu kos s skupnimi močmi. Sicer pa Francka pravi, da se v vaseh, kot je Davča, kjer so si sosedje daleč vsaksebi,
vaški otroci ne družijo veliko. Starši jih porabijo tudi pri kmečkem delu, zato je za potepanja in fantovske pobalin-ščine manj priložnosti. Družijo se predvsem na vožnji z avtobusom v šolo in domov, nekaj več pa pozimi, ko zasneženi bregovi vabijo k smučanju in sankanju.
Francka je pred dvema letoma malce težkega srca sprejela Zmaga, svojega prvega rejen-ca. Čeprav ima otroke rada in ima z njimi veliko izkušenj, tako delo terja veliko odgovornost. Zdaj ko se kažejo prvi uspehi, je že lažje. Motiv za rejo ji nikoli ni bil denar, je pa slišala marsikateri očitek na to temo. Za fanta dobi s škofjeloškega centra za socialno delo nekaj denarja. Ni veliko, a se ne pritožuje. Na kmetiji pač dvoja usta več ne pomenijo veliko. Le jeseni, ko šola poveča izdatke, je malo težje. Pri oblačilih sta fanta skromna, tako kot so bili
Ered njima tudi že štirje Bev-ovi otroci, ki jih je mama oblačila preprosto in poceni. Tudi če kaj podedujeta, ju to ne moti.
Tako teče življenje Bevkovima rejencema visoko v Davči. Mirneje in počasneje, kot sta bila vajena doma v mestu. Mami Francki sta v veliko veselje, zlasti starejši, ki je ubogljiv in hvaležen. Mlajši pa je za rejnico izziv, ki mu bo sčasoma že kos. Kmalu bosta oba odšla. A kot pravi Francka, je tako tudi prav. Kajti otroci spadajo tja, kjer imajo korenine. D.Z.Zlebir
razlik ^ "viwiwuu (juujcijin pa su i/.uajau luai zauuiznicc močn m • sto odstotkov kolektivne pogodbe, kar pa je POdjeti'fcPvP^VO' Neuradno smo tud» zvedeli, da so v nekaterih davL ' Jer so izdali zadolžnice in s tem delavcem dvignili Dla^nJ? jSnovo' zaposlenim izplačali nekakšno socialno pomoč za piaC>lo dohodnine. D.Z.Zlebir
Grešni kozel v prometni varnosti
Na slovenskih cestah je v zadnjih tridesetih letih umrlo ve Č kot 16000 ljudi - več torej, kot je prebivalcev v najmanjši od gorenjskih občin! Skoda zaradi prometnih nezgod znaša v enem samem letu več kot pol milijarde mark.
Tudi letos slovenske ceste (in gorenjske niso izjema!) zahtevajo ogromen krvni davek.
Nina Oman, Duplje: "Krivi so vozniki. Nesreče v glavnem povzročijo pijani vozniki. Zdi se mi, da bi morali vsi bolj previdno voziti. Poostriti pa bi morali tudi ukrepe. Preveč tolerirajo pijanost."
Primož Meglic, Žiganja vas: "Voznike bi morali posvariti pred preveliko hitrostjo na tako slabih cestah. Mislim, da večje kazni ob prekrških ne bi pomagale. Tudi pešci in motoristi sami so pogosto krivi za nesrečo."
Ana Žlebir, Poženk: "V veliki večini je za mnoge nesreče kriv alkohol in voznikova nepremišljenost. Imamo tudi zelo slabe ceste, čeprav damo veliko denarja zanje. Sedaj bomo dali še bencinski tolar."
Kata Stojčevič, Spodnje Jezersko: "Naše ceste so zelo ozke, nepregledne, slabo označene in, tako nevarne za voznike kot za nas pešce. Sploh nimamo kolesarskih stez in pločnikov. Slabo vreme pogoji pa razmere samo še zaostri." M.Zabret
Poletni seminar za slepo in slabovidno mladino v Portorožu
Skrivnosti gledališke umetnosti
Igor Korošec, Kranjčan, ki v Moskvi na znameniti Ruski akademiji za gledališko umetnost, študira igro, se je odločil, da za slepe in slabovidne pripravi gledališke in druge delavnice.
Kranj, 19. julija - Poletni seminar za slepo in slabovidno mladino, ki ga organizira študentska organizacija ljubljanske univerze (ŠOU) se je začel v sredo, 21. julija, in bo trajal deset dni, vse do 1. avgusta. Delo bo potekalo v osmih delavnicah: igra, režija, gib, odrska beseda, glasba, likovna vzgoja, novinarstvo, dramaturgija in adaptacija. Delo v delavnicah bo razdeljeno na dva dela: dopoldanski (4 ure) in popoldanski (4 ure). Nekaj več informacij o samem seminarju in delu s slepimi nam je posredoval idejni vodja projekta, Igor Korošec
"Idejo za seminar sem dobil že preteklo zimo, med ogledom, mislim, da ameriškega filma, Most čez tišino. Film sicer govori o gluhonemih in njihovih težavah, sam pa sem se potem odločil za slepe in slabovidne. Mislim, da je to eden prvih, če ne celo prvi tovrstni seminar."
Pri projektu naj bi sodelovali tudi moskovski študentje?
"Nekaj svojih študijskih kolegov sem zaprosil za pomoč pri gledaliških delavnicah. Dogovor je veljal vse do preteklega tedna, ko sem izvedel, da z našim sodelovanjem ne bo nič. Nov ruski zakon zahteva nove, ruske potne liste, moji prijatelji pa imajo v glavnem še sovjetske. Pot v tujino jim je tako začasno onemogočena."
Kako bo potekalo delo v posameznih delavnicah?
"V vsaki delavnici bodo štirje udeleženci. Doslej prijavljenih je 17, prijave pa še prihajajo. Za vsakega udeleženca seminarja imamo tudi spremljevalca. Pri spremstvu in delu nam bo lahko veliko pomagal Jure Svoljšak, učitelj in vzgojitelj, ki ima na tem področju veliko izkušenj. Seminarja pa se bo udeležilo tudi precej mladih, ki so obiskovali njegove raziskovalne tabore, med njimi tudi Sonja Pušnik. Tako bomo lahko že na samem seminarju preverjali našo uspešnost in upam, da bomo uspeli vzpostaviti dober stik z vsemi."
Zakaj ste se odločili za Portorož?
"Morje da človeku veliko več inspiracije kot kakšno drugo okolje. Upam, da bo tako vplivalo tudi na nas."
V soboto, 31. julija, bodo udeleženci seminarja v Portorožu svoje delo in izdelke predstavili širši publiki. Predstavitve bodo potekale cel dan. M.P.Peternelj
Aktivni kranjski upokojenci
Vsak četrtek na pot
Kranj, julija - Kranjski upokojenci res ne mirujejo. Vsak drugi četrtek planinari] o, ob petkih kolesarijo, zdaj pa tisti četrtek vmes hodijo na pohode. Pohode so namenili vsem tistim upokojencem, ki jim je hoja v višje gore že pretežka, po ravnem ali v zložne hribčke pa še zmorejo. Tole naj velja kot vabilo vsem, da se jim pridružijo.
Kar nekaj lepih pohodov je že za njimi. Tako so bili maja v Udenborštu, v Preddvoru in na Brdu, junija v Arboretumu Volčji potok in v Bohinju, kjer so obiskali sotesko Mostnice, julija pa na Okroglem in v Vintgarju. Vodja odseka za pohode je Dušan Feldin, vodniki, dobri poznavalci Gorenjske pa se menjavajo.
Pester program imajo narejen vse do konca decembra. Tako bodo 29. julija šli proti Besnici in si ogledali slap Šum, 12. avgusta bodo obiskali Ribno, Bodešče in Sobec, 26. avgusta pa Pangerščico in vasi okrog Trstenika. 9. septembra se bodo udeležili srečanja gorenjskih upokojencev - planincev, 16. se bodo odpravili na ljubljansko barje, 30. pa jo bodo peš mahnili od Podvina do Begunj. 14. oktobra bodo pešačili od Komende skozi Tunjice do Kamnika, 28. pa bodo raziskovali Zarico, Drulovko in vasi ob Savi do Praš. Novembra se bodo podali v Belo krajino (v Semič) in pešačili od Škofje Loke preko Pevna in Crngroba do Šutne. Decembra se bodo lotili vasi pod Krvavcem, od Cerklje do Lahovč, leto pa bodo zaključili s sprehodom okoli Blejskega jezera.
O vseh pohodih Društvo upokojencev Kranj svoje člane redno obvešča na svoji oglasni deski v Tomšičevi 4 v Kranju in v Gorenjskem glasu. Vabilo je namenjeno vsem, ki si žele spremembe, ki gredo radi v družbo in v naravo, pa se sami kar ne morejo odpraviti. Druščina potegne! D.Dolenc
Delovna zakonodaja se zaostruje
Kranj, julija - Obeta se sprememba zakona o delovnih razmerjih in zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, ki prinaša manj pravic presežnim delavcem in brezposelnim.
Med pomembnejšimi novostmi, ki jih obeta predlog za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah obeh zakonov, je skrajšanje odpovednega roka za presežne delavce s šest na tri mesece. Bolj naj bi tudi obdavčili pogodbeno delo, kjer naj bi davčne stopnje izenačili s tistimi za redno delo. Znižali naj bi tudi nadomestila za brezposelnost. Prirezali naj bi zlasti vrhove, saj bi najvišje nadomestilo v času brezposelnosti ne presegalo štirikratne vrednosti najnižjega nadomestila. D.Ž.
Poletna šola za begunce
Kranj, 23. julija - Ta teden je v večini zbirnih centrov v Sloveniji in v nekaterih občinah, tudi v Kranju in na Jesenicah, potekal vpis v poletno šolo za srednješolsko mladino, begunce iz Bosne in Hercegovine. Poletno šolo je pripravilo Ministrstvo za šolstvo in šport v sodelovanju z Zvezo ljudskih univerz Slovenije, financira pa jo Visoki komisariat Združenih narodov za begunce.
KULTURA
UREJA: LEA MENCINGER
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ - V galeriji Prešernove hiše razstavlja slike in likovne objekte slikar Karel Kuhar. V galeriji Mestne hiše je na ogled 3. Medregionalna likovna razstava.
JESENICE - V bistroju Želva razstavlja kolekcijo barvnih fotografij Beneške maske Klemen Čebulj. V pizzeriji Bistr'ca so razstavljeni vzorci iz zbirke slovenskih vzorcev, ki so jih zbrali leta 1922 in so se pojavljali na pisanicah in kožuhih. V pizzeriji Ajdna v Žirovnici se predstavlja z grafikami in akrili Milena Rupar iz Ljubljane.
DOSLOVCE - Finžgarjeva hiša je odprta vsak dan od 10.30 do 13. ure, ob nedeljah od 11. 30 do 17.30, ponedeljek zaprto. KRANJSKA GORA - V hotelu Lek razstavlja slike Marko Koder.
RADOVLJICA - V avli radovljiške občine razstavlja barvne fotografije na temo Trenutki v gorah dr. Tomaž Kunst, član Fo-tokluba Medicus iz Ljubljane.
BLED - V hotelu Toplice so na ogled slike akad. slikarja Andreja Jemca. V hotelu Astoria razstavlja akad. slikar Marko Tu-šek.
BOH. BISTRICA - Usnjarski muzej z novo železarsko zbirko je odprt vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure.
KROPA - V Kovaškem muzeju je na ogled nova razstavna zbirka Žebljarstvo v Lipniški dolini.
ŠKOFJA LOKA - Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan od 9. do 17. ure, razen ob ponedeljkih. V okroglem stolpu je na ogled razstava Uran v mineralih in rudah v Zirovskem vrhu. ŽELEZNIKI - V Kulturnem domu je na ogled razstava likovnih del članov slikarske skupine Domel Železniki. TRŽIČ - V Kurnikovi hiši je na ogled drugi del študijske razstave čevljarskega orodja. Razstava bo odprta vsak dan, razen ponedeljka, od 17. do 19. ure, ob nedeljah pa od 9. do 12. ure -vse do šuštarske nedelje.
KAMNIK - V Sadnikarjevi hiši je na ogled razstava slik slikarke Nikice Sadnikar - Pleterski.
LJUBLJANA - V mali galeriji Moderne galerije razstavlja Emerik Bernard. V Muzeju novejše zgodovine - Cekinov grad so na ogled tri razstave: Reševanje zavezniških letalcev med NOB na Slovenskem, Plakati in razglasi 1914-1918 ter Popotna fotografija Janina Klemenčiča. Muzej je odprt od torka do nedelje med 10. in 18. uro, vstop prost.
PRIREDITVE TEGA TEDNA
KRANJ: CIGANSKE BALADE IN ROMANCE - V okviru poletnih prireditev Kieselstein živi kulturi bo danes v petek, ob 20.30 uri na vrtu gradu Kieselstein nastopil Duo Mardjango iz ^AO/fTtt^~*TO   Ukrajine. Vitalij Osmačko in Saša /l/lklvk-**}^        Olenjuh (violinist v orkestru ljubljanske Opere) bosta predstavila ciganske balade in romance. Sponzorji koncerta so Petrol, Radio Kranj, Gorenjski glas.
KRANJ: SREČANJE PIHALNIH ORKESTROV - Jutri v soboto, ob 10.30 bo na kranjskem Maistrovem trgu koncert pihalnih orkestrov iz Fiumicella, Železne Kaple in Kranja. Popoldne, ob 16. uri pa se bodo orkestri srečali na koncertu na terasi hotela Bor in Grad Hrib v Preddvoru. Sodeloval bo tudi Moški pevski zbor Kranj.
KRANJ: RAZSTAVA - V Kava baru Pungert bodo v ponedeljek, 26. julija, ob 19. uri odprli razstavo akrilnih platen slikarke Bernarde Smid iz Lesc.
ŠKOFJA LOKA: VEČER DUHOVNE GLASBE - V župnijski cerkvi sv. Jakoba bosta v večeru duhovne glasbe v nedeljo, 25. julija, ob 20. uri nastopila organistka Angela Tomanič in tenorist Marjan Trček.
TRZlČ: KONCERT - V okviru 1. Orgelskih večerov bo jutri, v soboto, ob 18.30 v tržiški farni cerkvi nastopila organistka Angela Tomanič.
JESENICE: RAZSTAVA - V razstavnem salonu Dolik bodo danes, v petek, ob 18. uri odprli razstavo slik udeležencev XIV. planinske slikarske kolonije Vrata 93.
DANES OTVORITEV FESTIVALA IDRIART
Bled - Danes, v petek, se začenja 9. mednarodni festival IDRIART. Na Bledu in tudi na drugih lokacijah se bo do petka, 30. julija, zvrstila cela vrsta tečajev, delavnic in koncertov.
Letošnji festival se pravzaprav začenja v Ljubljani, kjer bo v starem delu mesta nekaj predavanj, ki jim bodo lahko prisluhnili tudi mimoidoči. Nekaj po 19. uri bo v ljubljanski stolni cerkvi koncert Bachovih solo sonat, igral bo violinist Miha Pogačnik. Po koncertu bo ob 20.15 slavnostna otvoritev festivala v atriju Ljubljanskega magistrata; otvoritveni nagovor bo imel dr. Peter Vencelj, državni sekretar za Slovence po svetu, v programu pa je tudi nastop Tria Lorenz.
V sedmih festivalskih dveh se bodo tečaji in delavnice odvijale v prostorih osnovne šole Bled, pa tudi na treh celodnevnih popotovanjih po treh slovenskih pokrajinah - Primorski, po Škofjeloškem in v Kamniške Alpe. Jutri, v soboto, ob 20.30 bo že tradicionalni koncert na Blejskem otoku, na sporedu so sonate J.S. Bacha, sodelujejo pa VVolfgang Ritter in Rosalia Mu-rillo, duo flavt, in čembalistka Mireille Lagace.
V letošnjem programu je tudi nekaj novosti. Tako bo v nedeljo, 25. julija, ob 18.45 okrogla miza na temo Vloga umetnosti in gospodarstva malih narodov v organizmu nove Evrope; sodelujejo dr. Danica Purg, Oskar Kogoj, Miha Pogačnik, Ge-rald HSffner, Georg Kulewind, Elmar Lampson in drugi. V sredo, 28. julija, ob 15. uri pa bo prav tako v Festivalni dvorani seminar o vplivu glasbe na izboljšanje managerskih sposobnosti, vodila ga bosta znani nizozemski strokovnjak Bernt Kloke in violinist Miha Pogačnik, ki sta s svojimi delavnicami s tega področja doslej sodelovala s številnimi podjetji in korporacija-mi po svetu. Med koncerti je treba omeniti nedeljski koncert samospevov v Festivalni dvorani, koncert Godalnega kvarteta Kodalv iz Budimpešte v sredo v Festivalni dvorani, četrtkov koncert Mihe Pogačnika in pianistke Marie Namitscheve v Festivalni ter celo vrsto zanimivih glasbenih in drugih dogodkov od prizora iz Škofjeloškega pasijona, koncerta Mihe Pogačnika v Dantejevi jami in drugo. • L.M.
Projekt Slovenija odprta za umetnost
SVEŽINA IZ LIKOVNE DELAVNICE
Begunje - Po izboru slikarja Klavdija Tutte se je projekta Slovenija odprta za umetnost udeležilo skoraj petdeset domačih in tujih umetnikov, ki jih, razen želje po likovnem ustvarjanju, vsekakor ni družila podobna izraznost. Zato bo izbor del za končno razstavo po vseh treh delih tega široko zasnovanega likovnega projekta, ki se je začel junija na Sinjem Vrhu nad Ajdovščino, nadaljeval na Snežniku, vsakič z novo skupino ustvarjalcev, vsekakor tudi zahtevno delo, razstava pa ena zanimivejših likovnih dogodkov tega leta. Manjši del izbranih del bo na ogled v radovljiških galerijah, končna razstava pa bo najverjetneje postavljena novembra v prostorno galerijo Kulturnega doma v Sežani. Tretjega dela likovne delavnice v Begunjah se udeležuje kar devetnajst ustvarjalcev, ki bo konec tega tedna v galeriji Avsenik in v njeni bližnji okolici dokončalo svoje likovne zamisli.
Likovni projekt Slovenija odprta za umetnost v tem poletju doživlja svojo promocijo. O tem, za kakšno likovno delavnico gre in kakšni so načrti za prihodnost, je marsikaj zanimivega povedal akademski slikar Klavdij Tutta, ki je pri projektu sodeloval v več vlogah - tudi kot umetniški direktor.
Slovenskemu likovnemu prostoru ste ponudili drugače zamišljeno likovno delavnico, kot pa so bile doslej uveljavljene kolonije. Za kakšno razliko pravzaprav gre?
"Če odmislimo lanskoletno poskusno organizirano likovno delavnico, ki je pomenila še tipanje nove organiziranosti, je letošnji likovni projekt resnično na novo rojena likovna delavnica. Posebnost ni le na tri različne lokacije razdeljeno srečanje likovnikov, domačih kot tujih, iz Avstrije, Italije, Španije, Nemčije, San Marina, Hrvaške, Grčije, Madžarske, Kitajske in Argentine: organizator si je pač prizadeval tudi za predstavitev novega načina ustvarjanja, ki se v marsičem razlikuje od siceršnjega dela v likovnih kolonijah. Posebnost projekta, ki ga mimogrede rečeno, ni podprlo ministrstvo za kulturo, ker letos denarja za zasebne projekte ni bilo dovolj, je tudi ta, da se ustvarjalci niso prijavili na razpis, pač pa jih je umetniški direktor sam izbral."
Zamislili ste si izredno obsežen projekt, po številu udeležencev seveda, saj se je številka umetnikov približala petdesetim -za zadnjo begunjsko likovno delavnico se je celo od prvotnih štirinajst povečala kar na devetnajst. Zakaj tolikšno zanimanje za projekt Slovenija odprta za umetnost?
"V času, ko institucije nimajo denarja za programe in se borijo le še za preživetje, je smisel-
Begunje - Mednarodna umetniška druščina slikarjev, grafikov, kiparjev in fotografov je ves teden ustvarjala v likovni delavnici Slovenija odprta za umetnost. Na sliki: italijanski slikar Mario Palli v galeriji Avsenik.
no prisluhniti tudi drugače organiziranim pobudam. Medtem ko je lahko ideja o takem likovnem projektu za institucijo docela odveč, pa prihaja do preobratov, ko začnejo uspevati zasebne pobude, ki jih podpirajo sponzorji. To se ne dogaja samo v tujini, pač pa je nekaj tega tudi že pri nas. Glede na to, da se po ustvarjalnosti v kulturi lahko primerjamo s sosednjimi deželami, marsikatero pa celo prekašamo, ni naključje, da uspejo take zamisli, kot je projekt Slovenija odprta za umetnost."
Sredi tega tedna je likovno delavnico obiskala tudi cela vrsta galeristov in likovnih kritikov tako slovenskih kot tujih. Kaj jih je posebej zanimalo?
"Med udeleženci letošnje likovne delavnice je bila cela vrsta že uveljavljenih umetnikov, med njimi pa tudi nekaj mladih. Koga potem ne bi zanimalo, kaj je v novem okolju, v katerem se znajde umetnik, nasta-
lo novega in zanimivega. Likovna delavnica te vrste je vsekakor tudi možnost za promocijo vsakega umetnika posebej. Marsikdo si je našel možnost za samostojno razstavo, bil povabljen na kak drug likovni dogodek in podobno. Ne le v Sloveniji, v vsem evropskem prostoru je čutiti krizo, zato so takšne likovne delavnice lahko izredno pomembne za vsakega posameznega umetnika, za njegov prodor na tuje in podobno. Da pa je sama likovna delavnica odmevna tudi v našem prostoru, kaže že tudi seznam sponzorjev, ki so jo podprli, ne nazadnje tudi zato, da bodo kot povračilo za razumevanje lahko dobili zanimivo likovno delo. Umetnost si pač vedno najde sponzorje."
Značilnost dosedanjih likovnih kolonij so bile tudi nagrade. Ali obstaja nagrada Slovenija open to the art?
"V tem projektu, ki je bil zasnovan tako, da so si umetniki prizadevali pokazati kar največ svoje ustvarjalne moči (za to pa
so imeli kar najboljše pogoje), nagrade niso bile predvidene. Nagrada je pravzaprav predvidena za vsakega udeleženca in sicer v možnosti, da se predstavi in je izbran v novem okolju-Tega se dobro zavedajo tudi ž« uveljavljeni, znani umetniki iz nekaterih evropskih dežel, ki so sodelovali na tej likovni delavnici. Treba se je pač vedno znova potrjevati, moč ustvarjalnosti pa odpira vedno nova vrata. Tudi slovenski likovni trg je majhen, na njem pa je velika gneča, zato je dobrodošla marsikatera možnost za predstavitev in uspeh v tujini."
Bodo naslednje likovne delavnice v okviru tega projekta prat tako zanimive?
"Prišlo bo do nekaterih sprememb. Če sem za letošnji projekt izbiral kot umetniški direktor udeležence sam, bodo pri' hodnje leto to opravili selektorji v posameznih državah. Verjamem, da bodo izbrali prav tako zanimive likovne predstavnike, kot smo jih lahko imeli že letos. Zaradi splošne krize ni posebno težko pridobiti za takšen projekt tudi najbolj znanih in zanimivih evropskih umetni; kov. Vredno pa se je potruditi tudi zato, ker je takšna mednarodna likovna delavnica obenem tudi promocija slovenske umetnosti."
Boste obdržali dosedanja liktf vna prizorišča?
"Ni rečeno. Zanimanje, ki gaje vzbudil ta projekt, je bilo tolikšno, da so nas že skoraj zasuli s ponudbami. Za naslednje leto resno razmišljamo tudi o Sorici in prenovljeni Groharjevi hiši, kar pa ne pomeni, da ne računamo več na prizorišča, ki so že letos tako gostoljubno in na primerni ravni poskrbela za pogoje dela vsem umetnikom." # Lea Mencinger, slika: Gorazd Sinik
Musical
SNEGULICICA V NOVI PREOBLEKI
Ljubljana - V ponedeljek zvečer je bila v poletnem gledališču Križank premierna uprizoritev musicla Sneguljčica v produkciji Festivala Ljubljana. Glasbo zanj je napisal Bojan Adamič, libreto pa je delo Pavla Golie, Jožeta Humerja in Ervina Fritza.
Golievo Sneguljčico je današnjemu času in gledalcu prilagodil Jože Humer na pobudo dirigenta Orkestra slovenske policije Milivoja Šurbeka, prav tako je slednji spodbudil Bojana Adamiča, da je napisal glasbo za scensko delo, v katerem ima glasbeno spremljavo pihalni orkester. Sneguljčica je postavljena v sedanji čas, klasični pravljici pa je dodan še hudobni agent KGB, utelešenje zla, ki ga igra Matija Rozman. Ogledalu (Vita Mavric - Ru-ič) je bila dodeljena povezovalna vloga. Songe je napisal Ervin Fritz.
Klasična Sneguljčica (Dunja Spruk) in hudobna kraljica (Sa-nela Redžepagič) sta skupaj z lovcem dovolj prepoznavni figuri, da je musical privlačen za otroke, izvrstno glasbo pa dopolnjuje plesna skupina Mojce Horvat, ki je tudi koreografka celotne predstave. Otrokom, in ne le njim, je bilo gotovo všeč sedem palčkov, tisti malo starejši pa so z veseljem prisluhnili odličnim arijam kraljice, Sneguljčice in princa Branka Robinšaka. Premierna predstava v ljubljanskih Križankah je bila lepo sprejeta, ponovitve bodo v soboto, 24., in v nedeljo, 25. julija.
Režiser musicla je Krešimir Dolenčič, ki pravi: "Naša naloga je bila, da vsem najdemo potrebni prostor za življenje, da jih spomnimo na zgodbo in pojasnimo, kaj vse nas danes muči in kako nam morejo oni pomagati. In po iskanju smo našli otožno mesto Cvetnik, mesto brez cvetov, mesto brez veselja, mesto s sivimi zaposlenimi ljudmi, ki nikogar ne vidijo, ne pozdravljajo, mesto, v katerem vsakršne kraljice delajo, kar se jim zljubi. In upamo, da so nam pravljična bitja pomagala, ne le da bodo v Cvetniku spet cvetovi, temveč da verujoč v njih postanemo boljši ljudje. # IVI.A.
Koncert Groblje 1993
BLESTEČA FLAVTA
Na 6. koncertu 23. mednarodnega poletnega festivala komorne glasbe GROBLJE '93 je nastopil tržaški komorni ansambel "I Cameristi Triestini" z dirigentom Fabiom Nossalom, solist pa je bil naš flavtist Matej Zupan.
Komorni orkester I Cameristi Triestini je ustanovil dirigent in vodja Fabio Nossal. Programska usmeritev orkestra obsega glasbo od baroka do klasike, kar je ansambel pokazal tudi na torkovem grobeljskem koncertu z deli skladateljev Tartinija, Stamitza, Geminianija, Vivaldija, dell'Abaca in Mozarta. Orkester sestavljajo v glavnem mladi glasbeniki, diplomanti tržaškega glasbe; nega konservatorija "Giuseppe Verdi". Z raznimi solisti in zbori igrajo po Italiji in tujini. Redno se udeležujejo festivalov po Nemčiji, Franciji, Avstriji, Češki, Slovaški itd. Snemali pa so že za RAI in ORF. Za nastop v Grobljah so povabili k sodelovanju mladega slovenskega flavtista Mateja Zupana. Ta je diplomiral na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri prof. Fedji Ruplu, kjer sedaj končuje podiplomski študij; vmes pa se že izpopolnjuje v tujini. Flavtist Zupan je bil tudi najsvetlejša točka celotnega večera. V tristavčnem Stamitzovem koncertu za flavto in orkester v G-duru, op. 29 se je razigral do kraja, še zlasti odličen pa je bil v prvem hitrem stavku s kadenco in pa v spevnem drugem stavku (Andante non troppo moderato). Ansambel pa je imel precej manj sreče tako v spremljavi tega koncerta kot v samostojnih točkah večera. Daje očitno nastopil precej indisponiran, seje slišalo v marsikateri intonančni netočnosti.
Druga svetla točka tega večera pa je bila programska izbira. I delih skladateljev, ki smo jih že navedli, je bila glasba južnoitali-janske veje baroka do nemške klasike. Dovolj negotovo oblikovanje celotnega sporeda je vsekakor povzročil tudi dirigent Nossal. V mednarodnem pogledu celoten ansambel vsekakor ni zdržal kriterijev letošnjega 23. Mednarodnega poletnega festivala komorne glasbe v Grobljah. # F. K.
GOSPODARSTVO
UREJA: MARIJA VOLČJAK
7.STRAN • GORENJSKI GLAS
Ratomir Kafol, direktor radovljiške Almire:
Pospeševanje malega gospodarstva
Kratkoročna posojila
Prodaja Pristave je življenjskega pomena
in nižje obresti
Ko je Almira prodala Grimšče, je stare dolgove prepolovila; s prodajo modne hiše Pristava na Bledu pa bi jih v celoti poravnala.
Radovljica, 20. julija - Almira se je po izgubi jugoslovanskega trga in ob uvajanju tržnega gospodarstva znašla v velikih težavah. Z 800 |isoč markami obvezničnega denarja ji je pomagala občina, prodala je grad Grimšče in še nekaj premoženja, odpustila več kot sto petdeset delavcev in se odločila, da premoženja in upravljanja ne prenese v republiški sklad za razvoj. Zadnjih dvajset mesecev sicer posluje na robu likvidnosti in zagotavlja denar za redno izplačilo osebnih dohodkov in plačilo stroškov, vendar je za poravnavo starih dolgov, ki še vedno močno bremenijo tekoče poslovanje, pogoj, da proda tudi modno hišo Pristava na Bledu.
* V Almiri ste nekaj časa oklevali, ali bi se vključili v Korietov sklad ali ne. Nazadnje ste se za razliko od sosedov, blejskih Vezenin in zapuškega Sukna, odločili, da se poskušate iz težavnega Položaja reševati sami. Kaj je vplivalo na takšno odločitev?
"V podjetju smo ocenili, da stare dolgove lahko odplačamo s prodajo premoženja, od katerega proizvodnja ni neposredno odvisna. Ko se je ponudila možnost vključitve v sklad, so "jegovi predstavniki nedvoumno povedali, da bi morali na državo prenesti vse premoženje in da od sklada ne moremo pričakovati niti tolarja denarne pomoči. Takrat se je upravni odbor podjetja odločil, da da se ne vključimo v sklad in da se poskušamo reševati sami. Doslej nam za tako odločitev še ni bilo žal."
Ko je Almira prodala Grimšče, ste poudarili, da bo podjetje preživelo le, če bo uspelo prodati še modno hišo Pristava na Bledu. To se doslej še ni zgodilo... "Ko smo prodali Grimšče, smo stare dolgove vrednostno prepolovili in se likvidnostno precej opomogli, še vedno pa obresti in tečajne razlike za
preostanek dolga predstavljajo 15 odstotkov vseh stroškov. Razmere so se vendarle toliko izboljšale, da lahko redno iz-
plačujemo osebne dohodke in financiramo proizvodnjo. Problem vsakokrat nastane takrat, ko zapade v plačilo obrok posojila. Za Almiro je dejansko življenjskega pomena, da proda modno hišo Pristava na Bledu in da se znebi starih dolgov. Za Pristavo smo večkrat razpisali javno dražbo in tudi sami iskali kupce, vendar pravega zanimanja ni bilo. Razlog je verjetno v tem, da kupci ne vidijo možnosti, da bi lahko vloženo v primernem času dobili nazaj, saj je kupna moč prebivalstva precej skromna, tujih turistov pa bistveno manj kot nekdaj."
* V javnosti je bilo slišati, da naj bi Pristavo kupila država in v njej uredila duhovo zbirko.
"Čeprav je prostor idealen za galerijo, so to bolj sanje kot realna možnost. Ne verjamem, da bi revna država, ki se že sicer precej mačehovsko obnaša
do kulture, zmogla zbrati 2 do 2,5 milijona mark, kolikor želimo dobiti za hišo, ali da bi toliko denarja prispevale banke."
* Je Almira že iz najhujših težav?
"Čeprav nam dvajset mesecev že uspeva poslovati na robu likvidnosti, plačevati surovine in druge stroške ter redno izplačevati osebne dohodke, pa nam hitre spremembe na trgu močno slabšajo položaj. Lani smo računali, da imamo doma 10 do 15 konkurentov, pa seje potem, ko smo naredili tržno analizo, izkazalo, da jih je kar 161
"Pri lastninjenju bomo dali "cesarju, kar je cesarjeva", in delavcem, kar je po zakonu njihovega. Na delavski odkup in na prihranke delavcev, ki že vrsto let prejemajo zelo skromne plače, skorajda ne moremo računati Tujci za zdaj za nakup dela podjetja ne kažejo izrazitega zanimanja, nastavljena vrednost se jim zdi tudi previsoka."
"Od države smo pričakovali in še pričakujemo, da bo trg odpirala postopoma, podjetjem dala možnost in čas, da se prilagodijo, in domačo tekstilno industrijo vsaj v začetku zaščitila z nekaterimi uvoznimi dajatvami (prelev-mani). Ob tem, da nam podcenjeni tolar že nekaj časa jemlje precej dohodka, pričakujemo tudo bolj usklajeno razmerje med tolarjem in tujimi valutami."
"Ko smo ob povečanju dela iskali šivilje, da bi jih zaposlili za določen čas, so nam na zavodu za zaposlovanje dali spisek dvajsetih brezposelnih šivilj. Na pogovor v podjetje jih je prišlo enajst, na delo so prišle tri, od katerih sta zdaj dve na bolniški, ena pa dela."
in da je njihova glavna značilnost cenenost izdelkov. Almiri-na kakovost ob upadanju kupne moči prebivalstva malo pomeni, ljudi bolj kot kvaliteta zanima cena. Zavedamo se, da je prihodnost podjetja v izvozu, zato se programsko, organizacijsko in kadrovsko že pripravljamo na to, da bi prihodnje leto na tuje izvozili 85 do 90 odstotkov proizvodnje. Zdaj jo izvozimo 60 do 65 odstotkov, v glavnem v Nemčijo in Italijo. Dve tretjini predstavljajo "lohn" posli, ostalo izvoz izdelkov."
* Koliko delavcev ste doslej odpustili?
"V zadnjem letu in pol smo število zaposlenih zmanjšali s 630 na 470 delavcev, s katerimi pa smo ob tem, da smo zadržali prejšnji obseg proizvodnje, bistveno povečali storilnost. Ker je režija še vedno prevelika oz. nam jo tuji kupci v celoti ne priznajo v ceni izdelkov, bomo Še letos okoli trideset režijskih delavcev preselili v proizvodnjo, nekaj pa jih bomo morali tudi odpustiti."
* Koliko je v Almiri najnižja plača?
"Ker je bila pri plačah že dosežena spodnja meja potrpežljivosti delavcev, se vse od svojega prihoda v podjetje prizadevam, da bi plače čimmanj zaostajale za republiškim povprečjem zaposlenih v gospodarstvu in še posebej v tekstilni industriji. Zdaj zaostajamo za republiko še za 15 odstotkov. Ob zadnjem izplačilu nobena plača za polni delovni čas (osem ur), brez bolniškega staleža in ob doseganju norme ni bila manjša od 20 tisoč tolarjev, precej delavcev pa je zaslužilo od 20 do 30 tisoč."* C. Zaplotnik
Kamp v Martuljku prehaja v višjo kategorija
Nova trgovina, recepcija, bazen
Gozd Martuljek, 22. julija - Petrolov kamp v Gozd Martuljku so temeljito obnovili. Septembra bodo odprli tudi večnamensko   \vf i dvorano za hotelom. Kamp, ki je odprt poleti in pozimi, bo sprejel 600 gostov.
Kamp Gozd Martuljek poleg hotela Špik je največji kamp Zgornjesavske doline, odprt poleti in pozimi. Dolga leta ni bilo denarja za temeljito obnovo, kaj šele za širitev kam-pa, ki leži v idiličnem okolju pod Špikovo skupino. Širitev kampa pa tudi dolga leta ni bila mogoča, saj so kar nekaj let načrtovali, da bi v gozdičku poleg kampa zgradili apartmaje.
Na srečo jih zaradi nasprotovanja krajanov, ki so dokazovali, da v Martuljku ni vode, in zaradi pomanjkanja denarja, nikoli niso zgradili.
Petrol, ki ima v lasti martulj-ški kamp, je v zadnjih letih postopoma le vlagal v kamp, z letošnjim ali naslednjim letom pa kamp zaradi precejšnjih vlaganj že vstopa v novo, višjo kategorijo.
Za dolgoročna posojila (iz prvega razpisa) bo veljala 8-odstotna letna obrestna mera.
Radovljica, 20. julija - Izvršni svet je na torkovi seji sprejel pravilnik o merilih in pogojih, pod katerimi bodo lahko majhne gospodarske družbe ter samostojni obrtniki in podjetniki, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, dobili proračunska sredstva za pospeševanje razvoja obrti in podjetništva. Pravilnik določa, da bo občina pospeševala razvoj malega gospodarstva s kratkoročnimi posojili za ohranjanje delovnih mest ter s subvencioniranjem obrestne mere pri dolgoročnih posojilih bank in drugih finančnih organizacij. Prvi razpis izvršnega sveta in Ljubljanske banke -Gorenjske banke, d.d. Kranj za pridobitev posojil pod ugodnejšimi pogoji (v skupnem znesku 18 milijonov tolarjev) bo že v kratkem objavljen v Gorenjskem glasu.
Občina bo za ohranjanje in pridobivanje novih delovnih mest namenjala sredstva glede na likvidnost proračuna in potrebe malega gospodarstva po tovrstnih posojilih. Najvišji znesek posojila, ki ga bo lahko dodelila, je enak znesku izplačanih bruto osebnih dohodkov vseh redno zaposlenih v obratovalnici oz. gospodarski družbi; k temu pa bo lahko prištela še sredstva, potrebna za plače novozaposlenih. Če bo zahtevkov za posojilo več kot denarja, bo pri izbiri prosilcev kot najpomembnejše kriterije upoštevala, ali podjetnik oz. obrtnik povečuje ali vsaj ohranja število zaposlenih, koliko delavcev iz radovljiške občine zaposluje in koliko delavcev je odpustil v zadnje pol leta. Posojila bo odobravala največ za tri mesece; vsak, ki ga bo pravočasno vrnil in bo izpolnil tudi vse druge pogoje, pa bo lahko zanj v istem koledarskem letu zaprosil še enkrat. Obrestna mera bo enaka seštevku "velikega R" (revalorizacijske obrestne mere) in enoodstotnih realnih obresti. Za zamudnike pri vračanju posojila bo veljala enaka obrestna mera, kot jo predvideva zakon o zamudnih obrestih. Podjetniki in obrtniki, ki bodo dobili posojila, se bodo morali zavezati, da do vračila posojila redno zaposlenim ne bodo prekinili delovnega razmerja oz. da bodo nove delavce sprejeli v redno delovno razmerje najkasneje ob prejemu posojila. Tisti, ki šele začenjajo s poslovanjem, bodo morali še dodatno obljubiti, da bodo poslovali še najmanj tri mesece po vrnitvi posojila.
Izvršni svet je sklenil, da bo prvič razpisal posojila za pospeševanje malega gospodarstva pod ugodnejšimi pogoji oz. s subvencionirano obrestno mero skupaj z Ljubljansko banko - Gorenjsko banko d.d. Kranj, ki bo tudi sklepala posojilne pogodbe in skrbela za njihovo uresničevanje. Majhne gospodarske družbe, podjetniki oz. obrtniki bodo lahko dobili največ tri milijone tolarjev posojila, skupno pa bo na razpolago 18 milijonov tolarjev. Ob tem, da bo banka posojilo mesečno revalorizirala, bo obrestna mera fiksna, 15-odstotna, vendar bo posojilojemalec plačal le 8-odstotno, ker bo razliko (sedem odstotnih točk) plačala občina iz proračunskih sredstev.
Občina bo subvencionirala tudi obrestno mero pri dolgoročnih posojilih bank in drugih finančnih organizacij, ki jih bodo prosilci porabili za povečanje števila zaposlenih ali za sa-mozaposlovanje, pospeševanje konkurenčnosti na tujih trgih, uvajanje sodobnih tehnologij ter za ustanavljanje in razvoj enot malega gospodarstva, ki so inovativne, energetsko varčne in ne onesnažujejo okolja. Občina bo prednostno pospeševala vlaganja v proizvodne, obrtne in gostinsko-turistične dejavnosti ter v osebne storitve. Prosilci bodo lahko dobili posojila s subvencionirano obrestno mero le do polovice predračunske vrednosti naložbe, za čas petih let in po obrestni meri, ki bo za sedem odstotnih točk nižja od obrestne mere, kakršna velja pri banki. • C. Zaplotnik
VELEBLAGOVNICA ŠKOFJA LOKA d.o.o. KDOR  IŠČE,  TA  NAJDI   ...  V NAMI
s* JELOVICA
Izvozne takse
Omejevanje izvoza pomembnih surovin
Ljubljana, 20. julija - Republiška vlada predlaga državnemu zboru, da po hitrem postopku sprejme zakon o taksi na izvoženo blago, na podlagi katerega bo lahko zaradi pomanjkanja lesa ter odpadkov iz železa, jekla in kovin na domačem trgu uvedla izvozne takse.
Kot poudarja vlada, večina industrijsko razvitih držav spodbuja izvoz izdelkov višje stopnje predelave oz. obdelave, Prepoveduje ali omejuje pa izvoz nekaterih pomembnih surovin. Slovenska vlada je že januarja lani nadomestila izvozne kontingente, kakršna je poznala jugoslovanska zakonodaja, s Plačilom posebne takse za izvoz hlodovine, nekaterih vrst žaganega lesa ter odpadkov iz železa, jekla in barvnih kovin. Takso za hlodovino in žagan les je uvedla zato, ker se je po osamosvojitvi in prekinitvi dobave lesa s Hrvatske ter iz Bosne in Hercegovine močno zmanjšala oskrba lesno predelovalne industrije z domačo surovino. Podobne razmere so se Pojavile tudi pri oskrbi z odpadki iz železa, jekla in barvnih kovin.
Ker novi zakon o zunanji trgovini vladi ne omogoča uvedbe izvoznih taks, predlaga državnemu zboru, da sprejme posebni zakon, na podlagi katerega bo lahko še naprej omejevala izvoz hlodovine, nekaterih vrst žaganega lesa ter odpadkov « železa, jekla in barvnih kovin. • C. Z.
Kamp v Gozd Martuljku so letos zares temeljito^obnovili iti celo razširili, tako da prehaja v višjo kategorijo in lahko sprejme 600 obiskovalcev. - Foto: D. Sedej
V kampu so zgradili novo recepcijo, gostje lahko kupujejo v novi trgovini, asfaltirali so poti v novem delu kampa, postavili moderno razsvetljavo, razen tobogana je poleg obnovljenega starega bazena še otroški bazen. Tudi prostori za kampiranje so odlično označeni, z razširitvijo kampa pa bodo namesto 400 gostov lahko sprejeli še 200 obiskovalcev več. Uredili bodo še vhod v kamp.
Zdaj bodo podrli tudi staro poslopje za hotelom, kjer je bila kinodvorana, na tem prostoru pa bodo v jeseni odprli večnamenski objekt.
S tem pa načrtov še ni konec: če bo dovolj denarja, naj bi z vrtanjem poiskali talno vodo, kajti voda je v Martuljku stalni problem. Njihovo je tudi
smučišče: ker je kamp odprt tudi pozimi, si želijo, da bi smučišče v Gozd Martuljku umetno zasnežili.
Gostje so v tem gorskem kampu nadvse zadovoljni zaradi urejenosti, veliko je možnosti za rekreacijo, tu je mir in čisti zrak. Bližina hotela visoke kategorije ustreza tudi zahtevnejšim kampistom, zato je danes kamp poln. Včasih so bili gostje prehodni, namenjeni dalje proti morju, ki so prihajali preko mejhnih prehodov Rateče in Podkoren, danes pa je kljub karavanškemu mejnemu prehodu martuljški kamp poln domačih in tujih gostov.
Če so dobra ponudba, solidne cene, odlično počutje, očitno ni nobenega problema, da ne bi gostje prihajali. Kvaliteta je najboljša reklama!© D.Se-dej
lesna industrija Škofja Loka, Kidričeva 58
VABI K SODELOVANJU ZA DELO V SPE MONTAŽNI OBJEKTI NOVEGA SODELAVCA ZA DELOVNO MESTO
IZMENOVODJA U
Od kandidatov pričakujemo, da Imajo:
* srednješolsko izobrazbo za poklic lesarski tehnik
• 12 mesecev delovnih izkušenj v stroki
- organizacijsko sposobnost
- iniciativnost In samostojnost
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom in 6-meaečnlm poskusnim delom.
Pisne vloge z dokazni o Izpolnjevanju pogojev pričakujemo v roku 8 dni od objave na naslov: Jelovica, Ll Škofja Loka, Kidričeva 50, kadrovska služba. Dodatne informacije dobite po telefonu 631-241, kadrovska služba.
POSLI IN FINANCE
UREJA: MARIJA VOLČJAK
Test: Lada Samara 1500 limuzina
Nov pristop
Po skoraj desetih letih, ko so iz ruskega Togliatigrada pripeljale prve lade samare so pred kratkim v tovarni predstavili poleg tri- in petvratne kombilimuzine se tretjo izvedbo tokrat v li-muzinski podobi s klasičnim zadkom in štirimi vrati.
Ob spremenjeni obliki, ki pa je to samo na zadnjem delu vozila ostajajo osnovne značilnosti znane in takratnemu času primerne: obliko so narisali pri italijanskem Giugiaru, konstrukcijo motorja so si zamislili pri Porscheju, vse ostalo pa je plod ruske tehnologije. To pomeni, da je samara oblikovno robat avtomobil, konstrukcijsko sicer sorazmerno sodoben, vendar tudi v limuzinski izvedbi ne pretirano vpadljiv.
Testni avto je bil odet v aluminijasta platišča s širšimi gumami, na nosu je bila nova li-čnejša maska hladilnika in v stropu potniške kabine strešno okno z mini klimo, kar pa sodi že v seznam z oznako 'doplačilo'. Se pa vse našteto temu, sorazmerno oglatemu in tudi (po Notranjost: obilje trde plastike rusko) visokemu avtomobilu,
precej dobro poda, še zlasti ob Na novo jzrezane pločevine preproščini kombihmuzinske v seveda v notranjosti ni čutiti, hmuzinsko podobo. Tudi tu pretežno prevladujejo
oglate linije in obilje trde plastike. Prednja sedeža sta dokaj dobra izdelka in glede na zunanje dimenzije je prostora in udobja povsem zadosti tudi na zadnji klopi, pa tudi v tovorni prostor, ki ga seveda namesto vrat zapira pokrov, je moč stlačiti kar lepo količino prtljage, čeprav se pokrov ne odpira do odbijača.
Prtljažnik: velik in težko dostopen
HVALIMO: notranje udobje - zmerna poraba - ugodna cena
GRAJAMO: nenatančna Izdelava - plastika v notranjosti - grobost in robatost
Lada samara limuzina
Kljub solidnosti prednjega sedeža je z dobro nastavljivostjo kar nekaj težav: stopalke so predaleč, ali pa je štrleč in pretanek volanski obroč preblizu trebuha. Ob sicer pregledni in dobro založeni armaturni in-strumentni plošči, kjer pa bi bil dobrodošel merilnik motornih vrtljajev, so vsa pomembnejša stikala skoraj malce nerodno nameščena na sredinski konzoli, kjer je bil v testnem avtu tudi radio s kasetofonom, ki pa tudi ni serijska oprema.
Motor je nameščen prečno spredaj, v testnem avtomobilu je imel 1,5 litra gibne prostornine, kar pomeni močnejšo izvedbo. Vžiga nerad, vrti pa se sorazmerno lahkotno in ne preglasno. Ob dobro preračunanem menjalniku, ki je sicer sorazmerno natančen, vendar je premikanje ročice izredno trdo (testni avto je imel prevoženih 3600 kilometrov), postreže z zadovoljivimi, nikakor pa ne s športno uživaškimi zmogljivostmi. Zato pa je dobra lastnost sorazmerno znosna poraba.
Nova zasnova zadka na dokaj dobro lego na cesti ne vpliva, pa tudi na zaviranje ne, če-
JELOVICA
UVOZ IZ KflNtlDC
KnscTinnNn dvižno onnnzNn II vniun. 1J daljinsko upnnvunNJc fi|
MASIVNI LES visokokvalitetnih iglavcev; OSNOVNA OLOĐINSKA ZAŠČITA omogoča finalno obdelavo; vrata vam bodo zmontirali monterji iz JELOVICE, le tako vam lahko GARANTIRAMO KAKOVOST, garancijski rok je 1 2 mesecev.
DIMI 1NZ1JI   VRAT: 2*^ X 213 cm.
priporočljiva višina garaže: 240 cm
ŠKOrjA LOKA. Kidričeva 58. tel 064/632-270. 631-241. fax 064/632 761; KRANJ Partizanska 26. tel 064/211-232; LJUBLJANA, Smartlnska 152 (BTC), hala A. tel 061/440-400. 102-233; CELJE, BotlCeva 3, tel. fax 063/25-881; RAVNE NA KOROŠKEM. ČeCovJe 5. Hotel Merx. tel 0602/20-175; MARIBOR. LlmbuAko nabr. 15 /62341 Llmbuš/. tel 062/102-800; MURSKA SOBOTA, Cankarjeva 25, tel 060/22-921; NOVO MESTO.Ob potoku 5, tel 068/22-772, KRŠKO, CKŽ 21, tel 0608/21-236; METLIKA, Vinogradniška 41, tel 068/58-716; KOPER, Pristaniška 14, tel 066/57-029; NOVA GORICA. Vojkova 8. tel 065/25-660
Cena: 884.300 SIT do registracije (Lada avto Ljubljana)
prav bi bile zavore lahko bolj odločne.
Vendar pa je lada samara tudi v limuzinski izvedbi v celem odločen in čvrst avto, ki ima kljub precej letom na grbi skozi vsa obdobja planskega ali tržnega gospodarstva zelo močan adut. To pa je njegova ugodna cena.
TEHNIČNI PODATKI: limuzina a prečno nameščenim motorjem s pogonom na prednja koleaa. Motor: Štirivaljni, štirltaktni, vratni, 1500 cem, 53 KW/72 KM, največji navor 109 Nm pri 3500 v/min. Mere: 4006 x 1650 x 1402 mm. Najvišja hitrost: 156 km/h (tovarna), 157 km/h (test). Pospešek od 0 do 100 km/h: 14,5 s. Poraba goriva po ECE: 5,9/8,0/8,6 I neosvinčenega goriva na 100 km. Povprečna poraba na testu: 10,41.
Junijski stroški 38 tolarjev za liter
V zavodu za ekonomiko pri Kmetijskem inštitutu Slovenije so na podlagi modelne kalkulacije ocenili, da so bili junijski stroški prireje mleka na kmetijah (z enajstimi kravami in s povprečno mlečnostjo 3.800 litrov) 37,97 tolarja za liter in da so bili za 1,2 odstotka višji od majskih. Na povečanje stroškov so najbolj vph' vale podražitve močnih krmil za 3,6 do 5,6 odstotka pa tudi za odstotek višja vrednost ure živega dela.
Junijski stroški prirasta govedi na kmetijah so bili pri prirastu 0,86 kilograma na krmni dan in pri pitanju od 120 do 510 kilo; gramov 209,32 tolarja za kilogram in so bili za 2,1 odstotka višj1 od majskih.
Koliko za uro kombajniranja?
V Kmetijskem inštitutu Slovenije so izračunali, koliko je cena kombajnske ure za delo z Zmajevim kombajnom 133, če je lastnik kombajna kmet, ki ob tem, da požanje doma, žanje tudi drugim. Ugotovili so, daje cena ure zelo odvisna od letnega izkoristka. Če kombajn opravi na leto le 150 delovnih ur, je cena koffl' bajnske ure 5.885 tolarjev; če dela 200 ur na leto, je cena 4.69y tolarjev; ob 250-urnem izkoristku pa je cena že nižja kot štiri tisoč tolarjev (natančneje - 3.973).
Kmetijski pridelki na tržnicah
Krompir: na večini tržnic v večjih slovenskih mestih (in tudi n* kranjski) ga prodajajo po eno marko za kilogram oz. po ceni, k' je v najboljših "krompirjevih letih" veljala jeseni. Jabolka: cene na tržnicah so dokaj različne - na mariborski jih prodajajo po 60 tolarjev za kilogram, na murskosoboški tudi p° 130, na kranjski po 80 tolarjev.
Jajca: cene so že nekaj časa nespremenjene in se "sučejo" od ly do 12 tolarjev (na kranjski 10), še vedno pa so najdražja na Pri' morskem, kjer je za jajce treba plačati kar 16 ali 17 tolarjev. Fižol: na večini tržnic v večjih slovenskih mestih (tudi na kranjski) ga ponujajo po 200 tolarjev za kilogram. Zelje: na celjski tržnici je po 80 tolarjev za kilogram, na ljubljanski po 160, na kranjski (in še na številnih drugih) po 100 tolarjev.
# M. Gregorič, slike: Primož Močnik
Avtosaion Mark Mobii & Daš dobiš
CENE AVTOMOBILOV
Daevvoo Racer base 4 ali 5 vrat, cena do reg. 11.949 USD Daevvoo Racer GSi 4 ali 5 vrat, cena do reg.    13.224 USD
Količine so omejene. V račun vzamemo rabljeno vozilo in uredimo prenos lastništva. Prodaja in nakup rabljenih vozil, krediti za nova vozila.
Šuceva 17, Kranj, tel.: 242-300, 242-600, 325-981.
Kranj
YxAuvx,
tudi kolekcija UNITED GOLORS OF BENETTON
sezonska razprodaja
od 20. 7. do 3. 8. 1993
konfekcija - pletenine - srajce - bluze
znižane cene do 40 %
dodatni popust za člane Kluba iUAuuxj inSKS
zavarovalnica tilla d.d.
Ste komunikativni, prijazni, Vas veseli delo z ljudmi in Vam ni odveč delo na terenu? Po strokovni usposobitvi Vam ponujamo vabljiv zaslužek
Iščemo pogodbene sodelavce za kraje na Gorenjskem in sicer: Kranja s širšo okolico
Gorenje vasi in Železnikov s širšo okolico Bleda in Bohinjske Bistrice s širšo okolico Jesenic in Kranjske gore s širšo okolico
Pisne ponudbe pričakujemo na naslov:
Zavarovalnica Tilia d.d..Predstavništvo Kranj, Likozarjeva 1a, lahko pa nas pokličite po telefonu 064/214-976 in 064/218-686
a SIMBOL PRIJAZNE PRIHODNOSTI
JOŽE KOŠNJEK
LOJZE URAN, novi ljubljanski pomožni škof
Slovenska Cerkev ne hrepeni po oblasti
Lojze uran.
Lojze Uran, pomožni ljubljanski škof. Doma je iz Spodnjih Gameljn pod Šmarno goro. Zadolžen je predvsem za arhi-diakonat, kar pomeni vodenje Cerkve v Ljubljani in okolici, kjer je nekaj čez 30 župnij in 4 dekanije. Druga zadolžitev pa je vodenje nadškofijskega umetnostnogradbenega sveta, M je odgovoren za gradnjo in obnovo cerkva in drugih sakralnih objektov ter za liturgijo. - Slika J. Košnjek
Gospod škof Uran, ste eden od dveh podpredsednikov mešane krovne komisije za urejevanje odnosov in odprtih vprašanj med slovensko državo in Cerkvijo. Katere probleme oziroma naloge ste izpostavili kot prednostne?
"Največji problem je pravni položaj Cerkve v naši državi oziroma natančna formulacija in določitev, kaj pomeni ustavna ločitev Cerkve od države. Ta pojem ločitve je za zdaj zelo nedefiniran in širok, tako da si ga lahko vsak razlaga po svoje. Drugo vprašanje je položaj duhovnikov in redovnikov, torej tistih, ki so nekako polno zaposleni v Cerkvi. Naslednje vprašanje: kako je s statusom posameznih skupin. Ali je pravna oseba Cerkev v celoti. Ce je tako, kako je potem z dekanijami, župnijami in s posameznimi ustanovami znotraj Cerkve. Aktualni problem je denacionalizacija oziroma ekonomsko vprašanj*. Cerkev mora imeti za svoje delovanje ekonomsko osnovo. Jožef 11 je dal Cerkvi tako imenovani verski zaklad. To so bili tudi gozdovi »n določena zemlja. S tem je Cerkev vzdrževala sebe, svoje ljudi, ustanove in zgradbe.
To je izrednega pomena za vzdrževanje kulturne dediščine. Težko je pričakovati, da bo danes peščica ljudi vzdrževala številne cerkve, ki stojijo na naši zemlji."
Kakšen je vaš osebni pogled ali pa stališče nadškofije do ustavne formulacije o ločitvi Cerkve in države, ki si jo, kot pravite, lahko vsak razlaga po svoje?
"Tukaj ne bi smelo prihajati do nobenih nasprotovanj. Država in cerkev imata svoji področji delovanja. Naloga Cerkve je skrb za duhovno in notranje, za oblikovanje človeka, za zdravje narodove duše. To vlogo je skozi zgodovino Cerkev dejansko imela. Imela je potencial in ga dajala ljudem, ki so potem živeli in opravljali svoje državljanske dolžnosti. Pri določenih etičnih in moralnih normah mora Cerkev jasno povedati, katere so tiste, ki se jih je treba držati in so zgodovinsko preizkušene. Posebno, ko gre za vprašanje varovanja življenja. Mislim pa, da mora biti med Cerkvijo in državo neka stalna napetost. To je zdravo. Če bomo vsak zase našli svoje področje dela in če bo med obema stranema
stalen dialog, potem bomo za naše skupno dobro naredili veliko lepega."
Je morda končni cilj katoliza-cija slovenske države, umestitev katoliške vere kot državne vere? Slišimo tudi takšna mnenja, opozorila.
"V ozadju vsake stvari vedno obstaja neka nevarnost, da se določen položaj lahko zlorabi. Vendar ima, kolikor poznamo pokoncilsko Cerkev, zelo jasno določene meje svojega delovanja. Ima pravico sodelovanja v skupnem družbenem življenju, vendar si ne lasti oblasti. Noče biti gospodar ali neka nad-struktura, neke vrste politična elita."
Strah pred novim veleposestnikom je odveč
Pri zahtevah za vračanje cerkvenega premoženja imajo največjo težo in vrednost gozdovi. Je upravičen strah, da bomo dobili z vrnitvijo gozdov Cerkvi novega veleposestnika?
"Vsak si lahko ustvarja svojo sliko, mnenje. Vendar, če gledamo zgodovinsko, je Cerkev s svojimi gozdovi ravnala modro in jih je uporabljala za resnično in skupno dobro naroda. Nikdar ni šlo samo zato, da bi stregla sama sebi in se bogatila. Posebej slovenski Cerkvi ne moremo očitati veleposestništva. Danes pa še toliko manj, ko bi šlo za neki minimalni dohodek, ki bi ga dajali odvzeti gozdovi."
Torej ste za vrnitev nacionaliziranih gozdov v celoti?
"Naše stališče je, da je treba najprej poravnati zgodovinske krivice in vrniti, kar je bilo krivično odvzeto. Cerkvi naj se na tej osnovi gozdovi vrnejo, potem pa se bo sama odločila, kako bo z njimi ravnala naprej."
Skupna krovna komisija in njene podkomisije se lotevajo mnogih vprašanj, tudi problema verouka v šolah. Kakšno je stališče slovenske Cerkve do tega vprašanja?
"Če izhajamo iz ugotovitve, da se je v našem narodu, v našem narodnem prostoru, okrog 70 odstotkov ljudi izreklo za katoličane, za verne ljudi, kar ne pomeni, da hodijo vsi v cerkev, ampak čutijo pozitiven odnos do Cerkve, ima zato rimskokatoliška cerkev kot največja verska skupnost tudi pravico, da otrokom teh staršev omogoči versko vzgojo, verski pouk, spoznanje verskega in religioznega sporočila v šoli. To ne bi smel biti obvezen predmet. Cerkev noče vsiljevati, da bi morali vsi otroci hoditi k verouku, želi pa enakopravnost tistih, ki želijo verski pouk v šoli. Verouk naj bi bil eden od obveznih vsebin. S tem se posebej ukvarja komisija za šolska vprašanja. Stvari se počasi premikajo. Zdi se mi, da se je z vladne strani
pojavila neka blokada in da je državna stran zakoličila, do kam se sme, do kam se gre in kam ne. Verouk v šoli naj bi bil nek krožek, ki bi bil popoldne, izven šolskega urnika. S tem mi ne soglašamo. Mi vztrajamo, da je v okviru rednega šolskega programa ena od obveznih vsebin tudi verouk."
Torej večjih rezultatov dogovarjanja še ni?
"Pri pravnem položaju in zakonodaji se je nekaj premaknilo. Sedaj lahko tudi nekatere manjše skupnosti v Cerkvi dobijo status pravne osebe. Zaradi tega imajo določene ugodnosti pri uvozu materiala za obnovo cerkva, določen material pa lahko kupijo tudi brez davka. Pri bistvenejših točkah medsebojnega sodelovanja pa gre počasneje. Vendar sem optimist. Imam zaupanje. 2e sam obstoj komisije je pozitiven. Tako nastaja dialog. Problemi so vedno takrat, kadar ni dovolj informacij, kadar premalo poznamo drug drugega, kadar ne poznamo podrobnosti. Če pa se pogovarjamo, spoznavamo, da imamo skupno željo narediti nekaj lepega za ta čudoviti slovenski prostor. Delno je rešen položaj karitativnih dejavnosti. Vendar pravni položaj Karitasa in drugih dobrodelnih cerkvenih ustanov še ni dokončno urejen."
Kot problem države in Cerkve so tako imenovani uslužbenci Cerkve: duhovniki, redovniki. So dogovorjene ali sprejete te kakšne novosti?
"Zdi zdaj še ni bistvenih sprememb. Duhovniki nimajo plače. Njihov edini dohodek ie vsakodnevni mašni dar, ki znaša 1200 tolarjev, pa kakšen dar od krsta, poroke. To so edini dohodki duhovnikov. Na državni ravni tega še nismo uspeli urediti. Socialno zavarovanje duhovnikov krije delno vlada. To je velika pomoč, saj duhovniki sami prispevkov za socialno, zdravstveno in pokojninsko zavarovanje ne bi zmogli plačevati."
Sedaj je čas novih maš. Je dovolj zanimanja za duhovniške poklice? Bo sedaj lažje priti do duhovnikov, ko je Teološka fakulteta del Univerze v Ljubljani?
"Pred leti je bila narejena analiza o personalnih problemih. Ugotovljeno je bilo, da bi bilo potrebnih v ljubljanski škofiji letno 9 ali 10 novo-mašnikov. Sedanja gibanja so kar ugodna. Ko je postala Teološka fakulteta del univerze, se je vpisalo veliko laičnih študentov. Nekaj je bilo tudi takih, da so dobili status študenta. Določeno število študentov pa se je resno vključilo v delo z željo postati laiki v Cerkvi, tudi profesorji verouka na srednjih šolah. Za poučevanje verouka na osnovnih šolah pa zadostuje katehetskoteološki tečaj. Te organiziramo že dalj časa in imamo že precej kadra."
Samoodkrivanje
Na Storžič sem namenjen. Iz Mač proti Kolišču grizem kolena. Morda bom dosegel vrh, če ne, nič hudega. Kolikokrat se mi je le to primerilo. Sicer pa: mar ni hribolazenje prispodoba življenja? Vsi lezemo nekam navkreber, do kod pridemo - na to vpliva cela vrsta stvari: vse od čevljev do vremena, v dejanskem in prenesenem pomenu. Drži pa tudi, da so vrhovi redko prijazni, lepše je v kočah, nižje, med ljudmi. A ljudje kljub vsemu hočemo na vrhove: ne dež ne mraz ne strele ne gosta megla ■ nič nas ne ustavi. Kaj neki nas žene? Je to cena za prvenstvo vrste, ki je uspela postati krona stvarstva?
Opažam, da zadnja leta vedno več naših ljudi hodi v gore, letuje doma, v porastu - zdi se ■ je sla po odrivanju "neznane Slovenije." Zanimivo: dokler smo živeli v Jugoslaviji, je večina Slovencev počitnikovala v Istri in Dalmaciji, nekaj jih ie vedno odhajalo v tujino, le maloštevilni v slovenske turistične kraje. Po treh letih naših intenzivnih osamosvojitvenih prizadevanj se je vse spremenilo. Slovenci smo res nadvse prilagodljiv narod.
Na sploh se mi zdi, da se je povečal interes po spoznavanju Slovenije, naše zgodovine, naših siceršnjih nacionalnih posebnosti. Akademik Trstenjak pred dvema letoma izda knjigo Misli o slovenskem človeku, pisatelj Mikeln in drugi uspešno romanizirajo slovensko zgodovino, vse več jih je, ki pišejo zgodovinsko memoarsko literaturo. Slovenija za Slovence spet postaja dežela neštetih možnosti
Pot ne terja posebnega napora. Zgoraj nad gozdom je nekaj lepih razglednih točk. O nas samih razmišljam, ko zrem na vasi pod seboj ter Brdo, Kranj, Škofjo Loko, Radovljico... Smo Slovenci res nekaj posebnega ali pa je to govorjenje le še en dokaz naše samovšečnosti! Mar si nismo vsi (vsak evropski) maloštevilčni narodi v razmišljanju močno podobni? Ali: če bi bili mi številčnejši narod in se ne bi tako rekoč vsi med seboj poznali, bi bili tudi tako sprti med seboj? Vprašanj, kolikor hočeš - tudi različnih odgovorov, seveda.
Trubar je pisal še za ubogo verno ljudstvo, Vodnik že za Kranjce, Štajerce, Primorce,... potem vsi za narod, nekaj zadnjih desetletij nekateri tudi samo za delavski razred. Vse to je na koncu koncev le duhovna odslikava vsakokratnih realnih razmerij. Zakaj npr. se zato hudovati na Cankarja, če je bil upravičeno piker do sonarodnjakov, tudi njegov sotrpin, karikaturist Smrekar je bil, a kasneje so ga ubili le zato, ker so
?a prišteli med uporne Slovence - mi pa smo ga naglo pozabili, o so dejstva; je preteklost.
Slovenci smo mejni narod in je zato naša zgodovina eno samo "izpuhtevanje" na severozahod in "spajanje" z (bratskim) jugovzhodom. Vsako od teh nagnjenj, ki se je skozi zgodovino kazalo na zelo različne načine, nas je kot narod ogromno stalo. Sumarno se to kaže v dejstvu, da smo se uspeli obdržati le na kaki tretjini prvotnega nacionalnega ozemlja. Bo kar držalo, da smo svojo državo uspeli formirati pet pred dvanajsto. Bili smo na dobri poti, da (vsaj po 1300 letih) utonemo v versajski tvorbi.
Sedaj je čas samospoznavanja. Kaže, da vendarle nismo le narod pesnikov, smo tudi vojakov; pa altruistov in egoistov, inter-nacionalistov in nacionalistov, teistov in ateistov - vsakega po malem. Razen tega pa iz Kranjcev, Dolenjcev, Štajercev,... postajamo Vseslovenci In, ko tako končno postajamo nekaj, kar npr. kljub prizadevanju takratne slovenske politike v rajnki Avstriji (se že ve zakaj!) nismo uspeli, kar je usodno vplivalo zlasti na naše severne in zahodne narodnostne meje, bi nekateri v imenu sicer upravičenega boja zoper emonocentrizerh spet želeli biti predvsem Primorci, Štajerci,.. Smešno!
Krajina, pravijo strokovnjaki, odločilno vpliva na človekov značaj. In ker je Slovenija geografsko pestra, se torej ta pestrost nujno odraža tudi na ljudeh. Že zato ie Slovenija interesno in sicer heterogena in je zato iskanje vsakokratnega nacionalnega (državnega) interesa zahtevno opravilo. Brez velikega tveganja, da bi se motili lahko napovemo, da bo često menjanje vlad vsaj še nekajletna značilnost slovenske države.
Na Kolišču smo. Vreme je (še lepo), razgled čudovit Vrh je v megli, a želja priti nanj nas žene naprej.
Slovenci smo bili - tudi zato, ker smo ves čas živeli v večnarodnih državah - vseskozi svetovljansko vzgajani. To seveda ni nič slabega, če bi obenem poskrbeli da bi naši ljudje vsaj malo bolje poznali lastno zgodovino, predvsem pa teh nekaj kvadratnih kilometrov "na sončni strani Alp", ki nam jih je uspelo obdržati Svojo majhnost smo verjetno kar podzavestno presegali tudi na ta način, da smo bili kar pretirano v svet orientirani, tako v duhovnem, kot fizičnem smislu. Tako so že izleti osnovnošolskih otrok, če se je le dalo, segali preko meje. Posledice, primer: Moja znanka mi je te dni sredi Bohinja povedala, da je prvič v tem biseru Gorenjske, obenem pa vem, da je obredla pol sveta.
Samospoznavanje je naša nujnost, nenazadnje tudi zato, ker bomo v naslednjih letih potrebovali neskončno energije, da bomo obranili svojo samostojnost. To odpornost zoper fizično in duhovno agresivnost naših sosedov pa moremo črpati edinole iz nas samih m iz tega, kar je edino samo naše - Slovenije.
Na vrhu smo. Megla, dežne kaplje, veter. Zaman iščem ploščo v spomin prijatelja - odbojkarja, ki je tu končal pred okroglo 30 leti. Žena požigosa kartice in potem nazaj.
Gora, bi rekel Trstenjak, ne pozna osladne ponižnosti in lizunstva, dela pa nas zveste sebi, pa tudi drugim. Le poznati je treba sebe in tisto, kar zraven sodi.
Viktor Žakelj
ALMA BAKRAČ
Počitnice nekoliko drugače
škofja Loka, julija - Prejšnja leta so bile počitnice na Hrvaškem za Slovence zelo aktualne. Odkar pa poteka med Slovenijo in Hrvaško državna meja, so se razmere nekoliko spremenile. Cene bi morale biti že zelo privlačno nizke, da bi privabile Slovence, žal pa je ravno obratno. Vendar pa ni potrebno obupavati, saj je Slovenija s svojo bogato turistično ponudbo poskrbela tako za domače kot za tuje goste. Kar zadeva počitnice poleti, Slovenija ni znana samo po morju, ampak tudi po gorah, ki segajo kar precej visoko.
Ljudje, ki se bodo odločili preživeti počitnice v gorah, bodo lahko prenočili v planinskih domovih, šotorih, pri prijateljih^ ali pa na kakšni domačiji. Slovenska dežela že dolga leta slovi po turizmu na vasi in lepo urejenih kmetijah. Med najlepšimi predeli Slovenije, kjer se ukvarjajo s turizmom na vasi, je Škofjeloško hribovje. Marsikdo ga dobro pozna po pisatelju Ivanu Tavčarju.
Pri Tavčarju
Pod strminami Starega vrha stoji na trikotni terasi vasica Podvrh, ki ima po tem položaju ime. Terasa je ostanek površja pred ledeno dobo. Na več krajih je prekrita s poraslimi melišči, ki so se namlela s Starega vrha. Zanimiva za turiste pa je Strgarjeva hiša, ki ima na vzhodnem pročelju veliko fresko, delo Jerneja iz Loke iz 16. stoletja, ki v elegantni risbi in barvi prikazuje tri stoječe svetnike. V vasici turistom vselej prijazno ponudijo pijačo in hrano.
Četena Ravan pa je soseda Podvrha in je naslonjena na vzhodni obronek Starega vrha. Iz Četene Ravni so izšli predniki pisatelja Ivana Tavčarja. Zla turiste so zanimivi studenci. Ob prijetnem sprehodu pa se lahko pozabavajo z nabiranjem češenj in tepk. V vasi imajo nekatere hiše urejene sobe za goste, naprimer pri Tavčarju, kjer je oskrbnica kmetije, Lojzka Dolenc dejala: "Imamo nekaj stalnih gostov. Večinoma prihajajo iz Nove Gorice, Kopra, Portoroža, Ljubljane, od tujih gostov 'pa so predvsem Belgijci. Pri nas jim nudimo zdravo domačo hrano. Lahko pomagajo na kmetiji, hodijo v gore, nabirajo gozdne sadeže, zelišča, lahko gredo igrat tenis, posojamo pa tudi kolesa." Pri Tavčarju imajo na voljo dvo-, tro- in štiriposteljne sobe, sprejmejo pa tudi do 20 gostov hkrati.
Domačija žgajnar
V vasi Zapreval pa slovi domačija Žgajnar. Lastnik domačije je povedal: "Gostom nudimo polni penzion. Sem prihajajo s. Primorske, iz Belgije, imamo pa tudi goste iz Španije. Nudimo jim lepo urejen bazen, balinišče, gugalnicc za otroke... Poleg sob imamo Še apartma za 6 do 8 oseb. S turistično ponudbo se ukvarjamo že 23 let" Zapreval gleda na selško stran. Skozi vas gre ble-goška cesta, ki prihaja izpod
Lubnika nad Sopotnico ter se tod dviga na severno stran Starega in Mladega vrha. Od tod je le slabe pol ure do smučarske Loške koče na Starem vrhu.
Lovska koča na Blegošu
Loška koča stoji na razglednem pomolu nad Zaprevalom. Pozimi so na voljo smučišča, poleti pa je obilo priložnosti za prijetne ture po Loškem pogorju. Jožica Žni-daršič, dežurna oskrbnica v koči je dejala. "Med tednom prihajajo sem v glavnem domačini in vikendaši, konec tedna pa je veliko enodnevnih obiskovalcev in planincev, prihajajo pa tudi turisti s turističnih kmetij. Tu smo imeli tudi zabave, naprimer deklišino. Gostje vedno lahko dobijo kakšen sendvič ali klobaso, kosilo pa se naroči in lahko pokličemo tudi kuharja." Koča trenutno nima stalnega oskrbnika. Od tu dalje se turisti lahko vzpnejo na Mladi vrh, Koprivnik, Blegoš, Lubnik in čez Martinj vrh v Železnike.
Če se obiskovalci odločijo za pot na Blegoš, se lahko mimogrede ustavijo tudi pri Jerneju Vodniku, ki ima kmetijo odprtih vrat. Turisti tu lahko dobijo vino, ki ga pripeljejo iz Brd, bezgov sok, domačo, skratka gorenjsko, hrano in si tako naberejo moči za vzpon na Blegoš. Ob lepem vremenu je razgled z Blegoša res nepozaben, saj oko lahko vidi Loško in Cerkljansko pogorje s Poreznom, Ratitovec in Bohinjske gore, razgled pa je odprt tudi na Triglavsko pogorje. Vsi, ki ste bogato ponudbo turizma na vasi v Škofjeloškem hribovju preizkusili, nam boste pritrdili, da se tja res splača iti - mir, prijetna senca in prijaznost ljudi v Škofjeloškem hribovju so mnogim že bolj všeč od "slane" ponudbe na Jadranu.
Foto: Lea Jenu
1 ll I"
JOŽE KOŠNJEK
Gorenjski zlatomašniki
Sliki GORAZD ŠINIK
Pol stoletja v službi božji
Obljuba dela dolg. Tokrat predstavljamo še dva od šestih gorenjskih zlatomašnikov: dr. Stanislava Perčiča, župnika v Ribnem pri Bledu, in Božidarja Slapšaka, župnika v Leskovici v Poljanski dolini.
Dr. STANISLAV PERCIC
Prevara s škofom vovkom
Ste tudi vi, tako kot večina vaših sošolcev, peli novo mašo na Dolenjskem, kjer so bili leta 1943 Italijani?
"Rodil sem se leta 1917 v Želimljah, v ljubljanski občini Vič Rudnik. Vendar sem bil za novomašniško slavje prikrajšan. Takrat so prišli "v vas Italijani. Partizani so jih napadli in pobili, le enemu je uspelo pobegniti. Italijanom na Igu je poročal, kaj se je zgodilo. Za povračilo so Italijani postrelili nekaj mlajših domačinov, med njimi tudi dva moja brata. Zato prava nova maša ni bila mogoča. Za silo sem jo opravil pri redovnicah kartuzijankah. Prišli so oče in dve sestri. Mame pa nisem več imel."
Ste doktor znanosti, vendar niste profesor, ampak ste bili vsa leta župnik. Katere fare so bile vaše?
"Dve leti in pol sem bil kaplan v Ljubljani na Trnovem. Sosedje smo bili s Finžgarjem in dr. Jožetom Plečnikom. Plečnikov nečak je bil tudi duhovnik. Dobro smo se razumeli. Leta 1955 sem doktoriral iz teologije. Disertacijo mi je takratna oblast vzela in je še nisem dobil nazaj. Lahko bi šel predavat na Teološko fakulteto, vendar je kasneje to mesto prevzel sedanji beograjski nadškof dr. Franc Perko. Po Trnovem sem bil dobrih 19 let župnik na Koroški Beli, nato 17 let v Št. Jakobu pri Ljubljani, zadnjih 11 let sem pa v Ribnem."
Kakšni so spomini na vaše dosedanje fare?
"Najtežje je bilo na Koroški Beli. Zastraševali so me, zasliševali in preiskovali, razen tega pa o meni kot sovražniku fronte in nove oblasti pisali v Žele-zarju, Pavlihi, Delavski enotnosti in Gorenjskem glasu. Vse se je dogajalo leta 1952. V Gorenjskem glasu so 18. decembra leta 1952 na I. strani zapisali, da je v radovljiškem okraju OF zmagala. Župnik s Koroške Bele se ni udeležil volitev. Pa ne toliko zato, ker se je bal, da mu bo veter prepihal raz-mehkužen obraz, ampak zato, ker je hlapec sovražnikov svobode, srednjeveških mračnjakov in hinavcev. Na srečo je takih samo kakšnih 3 odstotke, so zapisali. Pogosto so me zasliševali. Enkrat sem bil klican na milico na Jesenice. Vse sorte so mi očitali in spravljali na dan, tudi to, da hodim po robu prepada. Nekaj časa sem poslušal, nato pa sem vstal in se sprehodil po sobi, rekoč: Nimam tega vtisa. Zdi se mi, da zelo varno hodim! Usedel sem se in debate je bilo konec. K meni so prihajali tudi Slovenci in ljudje z juga in spraševali, kje se pride ilegalno prek meje. Pojdite na milico in vprašajte. Oni vedo, kje se gre čez, sem odgovarjal. Zaradi groženj sem bil izredno previden v ravnanju in govorjenju in kdaj tudi iz hiše nisem upal. Kdaj sem se pa po objavi kakšnega članka zoper mene sprehodil do mojega prijatelja, župnika na Jesenicah."
Smeje pripovedujete te zgodbe, čeprav takrat, ko so se dogajale, niso bili smešne, ampak nevarne. So vas kdaj zaprli?
"Niti dneva nisem bil zaprt, čeprav so pisali, da sem bil tudi v arestu. Vse te stvari pa se mi ne zdijo smešne samo danes, ampak so se mi tudi ta-t krat. Spominjam se, kako je en-' krat med hišno preiskavo preiskovalec dolgo gledal v kahlo, ki je stala na polici nočne omarice. Pa v njej ali pod njo ni bilo nobenega tajnega dokumenta. K meni je prišla tudi prodajalka v trgovini, ki ji je miličnik zabičal, da mora med mašo pisati moje pridige. Svetoval sem ji, naj miličniku reče, da hodi v zakristijo, kjer se pridiga slabo sliši, ali da so moje pridige tako trapaste, da se ničesar ne zapomni. Čez mesec mi je z olajšanjem povedala, da je rešena naloge. V Delavski enotnosti so tega leta zapisali, da sem zločinec in sem bil že med vojno zaprt. To sploh ni res."
Očitno je bilo najhuje leta 1952. Zakaj prav to leto?
"Marsikaj jim je šlo v nos. Nejevoljni so bili, ker sem imel toliko ministrantov. To leto sta bili tudi birmi na Koroški Beli in na Jesenicah. To sta posebni zgodbi. Pri nas je bila birma napovedana za junij. Teden pred tem so škofa Vovka zažga-ii in je imel še zelo vidne sledove opeklin. Mene so stalno spraševali, kako in kdaj bo prišel škof na Koroško Belo. Aeroplan težko pristane, sem odgovarjal, helikopterja verjetno nima, ne vem pa tudi, če ima avto in voznika. Prav tako tudi ne vem, če bo prišel z vlakom. Birma je bila napovedana za 9. uro, škof Vovk pa je bil že ob 6,30 v cerkvi. Skrivaj se je pripeljal z avtom, ki je takoj odšel, škof pa je med jutranjo mašo vstopil v cerkev in pokleknil na klečavnik. Videl sem ga, vendar sem bil tiho. Potem je birma normalno minila. Blizu 300 birmancev je bilo. Po birmi pa je avto s škofom zginil proti Ljubljani. Teden kasneje na Jesenicah pa je bilo drugače.
Skof se je pripeljal ob 8.45, vendar je množica obstopiia njegov avto, tolkla po njem in vpila, da vojni zločinec ne bo birmal naših otrok. Škof ni mogel iz avta in se je odpeljal nazaj v Ljubljano. Jaz zaradi varnosti na birmo v sosednjo faro nisem šel, čeprav je to običaj. Škof mi je dovolil, da sem bil lahko doma. Nekateri tiči so samo čakali, da bi me zgrabili in ponižali."
Morda še kakšna svetlejša plat vašega župnikovanja?
"Ja, maj leta 1983, ko sem bil
že v Ribnem. Iz Rima je prišlo Vaša   popotnica novomašni-
sporočilo, da sem bil imenovan kom?
za monsinjorja. To je posebno "Upam, da je pred njimi le-
papeško odlikovanje." pa prihodnost."
BOŽIDAR SLAPSAK:
Nikomur se nisem klanjal
Spominjamo se vas kot župnika s Primskovega pri Kranju. Kako da ste se po dveh desetletjih župnikovanja na Primskovem odločili za oddaljeno Leskovico v Poljanski dolini?
"Na Primskovem, kjer sem bil 23 let, smo se res dobro razumeli. Pred dobrimi petimi leti pa meje poklical tedanji in sedaj že pokojni Skof Lenič in me vprašal, ali bi šel v Tunjice nad Kamnikom. Pristal sem, vendar iz tega ni bilo nič, ker je v Tunjicah stari župnik ostal, jaz sem pa šel v Leskovico. Tu sem v resnični penziji. V primskovški fari je bilo skoraj 5000 ljudi, tukaj pa jih je 340, pa še zrak je lako čist in zdrav. Z avtomobilom vse obhodim. V primskovško faro pa se nekaj časa nisem vračal, čeprav sem imel opravke v Kranju. Ko pa se je novi župnik vživel v okolje, se oglasim. Vsako leto me obiščejo primskovški pevci, na dan svetih Petra in Pavla smo na Primskovem proslavili mojo zlato mašo. Pred tem smo jubilej proslavili v Mirnu pri Novi Gorici, kjer je moja 90 lel stara sestra redovnica. Sam Hubert Bergant je zaigral na orgle. Zlatomašniški jubilej sem proslavil tudi v Šiški, saj sem imel v Spodnji Šiški v fari Št. Vid novo mašo, svečano pa je bilo tudi v Leskovici. v naši cerkvi sv. Urha, ki je godoval v začetku meseca."
Kje ste doma in kje so vas vodila duhovniška pota?
"Rojen sem bil v Radovljici leta 1917, vendar smo se veliko selili, ker je bil oče učitelj. O duhovniškem poklicu sem sanjal že od malega. Otroci smo se pogosto pogovarjali, kaj bomo. ko bomo veliki. Eni bi bili radi duhovniki, drugi pa oficirji. Moja želja je bila redovništvo, vendar nisem bil najbolj zdrav. Tako sem postal duhovnik, kot je bil starejši bral in je pred leti umrl v Ameriki, sestra pa je redovnica. Predvsem pa smo imeli doma globoko versko vzgojo. Po posvećenju sem bil poslan za kaplana v Šentjernej na Dolenjskem. Tam sem bil do 17. januarja 1946, ko so me zaprli."
Kaj so vam očitali?
'Tri zločine in eno kaznivo dejanje, za kar je bila zagrožena smrtna kazen. Da sem proti Osvobodilni fronti in kriv zločinov, da sem skrivače hujskal, naj se še skrivajo, ker bo prišla druga oblast, da sem govoril, da je bil župnik Cerkovnik po krivem obsojen na smrt in da sem na volitvah agitiral za tretjo skrinjico in imel politične sestanke. Spočetka sem videl v Osvobodilni fronti veliko slovenskega, vendar sem kasneje, po svojem spoznanju in pripovedovanju škofa, da je OF partijska reč in da gre za revolucijo, svoje mnenje o Osvobodilni fronti spremenil. Ko je odvetnik predlagal priče, da nisem tak, kot so mi očitali, so sodniki odločili, da sem pač vse priznal in se zato priča odkloni. Tudi obtožbe glede skrivačev sem zavrnil. Okrivili so me, da jih nisem pregovoril, da bi se vrnili domov. Vi ste krivi, da se še skrivajo. Kje pa so tisti, ki so se javili oblastem. Glede po krivem obsojenega Cerkovnika pa so dejali, da sem to rekel mežnarju. Ko sem terjal soočenje z njim. so mi dejali, da je pobegnil, čeprav je delal pod oknom stavbe, kjer so me zasliševali. Smrti sem se izognil, ker sem bil
še mlad in je imela oblast upanje, da se bom poboljšal. Dobil sem 16 let, konec leta pa so mi kazen zmanjšali na eno leto. Potem sem bil dve leti na škofiji pomočnik tajnika Leniča, ko so me zaradi domnevnih zvez s tujino, sodelovanja v skupini Katoliška akcija, s katero nisem imel nobene zveze, in odklonitve zahteve, da bl kaj povedal o svojih saactavciri duhovnikih obsodili na 7 lel, odsedel pa sem 6 let in štiri mesece-V Mariboru je bilo pasje, na Žalah smo delali bloke, vendar smo šli tu vsaj lahko v kantino in kupili kruh. Moram reči. da smo duhovniki, čeprav nevajeni fizičnega dela, presegali normo. Vmes so me nagovarjali, da bi vstopil v Cirilmetodovsko društvo. Nekaj mi ni šlo v glavo: kako more Udba ustanavljati društvo za pomoč cerkvi, če nas po drugi strani preganja. Sledilo je grobo, hudo garanje pri gradnji elektrarne v Mostah. Vse smo delali ročno. Arest se je končal na Igu."
Ste imeli potem mir?
"Vsakič, ko so me zasliševali, sem jih spraševal, kje naj se poboljšam. Najpogosteje so mi svetovali, naj se vendarle uklonim, naj sodelujem z njimi in poročam, kaj se dogaja okoli mene Želeli so, da še naprej ostanem na škofiji. Nisem hotel in nisem mogel lagati svojemu značaju. Odšel sem v Podkum, bilo je leta 1955, in ostal tam 10 let. Vmes sem bil obsojen še na poldrugo leto ječe, ker naj bi razglašal, da je umrl škof Rozman in kaj je zapisal o takratni oblasti. Sedel sem 10 mesecev, vendar je bil ta zapor pesem. Bil sem v pisarni, smel sem iti celo na pogreb matere. Potem sem odšel na Primsko-vo in bil tam 23 let."
Koliko let ste preživeli v zaporu?
"Osem let, 2 meseca in 16 dni. Moram pa reči, da je bila to dobra šola. Človek se marsikaj nauči. Tudi lepe spomine imam na zapor. Z njim je tako kot z vrtnico. Na njej lahko gledaš samo trnje, lahko pa tudi prečudoviti cvet. Če bi bil res kriv, bi bilo veliko težje. Ker sem bil pa nedolžen, sem vse lažje prenašal."
Zakaj, mislite, ste bili takratni oblasti tak trn v peti?
"Zato, ker sem bil odkrit, ker nisem ničesar skrival. Za malo se mi je zdelo, da bi se komurkoli klanjal ali prilizoval. Povsod sem povedal, da sem duhovnik in tudi na zunaj nisem skrival svojega poklica. Zaradi tega mc ni bilo nikdar strah. Nisem pa prenesel kakršnegakoli žaljenja verskih čustev. To je bil po moje ra/log za preganjanje." *
»remenoslovci nam napovedujejo $»*WBn,iiv'° oblačnostjo-Popoldne bodo posamezne plohe, nevihte le izjemoma.
V ponedeljek, 26. julija, bo ob 5. uri in 25 minut
^iPPP0, er se ^uno SDremen' zjutraj, noj bi bilo po Herschlovem vremenskem Ključu deževno vreme.
ll.STRAN • GORENJSKI GLAS
Koristno naložena parkirnina
Itair^0*03^ parkirania na Bledu v Bohinju se mnogi obiskovalci sprašujejo, wko bo porabljen denar, ki bo turističnima krajema ostal od tako imenovanih anevnih obiskovalcev". Da ne bi bilo dileme, so v Bohinju parkirnino zgovorno 21 h?z ,menom "Pr'spevek za urejanje obale Bohinjskega jezera." Ob obisku tPm h kPrepnčate' da 'e letos obala res ,eP° ureJena. Bohinjci, ki so znani po S l ,° paz|i° na Cistočo iezera- Pa so kot najpomembnejšo novost le-•osnje kopalne sezone uvedli tudi štiri premične WC kabine. Vprašanje pa je, ali 00 »o kaj pripomoglo tudi k njihovemu medsebojnemu "osiranju".... • (vs)
ovens/ui policija je za letošnjo turistično sezono pripravila precej izgled^- ^ose^eJ simpatične so bele uniforme, v katerih naši policisti aaJo kot londonski bobbyji. Menda je še parkirni listek za brisal-ven ?apa*HO parkiranega avta prijetnejše doživetje, če ga napiše slo-nski bobby v belem... Na fotografiji: "tihožitje" z bobbyjema, dr. ""»cetom Prešernom v bronu in listki za brisalci Foto: Janez Pelko
Notranji minister Ivan Bizjak je bil po otvoritvi planinske poti s Kokrške do Jezerske Kočne očitno zadovoljen s kranjskimi markacisti (poleg ministra stoji Rudi Lanz, načelnik markacijske-ga oddelka PD Kranj) in delavnostjo kranjskih planincev nasploh (prvi z leve je Franc Jamnik, član UO PD Kranj). Če je bila nova urejena in markirana planinska pot všeč tudi ministru, potem je s stotino metrov jekle-nic, desetinami klinov in markacijami na skoraj 2500 metrih očitno dovolj varno poskrbljeno za "bližnjico" med Kokrško Kočno (2482 m) in Jezersko Kočno (1510 m). Minister je lahko mimogrede, ko je odprl planinsko pot, pregledal   izurjenost helikopterske enote MNZ, ki je s Kočne morala s helikopterjem prepeljati dva izmed več kot 300 udeležencev planinske sloveno-sti, ker ju je izdalo zdravje na 2,5 km visoko.
Foto: F. Ekar
Svetlana Makarovič s pravljicami in šansoni
V sklopu prireditev Kiselstajn "živi" kulturi je bila Svetlana Makarovič gostja dveh večerov, tokrat je gostja v Glasovi panorami.
Svetlana, vsi otroci poznajo vale pravljice in njihove neštete junake. Kje dobite inspiracijo in kakšen žanr je to? "Pravljica ni nezahteven žanr. Poudariti moram njegovo zapostavljenost, ki jo je prinesel socrealizem. Prva publika za moje pravljice sem jaz sama in nato krog znancev, od katerih zahtevam kritičnost. V vseh mojih pravljicah živijo poosebljeni ljudje, zato niso samo vesele. V njih je vedno nekaj grenkega, nekdo je jezen. Pogosto tudi konec ni srečen, ampak je odprt za razmišljanje."
Je treba imeti v sebi kaj magičnega oz. biti malo mističen, da se lahko vživljaš v otroške svetove?
"Jaz se zdim sama sebi izredno preprost človek, in vedno znova sem začudena, v čem je moja drugačnost. Kaj je krivo, da me ljudje sprašujejo, ali imam doma res sto mačk in črne zavese na oknih. Zdi se mi, da se to le drži mojega poklica, ki je mogoče malo nenavaden in ne razširjen in ljudje okrog tega spletajo mistiko, ki je dejansko ni. To je poklic, ki zahteva trdo delo, ogromno časa, razmišljanj in ogromno organizacijskega dela. Je tak kot vsak drug poklic, le da zahteva, da se rodiš z zelo močno dispozicijo, da to postaneš. A to je samo dispozicija; delo je tisto ki potem ta talent oživi in ga gradi naprej." Pred kratkim pa je izšla vaša pesniška zbirka Tisti čas za odrasle. Kakšen je preboj iz pisanja za otroke v ustvarjanje za odrasle?
"Vsi ti različni žanri, ki jih obvladujem in se vsakokrat znova z njimi borim in spopadam so samo navidez tako različni." Kakšna in komu je namenjena pesniška zbirka, ki ste jo pravkar izdali?
"Napisana je za ljudi, ki poznajo samost, poznajo samoto. Namenjena je tistim, ki so si samost izbrali za svoj način življenja. Pravim samost in ne osamljenost, ker osamljenost je neprostovoljna samota. Samost je odločitev. Živeti sam pomeni biti odprt za druge ljudi. Če si zaprt v krog družine, v krog zakona si dosti manj odprt za zunanji svet in se dosti manj intenzivneje razvijaš. Ta pesniška zbirka bi prav zato morala iziti v samo 200 izvodih. V dogovoru z založbo pa je izšla v 700 izvodih." Na tiskovni konferenci ob izdaji pesniške zbirke ste poudarili, da ste najboljša slovenska pesnica.
Miss kranjske noči
Tradicionalno kranjsko noč bodo letos olepšale kandidatke, izmed njih pa bo ena najlepša in postala "miss kranjske noči". Predstavljamo kandidatke:
je dal danes zjutraj idejo, da se prijavim, res sem poklicala in sedaj sem tukaj. Pričakujem, da bom v družbi še boljše izpadla. Pričakujem zmago. Nimrm Še nobenih maneken skih izkušenj."
Kaj ste mislili s tem, glede na velik krog slovenskih pesnikov?
Mogoče je bilo to res navidez nekorektno, vendar pri nas imamo tako malo res strokovne kritike. Sama kot poznavalec poezije in kritik ugotovim, ali je poezija strokovno pisana. Že samo, ali je verz pravilen ali so rime čiste.Ali je obrtniško dodelano ali je pesem vkomponirana tako, da je težišče na pravem mestu. Ali pesnik uporablja konvencionalne izraze m konvencionalne metafore. Pesnik, ki je zares dober pesnik, ponavadi ne piše dolgih pesmi m te pesmi imajo vedno enakozgradbo. V pesmi, ki nastaja mesece in mesece, se točno zavem, kako je grajena in zato je ne napišem dokler ni izdelana. V tem okviru se absolutno štejem za najboljšo." Kaj je še znak dobre pesmi? " Pesnik mora živeti v pesmi. Biti pesnik ne pomeni biti romantičen, popivati in se zaljubljati. Biti pesnik pomeni živeti disciplinirano in misliti disciplinirano. Pesnik mora paziti, kaj izreče, ali si izrekel svojo misel ah si izrekel samo floskulo. Pesniku floskule niso dovoljene.To pomeni biti največji in prav v tem okviru se imam za največjo slovensko pesnico."
To pomeni, da imamo malo dobrih pesnikov?'*
"To se vleče že izpred dvajsetih let, iz različnih parol recimo "naj cvete tisoč cvetov". Ravno zaradi tega so se kriteriji zabrisali in vsak je lahko pesnik. Vsak lahko izda pesniško zbirko. Izdati pesniško zbirko je svet obred. Kdor da pesem prezgodaj iz rok, naredi napako. Obstaja nekaj, čemur jaz pravim pesniška etika in te pesniške etike se je treba držati."    M. Zabret, foto: J. Pelko
Ta svet je pa res čuden! Kamorkoli greš, kamorkoli prideš - sama politika! Zdaj ta visovec, zdaj ta udbovec, da na koncu kakšen resigni-ranec melanholično kljukne:
»Ah, ja. saj smo vsi udbov-ci!«
Ne! Vsi pa že nismo! Če se je zdaj izkazalo, da je Jelinko udba. je to že precej hudo. Prej ali slej bo sledil kontra udarec in res bodo padale domine! Marsikdo bo padel, a - za božjo voljo - ne vsi! Koga ali kaj pa je en mali človeček lahko ovajal?
Mali človeček se je v tistih dobah prav tako težko tolkel skozi življenje kot dandanašnji! In malih človečkov kar mrgoli!
Zato ga še dandanašnji v resnici zanimajo čisto posvetne zadeve! Recimo: kdaj bo plača, če sploh bo? Kako kaj vreme kaže in kaj mu bo na vrtu zraslo, recimo! Ali pa: je medved na Primorskem ali ga sploh ni!
To ti je tema! Medved! Ali ni malček čudno, da se točno julija vsako leto, -tedaj pač, ko začno lisičke in jurčki rasti, v naših krajih medved pojavi? Ali kar trop medvedov, po možnosti! In če vemo, da je medved v eni noči sposoben
cirka sto kilometrov prehlača-ti, smo vsi v nevarnosti! Kako ti julijski medvedki v naših krajih strastnim gobarjem in nasploh vsem nabiralcem gozdnih sadežev prav pridejo! V resnici se marsikdo zboji za svoje življenje in opusti misel na gobarski sprehod - najbolj
jo kakšni Avseniki, ampak muzika z juga. Pa ne kakšna Neda Ukraden ali Suze liju plave oči! Novi najemnik je prinesel svoje in kraju nove navade: hotel se kar trese od starih muslimanskih šlager-jev! Saj je vsaka sprememba dobrodošla, a vse ima svoje
TEMA TEDNA
MEDVEDI
Vse govori smo o aferah! A malega človeka zanimajo medvedi, ki se pojav\\o natanko v času, ko začnejo tasti gobe, penzije, ti vsak mesec za nekaj fickovmtknejo, Ukrajinke, ki $o zasedle zainteresirane lokacije...
korajžne, ki z veseljem lansi-rajo vest o bližini klateških medvedov, pa čaka gob, da je veselje!
Ali pa: kako je mogoče, da sredi alpsko prijazne vasice, kot je. denimo, Mojstrana, v hotelu v soboto zvečer ne igra-
meje. Samo vprašanje časa je, kdaj bodo lokalnemu prebivalstvu popustili živci in bo znorelo!
A ko se že veselo razvija debata o Ukrajinkah, ki so zasedle zainteresirane lokacije, o medvedih, ki hlača j o
med gobami, o penzijah, ki vsak mesec za nekaj fickov mrknejo, o armadi brezpravnih in brezposelnih, ti TV spet useka afero! Tokrat niso skočili za vrat kakšnemu nagnus-nemu udbovskemu skrivaču, tokrat se je kazalo orožje, ki je v enormnih količinah ležalo na carini pod krinko humanitarne pomoči! Človek gleda, se čudi in sprašuje: kaj je tako hudega storilo to dobrotno ljudstvo na tleh slovenskih, da ga politika tako do onemoglosti muči? Lopovščina vseh sort je že takšnih razsežnosti, da je joj! Kaj lokalni lumpeki in njih grabežljivost! Zdaj že velike ribe padajo v snopih in ni jih konca!
In zgodilo se bo to, kar se zgoditi mora: ljudstvo se bo preobjedlo vseh groznih afer in reklo: adijo! Nič več! Pojdite se vi vsi malo solit, dost' mamo medvedov na dveh nogah, ki ven in ven lomastijo po ugledu te male države! Saj ne, da ne bi bili željni kakšne zdrave afere, ampak »durh-nadurh« aferaštvo ti pa že mora priti vrh glave! Saj bomo v enem samem povprečno dolgem življenju na teh tleh doživeli več kot povprečni Evropejec v dvesto letih /• D. Sedej
Tjaša Kuplen iz Ljubljane: "Sem študentka ekonomije. Lahko rečem, da sem precej trmasta in živahna, ostalo pa bi morala vprašati tiste,ki me ne marajo. Moj hobi je mane-kenstvo. Delam za več modnih agencij npr. Društvo modnih delavcev, Andy Koch. Ne vem, kaj pričakujem od izbora."
Katja Božič iz Mojstrane: "Sem zelo samozavestna, trmasta in ljubosumna. Prijavila sem se za Miss Slovenije, vendar sem bila premlada. Letos bom dopolnila 16 let. Uspelo mi je priti le v Slovenske Novice. Delam za manekensko skupino Dotik z Jesenic."
Vesna Kovačič z Jesenic: "Nisem tukaj zaradi nagrad. K sodelovanju so me spodbudili sodelavci in fant. Lepa ženska? Najlepša je naravna, popolnoma brez make upa. Ne mažem se vsak dan, ampak le ob izrednih priložnostih."
Erika Oblak z Brezij: Stara sem sedemnajst let. Oči
Darja Križnar iz Kranja: "Stara sem 17 let. Manekenski tečaj sem naredila pri agenciji Artis Trade. Na dveh tekmovanjih za miss sem že poskusila. Ni bilo večjih uspehov. Veseli me, da spoznaš veliko ljudi. Fino je, ko mi frizerka pere lase in ko me kozmetičarka lepo namaže."
Metka Zabret, foto: Gorazd Sinik
489 dobrih zasebnih gostišč
Gostilna je srce naše gostinske ponudbe, v spominu ostane
Eo slastnih jedeh in prijaznih ljudeh, je zapisano v uvodu h njigi Dobra zasebna gostišča. Na Ljubljanskem gradu so včeraj predstavili novo knjigo: Dobra zasebna gostišča, ki sta jo izdala Sekcija za gostinstvo in turizem pri Obrtni zbornici Slovenije in Cankarjeva založba Ljubljana. V njej je zbranih 489 slovenskih zasebnih gostišč, gostiln, restavracij, penzio-nov, nočnih klubov in kavarn slaščičarn. Knjiga je namenjena promociji Slovenije doma in v tujini in je dobrodošel pripomoček tako za domače kot tuje ljubitelje dobre hrane in pijače. Živa Vidmar, urednica omenjene knjige, je na tiskovni konferenci povedala, da so pri izbiri dobrih gostišč upoštevali predvsem predloge občinskih obrtnih zbornic, kajti v Sloveniji nimamo zakonodaje, ki bi določala kriterije za kategorizacijo na dobra in mani dobra gostišča. Pomemben dejavnik pri izbiri je bila kvaliteta ponudbe, vključene pa so bile tudi sanitarne in tržne inšpekcijske službe. Zaradi lažje preglednosti je knjiga opremljena z zemljevidom Slovenije, na katerem so označena posamezna gostišča.
Knjiga Dobra zasebna gostišča je zasnovana po glavnih turističnih smereh, ki vodijo iz centra Ljubljane, podobno, kot smo tovrstno ponudbo predstavili v Gorenjskem glasu v lanskem letu, vendar v obratni smeri od mejnih prehodov
Eroti notranjosti Slovenije. (V naši dvojezični prilogi »obrodošli - VVillcommen) Z območja širše Gorenjske je v knjigi zajetih nekaj več kot 100 zasebnih gostišč in sicer v smeri Kranja 11 gostišč, v smeri Kamnika IS gostišč, v smeri Bohinja 30 gostišč, v smeri Ljubelja IS gostišč, v smeri proti Jezerskemu so zajeta 4 gostišča, v smeri proti Žirem in Idriji 10 gostišč in 19 gostišč iz Kranja v smeri proti škof ji Loki in Železnikom. Tatjana Krmelj
SOBOTA, 24. julija 1993
10.20 Radovedni Taček: Klop 10.36 Lisica Zvitorepka, portugalska risanka 10.50 Snorčki, ameriška risana serija
11.15 Otroci širnega sveta, ameriška dokumentarna serija
11.40 Zmigaj sel, športna oddaja za mlade
12.10 Zgodbe iz školjke
13.00 Poročila
13.05 Tednik, ponovitev
13.46 Večerni gost: Breda Kutin
16.15 King Kong živi, ponovitev ameriškega filma
18.00 TV Dnevnik
18.10 Brooklynski most, ameriška
nanizanka 19.00 Risanka 19.14 Žrebanje 3x3 19.30 TV Dnevnik, Vreme 19.56 Šport 20.10 Utrip
20.30 Svetovne glasbene nagrade 21.36 Ljubezen da. ljubezen ne,
ameriška nanizanka 22.00 TV dnevnik 3, Vreme 22.46 Sova; Lovejov, angleška nanizanka
SLOVENIJA 2
15.30 Trio Orlando, 4. del 16.36 So va, ponovitev 17.25 Klobučarjev« prikazni, francoski film 19.30 TV dnevnik 19.56 Šport 20.10 Studio City 21.10 Vrzi kovanec, avstralska nadaljevanka 22.00 Sobotna noč
SLOVENIJA 2 21.10
Vrzi kovanec,
avstralska
nadaljevanka
Avstralija, oktobra 1944. Američani so Sidnev spremenili v mesto zabave in užitkov. Igralci na srečo in uživalci različnih vrst - vojna nekaterim prinaša dobiček, drugim nesrečo - se zbirajo v hotelu South Pacific. Tamkajšnji lepotilni salon vodijo tri simpatične ženske; vse so si zarisale visoke cilje, ki pa se v vojnih časih zdijo nedosegljivi.
8.00 Koledar 8.05 Slika na sliko 9.00 Otroški festival, posnetek iz Poreča 10.00 Poročila 10.06 Življenjski slog, ponovitev 10.50 Bussove zgodbe 11.10 Cro pop ročk 12.00 Poročila 12.06 Inšpektor Maigret, ponovitev angleške nanizanke 13.00 Risanka 13.16 Prizma 14.00 Poročila 14.06 Želite, milord?, angleška humoristična nadaljevanka 14.65 Hrvaška knjiga 15.40 Poročila 15.46 Malavi zija 17.00 28 mednarodni folklorni festival Zagreb '93, prenos svečanega mimohoda 18.00 Poročila 18.05 TV razstava 18.15 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.00 Na začetku je bila beseda 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 TV tednik 20.35 Mavflovver madam, ameriški barvni film 22.05 Hotel Sunja, dokumentarna oddaja 22.40 TV dnevnik 23.05 Slika na sliko 23.50 Poročila v nemščini 23.55 Poročila 0.05 Serijski maraton: Saga. o Divjem zahodu, ameriška nadaljevanka 3.10 Sanje brez meja
17.45 TV koledar 17.55 Prijatelja, ponovitev ameriškega barvnega filma 19.30 Dnevnik 20.10 Črno belo v barvah; V Avtobusu, angleška nadaljevanka; Tarzan veličastni, ameriški barvni film 0.00 Hit depo 2.30 Horoskop
9.00 CMT 9.45 A shop 10.00 Live & Kickin, ponovitev 11.00 Salon, spalnica, kopalnica, ponovitev ameriškega filma 12.30 Teden na borzi 12.40 A shop 18.00 Matlock 19.00 5 x 5 19.25 CMT 20.00 Avtotimes
20.30 Matlock, ameriška nanizanka 21.30 Mali lord Fauntlerov, ameriški film (ČB) 23.15 Videogrom 0.30 Poročila v angleščini 0.56 Erotična uspavanka 1.15 Erotični film
9.00 Čas v sliki 9.06 Zahodno od Santa Feja 9.30 Jolly Joler, ponovitev 10.15 Evroturizem 10.30 Zabava, ponovitev ameriške komedije 12.05 Comedy Capers 12.20 Povabilo k mizi 12.30 Hallo Austria, Hallo Vi-enna 13.00 čas v sliki 13.10 Dobrodošli v Avstriji 13.35 Ženski zdravnik dr. Sibelius, nemški film 15.10 Pogledi od strani 15.20 Vila B ročke stein 15.30 Jaz in ti 15.36 Duck Ta les 16.00 Otroški vvurlitzer 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Velikih desetih 18.00 Čs v sliki 18.05 Slika Avstrije 18.30 Umor je napisala, serija 19.30 čas v sliki/Vreme 20.00 Šport 20.15 Oh, ti moja Avstrija 22.00 Zlata dekleta 22.30 Poltergeist II. - Druga stran, ameriška grozljivka 23.50 Čas v sliki 23.56 Nikoli se ne poroči vprvo, ameriška komedija 1.15 Zasledovana, ponovitev kanadskega filma 2.65 Poročila; Poročila/Ex li-bris
8.00 Vremenska panorama 14.00 1000 mojstrovin 14.10 Zgodovina klavirja s kladivci 15.10 Baletka, na daljevanka 16.10 Dunajski festival avstrijskih pihalnih godb 1993 16.40 Ozri se po deželi 17.10 Vedeževal-ka, 4/7 del avstrijske nanizanke 18.00 Šport 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Kultura 20.15 Morilca z dežnikom, francoska komedija 21.46 Čas v sliki/ Šport 21.55 Šport 22.25 Dim, 1/2 del sovjetske nadaljevanke 23.55 Številka šest 0.45 Poročila/Ex libris 0.56 1000 mojstrovin
12.00 - Napoved programa 12.15 -EPP - 12.30 - Morda ste preslišali -13.00 - Danes do 13.00 13.40 - Naš zgodovinski spomin - 14.00 - Nasveti za hojo po hribih -14.40 - Naš borzni svetovalec -15.00 - Dogodki danes - jutri - 15.30 - Prenos dne vno informativne oddaje Radia Slovenija -16.00 - Napoved programa - EPP - 16.10 - Razvedrilno popoldne - 17.00 - športni utrinki -novice - obvestila 19.00 - Odpoved programa -
NEDELJA, 25. julija 1993
KINO
24- julija
CENTER amer. rom. kom. NE MEČTE SE STRAN ob 17. in 21. uri, amer. melodr. PRVA LJUBEZEN ob 19. uri STORŽIČ amer. trda erot. PLAVI ANGEL ob 18 in 20. uri ŽELEZAR amer. mlad. kom. NIN J A ŽELVE III. ob 18.30, amer. erot. thrill. SRAMOTA ob 20.30 uri DUPLICA amer. znan. fant. akcij, film UNIVERZALNI VOJAK ob 18. in 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. kom. thrill. ŠPICUI ob 18. in 20. uri RADOVLJICA amer. krim. film ŠPICUI ob 18. in 20. uri
KEMIČNA TOVARNA PODNART - d.d. Podnart
objavlja prosto delovno mesto
VODJE KOMERCIALNO -PRODAJNE SLUŽBE
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
- visoko izobrazbo kemijske ali ekonomske smeh,
- organizacijske in vodstvene sposobnosti,
- aktivno znanje enega tujega jezika (nemščina ali angleščina), ■ pet let delovnih izkušenj.
Kandidati morajo svoje vloge poslati na naslov: Kemična tovarna Podnart najkasneje v roku 8 dni od dneva objave razpisa. K vlogi naj predložijo tudi opis dosedanjih delovnih izkušenj (za kemijsko smer so zaželene izkušnje s področja galvanotehnike in fosfatiranja).
9.40 Živ, žav, ponovitev 10.30 Huckleberrv Finn in prijatelji,
ponovitev nadaljevanke 10.56 20.   mednarodni mladinski
pevski festival Celje '93 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 Domači ansambli: Ansambel
Nika Zajca 13.00 Poročila
13.05 O kralju, ki ni imel srca, finski film
15.25 Tisočletje, ponovitev 16.25 Novčiči v vodnjaku, ameriški film
18.00 TV Dnevnik
18.10 Splošna praksa, avstralska nanizanka
19.00 Risanka
19.20 Slovenski loto
19.30 TV Dnevnik, Vreme
19.56 Šport
20.10 Zrcalo tedna
20.30 Nedeljskih 60
21.30 Preživetje v avstralski divjini, avstralska dokumentarna serija
22.06 TV dnevnik, Vreme, Šport 22.30 Sova;
Ljubezen do Lidije, angleška nadaljevanka, 4/13; Lovejov, angleška nanizanka
TY SLOVENIJA 2
10.05 Velika pričakovanja, angleška nadaljevanka 11.06 Svetovne glasbene nagrade, 2. del 12.05 Sova, ponovitev 13.50 Športna.nedelja 19.30 TV dnevnik 19.55 Šport 20.00 Slovenski magazin 20.30 Mož z zlato roko, ameriški film 22.30 Športni pregled 23.00 Formula 1, posnetek iz Hockenheima
SLOVENIJA 1 16.25
Novčiči v vodnjaku, ameriški barvni film
Tri mlade in svojih partnerjev naveličane Američanke - vse tri delajo v nekem časopisnem uredništvu - se skupaj odpravijo na počitnice v Rim. Leah, ki je v večnem mestu pred dvema desetletjema doživela ljubezen, si želi spet videti princa svojih sanj. Nicki upa, da bo ublažila boleče spomine na neprijetno ločitev, Bonnie pa želi pobegniti iz zakona, ki je izgubil čar. Toda ljubezenske avan-turice so lahko zgolj kratkotrajne sanje...
TY AVSTRIJA 1
9.00 Jutranji program 9.06 Pozor, kultura 9.30 Kultura za zajtrk 10.16 Univerzum 11.00 Bavarska in Avstrija 12.00 Tednik 12.30 Orientacija 13.00 čas v sliki 13.10 Zlata dekleta, ponovitev 13.36 Majhna koča, britanska komedija 15.00 Franz Senu bert 16.05 Nenavadni živalski svet 15.10 Gospod Rosi išče srečo, risanka 15.30 Pika Nogavička 16.00 Zgodbe iz tisoč in ene noči 16.20 Tiny Toon, risanka 16.40 Lassie 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Cirkus Humberto 18.00 Čas v sliki 18.06 X-large reportaža 18.30 Umor je napisala 19.30 čas v sliki 19.48 šport 20.15 Levja jama, 13. del 21.15 Dvignite zaveso v Bregenzu 21.46 Vizi-
ŽELITE KUPITI ALI RESTAVRIRATI STARO KMEČKO SKRINJO ALI POHIŠTVO
Turistično društvo Škofja Loka vas vabi v obnovljeno trgovino na Mestnem trgu 10, kjer vam poleg starega kmečkega pohištva ponuja izvirne izdelke domače obrti, unikatne predmete iz stekla, lesa in tekstila.
9.10 Poročila 9.16 Slika na sliko 10.00 Poročila 10.05 Hišni ljubljenčki 10.30 Rovinjska sanjarjenja 11.30 Kronika 27. mednarodnega folklornega festivala 12.00 Poročila 12.05 Plodovi zemlje 13.00 Mir in dobrota 13.30 Duševni klic 13.35 TV razstava 13.45 Lovevoj, ponovitev 14.46 Na avtobusu, ponovitev 15.10 Pustolovščine gozdne družbe, risana serija 15.35 Ne vem, kdo sem, ameriški mladinski film 16.40 Toliko, da se ve 17.00 Poročila 17.05 Opera box 17.36 Salon, spalnica, kopalnica, ameriški film (ČB) 18.50 Leteči medvedki, risana serija 19.15 TV fortuna 19.30 TV dnevnik 20.10 Veliki zasuk, francoska nadaljevanka 21.46 Spomini na festivale MIK 22.36 Dnevnik II 23.00 Slika na sliko 23.46 Poročila v angleščini 23.50 Poročila 0.00 Sanje brez meja
12.46 TV koledar 12.56 Pepsi DJ mag, ponovitev 13.56 Športna nedelja: Formula 1 za VN Nemčije 15.46 Tenis 19.30 TV dnevnik 20.10 Pihalniki in buldožerji, francoski dokumentarni film 21.15 Ljubezen boli, angleška nadaljevanka 22.10 Angela, Angela, kanadski barvni film 23.40 šport 23.56 Hrvaško av tomobilistično prvenstvo 0.05 Kronika puljskega filmskega festivala 0.40 Horoskop
8.00 Nedeljski nagovor: Pater Benedikt Lavrih 8.15 RIS 8.36 Lepotica in gusar, risani film 8.55 Male živali 9.15 Navigator, nemi film 10.16 Mali lord Fauntleroy, ponovitev ameriškega filma (ČB) 10.30 Kar bo. pa bo, ponovitev hrvaškega barvnega filma 12.00 Nedeljski nagovor: Pater Benedikt Lavrih 12.15 Helena, gledalci čestitajo in pozdravljajo 18.00 CMT 18.45 Video grom 20.00 Live & Kickin 21.00 Tropska vročica, ameriška nanizanka 22.00 Črni panter, ameriški barvni film 23.36 CMT
je 21.56 Novosti iz sveta filma 22.50 Dim, zadnji del nadaljevanke 0.20 Claude Debussy 0.30 Poročila/1000 mojstrovin
8.00 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Čebelica Maja 9.30 Simpsonovi 10.00 Pan optikum 10.15 Severozahodni prehod, ameriški vestem 12.15 Videoklip 12.30 Pogledi od strani 13.00 Dober dan, Koroška 13.30 Športno popoldne 17.15 Klub za seniorje 18.00 Gozdna kmetija 18.30 Slike iz Avstrije 18.56 Kristjan v času 19.00 Avstrija danes 19.30 čas v sliki 19.48 Zakladnica Avstrija 20.15 Kraj dejanja 21.50 čas v sliki/Šport 22.00 Luksuz, seks in razuzdano življenje, ameriška komedija 23.40 Fantastične zgodbe 0.05 čas v sliki 0.10 Ali cina restavracija, ameriški film 1.56 Poltergeist, pon. filma/Poročila/ 1000 mojstrovin
Oddajamo od 16. do 19. ure na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter SV 1584 KHz. V oddaji boste slišali nekaj več o kulturnih dogodkih, pa o obisku v Benetkah. Tudi danes nam boste pomagali iskati tr-žiški zaklad, ob 18.40 pa lahko prisluhnete še Zeleni budilki.
9.00 - Napoved programa - radijski koledar - EPP - 10.00 - Kmetijska oddaja - 11.00 - Novice in dogodki - osmrtnice - obvestila - mali oglasi - 11.40 - Sprehod po kinodvora nah - 12.00 - Nedeljska duhovna misel - 12.15 - EPP - 12.30 - Čestitke in pozdravi naših poslušalcev -13.30 - Nedeljsko popoldne Radia Žiri - vmes vreme - prometna varnost - kulturni kažipot - Loka v časopisju - glasbena lestvica 3x3 športni utrinki - 16.30 - Odpoved programa -
KINO
25. julija
CENTER amer. rom. kom. NE MEČTE SE STRAN ob 17. in 19. uri, amer. znan. fant. akcij, film UNIVERZALNI VOJAK ob 21. uri STORŽIČ amer. melodr. PRVA LJUBEZEN ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. mlad. kom. NINJA ŽELVE III. ob 18.30 uri, amer. erot. thrill. SRAMOTA ob 20.30 uri ŠKOFJA LOKA amer. kom. thrill. ŠPICUI ob 18. in 20. uri RA-DOVUICA amer. krim. film ŠPICUI ob 20. uri
11.30 Legende sveta: Iskanje Eldorada (Kolumbija)
11.56 Ciciban izletnik, otroška oddaja
12.25 Znanje za znanje - učite se z nami
13.00 Poročila
13.05 Slovenski magazin
13.36 Športni pregled
17.16 Radovedni Taček: Telefon
17.30 Otroci širnega sveta, ameriška dokumentarna serija
18.00 TV dnevnik
18.10 Dober dan, Koroška
18.40 TV avtomagazin
19.10 Risanka
19.30 TV Dnevnik, Vreme
19.55 šport
20.10 Svet na zaslonu
20.56 Omizje
22.15 TV Dnevnik, Vreme 22.32 Šport
22.40 Sova: So leta minila, angleška nadaljevanka Lovejoy, angleška nanizanka
IVENIJA 2
14.46 Forum 15.00 Utrip 15.15 Zrcalo tedna 15.30 Nedeljskih 60 16.30 Obzorja duha 17.00 Ljubezen da, ljubezen ne, ameriška nanizanka 17.30 Sova, ponovitev 19.30 TV dnevnik. Vreme 19.56 Šport 20.10 Sedma steza 20.30 Zelena ura 21.00 Glasbena oddaja 23.56 Brane Rončel izza odra
7.55 Pregled sporeda 8.00 TV Koledar 8.10 Poročila 8.15 Slika na sliko 9.00 Jaz, lutkar 9.15 Srečni ljudje, 6. del 9.30 1001. Amerika 10.00 Poročila 10.05 TV Šola 11.00 Svet odkritij, dokumentarna serija 11.50 Risanka 12.00 Poročila 12.05 Luč svetlobe, 15 del ameriške nanizanke 12.50 Risanka 13.05 Monofon 13.56 Zgodbe iz Monticella 14.00 Poročila 14.05 Poletni program; Korak za korakom, ameriška nanizanka 14.35 Dragi John; Ljubezen boli, angleška nadaljevanka 15.10 Ljubezen boli, ponovitev angleške nadaljevanke 16.00 Poročila 16.10 Ebba in Didrik, norveška nanizanka 16.40 Afternoon report 16.46 Pod senčnikom 18.00 Poročila 18.06 Zakaj?.
dokumentarna oddaja 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.18 Risanka 19.30 Dnevnik 20.10 Hrvaška in svet 20.56 Maigretova past, francoski barvni film 22.50 TV dnevnik 23.10 Slika na sliko 23.55 Poročila v nemščini 0.00 Poročila 0.10 Sanje brez meja
19.30 Dnevnik 20.10 Alo, alo, angle ška nanizanka 20.45 Jute city, angleška nadaljevanka 21.40 Krono meter 22.10 Vrtinec, južnoafriška nadaljevanka 23.00 Električni kavboj 23.30 Horoskop
9.00 CMT 9.46 A shop 10.00 Ma cNeil in Lehrer komentirata 11.00 Črni panter, ponovitev ameriškega barvnega filma 12.36 A Shop 17.45 Drugačen svet 18.30 A shop 18.45 Upravljanje, ponovitev 19.16 A shop 19.30 CTM 20.10 Poročila 20.30 Nedolžna žrtev, ameriški barvni film 22.00 Upravljanje 22.30 5 minut za kulturo 22.36 Poročila
22.55 Drugačen svet 23.40 A Shop
23.56 CMT
9.00 Dopoldanski program 9.06 Zahodno od Santa Feja 9.30 Sporna vprašanja 10.30 Morilci z dežniki, ponovitev filma 12.15 Šiling 13.00 Čas v sliki 13.10 Doogie Hovvser
13.35 VValtonovi 14.20 Kako uspeš brez velikega truda, ameriška ko medija 15.60 Conny je kos vsemu 16.00 Jaz in ti 16.26 Summertime
16.36 Šest Baronovih 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas
SLOVENIJA 1 22.10
Lovejov, angleška nanizanka
Lady Jane povabi Lovejoya na sprejem v hišo Carey Holdnov Spoznati mora baroneta Huga in njegovo ljubko ženo Felicity. Oba sta tepca. Ampak hiša je polna umetnin, ki jih je s potovanja po Italiji leta 1795 prinesel Hugov praded. Med njimi je tudi Venera, ki velja za izgubljeno. Lovejoy spozna tudi Hugovega mlajšega brata, ki zaradi pravil o dedovanju starejšega sina živi v revščini in se preživlja tako, da izdeluje bronaste skulpture in jih prodaja kot originale. Lovejoy mu ponudi zanimivo kupčijo...
v sliki 18.06 Mi 18.30 Umor je napisala 19.22 Znanost 19.30 Čas v sliki/ Vreme 20.00 Šport 20.15 Športna arena 21.06 Kuharski mojstri 21.16 Pogledi od strani 21.25 Gospodarica hiše, ameriški TV film 23.00 Čas v sliki 23.05 Gorila in pogrebni zavod, francoski film 0.40 Denar, seks in razuzdano življenje, ponovitev ameriškega filma 2.20 Poročila/Tisoč mojstrovin
8.30 Vremenska panorama 14.50 1000 mojstrovin 16.46 Podmornice 17.30 Lipova ulica 18.00 Gozdna kmetija 18.30 Ljubimkanje 19.00 Regionalna poročila 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Kultura 20.15 Gozdarska hiša Falkenau 21.08 Kuharski mojstri 21.15 Kompas 22.00 čas v sliki 22.30 Mojstrovine; Monty Py-ton's flying circus 23.00 Noam Chomsky in mediji 0.10 Sammy m Rose se gresta, britanski film 1.50 Poročila/1000 mojstrovin
^   Želite kaj sporočiti to Gorenjkam in Gorenicem?^ m Izberite M
»NAJUČINKOVITEJŠI ■ načn OBJAVO M
v Gorenjskem glasu^^ 4aW fax 215-366 ^W
GAULOISES BLONDES
Oddajamo od 10.30 do 15.30 ure na UKV stereo 88.9 in 95 MHz ter srednjem vlau 1584 KHz. Dopoldne bodo otroci lahko prisluhnili pravljici izpod peresa Zlate Vola rič, v spored smo uvrstili tudi oddajo Planinski šopek. Po 12. uri boste prisluhnili nedeljski duhovni misli, tedenskemu mozaiku, glasbenim čestitkam in obvestilom. Ob 13.45 bo nedeljska gostja Slavka Zupan, beseda bo tekla o turizmu. Za konec pa še Drago Papler s svojo nedeljsko temo.
12.00 - Napoved programa -12.15 -EPP - 12.30 - Morda ste preslišali -13.00 - Danes do 13 00 -13.40 - Naš zgodovinski spomin -14.00 - Loka v časopisku - 14.30 - Devizni tečaj -14.40 - Tolar za knjigo - 15.00 • Dogodki danes - jutri - 15.30 - Prenos dnevno informativne oddaje Radia Slovenija -16.00 - Napoved programa - 16.15 - Otroški program -17.00 - športne novice - obvestila -18.00 - Mladinski program - 19.00 -Odpoved programa -
KINO
26. julija
CENTER amer. znanst. fant. akcij, fim UNIVERZALNI VOJAK ob 18. in 20. uri LETNI KINO STARI MAYR amer. znanst fant akcij, film UNIVERZALNI VOJAK ob 22. uri TRŽIČ amer. mlad. kom. NINJA ŽELVE III. ob 20. uri
NOVO V KINU
UNIVERZALNI VOJAK, znanstveno-fantastični, akcijski film
Ubite elitne vietnamske komadose I. 1969 v popolni tajnosti zamrznejo in jih v sedanjosti oživijo s pomočjo posebnih drog. S projektom Unisol postanejo nova supervojska ljudi - avtomatov. Toda v zavest dvojice glavnih igralcev prodirajo spomini iz Vietnama - in če dodate še neubogljivo in radovedno TV novinarko, je prizorišče prvovrstne tehno akcije pripravljeno. >
13.STR AN • GORENJSKI GLAS
GLASIM JE
C&iSIMONRH80
U SOBOTO OPOLDNC Nft RHD»U THlOlflV J«S«NIC« /96.0 MHZ/
JOTON ROUS, PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA MESTA MARIBOR, SOBOTNI GOST
m] ^nani slovenski pregovor pravi: Kdor poje rad, ostaja uaa. Gost jutrišnje oddaje Anton Rous, predsednik izvršnega sveta mesta Maribor, to misel popolnoma potrjuje. Na zeljo, kot je navadno za naše goste, sem gospoda Rou-jg/Pf^ala, ali bi zapel slovensko narodno Sem fantič vese-Sfcv   aJerJa- Vas zanima, kako se je odzval? Tako, kot se za nohir^e sP0<*obi. Petje in sramežljivost pri tem jim ne delata ooenih težav. "Seveda bom zapel." Zelo mi je žal, da papir « prenese zvočnega efekta, saj bi si gospod Rous brez te-*v služil kruh kot pevec.
Hg Štajerec ie odprt, odkrit, robat, korajžen in slovenski «od bi moral biti ponosen na te atribute," pravi gospod Ro-rodln.^odaja: "Štajerci imamo največ veselih slovenskih na-^J«. pesem pa je odraz ljudstva." t(). ^ boste jutri poslušali našo oddajo Glasba je življenje, miv!h °P°^ne na radiu Triglav, boste zvedeli še veliko zani-sta Ma b P'^"*1 *z ust predsednika izvršnega sveta meje enemu naših poslušalcev na teden bo jasno, koliko d.e* f' *n vsaJ e<^en si bo z našo pomočjo ogledal Španijo, vJ* , sonca. Sliši se lepo, in če še ne veste, vam bom podala, kako.
Sola T)?on^nem poletju poteka v naši oddaji nagradna igra mol/. Prejšnji teden si je uro s pravilnim odgovorom in s po-jid<l0i a Poslužila Marjeta Slana iz Lendave, po dve ma-M t>ola pa bomo poslali Nataši Saje v Trebnje, Tomažu Jaz-jjcu v Store, Borisu Ivaniću v Črnomelj in Vidi Mrak v Rate-
na ^agradna igra Sola poteka celo poletje, zato sodelujte z ™ saj: kdo v Španijo gre, se še ne ve! OLE!
Q RADIA P ŽIRI
TOREK, 27. julija 1993
V torek, 27. julija 1993. ob 17. uri bo na valovih Radia Žiri zopet oddaja V ritmu valčka in polke s Poletno narodnozabavno lestvico Radia Žiri s petimi uvrstivami najpriljubljenejših viž ih petimi predlogi najnovejše produkcije. Zatem pa ob 17.45 v živo predstavitev najnovejše kasete 50 let imaš Slovenskogoriškega kvinteta. UVRSTITVE PETIH NAJ VIŽ:
1. Najlepia leta - Jože Skubic in Slapovi
2. Gorenjski nagelj - Gašperji
3. Ave Mario zvoni - Alpski kvintet
4. Naiih 20 let - Ansambel Franca Miheliča
5. Moje dekle - Ansambel Vinka Cverleta
PREDLOGI NOVIH PETIH VIŽ:
6. Pojdi z menoj na planino - Ansambel bratov Avsenik
7. Veseli ribiči - Primorski fantje
8. Cvet pod planinami - Ansambel Nagelj
9. Lepota v kamnu - Ansambel Blegoš
10. Rumena podmornica - Ansambel Vesna z Ireno Vrčkovnik
Izmed poslanih kuponov in sporočil na dopisnicah in razglednicah smo izžrebali Petra Trojarja, Podlubnik 153, Škofja Loka, ki bo prejel glasbeno kaseto. Tudi sedaj vas vabim k sodelovanju -izpolnitvi kupona. Sodelujte I Objavljeni kupon pošljite na naslov: Radio Žiri. 64226 Žiri.
KUPON:
Ime in priimek.....................................
Naslov................................................
Glasujem za skladbo............................
Novi predlog skladbe............................
Mnenje o oddaji..................................
Za glasbenega gosta 6 .7 93 predlagam
11.25 Srečni princ, lutkovna igrica 11.50 Pamet je boljša kot žamet 12.00 TV avtomagazin 12.30 Zelena ura 13.00 Poročila
14.30 Sobotna noč: Portret Paula Simona
15.30 Videonoč
16.56 Sedma steza
17.16 Huckleberrv Finn in njegovi prijatelji, nadaljevanka
17.40 Lisica zvitorepka, portugalska risanka
18.00 TV dnevnik
18.10 Mostovi
18.40 Iz življenja za življenje: Prisluhnimo tišini: Laična prva pomoč
19.10 Risanka
19.30 TV dnevnik 2, Vreme
19.56 šport
20.10 Žarišče
20.40 Bobenček
21.46 Kronika, kanadska dokumentarna serija 22.15 TV dnevnik 3, Vreme 22.32 Šport
22.40 Sova: Alo, alo, angleška nanizanka;
Lovejoy, angleška nanizanka
TVSLOVENIJA Z
16.40 Svet na zaslonu 17.20 Ljudje in zemlja 17.60 Sova, ponovitev 19.30 TV dnevnik, Vreme, šport 20.00 Poslovna borza 20.10 Miche-langelova pomlad, koprodukcijska nadaljevanka 21.50 Videošpon 22.30 Svet poroča
|C*ko, da ste se sploh odločili, oa obiščete razstavo? Ste ljubitelj cvetja in živali, ali pa ste šli °* razstavo zeoli zaradi nagrade? 6 '
'Z. ženo Simono sva šla na razstavo, ker ženo zanimajo T?te, mene in sina Tilna pa «vali. Nisem pa razstave obiskal samo zaradi nagrade, če-Prav priznam, da sem si kasneje **t želel kakšnega avtomobila."
Ali pogosto hodite na razstave in druge kulturne prireditve?
"K-o sem bil mlajši, sem se
Veliko več ukvarjal s kulturo. Sedaj pa imam družino in je časa nekoliko manj. Seveda pa oba z ženo veliko časa preživiva v službi."
Se tudi sami ukvarjate s cvetjem ali lovstvom?
'pa, oba z ženo se ukvarjava z &valmi. Imamo reševalne pse. Oba sva vključena v reševalno ?noto kranjske civilne zaščite in "Oava mnogo vezi z življenjem v naravi. Poleg tega pa imava tudi na vrtu nekaj cvetja." kakšna pa se vam je zdela razsuva?
Znotraj je bila razstava zelo *animiva, vendar pa je bilo 2Unaj premalo. Včasih so bili narejeni razni predmeti iz rož, ^°-aj pa tega ni. Zame so bile Predvsem zanimive trofeje."
j^ten človek pravzaprav ste, "te morda eden tistih, ki ne ^amejo v veliko srečo, ali '»vno obratno?
"Svojo številko sem zagledal v Gorenjskem glasu!"
Kranj, 21. julija - Na tradicionalni razstavi cvetja in lovstva, ki je bila v začetku tega meseca v Osnovni Soli Davorina Jenka v Cerkljah, so med drugim žrebali tudi vstopnice. Srečni dobitnik glavne nagrade Turističnega društva Cerklje in avtosalona Preša, je 32-letni Herman Mubi iz Predoselj.
"Smo mlada družina in imamo še nedodelano stanovanje1 in majhnega sina Tilna. V srečo pri nagradnih igrah ne verjamem preveč, svojo številko sem zagledal v Gorenjskem glasu popolnoma po naključju."
Ste morda strasten igralec iger na srečo, ste že kdaj dobili nagrado pri kakšni igri?
"Iger na srečo ne igram veliko, včasih kupim kakšno kartico za poletni, jesenski in novoletni 3x3,kaj več pa ne. Tudi kartice za podarim dobim kupim včasih, vendar vedno samo podarim. Nagrado pa sem dobil prvič."
Kakšna je bila vaša reakcija, ko ste izvedeli novico? Kako ste se počutili?
"Žena je imela kartice v denarnici in je bila v službi, jaz pa sem bil doma. Ko sem kupil Gorenjski glas, sem videl številko in zdela se mi je znana. Poklical sem ženo, ji rekel, da sva zadela avto. Dokler ni preverila, mi sploh ni verjela, potem pa sva bila seveda oba presrečna." Imate že kakšen avto in kaj mislite o petici? Pravijo, da se podarjenemu konju se ne gleda v zobe, pa vendar, ste zadovoljni s petico?*
"Imam sedem let staro zastavo 101, ki že počasi odpoveduje. S petico smo popolnoma zadovoljni, vendar pa bom raje doplačal in vzel "clia." Se pravi, da trenutno doma se nimate novega avtomobila? "Ne razen stare stoenke. Sicer sva z ženo nameravala kupiti centralno, vendar je prišla ugodna priložnost, kakršnih je malo v življenju, zato sva raiši dodala denar in bova počakala, da R-5 zamenjava s chom." Bo clio bolj nedeljski avto, stoenka pa bolj vsakdanji? "Stari avto bova morala prodati, s cliotom pa se bova kar veliko vozila. Avto potrebujeva pri delu, za kakšne prijetne izlete..."
Kaj pa prijatelji, ste z njimi polteno proslavili?
"Prijatelji so mi čestitali, seveda smo tudi proslavili, vendar pa mislim, da mi nihče ne zavida, kot je včasih v navadi." Alma Bakrač, foto: Lea Jeras
PLAVA LAGUNA POREČ NUDI:
POČITNICE V OBJEMU SONČNIH POREŠKIH LAGUN PO POSEBNO UGODNIH CENAH PAKET ARANŽMAJEV
TERMIN: 31.7.- 7. 8. 1993 * HOTELI: DELFIN, ALBATROS, GALEB
* Pol penzion: 20.300 SIT po osebi /Polni penzion: 22.400 SIT po osebi
H0TEL MATERADA
" Pol penzion: 22.900 SIT po osebi
* h^oteCIjla"1 25,900   po osebi
* Pol penzion: 18.200 SIT po osebi % * Polni penzion: 20.300 SIT po osebi
CENO JE VKLJUČENO:
taS° " oziroma polnih penzionov, turistična ,*»Ksa in šola smučanja na vodi za otroke
odrasle. Tlm'.'Si »OPUSTI ZA OTROKE!
*N OTROK V SOBI S STARŠI ZASTONJI
or??a 2LaJamčena za vplačila do 29. 7. 93 %pn vseh poslovalnicah "A banke".
pa Plava
NAGRAJUJEMO DOLGOLETNO ZVESTOBO
Avtobus za celodnevni izlet na avstrijsko Koroške za naše dolgoletne naročnike se hitro polni • vsak teden izžrebamo 10 novih potnikov. V soboto, 7. avgusta, bodo z nami tudi: 16. VIDMAR JOŽE, Breg ob Savi 14, MAVČIČE, 17. ZUPAN JOŽICA, Trstenik 43, GOLNIK, 18. ŽEMLJA JOŽE, Vrba 24, ŽIROVNICA, 19. UDOVČ BRANE, Trg Rivoli 5, KRANJ, 20. GLAVINA ZINKA, Zg. Besnica 94, ZG. BESNICA.
Vse o izletu smo objavili 20. julija; za dodatne informacije smo Vam na razpolago (064/218-463, naročniška služba Gorenjskega glasa).
7.56 Pregled sporeda 8.00 TV koledar 8.10 Poročila 8.15 Slika na sliko 9.00 Mali svet 9.30 1001. Amerika 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.00 Svet odkritij, 5/11 del nadaljevanke 12.00 Poročila 12.06 Luč svetlobe, 16. del ameriške nanizanke 12.50 Risanka 13.06 Monoton 13.36 Zgod be iz Monticella 14.00 Poročila 14.06 Korak za korakom, ameriška humoristična nanizanka 14.36 Ro seanne, ameriška humoristična nanizanka 16.15 Jute city, ponovitev 16.00 Poročila 16.10 Lov na Doom bolt, otroška nadaljevanka 16.36 Afternoon Repo rt 16.46 Pod senčnikom 18.00 Poročila 18.06 Kronika 27 mednarodnega folklornega festivala Zagreb 93 18.35 Santa Barbara,   ameriška nadaljevanka 19.18 Risanka 19.30 Dnevnik 20.10 Portreti sodobnikov, nemška dokumentarna serija 21.06 V velikem planu 22.36 Dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.46 Poročila v nemščini 23.50 Poročila 0.00 Sanje brez meja
TV
KANALA 20.30
Ko pride Lev, slovenski ČB film
Zgodba o Levu, ki je rojen v znaku leva in ima leve nasploh rad. Rad ima tudi dve ženski: Mihaelo - nežno, melanholično medicinsko sestro • in veselo, razposajeno dijakinjo Marjetico. Lev skuša najti izhod iz labirinta ljubezni, skuša ljubiti samo eno ali pa kar nobene. Ne znajde se čisto dobro...
SLOVENIJA 1 23.15
Lovejoy, angleška nanizanka
Lovejov i* osumljen, da je vlomil v hišo, ki naj bi jo ocenil Da bi si opral ime, se poda na lov za pravimi tatovi. Z Ericom organizirata brezplačno "oce njevalnico", toda razen dveh najstnikov ni nič sumljivega. Na poti domov Lovejova pripre policija. Eric izve za par pištol, ki naj bi veljale tisoč funtov in ki jih lahko dobi naslednji dan. Da bi dobil denar, na lastno pest proda star stol, ne ve pa, da sta piitoli iz hiše, ki naj bi jo bil oropal Lovejov
jan 16.40 Cas v sliki Da Capo, pono vitev 16.46 Človek - čudoviti stroj 17.30 Orientacija 18.00 Gozdna kmetija 18.30 Povej resnico 19.00 Regionalni program 19.30 čas v sli ki/Vreme 20.00 Kultura 20.15 Zvez de na cirkuškem nebu 20.55 Novo v kinu 21.00 Animo - o živalih in ljudeh 21.07 Reportaže iz tujine
IiSB Handl! ' Bahnhotstr 20 Tel 9943-463-511566^
PISARNIŠKA TCHNIKA lEltKOMUNIKACIJt VAŠA STROKOVNA IBGOVINA
Z OSLBNIM SVHOVAN II M IN S    F    B    V    I    S    O M
19.30 Dnevnik 20.10 Tudi to je ljubezen, humoristična nanizanka 20.40 Toliko, da se ve 21.06 Jute Ci-ty. angleška nadaljevanka 22.00 Nikdar ni tak bilo, da ni nekak bilo, ob 100 letnici rojstva Miroslava Krleže 23.25 Brez toka 23.56 Horoskop
9.00 CMT 9.46 A shop 10.00 Macne il in Lehrer komentirata, oddaja v angleščini 11.00 Nedolžna žrtev, ponovitev filma 12.30 A shop 17.46 Drugačen svet 18.46 Jazzbina 19.15 A Shop 19.30 CMT 20.10 Dnevno informativni program 20.30 Ko pride lev, slovenski film (ČB) 22.00 Jazzbina 22.30 5 minut za kulturo 22.36 Poročila 22.56 Drugačen svet 23.40 A shop 23.66 CMT
TVAVSTRI
9.00 Jutranji program: Cas v sliki 9.06 Zahodno od Santa Feja 9.30 Klub za seniorje 10.15 Pan - opti-kum 10.30 Majhna koča, ponovitev filma 11.56 Dedek in morska deklica, risanka 12.06 Športna arena 13.00 čas v sliki 13.10 Doogie Hovv-ser 13.36 John Boy in njegova knjiga 14.20 Vojna vohunov, 1/2 del italijanskega filma 15.56 Stan in Olio 16.00 Jaz in ti 16.25 Summertime 16.35 šest Bartonovih 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 čas v sliki 18.06 Mi 18.30 Umor je napisala 19.22 Znanost 19.30 čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 šport 20.15 Univerzum 21.00 Animo - o živalih in ljudeh 21.07 Pogledi od stranui 21.20 Nevarni prijatelji, ameriški film 23.06 čas v sliki 23.10 Pota slave, ameriški protivojni film 0.36 Gorila in pogrebni zavod, ponovitev filma 2.00 Poročila/1000 mojstrovin
8.30 Vremenska panorama 14.50 1000 mojstrovin 15.00 Lipova ulica 16.30 Pogledi od strani 16.40 Kara-
Nagradna igra
VINTGAR VAS PRIČAKUJE
Do vključno 26. julija sprejemamo Vaše odgovore (na dopisnicah) na nagradno vprašanje: KATERO OBLETNICO VINTGARJA BODO PRIHODNJO SOBOTO, 31. JULIJA, SLOVESNO OBELEŽILI V TURISTIČNEM DRUŠTVU GORJE? V TD Gorje namreč skrbijo za vzdrževanje Vintgarja, Ki je bil še pred... leti neprehodna soteska slikovite Radovne. Med tiste, ki boste pravilno odgovorili, bomo razdelili 50 nagrad (v vrednosti po 200 tolarjev) -vstopnice za turistični ogled Vintgarja, in še tri posebne nagrade: monografije "Radovna -dolina reke in ljudje". Dopisnice z odgovori sprejemamo do 26. 7. na naslov: GORENJSKI GLAS, (Vintgar), 64000 Kranj, Zoisova 1.
R
12.00 - Napoved programa -12.16 -EPP - 12.30 - Morda ste preslišali -13.00 - Danes do 13.00 -13.40 - Naš zgodovinski spomin -14.00 - Loka v časopisku - 14.30 - Devizni tečaj 14.40 - Nasveti za male podjetnike - 16.00 - Dogodki danes - jutri -15.30 - Prenos dnevno informati vne oddaje R Slovneija - 16.00 -Napoved programa - 16.30 - EPP -17.00 - Novice - športni utrinki - obvestila - 17.30 - Za ljubitelje narod no-zabavne glasbe - pogovor v živo v studiu Ra Žiri
KINO
27. julija
CENTER amer. znan. fant akcij film UNIVERZALNI VOJAK ob 18. in 20 uri LETNI KINO STARI MAVR amer. grozi) MESEČNIKI ob 22 ur. ŠKOFJA LOKA špan drama PRIVEZI ME!___
Počitniški nasvet:
PREVIDNOST PRI NAKUPU SONČNIH OCAL!
Že dve leti krasi steber nadvoza na Cegelnici pri Naklem (na novi cesti Podtabor - Kranj) plakat za cirkus Medrano. Vsi turisti, ki pridejo v Slovenijo čez Rateče, Korensko sedlo, Ljubelj ali skozi Karavanški predor, si na poti lahko ogledajo dokaz, da je Gorenjska dobro povezana s svetom, saj ima nalepljene plakate v italijanščini, ustrezno obledele in raztrgane.
Nadležno fotografijo o "okrasku" nadvoza pri Naklem bomo za vsak primer shranili, da nam čez eno leto iste cestne sramote ne bo treba še enkrat fotografirati. Kajti ob silni evforiji za gradnjo stotin kilometrov slovenskih avtocest se bo težko našlo nekaj denarja tudi za odstranitev Medrano okraska...
Prijetno poležavanje in lenar-jenje na vročem soncu je letos še boli nevarno kot lani, saj je ozonska luknja vedno večja. Sončni žarki povzročajo opekline, kožnega raka in druge bolezni, prav tako pa so nevarni tudi za oči. Oči so naše bogastvo in zato moramo poskrbeti za pravilno zaščito. Dandanes ne prodajajo očal le optiki, ampak jih lahko poceni kupimo tudi na tržnici, saj stanejo malce več kot kilogram solate. Ljudi privlačijo lepo rumeno, rdeče ali celo fluorescentno obarvana očala, razstavljena na stojnicah, vendar se ne zavedajo škodljivosti, dokler se ne pojavi glavobol, slabovidnost... Kranj-
TURISTI, TURISTI...
italijanski statistiki so izračunali, da so tuji gostje lani v Italiji potrošili debelih 21 milijard dolarjev in s tem to državo uvrstili na četrto mesto na svetu po turističnem dohodku. Več turističnega dohodka kot Italija so "pokasirale" le srednjeameriške države z 49 milijardami dolarjev in Francija z 22 milijardami USD, Španija pa je po turističnem dohodku za prgišče dolarjev pred Italijo. Naši zahodni sosedje predvidevajo tudi za letošnjo sezono vsaj enak, če ne višji turistični izkupiček.
Ampak slovenski turizem močno računa na italijanske turiste. Le-ti so lani porabili izven domovine skoraj toliko, kolikor je italijanski turizem prislužil s tujimi turisti. Močno podobna pa utegne biti slovenska (in gorenjska) turistična bilanca: v teh dneh veliko slovenskih (in tudi gorenjskih) turistov letuje v Španiji, Turčiji, Grčiji, na Hrvaškem in še kje izven domačih meja. Po izkušnjah bodo tam zapravili vsaj toliko, kot bodo turistični delavci doma uspeli iztržiti od (še vedno premalo številnih) tujih obiskovalcev.
ska optičarka Marija Prime opozarja, da morajo vsaka očala imeti stoodstotni zaščitni sloj UV. Na očalih mora biti nalepka, na kateri piše UV 400, kar pomeni, da imajo zaščitni sloj UV Posebej pozorni moramo biti pri majhnih otrocih, za katere je pomembno, da nosijo kakovostna sončna očala in klobučke, ki jih zavarujejo pred nevarnim soncem. Strokovnjaki poudarjajo, da ljudje, ki nosijo dioptrijska očala s foto občutljivimi stekli, ne potrebujejo dodatnih sončnih očal. V nasprotnem primeru • pa sončna očala lahko nosijo, če imajo kontaktne leče. V takih primerih so priporočljiva dobra sončna očala, ki imajo kristalna
stekla ali pa tudi plastična. V vsakem primeru pa morajo imeti zaščitni sloj UV, ki ščiti pred soncem.
Ljudje, ki imajo temne oči, so manj občutljivi na svetlobo od ljudi s svetlimi očmi. Tudi ljudje, ki delajo pri neonski osvetlitvi, so bolj občutljivi na svetlobo. Glede na "te kriterije je potrebno izbrati stopnjo zatemnienosti očal. Vendar pa očala ne smejo biti pre-temna, saj zmanjšajo vidljivost, kar je nevarno zlasti za voznike. Lahko se zgodi, da voznik potem ne vidi barve semaforja, pešca na cesti... Zato so za voznike bolj priporočljiva očala, ki so. zgoraj temnejša, spodaj pa svetlejša.
Za športnike so najprimernejjj
Elastične leče, ki se sicer W itro razpraskajo, vendar se T nesrečah ne razbijejo in ste" ne pade v oči.
Letošnja moda narekuje ov* ne, okrogle, oglate, metulj^ oblike očal. Izbrati lepa o#J posamezniku ni težko, težjef je izbrati kakovostna, zato ne kupujmo povsod, ampafc. specializiranih trgovinah. Sof na očala sumljive kakovosti' bolj sumljivega izvora (Tajv** Kitajska...), ki vam jih ponuja po vabljivih cenah na trŽfl>* kramarskih sejmih in nespe^ liziranih prodajalnah, tojfj utegnejo s škodljivim vpliv^ na vaš vid stati veliko več * ob nakupu... Alma Bakrač
Foto
P1IS RAZVUANJB FIUMV mM
Sponzor današnje križanke je foto PRIM na Cesti Staneta Žagarja v Kranju. (Na Primskovem pred Merkurjevo GRADBINKO). Tam vam že v eni uri razvijejo film in naredijo slike. Po želji vam naredijo slike tudi v večjem formatu. Dobro so založeni z barvnimi filmi. Naredijo vam tudi slike za vaše dokumente v najkrajšem času. Odprto imajo vsak dan od 8. do 13. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure.
Sponzor današnje križanke je našim reševalcem namenil tri nagrade:
1. nagrada - fotoaparat z vloženim filmom, razvijanje filma in izdelava slik
2. nagrada - trije barvni filmi, ki vam jih bodo brezplačno razvili in izdelali sli-
ke
3. nagrada - brezplačno slikanje in izdelava slik za vaše dokumente (za vso
družino)
4., 5. in 6. nagrada • darilni bon v vrednosti 1.000,00 SIT. Iz črk na oštevilčenih poljih sestavite nagradno geslo, ki ga vpišite v kupon, nalepite na dopisnico in pošljite najkasneje do četrtka, 29. julija, na GORENJSKI GLAS, 64001 Kranj, p.p. 124. Rešitve brez znamk lahko oddate v pisarnah TD Jesenice, TD Cerklje ali TD Škofja Loka (do srede, 28. julija). Ne pozabite pripisati svojega naslova. Veliko sreče!
GLASOV AVGUSTOVSKI IZLET V ŽELEZNO KAPLO, CELOVEC IN ŠE PO VRBSKEM JEZERU !
Izlet bo prvo avgustovsko soboto (7. 8.), trajal bo cel dan, nanj pa lahko povabimo le štiri avtobuse udeleženk in udeležencev, v programu je namreč tudi plovba z moderno potniško ladjo po "koroškem morju". Ker smo že v torek ter predvčerajšnjim in včeraj prejeli toliko prijav za izlet, da so skoraj vsi sedeži zasedeni, nas pokličite (064/218-463!) še danes, če želite z GLASOVCI na celodnevni izlet za 1.600,00 tolarjev (naročniki le za 990,00 SIT). Prijave za GLASOV IZLET zbiramo tudi v turističnih pisarnah TD Cerklje, TD Jesenice in TD Škofja Loka ali pa v malooglasni službi Gorenjskega glasa na Bleivveisovi 16 v Kranju. Pojdite z nami in Integralom Jesenice - prijetno bo, koristno in zabavno!
✓
ZVEZDE SPREMENLJIVKE
NEOO VISNOST SAMOVLADA
NOE L REDDING
GL MESTO GRĆUE
PRIST V JUŽNI ITALUI
IZBIRA BLAGA PO VRSTI IN KAKOVOSTI
VEČJA KONCERTNA SKLADBA
REKA NA PELOPO-NEZU
16
FRANCOIS TRUFFAUT
13
VODNA TEHTNICA
VRSTA PISALA
RIMSKI BOG VOJNE
GR BOG VETROV
SOBICA STANICA
Si KIPAR FRANCE
REKA V SLOVENIJI
SESTAVIL F KALAN
VULKAN NA HAVAJIH IMAUNAI
KRATICA
NA ZRAKU SUŠEN ZIDAK IZ MALTI;
GRŠKI OTOK
15
14
KATE BUSH
ŽGANI SLADKOR
20
3
4
W
v
16
17
8 9
18
iT
10
20
VRSTA PIŠKOTA
VGR MIT HČI OJDIPA IN JOKASTE
JEZIK PLE MENA BANTU
ZBIRKA POOATKOV
ŠAHOVSKA FIGURA
NOČNO ZABAVIŠČE
BENIGNA BULA
DOMOVINA ČAROVNICE KIRKE
SL KNJIŽ JANKO
PLANOTA MED HRV JNfiOiNO.
MEDNAROO ZDRUŽ KNJIŽEVNIKOV
RTV NOVINARKA BAŠ
17
DREVESNA ZRAST
HRV REŽISER ANTON
18
12
ČILSKI PESNIK NOBELOVEC PABLO
NEKD IME ZA PAE BIVALCA
VIETNAMA
VRSTA BELEGA VINA
REKLAMNI
LISTEK
NOSILEC POMENA
NADZORNIK JAVNIH ZGRADB V STAREM RIMU
19
SLOV PISATELJ ZUPANČIČ
S KRETNJO ALI BESEDO DAN POVOD
ZEMELJSKI HODNIK
PRST V JUŽNI FRANCIJI
DRŽAVA NA BUŽ
VZHODU
11
LEV TROCKI
MOČNA ALKOHOLNA PIJAČA
10
JE AN
EPSTEIN
NAJVEČJI ŽIVEČI PTIČ TEKAČ
AMER LISTNA LEPOTNA POSODOVKA
RIMS« POZO*"
UPADE"
spis
GRŠK' BOGINJJ
nesreč
15.STRAN • GORENJSKI GLAS,
ANDREJ ŽALAR
Denacionalizacija naj ne bo (ponovna) nacionalizacija
^acionaIizacija oziroma vračanje premoženja ni tako enostavna stvar, kot bi si jo največkrat p'eli upravičenci. Posebej, kadar imata zavezanec in upravičenec vsak svoj interes in se ne spo-Q2umeta, je pri izdaji odločbe potrebno imeti zavezane oči in zelo natančno tehtnico.
julija - Že nekaj časa je, ko so v Sloveniji l^lLPrvi denacionalizacijski postopki. Od trenutka, jL$P__prvi upravičenci dobili vrnjeno premoženje, pa r^Lsjišijo pripombe in primerjave o hitrosti postop-jyvposameznih občinah. S tem v zvezi se od časa ^S^sa slišijo tudi očitki na račun delovanja organov ^llgJTja komisij za izdajanje odločb. Kranjski izvršni ^pLj^i'rna denacionalizacijo v delovni opredelitvi že ;r-^gga,a začetka, od decembra 1991, ko je bil pred-^jfjjkjše p0k0jnj Vladimir Mohorič, je na eni zadnjih ^-jobravnaval že četrto informacijo o izvajanju dena-^li^ligacije v občini. In kako jo ocenjuje sekretar ^^gjariata za občo upravo občine Kranj Kari Erja-
K,09a mora biti spolna
"Mi
konaSm° ,že Pred sprejemom zadelali °    nacionalizac'J' veliko PredviH Judrn' 'n smo že takrat vali n • Vali- kaj bomo potrebo-odvzell v'°8ar"; na primer akte o knjiinmu Premoženja. zemljiško imeli pC '?P'ske••• Ze takrat smo dev rfVldentiranih okrog 400 za-l iqq . anes jih je v občini več kot bg    'n niislim, da se število ne ven •  b'stveno povečalo. V Slo-l  'Ji se je takrat ocenjevalo, da v, zadev okrog 60.000. zdaj pa je '°8 okrog  16.000. Posplošena sotovitev pa je, da so problem &°'ne vl°8e' Tako M Slove-^?en0ek^nanjsb obč,no velJa, iS" Po'ov.ca vlog popol-
ne««, reči, da mora biti vloga spolna, da se postopek lahko I točne?
• tiuTino 10 in prav s ,em v zve" da v l "e držij0 m°rebitni očitki, zaci' Janisk] obcini denacionali-kaio k! P°st°Pki Prepočasi poletio v • u8otov'tve so, da ima-nij0 , PrirT>erjavi s celotno Slove-tiSi|x ar nekako enak tempo. Sta-i nam"0 Je,kranJska med 66 obči-v'adn Vl SlovemJ' P° podatkih mest k°misije trenutno na 9. obči- Dos,eJ je bilo izdanih v ba 'ni odločb in s 75 odloč-ravi * n prerno?enje vrača v na-Vrač dloćb- s katerimi se ne bilo  5remoženje. pa do zdaj ni
ne
Kq~
■Sr^*' ko se premoženje *p,   *naravi?
ninsk'eT Je slovenski odškod-spornij ki se Je na podlagi le l'ddl. prejetega zakona sicer delJJ'""""»ral. vendar pa še ne izdaji alo8a tega sklada pa bo ki kV.nje vrednostnih papirjev, Ugola v podla8a za odškodnino. kar n kr"10, 'mamo v občini k°oda no P°lovico vl°g- k° di dou?dnino P°vrnil sk|ad. Tu-speija   ene Postopke imamo že
*«eoHi ' da bi lanko izdali tak'
Vrr>jen   ivendar Pa bi bile za" e- ker ne bi vsebovale vseh
določil za odškodnino. Gre namreč za to, da se mora odškodninski sklad, ki je dejansko stranka v celotnem postopku, strinjati z odškodnino. Vendar smo zdaj našli rešitev, da bomo v občini lahko začeli izdajati tudi takšne odločbe, ko recimo udeleženci oporekajo vračilu."
Bi lahko to bolj razložili?
"Vzemimo primer, da je občina nacionalizirala določen poslovni prostor, potem pa je prenesla pravico uporabe na določeno podjetje, ki je potem občini plačalo odškodnino. Mi naj bi zdaj takšno premoženje vrnili v naravi, podjetje pa ima odškodninski zahtevek do slovenskega odškodninskega sklada. Dokler sklad ne bo začel delovati, višja stopnja na podlagi pritožbe lahko ugotovi, da odločba nima vseh elementov m zato, kot pravimo, pade. Vendar smo se zdaj sporazumeli, da se lahko izda odločba o vrnitvi premoženja, odškodnina pa se bo določala v drugem postopku. Tako bomo zdaj izdali lahko 10 takšnih odločb. Praksa pa bo pokazala, če je takšna pot prava. Bi pa na ta način lahko "sprožili" nov val izdajanja odločb."
Zavezanci in upravičenci
Pri sedanjih odločbah je šlo torej v glavnem za sporazumne rešitve?
"Pri do zdaj izdanih odločbah je bila dosežena poravnava med upravičencem in zavezancem. Teh poravnav pa bo zdaj vedno manj in postopki bodo bolj zapleteni in s tem seveda tudi daljši. Ne gre torej za krivdo delavcev oziroma občine, ki delajo na teh postopkih, marveč je postopek takšen, da ga lahko pospešita, ali pa ne, predvsem upravičenec in zavezanec. Ta dva pa imata največkrat vsak svoj interes. In če je njun interes usklajen, postopek neovirano steče; pa če smo v občini "pridni" ali pa ne. Kadar se zgodi, da ima zavezanec svojega
maj
bi bJEJ?9* KŽK, je razpisanih 20 ustnih obravnav in jeseni naj tatis~ča '^•aHe. ^e prve odločbe. - Določeni problemi so glede Le-v n9£ yerje znotraj ograje zagotovo varovalni pas in vračanja Ao/0 ne ho. Za zemljišča zunanj ograje pa se v občini nagi-°PorekOC'n*' ^a se zemU'šča vrnejo, čeprav je pričakovati tudi iV0 foV** ministrstva za promet in zveze takšnim odločbam. -s°rska k So P™blem gozdovi, ki so bili odvzeti kasneje. Medre-teh e *0ntisija pri vladi je dala negativen odgovor za vračanje gačn0 \ siov*nski odškodninski sklad pa ima lahko tudi dru-več & staii*če. - Kar zadeva elektrarno Elektro Gorenjske ni nista rfrzava oziroma ministrstvo za energetiko pa še
kiilt^* 'y.avo vo,Je- " Pri 'ržnici vodi postopek ministrstvo za vrne °* občina pa je z izjavo volje sprejela stališče, da se le-ta -' Gl"^ar nal se sk*ene 1 oblino najemna pogodba za deset sPonte -fe. Preš*rnove hiše je izvršni svet mnenja, daje kulturni Vrnitev Zato vrednota, ki se ne vrača, upravičenci pa so za ku,*umV narav'' Ministrstvo za kulturo je odločilo, da gre za ' sPomenik, ki se ne vrača v naravi
primerov
Kari Erjavec, sekretar sekretariata za občo upravo občine Kranj
cenilca, upravičenec pa svojega, ocene pa se razhajajo, potem mora občina naročiti še tretjo cenitev. To pa že tehnično pomeni, da čas teče."
Se pogosto srečujete s tovrstnimi zapleti?"
"Ne bi rad, da bi izzvenelo, da je vedno zavezanec tisti, ki stvari zapleta. Včasih tudi upravičenec želi preveč oziroma več, kot določa zakon. Pogosto se dogaja, da imajo tisti upravičenci, ki jim je bilo premoženje neposredno odvzeto, popolnoma drugačne poglede. Tudi manj nestrpni so od sorodnikov recimo iz četrtega kolena, ki so največkrat agresivnejši in predvsem "lačni" kapitala. Velikokrat se takšnemu sploh ne gre za tisto rojstno hišo njegove-•ga prednika. Čas sploh ni pomemben zanj, ker ima v glavi pač čisto drugačen projekt, kako bo hišo prodal, denar pa potem usmeril drugam: Mislim, da je zakon pri tem malo preširok. Pa ga ne bi rad komentiral. Nenazadnje se je Slovenija odločila za takšen zakon. Politična volja je bila takšna in če je to volja ljudstva, je takšen zakon. Res pa je, da imamo vendarle največ težav s tistimi upravičenci, ki jim premoženje ni bilo neposredno odvzeto."
Tudi nacionalizacija ni bila čez noč
Koliko časa pa je vendarle potrebno za izdajo odločbe, če ni nobenih zapletov ali nepopolnosti pri vlogah?
"V približno dveh mesecih je odločba lahko pravnomočna. Mi potrebujemo kakšnih 45 dni za to, da je odločba dokončna, če na cenitev ni oporekanj. 15 dni pa je rok, da odločba postane pravnomočna. Sicer pa mislim, da bomo dobršen del postopkov zaključili v dveh letih. Kot sem rekel, smo po odločbah na podlagi poravnav zdaj začeli s tistim delom, ko gre za vmesno rešitev. Sicer pa vidim največji problem pri kmetijskih zemljiščih oziroma v občini pri zemljiščih KŽK, ki so v okviru kompleksa. V občini bomo odločbo sicer izdali, problem pa bo, kako si bodo kmetje zemljo razdelili, ko bo kasneje prišlo do ponovne delitve. Zakon namreč govori o solastninski pravici v idealnih deležih. Problem bo namreč takšno odločbo izvršiti. Ob tem, da se lahko zgodi, da bo upravičenec nekdo, ki sploh nima kmetije in je zalo tudi vprašanje, kakšen bo njegov interes."
Če malo poenostavim, je bila torej nacionalizacija bolj enostavna, kot je zdaj denacionalizacija?
"Zakon o denacionalizaciji je rezultat  političnega kompromisa.
In prav to, da gre za politično dogovorjen proces, da so stranke vse te interese uskladile, je prispevalo, da je zakon bolj zapleten, zahteven. Mi zdaj pogosto slišimo, daje bila nacionalizacija takrat čez noč narejena. Pa je bilo to takrat recimo le pri zaplembah. Če pa pogledamo v leto 1958, vidimo, da so bile nekatere odločbe izdane leto, dve, tri kasneje; torej ni bilo čez noč. Danes pač velikokrat stvari radi posplošimo. Če pa pogledamo arhive, vidimo, da so bili nekateri postopki na podlagi določenih takratnih kriterijev precej dolgotrajni."
Kaj pa ocena, ki je tudi, da se pri sedanji denacionalizaciji dogaja druga nacionalizacija?
"Zakon o denacionalizaciji ni absolutno pravičen. Po tem zakonu bodo nekateri dobili nazaj tisto, kar jim je bilo odvzeto, nekateri pa bodo izgubili. Podjetje je na primer odkupilo od občine lokal, vanj vlagalo, zdaj pa bo to nekdo dobil. Gotovo pri tem nekaj manjka. Ni kriterija absolutne pravičnosti. Sicer pa je to že spet komentar zakona, o čemer pa ne bi govoril."
Slovenski
odškodninski sklad
Pomembno vlogo bo torej imel slovenski odškodninski sklad.
"Po moje je problem, kdaj bo sklad začel izdajati vrednostne papirje. Ocene so, da bo to konec leta. Dokler tega ne bo, so postopki dejansko bolj ali manj blokirani. Gre pa tudi za problem, da ljudje tem vrednostnim papirjem ne zaupajo. Ti papirji bodo morali imeti vrednost, ki jo bo zagotovila država, sicer bomo imeli dve vrsti upravičencev; tiste z vračilom v naravi, ki so na boljšem, in druge, ki so na slabšem."
S spomladi izdano ustavno določbo so upravičenci lahko tudi pravne osebe.
"Prejeli smo nekaj vlog iz krajevnih skupnosti, ki se postavljajo v položaj pravnih naslednikov tako imenovanih vaških skupnosti. Navodila še pričakujemo in tudi nekatere izvedbene predpise. Vemo tudi že za teze zakona o agrarnih oziroma vaških skupnostih. Mislim pa, da krajevne skupnosti ne bodo imele položaja, da bi bile pravne naslednice agrarne skupnosti. Teze tega zakona določajo, da so pravni nasledniki tisti, ki so vzdrževali to zemljo."
Ob četrti informaciji o izvajanju denacionalizacije je izvršni svet tako glede hitrosti kot kakovosti do zdaj opravljeno delo pohvalil Bi k temu kaj dodali?
"Imamo štiri komisije. Približno 20 delavcev dela neprekinjeno in še kakšnih deset pogodbeno. Gre za diplomirane pravnike in me zato motijo primerjave z občinami Tržič, Škofja Loka, Gornja Radgona, kako so tam dobri. Ne predstavljam si, kako so lahko dobri ali boljši, če nimajo delavcev s takšno izobrazbeno strukturo. Nenazadnje je Kranj po lej plati med najboljšimi v Sloveniji in priznati je treba bivšim funkcionarjem, da so skrbeli, da je imela kranjska občina visoko izobrazbeno strukturo. Delo je povezano z določenimi stroški, v proračunu smo namenili posebna sredstva, država pa kljub obljubi ni dala še nobenega posebnega denarja. Mislim, da ne glede na reorganizacijo državne uprave in občin oziroma zakon o lokalni samoupravi bodo postopki o denacionalizaciji končani na prvi stopnji v dveh letih."
TATJANA KRMEU, študentka FDV
Obiskali smo Marijo
lano
Tudi brez elektrike gre
Žirovski vrh, julij - Sestri Julijana in Marija Oblak z Ži-rovskega vrha sta gotovo med redkimi Slovenci, ki
večere preživljata ob petrolejki in si kuhata kosilo v črni kuhinji.
Domačija Pri Breku, kakor se po domače reče, je le nekaj kilometrov oddaljena od Ži-rov, vendar pa bi jo brez domačinov le težko našla, saj so v teh krajih kmetije razpršene po hribih in izmed mnogih poti, ki vodijo do posameznih kmetij, je le ena tista, ki je prava. Do nje se pride skozi gozd po o/ići, strmi makadamski poti in ko se gozd konča, se odpre pogled na idilično pobočje, sredi katerega stoji starejša enonad-stropna hiša z majhnimi okni, nekoliko vstran pa še hlev in skedenj. Ob prihodu me je najprej oblajal srednje velik kuža Tacij, kot sem kasneje izvedela, da mu je ime, in me pospremil do hiše. Ko sem stopila v nizko vežo, me je obdal dobro znani vonj po zatohlosti in ker na moj pozdrav ni bilo odgovora, sem stopila naprej v "hišo", kjer je na postelji sedela 86 letna Marija. Preden sem ji povedala, kdo sem, je že vstopila njena sestra, 72 letna Julijana. Obe sta bili sprva nekoliko zadržani ob nepričakovanem obisku, potem pa je začela napetost popuščati in razvil se je prijeten klepet. "Sem gor le redko zahajajo nepoznani ljudje," mi je svojo začetno zadržanost pojasnila bolj zgovorna Julijana. "Letos, ko ni veliko borovnic, pa se to še redkeje dogaja. S sestro živiva v tej hiši že od rojstva. Bilo nas je šest otrok, štiri sestre in dva brata, ki sta umrla v vojni. Vedno smo živeli v revščini. Edini vir zaslužka je bila kmetija, zato smo morali trdo delati, da smo preživeli tiste čase po vojni. V šolo smo hodili le toliko, da smo se naučili brati in pisati. Po smrti matere leta 1945 in očeta leta 1965 sva ostali sami na tej kmetiji. Drugi dve sestri sta odšli od doma. Midve sva bili vedno doma in tudi na poroko in otroke ni bilo časa misliti. Ko je bil oče še živ, so v te kraje napeljali elektriko, vendar on ni niti slišati hotel zanjo, tako da je Še danes nima-va in je tudi ne potrebujeva. Za razsvetljavo nama služi petrolejka, sicer pa tako vstajava, ko se zdani, in odhajava spat z nočjo. Nekoč je bila hiša tesna za vse, ki smo živeli v njej, danes pa je za naju še prevelika. Uporabljava le "hišo", ki nam že od nekdaj služi kot glavni bivalni prostor."
V "hiši", kjer smo se pogovarjali, je res videti marsikaj. V enem kotu krušna peč in klop ob njej, v drugem kotu nasproti peči miza s klopmi in petrolejko nad njo, dva di-vana, nabožne slike na stenah ter še veliko drugih stvari, ki jih Marija in Julijana potrebujeta za vsakodnevna opravila in so se z leti nakopičile v tej sobi. Na klopi ob krušni peči sem zagledala majhen radio in na drugi klopi telefon, kar meje prepričalo, da se tu čas le ni popolnoma ustavil. "Ko je v krajevni skupnosti potekala akcija zbiranja prijav za telefon sem prodala nekaj lesa in v enem obroku plačala celoten znesek," je razložila Julijana. "Včasih sem velikokrat odšla peš v ZJri, danes pa me noge ne ubogajo več tako kot prej in grem od doma, če je le nujno. Sestra Marija pa je tako vezana na hišo že deseto leto, ko si po zlomu noge nikoli več ni dobro opomogla. Zato nama telefon pride še kako prav."
Od česa sploh živita? Julijana prejema kmečko pokojnino, Marija tudi te ne. Nekaj denarja priteče od kmetije, saj imata v hlevu 4 glave živine. Bolj kot vse skrbi Juli-jano zdravje, saj ji noge vedno bolj odpovedujejo, kmetija pa zahteva svoje. Zaenkrat še vedno sama skrbi za vse, v pomoč pa jima je pranečak, ki s svojo mamo in staro mamo, njuno sestro, živi na sosednji, nižje ležeči kmetiji, ki je bila v preteklosti del Brc-kovega posestva. Poleg kmetije Julijana skrbi še za svojo starejšo sestro Marijo. V črni kuhinji vsak dan zakuri v krušni peči, v kateri skuha kosilo za obe. Imata le manjši plinski štedilnik, na katerem vsako jutro skuhata belo kavo. "Nekoč smo v tej kuhinji sušili meso, kuhali žganje in pekli kruh, danes pa se to samo za naju ne izplača več," pravi Julijana. Nečakinja, ki ima avto, jima najnujnejše pripelje iz Žirov.
Prijetno je bilo poklepetati z Julijano in Marijo. Ne pritožujeta se, ker nimata elektrike, televizije in podobnih modernih stvari. Njuna kmetija leži v enem od najlepših delov Žirovskega vrha. In kaj bi jima drugega človek lahko želel ob slovesu kot še veliko zdravih let.
90
KOMENTAR
PREJELI SMO
Tektonski premiki v politiki
Politično dogajanje našega časa obvladujeta dva nasprotujoča si procesa: nadnacionalni imperiji razpadajo in se drobijo na nacionalne drtave (-ice), hkrati pa je ta drob vse bolj povezan v univerzalnosti informatike in ekonomije, ki prepredata in zajemata ves svet. Rečeno dialektično: posamično in posebno je vse bolj raznoliko in navidez samostojno, v resnici pa vse bolj povezano in odvisno od splošnega.
Svoj in zanimiv pogled na vse to ima ameriški (harvardski) politolog Samuel Huntington. Njegova trditev je, da bo v dobi, ki se je ie začela, namesto ideološkega boja nastopil kulturni spor. Nacionalna država bo sicer še naprej prevladujoča politična forma, a hkrati se bodo države, ki so si civilizacijsko in kulturno sorodne, vse bolj povezovale v nekakšne tabore. Ti pravzaprav že nastajajo in konflikti med njimi se že kažejo: med Zahodom in islamom, islamsko in hindujsko civilizacijo v Indiji, srednjeazij-skim islamom in rusko pravoslavno civilizacijo, Kitajsko in Japonsko kot različnima civilizacijama. Civilizacijo Huntington definira kot najširšo raven kulturne identitete, ki jo človek premore. In poudarja vse vidnejšo vlogo, ki jo v oblikovanju te identitete igra religija. "Ta jih loči veliko bolj kot karkoli drugega. Človek je lahko na pol Francoz in na pol Arabec.
Težko pa je biti na pot katoličan in na pol musliman. Religija se prebuja po vsem svetu. Najbolj očitno je to v islamskih državah, a godi se vsepovsod. Poglejte samo, kaj se dogaja v Indiji s hindujsko napadalnostjo. Poglejte fundamentalizem v Krščanstvu." (Delo, 3. julija 1993)
Miha Naglic
Posebno hud je muhamedanski fundamentalizem. Ta ne loči med vero in politiko in se vse bolj oborožuie. Zato nastajajo pravi tektonski prelomi povsod tam, kjer islam meji na krščanstvo. "Najpomembnejša ločnica v Evropi je zdaj tista, kjer se končujeta zahodno in pravoslavno krščanstvo in se začenja islam. Ta ločnica se v več stoletjih ni kaj prida spremenila. Njen pomen so med hladno vojno prikrili. Ta vzorec konflikta gre tudi čez Afriko med muslimani na severu in krščanskimi, nemuslimanskimi ljudstvi na jugu." Najdemo ga vrh tega na Kavkazu, v spopadu med Armenci in Azerbajdžanci, v katerega se že zapletajo Rusi in Turki. V Indiji se krepi nestrpnost med hindujci in muslimani, vse glasnejša postajajo muslimanska ljudstva v Srednji Aziji...
Beograjski muftija (= višji duhovnik), efendi (= gospod) Hamdija Jusufspahič z obžalovanjem ugotavlja, da v Evropi Že 500 let, od časov, ko se je španska inkvizicija odločila, da iberski polotok "očisti" od vseh znamenj islamske civilizacije, posebno arhitekture (likvidacija Cordobe), ni bilo takega nasilja nad islamom. "Bosna je z rušenjem džamij izgubila čar Vzhoda na Zahodu. Vsi, ki so poznali olimpijsko Sarajevo,
žalujejo zaradi rušilnih podvi gov morilcev svojega naroda. Mi v Bosni smo en narod, en narod treh različnih ver, narod, ki je stoletja živel v skupnosti, povezani z dobrososedskimi in sorodstvenimi odnosi. Mnoge družine so mešane in kdo ve, kdo od koga izvira. Nikjer na svetu ni takšnega ekumenskega mesta, kakršno je Sarajevo, kjer so se na nekaj stotinah kvadratnih metrov dvigali minareti in zvoniki vseh ver. Z likvidacijo minaretov in cerkva in vseh drugih "bogomolja" človek likvidira sebe, svojo preteklost, sedanjost in prihodnost. Turki so bih v teh krajih 500 let in z gotovostjo lahko trdim, da so graditelji Begove džamije v Sarajevu kakih sto metrov stran hkrati gradili pravoslavni hram. To so bili eni in isti graditelji. To priča o veličini časa, v katerem se je to dogajalo. Rušitelji te veličine zapuščajo svojim vnukom in pravnukom na obrazu in na duši madež, ki jih bo strašno obremenjeval. Zato se moramopotruditi, da kot ljudje, kot edina bitja, ki jih je Bog obdaril z razumom, storimo kaj za prenehanje te krvoločnosti in dopustimo nekaj upanja svetlobi, ki vodi iz sedanje teme." (Vreme, Beograd, 5. julija 1993)
Kako nostalgično, po preteklosti hrepeneče zvenijo te besede! Za sedanjost pa je očitno, da je res v znamenju krutega ločevanja različnih kultur. Te se bodo pozneje, ko bodo že povsem razločene, mogoče spet povezale. A to bo res šele v prihodnosti. Sedanjost je v znamenju ločevanja; površina je razdrobljena, čeprav v globini mogoče Že delujejo nove povezovalne sile. Te pa, tal, niso od svetlobe in razuma, kakor upa plemeniti muftija, ampak kvečjemu od profanih ekonomskih in informacijskih interesov.
Kako sežgati zgodovino?
Objava udbovskega dosjeja prvaka slovenskih nacionalistov Zmaga Jelinčiča je znova načela travmatično vprašanje slovenske preteklosti, s katerim se bo očimo naša družba ukvarjala toliko časa, dokler ne bomo enkrat že določili našega odnosa do bližnje zgodovine in se ,odločili, ali je naš današnji položaj le kontinuiteta vseh dosedanjih dogodkov, ali pa smo z demokratičnimi volitvami naredili rez med bivšim in sedanjim sistemom. Na tej temeljni točki se Slovenci nikakor ne znamo odločiti, zato se nam dogajajo takšne stvari, kot je zadnja "afera Jelinčič". Ker niti poslanci ne vedo, ali je bolje udbovske arhive sežgati ali pa objaviti, to dilemo sedaj s posamičnimi primeri razrešuje dnevno časopisje. Stvari so nekako primerljive s tistimi, ko so pred leti slovenski pisatelji v knjigah in literarnih revijah načenjali izrazito politične teme iz naše bližnje zgodovine, ker si je tedanja aktualna politika pred njimi zatiskala oči, dokler je ni ravno breme te zgodovine spravilo s prestola.
Zgodovina nima usmiljenja do nobene oblasti, torej tudi do današnje ne. Ob Jelinčičevem primeru je zdaj končno postalo očitno, da bo Slovenija morala *editi tudi obračun svoje ■-nje preteklosti, navsezadnje radi tega, da se ji sedanjost ne >o pojavljala kot farsa.
Zmago Jelinčič to namreč že je, saj je bil v svojih odgovorih na razkritje o njegovi udbovski preteklosti dovolj neprepričljiv, da lahko na tej osnovi tezo o pojavu slovenske skrajne desnice, ki se je še do pred kratkim zdela dokaj neverjetna, danes že potrdimo kot verjetno eno najboljših domislic bivšega sistema.
Marko Jenšterle
Gre za predpostavko, da je Jelinčičev nacionalizem nastal v "komunističnih laboratorijih", oziroma, da je bivši sistem sam sproduciral skrajno desnico, jo popeljal na zmagoviti nacionalistični pohod po vsej Sloveniji (še posebej dobro pa se je prijela na Gorenjskem med Kranjem, Triičem in Jesenicami), tako daje na koncu prišla v parlament. Š tem so praktično nevtralizirali nevarnost nenadzorovane skrajne desnice na ulicah, v parlamentu pa so jo takoj po njenem prispetju uspešno razbili.
Jelinčičeva desničarska politična dejavnost je sicer že ves čas kazala nekatere nedoslednosti. Tako je bil na primer nerazumljiv njegov odnos do NOB, kjer je bil ves čas na strani partizanov, čeprav so bile vse ostale desničarske grupacije zavezane domobranski politični izkušnji Najbolj presenetljiva pa je bila njegova podpora predsedniku vlade dr. Drnovšku, s katero je celo rešil sedanjo koalicijsko vlado.
Razkritje njegove preteklosti, v njej pa predvsem to, da je bil v udbi zadolžen za politično emigracijo, seveda vse prej omenjene dvome postavlja na prava mesta in nas hkrati prepričuje, da je bil sestop komunistov z oblasti v prejšnjem sistemu pre-
cej bolj premišljen in načrtovan, kot bi si lahko mislili Stranka, ki ji je uspelo v zadnjem času kar nekajkrat zamenjati svoje ime, vendar so ji čustva ob pogrebu Ivana Mačka - Matije kljub temu neprikrito udarila na dan, bo morala pred slovensko javnostjo vendarle položiti še nekatere račune. Dr. Jože Pučnik je v televizijski oddaji, ko je komentiral Jelinčičevo afero, lepo povedal, da so evropske civilizacijske norme pač drugačne od tistih, ki smo jih z nekakšno mešanico Evrope in Balkana, postavili pri nas.
Udbovski arhivi so danes očitno Damoklejev meč, ki visi nad nami, počasnost reševanja bolečih, vendar ključnih problemov preteklosti, pa je že pripeljalo do tega, da so stvari ušle izpod vsake kontrole. Čeprav bi se v parlamentu na primer odločili za Jelinčičev predlog in sežgali vso udbovsko dokumentacijo, je jasno, da bo precejšen del gradiva rešen pred ognjem in oo samo še pridobil na svoji tržni ceni Narodove zgodovine ni mogoče kar tako sežgati in jo začeti znova. Nekaj podobnega so po drugi svetovni vojni hoteli storiti komunisti, saj so nas v šolah učili predvsem o štirih letih vojne in zmagah socializma, dokler niso ljudje po dolgih desetletjih indoktrinacije ugotovili, da je bilo tudi pred drugo svetovno vojno na Slovenskem še nekaj in da prihodnost kot vse kaže ne bo taka, kot obljublja oblast. Ta podcenjevalni odnos do narodove zgodovine je na koncu tudi bistveno prispeval k padcu komunizma. Novi slovenski vladarji pa iz tega predvsem lahko ugotovijo, kaj vse jih čaka, če jih bosta zanimala le sedanja oblast in prihodnje volitve.
Še enkrat: Odločen NE za gradnjo v Jasni
V torek, 6. julija 1993, ste na prvi strani vašega časopisa objavili članek Darinke Sedej s tem naslovom.
Ker sem bil jaz tisti, ki sem posredoval obema sekretariatoma (Sekretariatu za gospodarstvo in negospodarstvo in Sekretariatu za urejanje prostora Občine Jesenice) pobudo avstrijskih zasebnikov za omenjeno gradnjo, bi želel poudariti da je bil moj namen drugačen kot pridobiti mnenje, o katerem je poročala vaša sodelavka.
V svoji zahtevi sem zapisal: "Želim, da poskusimo vsi skupaj premisliti o ideji s stališča koristnosti za občino in se šele nato vprašati kaj pa omogočajo ali onemogočajo predpisi."
Trditev, da gre za odločen NE za gradnjo v Jasni, je resnična, vendar je omenjen le en vidik koristnosti za občino, saj je zapisano dobesedno: "Z estetskega, ekološkega in turističnega vidika tak način pridobivanja energije ni sprejemljiv."
Moja želja je bila, da bi Sekretariat za gospodarstvo in negospodarstvo dal oceno še s kakšnega drugega vidika, za katerega je pristojen, predvsem s tistega, ki ga je mogoče ovrednotiti s številkami
Verjetno se da izračunati, koliko bi jeseniškemu ali gorenjskemu gospodarstvu prinesla 3MW električna centrala, ki bi obratovala predvsem v konicah.
Tudi TD Kranjska Gora verjetno zna oceniti, kako vpliva Jasna na število gostov, kakšen vpliv bi imelo večje ali manjše
jezero.
Ker to znajo, pa tega ne povedo, ne vemo, koliko stane (+ ali -) "neokrnjenost Jasne".
Mislim, da je skrajni čas, da se enkrat pri gospodarskih odločitvah poskušamo vprašati kaj s tem pridobimo ali izgubimo, predvsem, če se to da oceniti s številkami
Dr. Božidar Brudar, dipl. ing. Predsednik Skupščine občine Jesenice
Načelno o premoženju in financiranju občin
Verjetno je lažje na državni ravni razpravljati o premoženju in financiranju občin, težje pa je s to načelnostjo v vsakdanjem Življenju v občinah, kjer si že kar nekaj časa prizadevamo, da bi tudi s pomočjo financiranja na podlagi kriterijev zagotovili enakomernejši regionalni razvoj.
Občine - sedaj jih je 62 - imajo vrsto nalog, ki jih morajo opraviti, pa vedno manj možnosti, da bi svoje naloge tudi opravljale (pri tem ne mislim na delovanje skupščin ali izvršnih svetov).
Centralizacija se iz leta v leto povečuje in tudi zato je koristno, da ob razpravah o novi lokalni samoupravi dosedanje izkušnje upoštevamo. Praktično vse strank* so se zavzele za enakomernejši regionalni razvoj, odmikanje ustvarjanja možnosti za to pa slabi vso državo, ne le posamezno občino, čeprav je danes tako videti. Dobro je, da je osnutek zakona o lokalni samoupravi že v parlamentarni razpravi, toda namen usklajenega prehoda ne bo dosežen, če ne bo hkrati stekla razprava tudi o zakonu o državni upravi, o volitvah v organe lokalnih skupnosti pa tudi financiranju teh skupnosti
Če se bo seveda ta neusklajenost v obravnavanju in potem tudi
pri sprejemanju nadaljevala, bomo na najboljši poti, da uničimo še tisto, kar deluje.
Realno je pričakovati volitve v občinske svete spomladi prihodnje leto na območju obstoječih občin, le-te pa bodo potem glede na interese in možnosti izpeljale referendume in delitev na manjše. Toda le, če bodo jasne pristojnosti teh občin, če bo dorečena organizacija državne uprave ter jasno financiranje občin - tudi v smislu trajnega vira prihodkov, kot enega od pogojev za avtonomijo. Sicer se bo nadaljevala zgodba o nalogah in pristojnostih občin, nezmožnost izvajanja le-teh, prerekanja med njimi, s tem pa se bo krepil center in zastajal enakomernejši razvoj, ki je eden od pogojev za uspešnejšo Slovenijo.
Občine je potrebno usposobiti za izvajanje nalog, sicer nam bodo težave, s katerimi se srečujemo v posameznih oko-jih, vzele še tisto pripravljenost, voljo in nenazadnje tudi ljudi, ki so jih pripravljeni reševati.
Občine pa bodo lahko uspešnejše, če se bodo povezovale, če bodo tako presodile. Gorenjska je bila vedno obravnavana kot regija, čeprav se pojavljajo tudi razmišljanja, da bi se tesneje povezala zgornji (jeseniška in radovljiška občina) ter spodnji del (ostale tri občine - Kranj, Tržič in Škofja Loka).
Jeseniška in radovljiška občina imata veliko skupnih, stičnih točk • od turizma, kulturnega, športnega povezovanja, izobraževanja, migracije delavcev - do komunalnih zadev. Tudi število prebivalcev bi omogočalo primerno organizacijo tako državne uprave kot lokalne samouprave.
Naj bodo dosedanje izkušnje,
interesi in možnosti ob nujnem pravnem okviru tisti temelj, na katerem bomo gradili novo lokalno samoupravo v korist enakomernejšega razvoja Slovenije.
Jesenice, 19. julija 1993 Rina Klinar, Jesenice
Še enkrat:
Krajevne skupnosti in letalstvo
Dovolite g. direktor ALC, da vam posredujem, čeprav kot priseljenec (kar po vašem verjetno pomeni drugorazredni državljan) svoje mnenje o dejavnosti ALC Lesce. Pri tem pa bi se oprl na vaše izjave:
- Zakoni pisani s krvjo... Ta vaša izjava me spominja na neki čas, ki je hvala bogu za nami. Miselnost tega časa pa je, vse tako kaže, še vedno prisotna v vodenju ALC.
- Graditelji, ki sploh ne izvirajo iz tega okolja... Ali hočete s tem reči, da so se "domorodci" že sprijaznili s hrupom in nevarnostjo vaše državnosti?
- Naselje Vrbnje zgrajeno na "črno".... Ali so po vašem mnenju na "črno" zgrajeni tudi "Iso-span" bloki in okoliško naselje v Radovljici in Lescah. Ta naselja so od letališča oddaljena manj, kot to zahtevajo predpisi. Kaj pa nova avtocesta, ki bo po eni izmed variant potekala povsem ob obstoječi letališki stezi?
Prispevek k turistični ponudbi... Največji vaš prispevek bi bil, da se sami ukinete, kajti današnji turist prihaja iz preobremenjenega okolja in si želi predvsem miru, ne pa ropotanja letečih škatel. Bilo bi zanimivo vedeti, koliko turistov je obiskalo našo deželo zaradi vaše "turistične" ponudbe, še bolj pa, koliko jih zaradi tega ni prišlo.
Spomnil bi vas tudi, da so vaši načrti širitve dejavnosti (nočno letenje, graditev novega hangarja) v direktnem nasprotju z
Alpsko konvencijo, ki je, & veste, mednarodni dokuffl(* katerega podpisnik je tudi drv va Slovenija.
Iz vaših izjav, ki so bile objfl jene v Delu in Gorenjski glasu, je razvidno, da tudi $ točka predloga občinskti odloka za ALC ni sprejem va. Kakšni pa so vaši predlog Iz vsakodnevnih izkušenj' dejavnostjo ALC sklepam: tenje kadarkoli, s komerkf najraje nizko nad naselji, saj\ bodo na ta način tudi priseljf" utrdili (še bolje pa bi bilo, ' gredo tja, od koder so prišli) v tem smislu naprej, mar nt I direktor.
Sprašujem se, kako je moti*, da peščica ljudi maltretira v*, ko večino prebivalstva. Dor nil bom kar vaš zakljtf* stavek: Čas je, da se vprašal, kako daleč lahko segajo of interesi posameznikov ('stttrA domorodnih' pilotov), ki Ž** izvajati svojo dejavnost tdui* škodo prebivalstva. Predlaga da napravite anketo v oo& Radovljica in prebivalstvo vpf sate, kaj meni o vaši dejavno? Če pa ste prepričani, da veti*! prebivalstva podpira vašo * javnost, izvedite referendumi vprašanjem: Ukiniti ALC: ^ kroži DA ali NE!
Ta del pisma sem napisd* približno isti maniri, kot ZW varja dejavnost ALC direktori Burja.
Bi pa dodal, da bi se z rn$ dobre volje in manj arogo^i delavcev in uporabnikov A* lahko njihova dejavnost odvf la vsaj bistveno manj mot*t kot sicer. Menim, da bi m°fft vodstvo ALC preprečiti vsoM dnevne demonstracije "rno&. ko piloti z nizkimi Pre'\ naselij kažejo popolno nerOy mevanje za okoliško prebiva^ vo. Da pa se stanje Še nekaj
ne bo spremenilo, jasno ka&r nenazadnje tudi izjave direV ja ALC.
Priseljenec iz Radovljice, naslov v uredništvu
Prometni režim ti Linhartovem trgu ^ Radovljici
Pišem v imenu obrtnikov * nosilcev drugih dejavnosti Linhartovega trga, ki smo " zbrali na sestanku in obravn* vali novi prometni režim ? trgu, s katerim nas ni seznalf Krajevna skupnost Radovi)'*, temveč smo zanj izvedeli šeUJj krajšega članka v Gorenjske* glasu z dne 16. julija 1993. i
Nekaj smo tudi sklepali ^ oznak na cestišču, postav^ količkov in prometnih znako*
Predvideni prometni režim ^ povzročil materialno škodo "J silcem dejavnosti na trgu, m*) tem ko ne bodo Linhartov tri. njegovi prebivalci prav nič />* dobili!
Vsi zbrani in spodaj podpis"^, smo proti temu, da bi se našem trgu pobirala parkirni^ saj se ne pobira prav nikjer Radovljici. Pri tem bi bila c& zelo visoka, višja kot v park*' nih hišah v Ljubljani!
Čeprav nismo seznanjeni f natančnimi namerami, ne šamo z zamišljenim režimo1\ Pričakujemo, da nas boste "Jj
trezno seznanili z vsem, | čemer bi bilo najbolje,
skličete sestanek, kjer bori* skupno našli najustreznejše y šitve, ki ne bodo nikogar prit* delt, koristile pa vsem!
Pričakujemo torej takojšnji 0^ govor in sestanek vseh priziv tih občanov in nosilcev razlik dejavnosti na trgu.
(Pismo i. obsežen sez^ podpisov poslana Izvršne"' svetu SO Radovljica in Kraj« ni skupnosti Radovljica.)
POSLI IN FINANCE
UREJA: MARIJA VOLČJAK
Različne cene obveznih zavarovanj
osL'h^- Ju''ia " ls,a Gorenjskem opravljajo tehnične preglede ^*bnih avtomobilov v Kranju, Skof ji Loki in na Jesenicah. V nobe-r y Poslovalnic ni pretirane gneče in čakanja, cene pa se precej jikujejo. Razlika v končni ceni celotnega pregleda je lahko od •^lovalnice do poslovalnice tudi do nekaj tisočakov.
va ^ Kon^no ceno so vključeni tehnični pregled, obvezno zavaro-15ftn 'n raz''^ne ta^se. Cena tehničnega pregleda je od 1.450 do • "tolarjev. Vsako vozilo je treba obvezno zavarovati, cena le-ra?r^e 0(^v'sna °d moči motorja. Različne zavarovalnice dajejo od t P°Puste na plačilo z gotovino. Tako je pri Triglavu 20 tak P°Pusta' Pn Tilii in Adriaticu pa 25 odstotkov. Cestna
jo i* zna^a 3-514 tolarjev, nekatere poslovalnice pa zaračunava-V i\rT°ritev m uPravr|o takso.
0     V^GRALU na Jesenicah je cena tehničnega pregleda za coni avto 1.450 tolarjev, plačati pa je treba še 280 tolarjev Vq a.Vne takse in 400 tolarjev za storitev. Te cene veljajo za vsa v ^ a- .Višina cene obveznega zavarovanja pa je odvisna od tega,
Pol' razre<* sPaa"a avt0- Za primer smo vzeli ZASTAVO 101. 2 "a c.ena obveznega zavarovanja je 21.305 tolarjev. Če plačate Pa 2-OVlno'imate Pri Triglavu 20 odstotkov, pri Adriaticu in Tilii b0p;~.odstotkov popusta na to ceno. Lahko pa uveljavljate tudi
ste
, „   aciJ°. če imate vozilo zavarovano najmanj dve leti (in ni-
Porabil
pu • —v™ kupona). V drugem letu dobite deset odstotkov po-Pusta V tretJem dvajset... in v šestem letu petdeset odstotkov po-
j£? ^LPETOLIRJU na Ljubljanski 22 na Laborah bi celotni stro-l9gP°daIjŠanja registracije Zastave 101 pri Adriaticu znašali Trj»i to'arJev (vključena cestna taksa, koleki in storitev), pri Štiri k pa 22478 tolarjev, če bi plačali z gotovino. Plačilo na dra*- roke Je za 20 odstotkov dražje pri Triglavu in 25 odstotkov V j;Je P" Adriaticu.
DRuItv °Prav,JaJ° tehnične preglede tudi pri AVTO MOTO je D • Cena polnega obveznega zavarovanja za zastavo 101 a nJ,n 21.305 tolarjev, na to pa 20 odstotkov popusta, če ima-
2ava Zavarovan pri Trigl 3 5i40vano. Pri Tilii ali A
storitev)'ar^eV cestne ta'cse m ^60 tolarjev upravne takse (koleki,
|fjj*2$ Loki podaljšujejo registracije v AVTOMEHAN1KI na ^aričevi 50. Za zastavo 101 je treba plačati 23.435 tolarjev ob-za dPa* zavarovanJa za plačilo s štirimi čeki oz. 18.748 tolarjev je za z 8<>tovino. Tej ceni je treba prišteti še cestno takso, ki t0m Avtomobile z bencinskim motorjem 3.514 tolarjev in za av-stra Z dizelskim motorjem 4.637 tolarjev. Podaljšanje regi-stane'/6 Stane tolarjev. Ce želite zamenjati registrske tablice, P0je ta dve novi tablici 2.760 tolarjev, tri pa 3.760 tolarjev, vrste h eznega zavarovanja se lahko odločite tudi za različne ^ Oodatnih zavarovanj. • Urša Peternel
avu oz. 25 odstotkov, če imate vozilo Adriaticu. Tudi tu je treba plačati še
^staJo Si" poda,jSanj* re8istr«cU« ob plačilu z gotovino za ^tegral Jesenice: TrigIav
Adriatic, Tilia Triglav Adriatic, Tilia Triglav Adriatic, Tilia
Aipetour Kranj: MVtD Kr«nj:
Avtomehanika Šk. Loka
22.688,00 21.623,00
22.478,00 19.923,00 22.568,00 21.503,00 24.312,00
Center Brdo
v Wall Street Journalu
Kranj - V letošnjem juniju je v prilogi uglednega VVall Street Jour-nala za Evropo, v osrednji evropski ekonomski reviji, izšel članek o centru Brdo in njegovi direktorici Danici Purg. Avtor članka Au-drey Chot izredno pozitivno in s precejšnjo naklonjenostjo piše o njej in o centru, ki ga npr. Thomas Cummings z inštituta za me-nedžment (IMD) v Lausanni ocenjuje kot najboljšo majhno poslovno šolo v Evropi.
Izredno laskave ocene, ki si jih je po pisanju avtorja članka, Purgova pridobila z izredno vztrajnostjo in karizmatičnostjo, ji omogočajo, da si pridobiva za svoj center in študij MBA najboljše zahodnoevropske in ameriške profesorje. Kot pravi sama, je samo najboljše z zahoda lahko dovolj dobro tudi za nas. Po njenem mnenju se znanje v tej šoli ne prenaša samo z zahoda na vzhod, ampak tudi v obratni smeri. Svoje ugledne goste, ki pridejo poučevat v center na Brdo, namreč najprej seznani z našimi domačimi razmerami in možnostmi, tako da jih pelje v slovenska podjetja. Še preden profesorji stopijo v razred, se tako seznanijo z lokalnimi razmerami in le tako, z vedenjem o dejanskem stanju in z velikim ekspertnim znanjem, ki ga imajo, lahko kvalitetno posredujejo svoje znanje slušateljem.
Danica Purg ima po pisanju avtorja prava spoznanja o me-nedžmentu z obeh strani, zahoda in vzhoda. Formalno je profesorica samoupravljanja, bila pa je ena prvih Vzhodnoevropejcev, ki so jih sprejeli na Harvard, v njihovo poslovno šolo. Svoje kvalitete in znanje uspešno izkorišča, saj že slovi kot ekspert za izobraževanje menedžerjev na Vzhodu. Kot svetovalka tako sodeluje s poljsko vlado, v okviru programa Phare za razvoj menedž-menta in v Albaniji, kjer pomaga ustanavljati prvo poslovno šolo za izobraževanje menedžerjev. • M.P.P.
Dispečerji dobili odpoved
Na mejnem prehodu odpuščajo delavce
Hrušica, 22. julija - Na Jesenicah zatrjujejo, da je število vzdrževalcev na mejnem prehodu primerno in se ne strinjajo z odpovedjo celotne pogodbe za vzdrževanje mejnega prehoda. Mejni prehod na slovenski strani je neprimerno večji kot na avstrijski strani, kjer sistem vodi računalnik.
Karavanška poslovna skupnost, zdaj Poslovni center Karavanke, je vodila koordinacijo posameznih nalog pri izgradnji projekta Karavanke. Na mejni ploščadi Karavanke - Hrušica so objekti slovenske in avstrijske mejne kontrole, objekta gostinstva in turizma, prostoca-
A BANKA D. D. LJUBLJANA
OBVESTILO ZA JAVNOST
NOVE BANČNE KARTICE ABANKE
V abanki, D.D. LJUBLJANA, smo pripravili zamenjavo obstoječih čekovnih kartic z novimi bančnimi karticami
Bančna kartica je oblikovno in vsebinsko različna od čekovne kartice, čeki pa ostanejo nespremenjeni
Bančna kartica se uporablja kot identifikacijski dokument ob plačevanju s čeki in za dvig gotovine z vseh obstoječih bankomatov Ljubljanske banke, d.<L
SLAČILO S ČEKOM:
rH bančni kartici se njen imetnik identificira s podpisom, zato ob plačilu s čekom ni Potrebno predložiti osebne izkaznice, ček pa se mora podpisati v prisotnosti Prejennika.
Identiteta imetnika bančne kartice in čeka se ugotavlja s primerjavo podpisa in številke tekočega računa, ki morata biti enaki. Šifri trasata na bančni kartici in čeku sta različni.
	. A........
t !1909842 *	
	
	"''.>'*■•.- ,.......
	
^PORABA BANKOMATA:
j dV/£ gotovine z bankomata sta potrebni bančna kartica in osebna številka, ki jo dobite v banki
Menjava starih čekovnih kartic z novimi bančnimi karticami bo potekala postopoma Po posameznih bančnih enotah do konca septembra 1993, zato bosta nekaj časa v uporabi obe kartici
sa dodatna pojasnila o novi bančni kartici ABANKE, D.D, lahko dobite v vsaki °"nčni enoti
rinska prodajalna, špediterji Slovenije in Avstrije ter cestninska postaja. Vsi so komunalno in energetsko medsebojno povezani, prav tako pa tudi vzdrževalna baza za ogrevanje, komunalni kolektor in ptt. Republiški sekretariat za promet in zveze - republiška uprava za ceste in karavanška poslovna skupnost so z vsemi uporabniki določili delavce za vzdrževanje mejnega prehoda Karavanke - Hrušica. Na mejnem prehodu je za vzdrževalna dela skrbelo pet delavcev, za dispe-čerski center - požarno centralo pa štirje delavci.
Na mejnem prehodu so že izvedli racionalizacijo - delo, ki so ga opravljali dispečerji, se bo porazdelilo med delavce vzdrževanja in policije. Uporabniki pa so odpovedali del pogodbe, ki se nanaša na nadzor nad požarno javljal no centralo. Štirje dispečerji so postali trajni tehnološki presežek. Pripravlja pa se tudi odpoved celotne pogodbe za vzdrževanje mejnega prehoda Karavanke, razen tistega dela, ki zadeva republiško upravo za ceste.
Ker mednarodna pogodba med Slovenijo in Avstrijo zadolžuje obe strani za nemoteno obratovanje, zdaj na Jesenicah poskušajo rešiti problematiko. Ocenjujejo, da gre za nerazumevanje zahtevnosti vzdrževanja mejnega prehodu. Mejni prehod na slovenski strani je v primerjavi s prehodom v Po-drožci po obsegu, številu objektov in naprav večji. Zato primerjava o številu zaposlenih ne vzdrži, saj v Podrožci nimajo prostocarinske prodajalne, informativnega, gostinskega, turističnega in špediterskega objekta ter objektov za vzdrževanje avtoceste. Razen tega tudi ne vzdržujejo cestninske postaje in špediterskega objekta Avstrije in Slovenije. V Avstriji vse objekte ter sistem vodi in nadzira računalnik.
Poslovna skupnost Karavanke je terjala, da se republiška uprava za ceste kot investitor avtoceste in skupno zgrajenih objektov dogovori z vsemi uporabniki, urediti je treba plačilo nadomestila za štiri dispečerje, ki so dobili odpoved, in da nasploh urediti problem zaposlitve delavcev na mejnem prehodu Karavanke. • D. Sedej
r-KOLIKO JE VREDEN TOLAR
	lAcunu/ntoDAJNi j		NAiuwiwooArm		NAjcunn/mooAflfl	
MENJALNICA	1 DEM 1		1 ATS		100 HRD	
						
A banka Kran|(Trflc, Jesenice)	69.30	70.50	9.30	9,96	2,45	3,45
AVAL Bled, Kranjska gora	69,90	70,40	9.85	10,00	3,00	4,00
COPIA Kranj	70.10	70.60	9.88	10,05		-
CREDITANSTALT N. banka Lj.	69,90	70,20	9,85	9.99		
EROS (Stari Mayr),Kranj	69,80	70,15	9.90	10,00	3.30	3,80
GE0SS Medvod«	70,00	70,50	9,90	10,05	3,00	3,70
HRANILNICA ION, d. d. Kranj	70.10	70,30	9.88	9,96	\,- * -	■: -
HIDA-tržnlca Ljubljana	69,90	70.20	9.88	9,98	3.15	3,55
HIP0TEKARNA BANKA, Jesenice	70,05	70,70	9.75	10.00	2.00	4,00
INVEST Škofja Loka, Triić LB-Goren|ska banka Kranj	69,70 69,00	70,50 70,50	9,85 9,61	10,00 10,02	2.80	3,70
MERKUR-Partner Kranj MERKUR-ŽelezntSka postaja Kranj	69,30 69,30	69,40 69,40	9,84 9,64	9,86 9,86	3,00	3.80
MIKEL Stražlice	70,00	70,19	9,91	10,00	3,00	3.69
OTOK Bled	69.70	70.40	9.78	9.90	2J)7	3.48
POŠTNA BANKA,d. d. (na poštah)	69,00	70,40	9,40	9,92		
SHP-Slov, hran. In po«. Kranj	70.10	70,30	9.88	9.96		&::?V-;:f
SKB Kranj (Radovljica, Šk. Loka)	69,30	69,40	9,84	9,86	3,00	4,50
SLOGA Kranj	70.10	70,60	9.90	10,10	■ >'	;.: .
SLOVENUATURIST Boh. Bistrica	69.15	-	9,63			
8L0VENUATURIST Jesenka	70.15	70-65	9.80	9,95	vsa	4,50
TALON Škofja Loka TJAŠA Kranj	70,00 70.15	70.39 70,35	9,90 9.90	10,02 10,00	3,00	3,70
WILFAN Kranj WILFAN Radovljiea. Grajski dvor F-AIRd.o. o.Tržič POVPREČNI TEČAJ	70.00 70.00 70,00 69.77	70,30 70,40 70,40 70,29	9,90 9.87 9,90 9,81	9.98 10,00 9,99 9,98	3.20 2,88	3,50 3,55 3,79
Pri nakupa ia prodaji SKB in MERKUR zaračunavata provizijo.						
Brez davka za poškodovana vozila
Pravilnik o uporabi zakona o prometnem davku določa nekatere nove izdelke, za katere po novem ni treba plačati prometnega davka. Če ste se z avtom zaleteli in vozilo prodajate, vam v primeru, da je bil avto poškodovan za več kot 70 odstotkov tržne vrednosti, ne bo treba plačati davka. Pravilnik na novo določa tudi mejno vrednost, nad katero lahko tujci, ki kupujejo pri nas, zahtevajo vračilo prometnega davka. Doslej je ta vrednost znašala 5.000 tolarjev, po novem pa bodo tujcem vrnili davek le, če bodo nakupili za več kot 9.000 tolarjev.
V poletni senci z Gorenjskim glasom
Vabljeni v Glasovo družino
Pravi pasji dnevi so tu, v vročih poletnih dneh je najboljša rešitev: prijetna senčka in branje Gorenjskega glasa. Če na Vaš naslov dvakrat tedensko še ne prihaja najbolj bran gorenjski časopis, izkoristite poletno ponudbo in se nanj naročite!
Najlažja pot je izpolniti našo naročilnico ali pa poklicati v naročniško službo Gorenjskega glasa (064/218-463). Za nove naročnike smo v juliju pripravili poletno darilce: vsem, ki boste Gorenjski glas naročili do konca tega meseca, bomo s sodelovanjem PPC Gorenjski sejem Kranj podarili vstopnico za avgustovski mednarodni gorenjski sejem.
Naročilnica
Nepreklicno naročam GORENJSKI GLAS za najmanj eno leto
Ime in priimek...................................................................................................
Točen naslov.....................................................................................................
Pošta (štev.).......................................................................................................
Datum: Podpis
Naročilnico pošljite na naslov: ČP Gorenjski glas. 64000 Kranj
Kranj
Te dni poteka v prodajalnah Kokre sezonsko znižanje poletne konfekcije. Vsem tistim, ki Imate namen Izpopolniti svojo garderobo, priporočamo oblak, ker je ponudba zares pestra, cene pa ugodne.
GORENJSKI GLAS • 18. STRAN
KMETIJSTVO
UREJA: CVETO ZAPLOTNIK
Petek, 23. julija 1993 -"
Nadaljevanje s prve strani:
Na košnji z medvedom
Z medvedom so se minule dni srečevali domačini, pa tudi vojaki, ki so bili pred kratkim na Soriški planini. Vojaki so medveda opazili zlasti ponoči, domačini pa so ga največ srečevali zjutraj, na poti v službo. "Medved je bil zjutraj na cesti ali nekje ob njej, ko je zagledal človeka, pa se je umaknil. Medved na splošno namreč ni napadalna žival, napadalen postane le, če ga kdo preseneti, če je ranjen, nekateri, sicer redki, pa so lahko krvoločneiši. Vendar pa medveda, ki sta letos v naših gozdovih, kaže da nista krvoločna, sicer bi že "delala red", saj se po Soriški dolini trenutno pase več kot 300 ovac in več kot 80 glav goveje živine. Zaenkrat ni bilo nobene škode, je pa razori vsa mravljišča, kar jih je bilo in pojedel jajčeca," je povedal Stane Čufer, ki je od lani tudi vodja smučarskega centra na Soriški planini.
Kot domnevajo lovci, naj bi zadnje čase po gozdovih Soriške planine, Pokljuke in Jelovice hodili trije medvedi, težko pa je natančno oceniti kje trenutno so, saj medved lahko preko dneva in noči naredi tudi po sto in več kilometrov. Medvedje namreč lahko hodijo zelo hitro. Za tiste, ki se z njim srečajo, pa poznavalci pravijo, da je čimbolje, če gredo mirno naprej, brez kričanja in bezanja.
Medved sicer v vaseh okoli Soriške planine ni redek gost, saj ga domačini in lovci opazijo vsako leto. Navadno so medvedje na Gorenjsko prihajali s Kočevskega, letos pa naj bi bilo število medvedov v Sloveniji precej večje, saj so opazili precej novih medvedov, ki so prišli iz Bosne. "Streljanje medveda je sedaj v Sloveniji prepovedano, če medveda ustreliš, si takoj izključen iz lovske družine, pa tudi kazen je zelo visoka, mislim, da okoli sedem tisoč nemških mark - to natančno piše v dokumentih. Če medveda ustreliš, moraš dokazati, da ie bilo to storjeno iz samoobrambe. Tudi medveda, ki že dela škodo, ne smeš ustreliti brez dovoljenja. Najprej moraš prijaviti dogodek inšpekciji, šele nato lahko dobiš dovoljenje za streljanje. Tako so naprimer prejšnji teden za tistega medveda na Primorskem, ki je raztrgal 56 ovac, dobili dovoljenje, da ga lahko uplenijo, ob tem pa so ugotovili, da so tudi na tistem koncu trije medvedje, da je tam tudi medvedka z mladiči. Ta primer ie tudi eden prvih na tem območju, daje medved po klal toliko ovac... Na Gorenjskem škode letos še ni delal, nekaj ljudi pa se ga je že prestrašilo. Govoril sem z eno od tistih, ki ga je srečala na našem koncu. Sezula je čevlje, da bi šla naprej čimbolj potiho. Medved jo je videl in se je umaknil v gozd. Bolj vroče bi bilo lahko v primeru, ko je prišel h kmetu, ki je kosil in je planil pes vanj. Medved je planil nanj, da bi se igral. In pes bi že lahko povzročil, da se medved razburi.... če pa medveda pustiš pri miru, se z večine sam umakne, ni napadalen," pravi Stane Čufer. V.Stanovnik
Občina pomaga Lipovčevi kmetiji
Brezobrestno posojilo za vodovod
Radovljica, 20. julija - Občinski izvršni svet je na torkovi seji kmetiji Andreja Lipovca iz Zgornjih Laz odobril za izgradnjo vodovoda tristo tisoč tolarjev brezobrestnega posojila.
Kmetija ima sicer lastno zajetje, ki pa v sušnih obdobjih, kakršno je bilo lani in letos, presahne. Takrat morajo vodo za ljudi in živino sami voziti od drugod. Predračunska vrednost izgradnje petsto metrov dolgega vodovoda od javnega vodovoda, ki je bil zgrajen letos, do Pavovčeve kmetije je 1,3 milijona tolarjev. Odbor za kmetijstvo, ki ga vodi Andrej Ogrin, je sicer predlagal, da bi kmetiji odobrili iz proračunske rezerve 243 tisoč tolarjev nepovratnih sredstev, s katerimi bi pokrili 30 odstotkov materialnih stroškov, vendar je izvršni svet na torkovi seji sklenil, da Lipovcu pomaga do vodovoda z večjim zneskom ugodnega posojila. Odobril mu je tristo tisoč tolarjev .brezobrestnega posojila, ki ga bo moral vrniti v treh letih. CZ.
fff\ alples
INDUSTRIJA POHIŠTVA, d.o.o. Češnjica 54, Železniki
objavlja
1. prodajo dveh malih hidroelektrarn:
a/ MHE Podzavernik
pare. št. 929, k.o. Selca, v izmeri 1021 m2
funkcionalnega zemljišča in 61 m2 poslovne stavbe,
z agregatom 2 x 110 KW b/ MHE Alples
pare. št. 11/5, k.o. Studeno, v izmeri 481 m2
funkcionalnega objekta in 31 m2 in 20 m2 poslovne
stavbe, z agregatom 80 KW c/ počitniške prikolice Adria tip 500, letnik 1981, za ceno
1.750 DEM. Ogled je možen 28. 7. 1993 od 9. do
10. ure.
Pod točko 1.a in 1.b interesenti dobijo vse potrebne informacije na gornjem naslovu in po telefonu 064/67-121, int. 386. Pod točko 1 .c pa naj morebitni kupci ponudbe pošljejo v zapečateni ovojnici na gornji naslov do 30. 7. 1993. Priloženo mora biti tudi dokazilo v plačilu 10 % varščine, ki jo vplačate na blagajni Davek plača kupec.
2. ponudbo za najem poslovnih prostorov v upravni stavbi Čeinjica 48, in sicer, celotno 3. nadstropje enemu ali več interesentom, v izmeri 442 m2.
Dodatne informacije dobite po telefonu 064/67-121, int. 386. Objava velja 30 dni.
Mag. Miran Naglic, specialist za rastlinsko pridelavo
Suša je najbolj prizadela krmne rastline
V ravninskem predelu Gorenjske je bila druga košnja za 80 odstotkov manjša od normalne.
Kranj, 21. julija - "Kmetijska svetovalna služba redno spremlja stanje poljščin in nasadov kmetijskih rastlin, svetuje pridelovalcem, kako naj ublažijo posledice suše, za kmetijsko ministrstvo pa je pripravila že tudi prvo oceno škode. V zadnjem času je sicer padlo nekaj dežja, ki pa zaradi pomanjkanja talne vlage iz zimskega obdobja nima pomembnejšega vpliva na rast rastlin," pravi mag. Miran Naglic, kmetijski svetovalec - specialist za rastlinsko pridelavo v gorenjski kmetijski svetovalni službi, in poudarja, da je suša najbolj prizadela krmne rastline (travinje in koruzo), deloma pa tudi pšenico in krompir.
tudi glavni "krivec", da je žito imelo ob žetvi manjše število klasov. V času cvetenja je suša ovirala oplodnjo, kar se je odražalo v tem, da so klasi imeli manjše število zrn (le 32
* Na Gorenjskem je glavna kmetijska dejavnost govedoreja, zato je pri ocenjevanju
fosledic suše osrednje vpra-anje, kakšna je škoda na travinju.
"Prva košnja na dobro oskrbovanih in pravočasno košenih travnikih v ravninskih predelih je dala povprečen pridelek, pri drugi košnji pa je bil odkos za 80 odstotkov manjši od normalnega. V hribovskem in višinske svetu je suša zmanjšala pridelek prve košnje povprečno za 35 odstotkov, na sončnih legah tudi za 60 odstotkov, pri drugi košnji pa je bil odkos za 65 odstotkov manjši od povprečja.
Kar zadeva sejane travnike, so travno deteljne mešanice, ki so bile sejane pravočasno, sušo dobro prenesle in je bil izpad pridelka le 15-odstoten; v času obraščanja po prvi košnji pa je le padlo toliko dežja, da zadovoljivo rastejo. Suša je močneje prizadela pozno sejano travinje, saj se je junija rast popolnoma ustavila, pridelek prve košnje pa je bil kar za 35 odstotkov manjši od normalnega."
* Žetev se približuje h koncu, zato je mogoče že dokaj natančno oceniti, kakšno škodo je suša povzročila žitu.
"Ker je suša prizadela ozimna žita že v začetku razraščanja, je
* Kako to, da so tudi na istem območju med travniki in njivami precejšnje razlike?
"Za vse le ni kriva suša, marsikje je h klavrnemu stanju travinja, poljščin in posevkov prispevala skromna uporaba mineralnih gnojil in zaščitnih sredstev ter tudi pomanjkljiva obdelava. Rastline, ki so slabše oskrbovane in negovane, so občutljivejše in težje prenešajo neugodne rasne razmere, zato jih tudi suša bolj prizadene."
* Na nekaterih večjih in gospodarsko močnejših gorenjskih kmetijah niso čakati na republiški program, ampak so se po lanski (in ob letošnji) suši odločili, da sami glede na vodne vire in finančne možnosti poskrbijo za namakanje travnikov in polj. Koliko je taksnih kmetij?
"Po naših podatkih je na Gorenjskem devet ali deset kmetij, ki so Že nabavile rolomate, in še nekaj kmetij s stabilnimi namakalnimi napravami. Rolomati so sicer dražji (okoli 12 tisoč mark ob pogoju, da je vodni vir v bližini zemljišča), vendar jih je lažje prenašati z enega zemljišča na drugega. Stabilne naprave so cenejše (okrog osem tisoč mark), a težje prenosljive. Za ureditev namakalnih sistemov je treba pridobiti tudi soglasja, med katerimi je še posebej pomembno soglasje tistih, ki upravljajo z vodotoki. Nevarno je, da bi ob suši že tako nizke vodostaje in pretoke znižali na raven, ki v vodotoku ne bi več zagotavljala biološkega minimuma."
do 35) in da je zrnje ostalo drobnejše. Pridelovalci ocenjujejo, da je bil na peščenih in prodnatih tleh pridelek žit zaradi suše za 25 do 30 odstotkov manjši od povprečja zadnjih treh let, na ostalih zemljiščih pa za 20 odstotkov."
* Za krompir je mogoče dati le delno oceno škode, saj še ni znano, kako so (bodo) sušo prenesle pozne sorte.
"Za zdaj smo škodo ocenili le na zgodnjem in semenskem krompirju, pri katerem je pridelek za 30 odstotkov manj Si od pričakovanega. Nasadi poznega krompirja so zdaj na tisti razvojni stopnji, ki ji pravimo polnjenje (debeljenje) gomoljev. Dež, kolikor ga pade, namočile zgornjo plast zemlje,
kar je za normalno rast kro pirja premalo."
* Podobno kot za nasajj poznega krompirja velja ti za koruzo: škodo bo m oceniti šele kasneje, zda, možno povedati le to, je stanje posevkov.
"Suša je manj prizadela zgo# sejano in dobro oskrboval koruzo, precej bolj pa tisto,* je bila sejana po spravilu prw odkosa rži ali mnogocvdl ljuljke. Rast pozno seja«" posevkov se je junija popol^ ma ustavila. Dež, ki je zadnjem času, sicer omog^ rast, vendar je koruza zaf*? suše ostala nizka. Sedaj, ko) na stopnji metličenja, je viso" 120 do 150 centimetrov."
* Izkušnje zadnjih dveh '*j kažejo, da bi na Gorenjske' in tudi drugod v Slove?1)! namesto (premalo učinkovit obrambe pred točo bolj 9° u bovali namakalni sistem " namakalne naprave. Ali s*, Sloveniji o tem kaj razmišlj*'
"V kmetijskem ministrstvu $ pripravljajo republiški progr?' namakanja. Projektna skupij* bo konec tega meseca pf1^ tudi na Gorenjsko, kjer ™, "popisala" vodne vire, zemlr ča, ki bi jih bilo možno natf* kati, in zbrala druge osnova podatke. Prve izkušnje kaže) da je namakanje ekonom** sprejemljivo za pridelovanj sadja, zelenjave, zgodnjef krompirja in intenzivno iz^0.. iščanih travnikov. Nam«*81^ bi bilo sicer zelo koristno ^ za ostalo travinje, poljšči^j posevke, vendar je vpraW ekonomika.
C. Zapio*0*
Država spodbuja (tudi) prašičerejo
i
Premalo prašičev za lastne potrebe
Kranj, 21. julija - Republiška vlada bo (je) letos del proračunskega denarja, namenjenega za finančne intervencije v kmetijstvu, porabila tudi za pospeševanje prašičereje. Za to se je med drugim odločila tudi zato, ker Slovenija sama ne vzredi dovolj prašičev, da bi z njimi pokrila domače potrebe po svinjskem mesu. Poglejmo nekoliko podrobneje, kakšne ukrepe predvideva!
vrsta hleva
višina podpore v SIT na stoji
novogradnja
posodo
bit'
za plemenske svinje 40.000 za pitance v kombinirani reji 10.000
20.000 6.000
* Regres za plemenske prašiče
Vlada se je za ta ukrep odločila zato, da bi spodbudila nakup kakovostnih plemenskih živali in da bi izboljšala izplen (proizvodnost) mesnatih pasem. Regresira nabavno ceno plemenskih živali, ki jih upravičenci kupijo ali vzredijo sami in namenijo za obnovo osnovne črede. Obnovo črede regresira le do 47 odstotkov redne letne obnove, regres pa izplačuje le za tiste živali, ki so vzrejene v selekcijskih, razmnoževalnih farmah in v rejskih središčih.
* Denarna podpora za koncentracijo prireje prašičjega mesa
Vlada želi s tem ukrepom spodbuditi vlaganja v povečanje
[mreje prašičjega mesa na stabi-nejših, specializiranih ali kombiniranih obratih, uvajanje sodobne tehnologije reje in povečanje gospodarnosti. Denar namenja za novogradnje in obnove hlevov, v kateri bi redili plemenske svinje (in pujske do teže 25 kilogramov), pitance pa le kot nadaljevanje reje plemenskih svinj in pujskov iz lastne reje. Do denarne podpore so upravičeni le tisti, ki izpolnjujejo z vladno uredbo predpisane pogoje: vlaganje v povečanje zmogljivosti mora prinesti najmanj 25-odstotno povečanje prireje, vlaganje v posodobitev lO-odstotno, pri vseh vlaganjih pa morajo biti zagotovljene zadostne kmetijske površine, na katerih je možno
to
pridelati večino potrebne krme in Država finančno podpira tudi kubični meter njegove ProS, , neškodljivo uporabiti gnojevko gradnjo silosov: za kombiniran nine, za stolpnega pa 370 ioW ali gnoj. silos namenja 230 tolarjev za jev.
Ustavni spor o zadružnem zakonu
Zadruge so skrbele le zase j
Ker poslovno sodelovanje zadrug z živilsko predelovalnimi organizacijami ne more hi1 osnova za lastninjenje, je Združenje agroživilstva začelo ustavni spor in predlagalo spremembe zakona o zadrugah.
"uporabnike", naj bi po predlogu združenja sicer vrnili oškodovancem, vendar le tisti del. za katerega bi se dalo ugotoviti, da predstavlja lastninski delež nekdanjih članov.
Ljubljana, 20. julija - Združenje agroživilstva, ki deluje pri Gospodarski zbornici Slovenije, predlaga, da bi deseto poglavje zakona o zadrugah, po katerem bodo (so) zadruge dobile 40-odstotni delež v živilsko predelovalnih podjetjih, v celoti črtali ali ga precej omihli.
Po drugem, omiljenem predlogu bi zadrugam zagotovili deleže v mlekarnah, klavnicah, vinskih kleteh in drugih predelovalnih podjetjih tako, da bi tem podjetjem pri lastninjenju za vrednost zadružnih deležev zmanjšali obveznosti do republiškega razvojnega, odškodninskega in pokojninskega sklada. Deležev ne bi uveljavljale samo zadruge, ampak vsi, ki so v določenem obdobju živilsko predelovalnim organizacijam dobavljali osnovne surovine. Administrativno določene 40-odstotne deleže zadrug v mlekarnah, klavnicah, vinskih kleteh in v drugih podjetjih z zakonskega spiska naj bi zamenjali dejanski deleži, ki bi bili lahko glede na sodelovanje manjši kot 40-odstotni, lahko pa tudi večji. Premoženje zadrug, zadružnih in kreditnih zvez ter zadružnih zavarovalnic, ki je bilo po 9. maju 1945 podržavljeno ali preneseno na druge
"Sedanje zakonske rešitve omogočajo, da se v raznih posrednih oblikah prek članstva 4 zadrugah privatizira dosedanji družbeni kapital," pravijo v združenju agroživilstva in poudarjajo, da je takšna možnost zelo škodljiva za razvoj zadružništva in za celotno narodno gospodarstvo."
Živilsko predelovalne organizacije (članice združenja) ocenjujejo, da poslovno sodelovanje zadrug z mlekarnami, klavnicami jn drugimi predelovalnimi podjetji ne more biti osnova za lastninjenje, saj zadruge in drug1
[>oslovni partnerji niso nikdar zavestno sode ovali pri ustvarjanju njihovega premoženja-ampak so se zavzemali predvsem za svoje poslovne koristi. Administrativno poseganj* države ni bilo nikoli v korist predelave; nasprotno: država je s predpisovanjem minimalnih odkupnih cen vedno ščitila le dohodek pridelovalcev, ne pa predelave. C.Zaplotnik
ALPINISTIČNA ODPRAVA K2 SE JE VRNILA
UREJA: Vilm« Sunovnik
GREGOR MOLIČNIK, MLADI GORENJSKI BALINARSKI REPREZENTANT
Uspeh in nesreča na gori gora
i ;..hiiani notn svetovno mladinsko prvenstvo v I
Žalost za prijateljem, ki je ostal v večnem ledu, je prevzela alpiniste.
JJjnik, 20. julija - Po dveh mesecih in 11 dneh se je vrnila slovenska °%ava K2 1993. Čeprav sta na 8611 metrov visoki pakistanski vrh ^Pila dva slovenska alpinista in so bili uspešni tudi trije tujci v ™»si odpravi, ostaja udeležencem grenak priokus zaradi smrti Boštjana Kekca iz Škofje Loke. V spomin nanj bo žalna slovesnost v bonski vojašnici.
Uspehi in nesreče se niti ne seštevajo niti ne odštevajo, je "gotovil načelnik K.OTG Tone k>rja med pozdravnim nagovo-°m udeležencem slovenske od-Prave K2 1993 in obiskovalcem J' brniškem letališču. Zal je gora *0ra' ki je znana po velikih žrt-a" med alpinisti, tudi naši odjavi iztrgala prijatelja v naročje ecnega snega in ledu. Vseeno je in c ala SV0J PriJazneJs' obraz
sPustila na drugi najvišji vrh "a svetu dva Slovenca in
8a H
"lenu tabo
i in po ene-rvata, Mehičana ter Šveda. Odprava je 15. maja 1993 zabila Islamabad in čez 10 dni k°nčala pristop do baze 5100 me-lrov visoko. Kljub slabemu vre-so 2 dni pozneje postavili . ,r 1 na 6100 metrih, kjer je P'az uničil enega od šotorov. Isto Se Je po postavitvi T 2 na 6700 "jetrih zgodilo 10. junija v T 3 na višini 7250 m, kjer so šotor poz-neJe nadomestili z luknjo v sne-8U; Zaradi izkušenj z dveh prejš-nJ'h odprav so izboljšanje vreme-"a izkoristili za naskoke na vrh. Navezi Zvonko Požgaj in C. Car-solio ter Viki Grošelj in Stipe Bo-*lC «a 12. junija začeli plezati Proti rami, isti večer postavili T 4 naivišini 7860 m, zelo zgodaj na-sieanji dan pa se lotili končnega vzpona na vrh. Le-tega so dosegli IJ- junija ob 16. uri, vendar je bi-10 zaradi poslabšanja vremena Vračanje dramatično. Grošelj je sestopil v T 4 ob 19. uri, Požgaj je nasel šotor uro pozneje, tujca pa sta bivakirala v steni in prišla še-'e ob 4. uri zjutraj v T 4. Tam je ^kala tudi naveza Boris Sedej in Bošti •an   Kekec.   Slednji  je že ^rtjšnji vcCer kazal zanj nenavadne znake utrujenosti in otopelosti, kar se je naslednji dan še Poslabšalo. Grošelj in Spanec sta sestopila v T 3, da bi preverila razmere za tvegani premik; tja je Prvi prišel ob 12. uri, drugi pa šele ob 22. uri, zato je skupina v gornjem taboru sestop preložila "a naslednji dan. Božič, Sedej in £02gaj so 15. junija dopoldne zabeli sestopati z obolelim Kekcem, kl Pa je med sestopom preminil.
Komisija za odprave v tuja gorstva pri PZS in pokrajinski štab TO Gorenjske prirejata v spomin na tragično preminulega člana slovenske alpinistične odprave na K 2, Boštjana Kekca, žalno svečanost. Udeleženci se bodo zbrali v ponedeljek, 26. julija 1993, ob 17. uri v vojašnici na Bohinjski Beli
Vodja odprave Tomaž Jamnik in Viki Grošelj pozdravljata alpinista Zvoneta Požgaja, ki je vzpon na vrh plačal z ozeblinami in amputacijo prvih členkov na vseh prstih rok. - Foto: G. Sinik
Prijatelja so shranili visoko na gori, sami pa so nadaljevali proti J 3. Naslednje jutro je bil sestop resno ogrožen zaradi slepote Božiča in ozeblin Požgaja, zato je pomoč zdravnika Meška, naših alpinistov Karničarja in Nadveš-nika pa Šveda Krappa in Skota Sharmana prišla zelo prav. V bazni tabor so se vrnili 18. junija, dan zatem so postavili skromno obeležje v spomin na Boštjana Kekca na Silkevjevem pokopališču, 20. junija pa so s helikopterjem prepeljali ozebla alpinista Požgaja in Sedeja v spremstvu zdravnika v dolino, je med drugim zapisal v svojem poročilu vodja odprave Tomaž Jamnik iz Kranja.
Vzponi, ki dvigujejo ugled
Kot je ocenil vodja Jamnik ob prihodu v domovino, je izguba tovariša res boleča; brez nje bi bil uspeh popolnejši. Vseeno ni moč prezreti izjemno hitrega vzpona za karakorumske razmere od baze do vrha; še posebej, ker je med 70 ekspedicijami letos V tamkajšnjih gorah vzpon uspel
le štirim. Za posebnost je označil \7 A D¥| A DDIDFniTVF interes tujcev, posebno Šveda, za    T /\DlJb/\, I KlIVlLLII 1 TL
sodelovanje v naši odpravi, saj je le tako pričakoval uspeh. Podvomil ni niti o možnosti vzpona Dava Karničarja na vrh, če bi se za to odločil.
Izboljšanje vremena 19. junija in namera naveze Krapp - Shar-
man za vzpon na vrh sta tudi Karničarja spodbudila, da bi poskusil uresničiti načrt za smučanje z rame. Tujca sta 23. junija začela vzpon, vendar je istega dne ob II. uri stopil na vrh le Sved. Jezerjan je doživel razočaranje dan prej.
Za Gorenjski glas je Davo Karničar povedal:  »Že pri prvem vzponu sem prinesel smuči malo pod ramo, ! okrog 7600 m visoko. Čeprav sem jih dobro označil, jih po tednu dni slabega vremena nisem uspel najti. Po peturnem neuspešnem kopanju na pobočju je moja zamisel padla v vodo, bolje rečeno, v sneg. Vseeno sem z odpravo zadovoljen; zame je velika izkušnja, ker sem spoznal svoje obnašanje na taki višini. Spoznanja mi bodo gotovo koristila za naprej.«
In še izjava Vikija Grošlja
»Ta  hip sem težko vesel, saj sem na 12 odpravah izgubil 7 soplezalcev. Res sem stopil na 10. osemti-sočak, za naprej pa še ne delam nobenih načrtov. Čas bo pokazal, kako bodo stvari tekle naprej. Zelo pa me veseli, da sedaj Slovenci lahko zlahka jemljemo s seboj tujce, in da je naša zasluga, če uspejo. S tem se gotovo dviguje ugled slovenskega alpinizma v svetu.«
Pred slovesom z udeleženci odprave, ki so jih na Brniku čakali številni svojci in prijatelji, je načelnik Skarja napovedal, da bodo slovenski alpinisti že kmalu odšli proti zadnjemu, 14. osemti-sočaku. To jesen bo naveza Štajerca Kneza in Primorca Sveliči-ča ob pomoči spremljevalcev skušala v alpskem vzponu doseči vrh Anapurne.9 Stojan Saje
Lesce, 23. julija - Te dni poteka na baliniščih Balinčka in Šiške v Ljubljani peto svetovno mladinsko prvenstvo v balinanju. Naše barve zastopajo štirje mladi balinarji in eden od njih je 16-letni GREGOR MOLIČNIK iz Lesc. Grega je miren fant, ki se s tem dokaj nenavadnim športom ukvarja že sedem let. Toda o njegovih velikih balinarskih uspehih - tudi v svetovnem merilu - se zaradi nepoznavanja tekmovalnega balinanja pri nas le malo ve. Lani je Grega z mladinskega svetovnega prvenstva prinesel bronasto medaljo, na njegovi polici pa je že prava zbirka različnih kolajn, pokalov in priznanj.
Tekmovalno balinanje je pri nas malo znan šport. Kje si se ti seznanil z njim?
"Z balinanjem sem se prvič srečal bolj ali manj po naključju pred sedmimi leti na balinišču v Lescah. Kot pionir sem začel tekmovati na pionirskih prvenstvih in ker sem dosegal dobre rezultate, sem se pred štirimi leti uvrstil v prvo ekipo. Medtem sem zamenjal tudi klub, iz Balinarskega kluba Lesce, kjer sem začel, sem se preselil k Ferolesu v Radovljico."
Kako nabiraš tekmovalne izkušnje?
"S Ferolesom tekmujemo v prvi državni ligi - tekme imamo vsako soboto. Poleg tega se udeležujem raznih mladinskih tekmovanj. Na mladinskem državnem prvenstvu sem letos osvojil peto mesto posamezno, drugo mesto v pozicijskem zbijanju in Četrto mesto v hitrostnem zbijanju."
Pa mednarodne izkušnje?
"2e lani sem se udeležil mladinskega svetovnega prvenstva v Strambinu v Italiji, kjer smo ekipno zasedli tretje mesto. Večkrat pa se pomerimo tudi v dvobojih s Hrvaško." Tudi letos se ti je uspelo uvrstiti v državno ekipo za svetovno mladinsko prvenstvo. Kako so potekale priprave? "V izboru za državno reprezentanco nas je bilo najprej šest. Medtem smo se udeležili četveroboja v Italiji, kjer smo zasedli ekipno drugo mesto. Prejšnji teden smo imeli še tri dni intenzivnih priprav in selektor je dokončno izbral štiri tekmovalce. Poleg mene so to še Uroš Vehar (iz Zirov), Gregor Sever in Daniel Likar." Kaj si obetaš od tekmovanja? Kakšna je konkurenca? "Sodeluje deset držav, največji favoriti pa so Francozi, Italijani in Hrvati. Jaz tekmujem v ekipnem delu in želimo si ponoviti lanski uspeh iz Slrabina, ko smo bili bronasti. V hitrostnem zbijanju pa pričakujemo medaljo od državnega prvaka Gregorja Severja."
S čim se še ukvarjaš poleg balinanja?
"Končal sem drugi letnik srednje elektro šole Iskra v Kranju. Časa za zabavo imam bolj malo, saj treniram vsak dan tudi po pet ur. včasih še več. Poleg tega imam še kondicijske treninge, tečem in kolesarim. Zelo rad igram tudi košarko." • Urša Peternel
Tekmovanja v počastitev krajevnega praznika - TVD Partizan iz Pod-brezji pripravlja ta konec tedna športna tekmovanja v tenisu, balinanju, strelstvu in nogometu. Tekmovanja so pripravili v počastitev krajevnega praznika. Tako bo že danes zvečer žrebanje za teniški tu-rir v brunarici 'Tenis Sašo", tekmovanje pa se bo začelo jutri ob 8. uri zjutraj. Ob 9. uri bo na balinišču "Kobe" začetek tekmovanja trojic za pokal, diplome in praktične nagrade. Prav tako jutri, ob 19. uri, pa bo v kulturnem domu strelsko tekmovanje. V nedeljo ob 10. uri pa bo na igrišču "Pod farovžem" nogometna tekma med starimi in mladimi.
Lokostrelsko tekmovanje za pokal Alpinum - Te dni v Bohinju poteka lokostrelska šola z močno mednarodno udeležbo, njen namen pa je tudi vzgoja novih lokostrelskih kadrov. Letošnja lokostrelska šola se bo zaključila z dvodnevnim tekmovanjem za pokal Alpinum, ki bo jutri in v nedeljo v Bohinju.
BMW golf turnir - Na blejskem golf igrišču bo jutri, v soboto, BMW golf cup international. • V. S.
Odbojka v jeseniški obCini na dobri poti
Odbojkarjem Žirovnice, ki so v lanski sezoni nastopali pod imenom sponzorja PROM z Jesenic, je uspelo, da so se obdržali v 1. državni ligi
mi«?Ln*USI Xlvil Nak,° na Prve"1 treningu - Dvajset nogometašev, vrnil i st* ,e vratar Miro Vodan in Sašo Vorobjov, ki naj bi se včeraj li» lil* se je v ponedeljek zbralo na prvem treningu pred novim
gaskini tekmovanjem. Predsednik kluba Janez Zupan je nogometaše ' ,nil * razmerami v klubu, organizacijo kluba in pravilnikom o na-trener Brane Oblak pa je igralce pozval k skupnemu delu za
t a n ji lil.   ■ iiunumi* --r---* «»
Brni k" * razn»erami v klubu, organizacijo kluba in pravilnikom o na-dosa*"' trener Brane Oblak pa je igralce pozval k skupnemu delu za lav?0 VSa* *nake uvrstitve kot zadnjo sezono: 5. mesto. Miran Pavlin ►fer!?'11 Jerai sta odSla k Olimpiji, k
•oi»"T,n JeraJ sta odSla k Olimpiji, kar je priznanje za klub in njune ta tM PriJateljskih odnosov z njima ne kaže pretrgati. Živila vadijo ko vjE v Naklem, prihodnji teden pa odhajajo na priprave na Poklju-bli«ni * i *nlh 00 nekai »""ening tekem. V nedeljo, 1. avgusta, bo v Lju-mi* v .*lna 1 Olimpijo. Na treningu so bili vsi novinci v moštvu: To-i„ JrVe»kovrh, Iztok Kapušin, Elvis Rogič, Robi Oblak, Luka Vidmar ra"e Thaler. • J.Košnjek, slika G. Šinik
m
0rjPRTI TURNIR V ST. VEITU
krat ie Kfiuem Koroškem se nadaljuje serija odprtih turnirjev. To-'8ralcev il j "ur od l0- do 18- JUUJi v St. Veitu. Sodelovalo je 158 VisJ'm rati držav. Za glavnega favorita pa je veljal igralec z naj-Turnir "8°.m na turnirju, Bolgar Dimitrov (2550).
roes?orn° USlreza Leonu Maziju, ki seje tudi tokrat izka/al z
lrugitn
trov i JC.d: L W Ebner- 2- L. Mazi (ŠK Gambit Naklo) 3. D.m.-točk\ V ^reSČ' 5 M- Mikac (LŠK Iskra), 6. K. Fahrner (vs. po 7 13 P ?S,a e "vrstitve Slovencev: 7. D. Plesec (6. 5, ŠD Lipa Ptuj), »ičkovS1?!16/ (6- ŠK K»vinar Maribor, najboljši mladinec) 14. Z. Ve-Mariw6;?K K°vinar Maribor). 28. M Novačan (5.5, SK Kovinar anb°r). 33. Z. Jeraj (5.5. Tomo Zupan Kranj). • Aleš Drinovec
Zanimivo, da so odbojkarji ob hokejistih edino moštvo iz jeseniške občine, ki nastopajo v elitnem slovenskem tekmovanju. Uspeh v lanski se/oni je spodbudil tudi načrte /a smelejšo vključitev v letošnje prvenstvo. Sicer pa je odbojka v jeseniški občini šport z bogato tradicijo. Prav to pa je spodbudilo odbojkarske delavce, da so se pred kratkim na novo organizirali. Odbor, ki ga vodi gospod MADUN iz Žirovnice, je pod svoje okrilje prevzel tako prvo moštvo Žirovnice, kot tudi žensko odbojko, ki deluje v okviru dveh klubov v občini (UK Jesenice in Žirovnica), kot tudi pionirske in mladinske ekipe v občini. Skratka odločili so se za koordinirano delo.
Da so na pravi poti, kažejo že zadnje akcije. Na Jesenicah je bila izvedena odbojkarska poletna šola za dekleta. Ker pa je glavni problem odbojkai jev denar, so se odločili, da pred začetkom priprav na novo sezono pripravijo tudi promocijsko akcijo odbojke v občini. Tako bo v soboto, 24. julija, na igrišču Podmežakljo najprej ob 17. uri tekma odbojka-ric. Dekleta se bodo pomerile med seboj. Ob 18. uri pa bodo
ljubitelji odbojke imeli prilož-
nost videti najboljše odbojkarje Žirovnice in Bleda, ki se bodo pomerili v eksibicijskem nastopu. Ob 19. uri se bo pred dvorano Podmežaklja začelo družabno srečanje vseh ljubiteljev športa, še posebej odbojke. Ob zvokih ansambla se boste lahko tudi zavrteli. Čisti izkupiček srečanja pa bo namenjen za nemoteno delo odbojke v jeseniški občini.
Naj povemo še to, da se bo prva moška ekipa Žirovnice začela pripravljati na novo tekmovalno sezono 2. avgusta, takrat pa bo že dokončno znano okostje ekipe, ki bo z dvema kvalitetnima ukre-pitvama in jedrom lanske ekipe startala na osvojitev 6. mesta v I. državni ligi.
Prav zato odbojkarji in odboj karice upajo, da jih boste obiska li na športno zabavni prireditvi v Podmežaklji na Jesenicah v sobo to. 24. julija. • B. Jeršin
Triglav in micom koper zmagala
Kranj, 21. julija - V prvi tekmi polfinala državnega vaterpolskega prvenstva, kjer se igra na dve dobljeni tekmi, so v Ljubljani slavili Triglavani, ki so z 18 : 4 premagali Ilirijo, težje pa je bilo Koperčanom v Kranju, ko so s 16 : 10 premagali igralce Meggito-ursa Kranj 90. Zal se je na slednji tekmi zgodilo tisto, kar ne sodi na športna igrišča, saj je bil z bazena odstranjen trener gostov Lon-čarevič in izključen brez pravice zamenjave Rukavina iz iste ekipe.
Povratne tekme bodo že v petek, 23. julija, v soboto, 24. julija,
pa se s prvim turnirjem začne tudi tekmovanje v II. ligi. Prvi turnir se bo igral v Kopru. •Jože Marinček
Nataša spet na snegu
Škofja Loka, 23. julija - Naša najboljša alpska smučarska, 25 - letna Skofjeločanka Nataša Bokal, je po sedmih mesecih od hude poškodbe spet na snegu. Minulo sredo je namreč odpotovala na trening v Saas Fee v Švico, kjer boš začela s pripravami na novo, olimpijsko sezono. • V. S.
Na blejskem ledu je živahno - Od ponedeljka naprej je v blejski športni dvorani ledena ploskev, na njej pa so med prvimi začeli z vadbo mladi hokejski upi iz Slovenije in tujine, ki v hokejski šoli vadijo pod strokovnim vodstvom Rudija Hitija in Vaclava Červenija. Prav tako so na Bledu člani državne reprezentance v umetnostnem drsanju, pa tudi nekaj avstrijskih hokejskih ekip. Blejski hokejski delavci pa se že pripravljajo na poletno hokejsko ligo, ki se bo začela 22. avgusta. Ta konec tedna pa bodo na svoj račun prišli tudi rekreativci. • V.Stanovnik, foto: L. Jeras
Badsport
FABJAN
VAŠ STROKOVNJAK ŠTEVILKA 1 ha koroške*
ZA KOLESA VSEH VRST IN KOLESARSKO OPREMO.
BELJAK
TREFFNERSTRASSE2 Tal. 0943-4242-28413
(NA SEVERNI STRANI GLAVNE ŽELEZNIŠKE POSTAJE)
Sodelovanje jezerskih in avstrijskih reševalcev
Uspešna vaja na vrhu Koroške Babe
Jezersko, 21, julija - Člane postaje Gorske reševalne službe na Jezerskem in stanovske tovariše iz Železne Kaple onstran meje veže prek 30 kilometrov gorskih grebenov. Ker tamkajšnje vrhove obiskuje vse več planincev in je tudi možnosti za nesreče vse več, so se gorski reševalci odločili za skupno vajo v načinih klasičnega reševanja.
Tako seje minulo soboto 15 Jezerjanov in 16 avstrijskih reševalcev zbralo na vrhu Koroške Babe. Najprej so namišljenega ponesrečenca spustili z avstrijskega vrha v približno 100 metrov globoko grapo, od tam pa so ga dvignili na slovenski vrh. Sledilo je transportiranje z reševalnim sedežem in demonstriranje uporabe sodobnih nosil s pomožnima kolesoma, ki so jih naši reševalci nazadnje potegnili na Jezersko sedlo. Prva takšna skupna vaja, ki je trajala kar 8 ur, je pokazala boljšo tehniko in izurjenost slovenskih reševalcev. Zal njihova oprema še vedno ni tako popolna in sodobna, kot jo imajo Avstrijci.
Srečanje so reševalci nadaljevali v nedeljo s krajšimi vzponi mešanih navez nad Češko kočo. Kot so se dogovorili, bodo tovrstno sodelovanje nadaljevali. Pozimi bodo se bodo jezerski reševalci udeležili skupne vaje na Obirju v Avstriji.• S. Saje
"i"
KOMU JE NAPOTI MLADO DREVO OB TRŽIŠKI VPADNICI - Ob cesti iz Bistrice pri Tržiču proti mestu so nad letnim bazenom zasajena drevesca, ki so šele dobro začela rasti. Minuli torek zjutraj je eno od stebel ostalo brez vseh vej, saj jih je nekdo namerno v celoti polomil. Nad tem vandalizmom so se zgražali mnogi mimoidoči in se spraševali, komu je napoti zelenje. Mi k temu dodajamo, da drevesa brez vej niso v ponos nikomur; še najmanj storilcu, ki se ne zaveda pomena nasadov na brezini! S. S. - Foto: S. Saje
Na cestah 211 mrtvih v 6 mesecih
Ljubljana, 22. julija - Polletni statistični podatki o nesrečah v Sloveniji so zaskrbljujoči. V tem času so se letos zgodile 2804 hujše nesreče (10 odstotkov več kot lani), umrlo je 211 ljudi (2 odstotka več), 1242 oseb se je huje ranilo, 2260 pa je bilo lažje ranjenih; pri teh udeležencih je povečanje sorazmerno z večjim obsegom nesreč. • S. S.
VELIKA HIŠA OB VHODU V TRŽIČ NE BO VEČ PRAZNA -Tako so se odločili v republiškem ministrstvu za notranje zadeve, kjer se že pripravljajo na dograditev tega objekta za tržiško policijsko postajo. Kot je potrdil Borut Jug iz uprave skupnih služb v Ljubljani, se s Cestnim podjetjem Kranj dogovarjajo glede obsega in cene zemljišča, na katerem stoji stavba. Pogodbo naj bi sklenili še pred koncem julija, urejajo pa tudi druge formalnosti za začetek del. Ker bode najboljšega ponudnika izbrali po enomesečnem javnem razpisu, bodo gradbena dela možna šele od septembra naprej. Tako je moč pričakovati, da bo še pred jesenskim deževjem konec zamakanja na precej poškodovani strehi, morda pa bo kmalu lepši tudi pogled na okolico stavbe.• S. S. - Foto: S. Saje
KRIMINAL
Nasilnež v priporu
Kranj, 22. julija - Delavci policijske postaje v Tržiču so prejšnji teden privedli k preiskovalnefhu sodniku znanega kršilca javnega reda in miru, ki je šele v drugi polovici junija prišel domov s prestajanja enomesečne zaporne kazni. Brezposelnega Aleša Č., rojenega leta 1974, doma iz Tržiča, so tokrat ovadili zaradi nasilja in telesnih poškodb. Že 5. julija je namreč pred lokalom Robinzon v Bistrici pri Tržiču pretepel Boštjana H., pet dni pozneje pa je vrgel večji kamen v prijatelja. Ker je zgrešil, ga je obdelal še s pestmi in mu izbil zob. Kot smo že poročali v preteklosti, je marca letos v nekaj urah napadel na tržiških ulicah več ljudi. Takrat je mladoletniku prizadel hude telesne poškodbe. • S. S.
Nadlegoval prizadeto osebo
Kranj, 22. julija - Dvajsetletni Simon Š. iz Tržiča, brez poklica in zaposlitve, je prišel pred nedavnim na igrišče za eno osnovnih šol. Tam se je zaradi vinjenosti začel izživljati nad duševno moteno osebo. Od nje je najprej zahteval, da koplje po peskovniku. Zatem jo je še pretepel in obrcal. Ker ne gre za edini tak primer, so proti Simonu napisali kazensko ovadbo za nasilniško obnašanje.« S. S.
Utopitev na Šobcu     Nezgoda pri delu
Kranj, 22. julija - Delavce ope-rativno-komunikacijskega centra v Kranju je mati iz tržiške občine obvestila 18. julija zvečer, da že od prejšnjega dne pogreša svojega sina Viktorja.
Se ne 21-letni mladenič se je namreč odšel kopat prejšnji večer s prijateljem in prijateljico na Šobčev bajer. Ker sta se oba spremljevalca vrnila, njenega sina pa ni bilo, je mati začela poizvedovati    za Viktorjem.
Najprej so začeli z zbiranjem obvestil radovljiški policisti, 19. julija pa so organizirali iskalno akcijo. Potapljači z Bleda so popoldne našli v bajerju truplo pogrešane osebe. Dežurna zdravnica na njem ni našla znakov nasilja, zaradi ne povsem jasnih okoliščin o nastanku utopitve pa so odredili obdukcijo pokojnika. # S. S.
Kranj, 22. julija - Minuli ponedeljek popoldne se je zgodila nezgoda pri delu v kranjski Savi, v kateri se je telesno poškodovala M. V. iz Kranja. Delavka si je ob nezgodi zlomila zapestje, zato so jo z reševalnim vozilom odpeljali v ljubljanski klinični center, kjer je po oskrbi ostala na zdravljenju. • S. S.
Poškodovanec umrl
Kranj, 22. julija - Minulo nedeljo je umrl v bolnišnici Jožef Stajer, rojen leta 1933, doma iz Sebenj pri Bledu, ki se je 13. julija ponesrečil pri delu na Blejski Dobravi. Tam je namreč pomagal lastniku hiše pri manjših gradbenih delih. Medtem ko je jemal posodo z opeko s škripca, je s podstrešja omahnil 6 metrov v globino. V bolnišnico so ga odpeljali hudo ranjenega.© S. S.
PROMETNA NEZGODA S SREČNIM IZIDOM - Rahel dež v zgodnjih četrtkovih urah še ni spral z asfalta spolzke prevleke, v katero se v suhem vremenu sprimejo ostanki izpušnih plinov. Tega se premalo zavedajo manj izkušeni vozniki, ki na vsakdanji poti vozijo z nezmanjšano hitrostjo. Če je na suhi cesti moč zvoziti ovinek tudi s hitrostjo 80 km/h, na mokrem cestišču to ne gre več povsem enostavno; ko vozilo zanese, pa je marsikdaj prepozno za popravljanje napak. Nekaj takega se je dogajalo tudi z yugom na sliki, ki je zdrsnil s ceste in pristal na strehi v jarku ob njivi pri Šenčurju. Na srečo so kranjski policisti našli voznico doma, saj med prevračanjem ni utrpela telesnih poškodb. • S. S. - Foto: S. Saje
Krivca za pomor rib še iščejo
Domžale, 22. julija - Prejšnjo soboto, 17. julija, so med Virom in izlivom Rače v Kamniško Bistrico odkrili pomor večje količine rib. Na ta dogodek je reagiralo tudi Slovensko ekološko gibanje, ki je naslovilo na medije in Papirnico Količevo kot domnevnega povzročitelja onesnaženja dopis z zahtevami po odkritju vzroka pomora rib.
Ker soje v pismu SEG več obtožb na račun ekološko vprašljivega ravnanja papirnice, smo po telefonu prosili za izjavo generalnega direktorja. Mitja Mezgec je med drugim povedal za Gorenjski glas, da pred poginom rib njihovi delavci niso zaznali nobenih nenormalnih dogajanj glede odpadnih voda. Inšpektorji in kriminalisti so danes že drugič prišli na ogled v tovarno, vendar zaenkrat še ni nič znanega o njihovih ugotovitvah. Pojasnil je še, da gre del njihovih odpadnih voda v Čistilno napravo Domžale, del pa prek izusta v reko, kjer je v sušnem obdobju možnost onesnaženja zaradi pomanjkanja vode v strugi. Kot je poudaril Mezgec, se zavedajo nujnosti rešitve problema čiščenja odpadnih voda, vendar bi po zadnji ponudbi čistilne naprave potrebovali zanjo 12 milijonov DLM. Za izvedbo take naložbe bo potreben dalšji čas. • S. Saje
GLAS
AGROPROMET CERKLJE Vam za strniščno setev nudi ka*: vostna SEMENA STRNIŠČNIH DOSEVKOV: aleksandrij? detelja, inkornatka, java grašica, krmna ogrščica - ohrovt, olft repica, krmni grah, enoletna trava - tetraflorum, barmul*| ozimna grašica, proso, sončnice, rž, oves. V zalogi VREČE ZA KROMPIR 10 kg in 30 kg. Agropromet    Cerklje,    Ul.    4.    oktobra 10, 064/421-283, 421-204.
]
AVTOŠOU
Begunjska 10 -pn vodovodnem $ i
Tel.; (064) 216-24*
IPIS Kranj d.o.o., Planina 3
TEL: (064) 323-253, 323-171; FAX: 323-2#'
RAČUNALNIŠKA USPOSABLJANJA
- računalniški tečaji
- usposabljanja za zaključene skupil1
- individualna usposabljanja POSEBNA POLETNA PONUDBA |t
- računalniška delavnica za otroke (10 ur /5 dni) 3.200,00 S j
- računalniška igralnica (1 ura) 400,00 Sij
- družinski računalniški tečaji (5 ur /1 dan) 7.000,00 SI'
Zaposlimo pripravnika:
1. računalniška izobrazba (VII. stopnja)
2. ekonomska, komercialna izobrazba (V., VI. ali VII. stopnja) >
INFOTRADE
INŽENIRING IN RAZVOJ INFORMACIJSKIH SISTEMOV
zaposlimo PRIPRAVNIKA z višjo izobrazbo ekonomske ali organizacijske smeri' Pisne prijave z dokazili o izobrazbi pošljite do 28. julija 1993 na naslov: INFOTRADE, Jaka Platiše 13,64000 Kranj
tMiiiBiiiBiiiMiiniiaiiiBiiiaiiiHiiiHiiaimiiHiitf "*
{V HLADI VOZNIK >v<J
ZA VOZNIKE B - C- E KATEGORIJE
Vpisujemo v tečaj CPP za B-C in E kategorije Telefon 213-160
kovinOtehna
PRODAJALNA
CREIRR
Kranj,
Proizvodnja kmetijske mehanizacije odpira v drugi polovici avgusta 1993 franšizno trgovino v Kranju s prodajnim programom:
- kmetijska mehanizacija
- črna metalurgija
- orodje
objavljamo naslednja delovna mesta
1. POSLOVODJA
2. PRODAJALEC (4 delavci)
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati š0
naslednje:
pod 1.:
- V. stopnja strokovne izobrazbe (trgovski poslovodja)
- 3 leta ustreznih delovnih izkušenj -
- poznavanje navedenega prodajnega programa Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s 3-mesečnirf1 poskusnim delom.
pod 2.:
- IV. stopnja strokovne izobrazbe trgovske smeri (prodajalec)
- 2 leti ustreznih delovnih izkušenj
- poznavanje prodajnega asortimana enote Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas z 2-mesečnin1 poskusnim delom (3 delavci), z 1 delavcem se sklene delovno razmerje za določen čas, za čas 6 mesecev.
Prijave z ustreznimi dokazili in kratkim življenjepisom pošljite v" roku 8 dni po objavi na naslov: CREINA Kranj, Mirka Vadnova 8, Kranj.
Mali oglasi
® 217-960
PI77 A
5.. 1 Mj Mj Jftk.
--♦OCVRTSIR SOLATE ♦ZREZKI
VSak .P^VKI CAS:
OD
8
11'
12'
Garati stroji
S&P^jCL AGROIZBIRA PROSEN r»»a2°' Clrfie, nudi ugodno vse Vj^r*"8 dele za traktorje Tomo H^JC. Zetor, Univerzal, IMT, Ur-Plfjueutz, traktorske gume Barum, In r_,;.V2rnetr>e krake za obračalnike rteiT6, nože z« kosilnice In vse so Z£* dele » kosilnico BCS. Cene ^ nSSKi Pečajte se sami, zato ■^^"Ctel • 064/324-802 14942
I^S^.ZAMRZCVALNO OMARO 7oj prMali ugodno prodam, a 215-
"•^__ 18673
t£liASt0,NIC- brezžični telefoni, b^lBe■ te|e1axl In telefonske cen-5951     0 u9°dno prodam. 0 632-
_17063
kuDim1*1«!81'1!6" TRAKTOR, do 5 KS. ^^» 061/738-619 17145
(hJSS ^e imate SAT anteno na TEpTi^k. vam ročni SAT ADAP-mov blSH?*3 gledanje 40 progra-tudi rLS? h satelitov. Med drugimi SIT r^rad 'n Zagreb. Samo 5900
S,T^ontaio
Zagreb 083-660
©I&UGLAS
J EKONOMSKA | ■PROPAGANDA«
NOAf
- _______
Č*KJ0* staier. 28 konj.močl s *<*Hnico Universal 45 TV 420 in ^uson 533, letnik 1980, ugodno ^oam ali menjam za drugi traktor. ^!^38-619
f^alni INDUSTRIJSKI STROJ in Naklo      rp' P^am. Voglarjeva 9,
*|**- 17194
^ko^^l^^O prodam. 210
pSiSr2«J-V- 521 • ,etnik 1979-^*™_.«65-943_172-.4
*b£n'LEC Slp hribovski, mali, malo ^Ji!i_P[°dam. »422-673 17220
line^c°Y?lno OMARO gorenje new leta v trov- staro 1/2 leta, se 1/2 5o Oon9a^a•?c^, Prodam za samo BOnonci^1'' cena nove omare >--^S>IT, prodam. 058-414 17225
90oo°^qRDER samsung SE
2^63Pir-5o9am P°
ugodni
17233
70% J"*1 HLADILNIK prodam za
•»^.L?631^ 17238
Mi>   _~~*™~~~■——<————»——
i7i,_ nna 41 cm, prodam. »801-549
"AVTO ŠOLA" ing. HUM AR
ORGANIZIRA
^STNOPROMETNIH PREDPISOV
v kranjski gimnaziji začetek tečaja i .i.ttNEDELJEK
*   V0ZIU BOSTE NA
^'UHRS.GOLFin m°^n kolesu YAMAHA
@311-035
SESALEC iskra 4004 prodam za 2000 SIT in mini HLADILNIK za 3000 SIT. »57-854 17244
ŽAGO gater hofman, širina 60 cm, poceni prodam. »713-245 17247
Manjši rezkalni STROJ prodam ali menjam za vrtalnega. Finžgarjeva 4 a, Lesce, stan. 27 17256
Pralni STROJ, TVB gorenje, cena 250 DEM, prodam. »329-102 17257
PEČ na trda goriva, ugodno prodam. » 622-667 172«
COMMODORE 64, z vso opremo, ugodno prodam. » 49-352 1726a
FOTOAPARAT CANON T 50, MALO RABLJEN, UGODNO PRODAM. »323-031 17301
Vgradni ŠTEDILNIK 4 elek., rostfrei, brez pečice, prodam. »733-773
17304
COMODORE 64 s kasetami, prodam. »48-058 17364
KOSILNICO gorenje s priključki, prodam. »621-161, int. 284 17406
KOSILNICO BCS diesel 127, 14 konj.moči, malo rabljeno, prodam. »802-026 1742S
Prodam HOBEL MAŠINO 40 cm, ročno kosilnico in hrastove deske.
»312-101 17434
CD plaver CDP 397 SONY, skoraj nov^ nerabljen, prodam. »403-622
Malo rabljeni kombninirani KRIVILNI STROJ (ABKANTJ, dolžine 2 m, znamke SCHECHTL 200 KS s priborom, prodam. Cena 9000 DEM. »221-278, od 15. do 19. ure 17502
GLASBILA
DIATONIĆNO HARMONIKO. BE-ES-AS, Planinka, rdeče barve, kot nova, prodam. » 70-015 1734a
48 BASNO, KLAVIRSKO HARMONIKO, prodam. » 41-087 1750»
GR. MATERIAL
IZDELUJEMO IN PRODAJAMO suhe smerekove, borove In maces-nove obloge - opaž, ter ladijski pod, raznih dolžin in širin. » 64-103 16092
Kupim 1 kub. meter suhih jesenovih desk, debeline 2,5 cm ali 5 cm. «713-206 17150
Strešno OPEKO, cena 5 SIT, pro-dam. »49-429_ims
Rabljeno STREŠNO OPEKO šplčak, prodam. Cena ugodna. Igličar Alojz, Godešič 110, šk. Loka 17175
Rabljena balkonska VRATA in OKNA z roletami, prodam. »211-809 i7iaa
PEČ za etažno centralno kurjavo 18 Kcal, 4 radiatorje, ozki, ekspanzijsko posodo in črpalko, vse novo prodam za 130.000 SIT »50-787 17197
Prodam ostrešje, smrekov les in drva. Lotrič, Dražgoše 21, Železniki
17200
105 m totra CEVI za talno ogrevanje, prodam. »84-535_17211
1000 kom. MODELARCA, dva strešna okna 11/11 tip 520 in 1000 kgMALTITA prodam. »242-634
Suhe smrekove PLOHE, cena 200 DEM in suha bukova DRVA, prodam. »66-257 17241
Novo vezano okno 70x100, prodam.
»66-052 17242
4000 kom. strešne OPEKE krajanka dravograd, cementno sive barve prodam. Voglje, Vogljanska 4 17271
Nova vhodna VRATA prodam po zelo ugodni ceni. »311-344 17266
PUNTE za šolanje prodam. Kuhar, Ambrož 5, Cerklje 17290
4 kom zastekljenih oken z roleto 118 x 136 cm in okno z polkni 120 x 83 cm prodam. »57-313, 58-106 17292
220 kom SALONITNIH PLOŠČ 1 m x 1,5 m, nizki val, prodam. 0065/86-311, od 7. do 15. ure 17307
Zelo poceni prodam rabljeno cementno STREŠNO OPEKO. 0312-
073_17367
Borove suhe PRIZME prodam, deb 8 cm. Zg. Besnica 14, «403-106
17456 _
Smrekove OBLOGE 12 In 16 mm ter ŽAMANJE prodam. «64-207 17479
Rabljene SALONIT PLOŠČE pro-dam. «621-113_17463
IZOBRAŽEVANJE
Uspešno INSTRUIRAM matematiko in fiziko za vse šole. • 241-278
16704_
Iščem inštruktorja za knjigovodstvo za Ekonomsko šolo. «57-578 17367
IZGUBLJENO
20.7. se je izgubila DENARNICA z dokumenti na relaciji Visoko Šenčur. Poštenega najditelja prosimo naj jo vrne proti nagradi. 17430
KUPIM
Odkupujemo starinsko POHIŠTVO in ostale starinske PREDMETE. ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva ul. 7, Kranj, « 064/221-037_11799
Odkupujemo STARINSKO POHIŠTVO in vse ostale starine, poleg tega pa nudimo tudi restavratorske usluge. 0 53-401 15285
Kupim ohranjen GOLF bencinar, letnik 1986, troje vrat In prvi lastnik. •216-058 17167
Kupim GOLF, redeče barve ali metalne barve, letnik 1989 ali menjam za zastavo. «242-778 17202
Kupim R 4 GTL, letnik 1991, garažiran, rdeče barve. «66-574
T7315_
Odkupujem rabljen parafin brez tujkov. Kličite zvečer, «53-218 17320
Kupim GOLF, letnik 1981, 1982 ali R 18. «326-094_17363
Kupim BIKCA simentalca starega do enega leta in prodam STREHO za traktor deutz 45. «061/841-108
17381
Kupim STRUŽNICO za les ročno starejše izdelave. «241-663 17441
Kupim BIKCA simentalca starega do 14 dni. «57-863 17463
LOKALI
V najem oddamo skladiščne prostore (cca 100 kvadratov) v Smledniku in Cerkljah, prostor za mirno obrt (60 k.m.) v Skofji Loki in pri Kranju, lokal za trgovino v Šk. Loki 45 kvadratov in na Bledu 35 k.m. ter manjše pisarniške prostore v Kranju. APRON NEPREMIČNINE, «214-674, 218-
693 17413
Gostinsko podjetje iz škofje Loke ODPRODA rabljeno opremo za gostinski lokal in kuhinjo. «620-978
17493
KOLESA
SUZUKI 750 GSX, letnik 1980, registriran za eno leto, prodam. «46-609 17206
Prodam MOTOR BT 50, letnik 1988/ 89, sive barve, cena po dogovoru. «328-914 17208
Žensko KOLO maxi pony, prodam. «622-667_m«
APN 6 S, letnik 1990, vreden ogleda, prodam. «421-704 17260
ATX 50 C, letnik 1991, prodam za 1000 DEM. «422-696_17263
MOTOR APN 6 S, letnik 1988, dobro ohranjen, prodam. Cena 600 DEM.
«241-803 17296
Ugodno prodam otroško dirkalno rogovo KOLO 5 prestav. «311-435
TOMOS COLIBRI, letnik 90, prodam.
«421-704 17373
KOLIBRI, letnik 1992 in APN 6, letnik 1987, prodam. «733-494 17374
PONY KOLO, malo rabljeno, prodam. «324-922 17369
MOTORNO KOLO BT 50, letnik 1987, odlično ohranjen. MF POVVER in spojler, prodam. Cena 750 DEM. «632-373 17419
Prodam malo rabljeno DIRKALNO KOLO maraton. «214-859 17444
APN 6, letnik 1988, rdeče barve, ugodno prodam, cena po dogovoru. «738-906 174M
APN 6, letnik 1986, prodam. 064-
088 17480
APN 6 S prodam. «733-321 17486
Poceni prodam dobro ohranjeno otroško GORSKO KOLO. «48-599
17496
Prodam Tomos AVTOMATIK A 3 MS « 311-682
OBVESTILA
Cenjene goste obveščamo, da bo gostilna v čepuljah ZAPRTA zaradi dopusta od 22.7. do 12.8.1993117179
OBLAČILA
NOSEČNICE - v Butiku ORHIDEJA dobite oblačila. Stari del Kranja. «327-144_12636
Belo poročno OBLEKO vel. 38-40. prodam. «46-273_17496
OTR. OPREMA
Kombiniran otroški VOZIČEK za dvojčke, malo rabljen, prodam.
«631-600 17294
PAMPERS vse velikosti z dostavo na dom v okolici Kranja (20 km)! 0421 -
159_17300
Otroški VOZIČEK, hojico, prevljalno mizico in torbo, prodam. «714-462
17317
Kombiniran VOZIČEK frizza. malo rabljen, prodam. «422-065 17423
Dva otroška vozička prodam. •421-125 17603
OSTALO
GARAŽO pri trgovski šoli prodam najboljšemu ponudniku. Šifra: GARAŽA 17146
SPECIFICIRANO PLUTO, za tla, poceni prodam. 0 45-116 17356
LES ZA OSTREŠJE, 8 m, prodam. • 421-601 usu
Suha BUKOVA DRVA predam. •
421-601 17515
PRIDELKI
KORUZO v zrnu, prodam. Smlednik. • 061/627-028_16873
Vsak dan SVEŽE rezano CVETJE, Gladiol - različnih barv, prodam. Luže 22/a, Visoko. • 43-016 17049
FIŽOL nizek rumenost ročni prodam.
•43-185 17293
BRESKVE količine nad 20 kg, poceni od 80-100 SIT/kg, dostavim na dom po 25.7.I Informacije in naročila po 0065/46-029 17326
SENO prodam. •697-092 17328
PŠENICO, letošnji pridelek, cena 24.00 SIT, prodam. B 49-505 17343
421-
17346
KOZJE MLEKO, prodajamo. 232
Dobro DOMAČE ŽGANJE, prodam. 0738-084 17370
KUMARICE za vlaganje prodam. Naročila na 057-963 17371
Domače češnjevo ŽGANJE, cena 700 SIT, prodam. 065-411 17391
Matični mleček, MED, za Kranj In okolico, dostava na dom, prodam. 0 43-495 17510
KUMARICE za vlaganje in RDEČO PESO, prodam. 0 43-595 17517
POSESTI
Zamenjam PARCELO v Mariboru, za STANOVANJE v Kranju ali okolici. Šifra: ŠTAJERSKA-GORENJSKA
17101
Na Gorenjskem podeželju, kupim GRADBENO PARCELO. Šifra: GOTOVINA TAKOJ 17102
V bližini Kranja oddam starejšo hišo z enosobnlm stanovanjem. 0329-
010 17152
Dvostanovanjsko hišo z velikim vrtom na škofjeloški c. 38, prodam. 0061/267-572 17176
Najamem starejšo hišo (vikend) tudi na odročnem kraju. Srečo, 047-425
17234
Manjšo PARCELO na Ambrožu pod Krvavcem, prodam. 0324-149 17240
Resnemu ponudniku po ugodni ceni prodam starejšo, zelo dobro ohranjeno HIŠO, ki se nahaja na lokaciji v vasi Zali Log. 0061/221-655, vsak
dan 17311
Prodam GOZDNE PARCELE, KO češnjica pri Kropi, 24 ha. Magušar Urban, Linhartov trg 4, Radovljica ali Občina Radovljica 17338
Oddam ali Diodam vrstno HIŠO v Skofji Loki. 0631-059_17372
V najem oddam HIŠO - dvojček v bližini Kranja (s telefonom In cen.kur.). Šifra: KRANJ 173*5
HIŠE z vrtom prodamo: NOVEJŠO večjo v Kranju in enodružinsko v Šk. Loki, NEDOGRAJENO (3/4 faza) v Medvodah, Golem brdu, Šenčurju (atrijska) in Mojstrani. STAREJŠE obnovljene v Ljubnem, pri Podvinu
Smečka hiša), v Begunjah, Boh. istrici pri Trebiji-šk. Loka in Kamni gorici z 2 ha gozda. PRODAMO: travnik, pašnik in gozd ter zazidljivo PARCELO (skupno 15,7 ha) pri Blegošu, zazidljivo PARCELO na Jezerskem (2300 k.m.) v Javorjih pri Gorenji vasi 600 kvadratov ter druge. APRON NEPREMIČNINE, 0214-674, 218-693_17412
GARAŽO na Cankarjevi cesti 8 Tržič, prodam. 0695-074, popoldan 17470
PRIREDITVE
TRIO ali DUO igra, na porokah, obletnicah, lokalih, veliko petja. 0
70-015 17347
^ 331-339
mmJMA \?\m. vr / r i >/\ •
OO S>_  DO 23. LJF?E
Jutri (v soboto, 24. julija) od 18. ure dalje:
VESELICA
Organizira: Gasilsko društvo PREBAČEVO • HRASTJE
Narodno zabavni trio IGRA na prokah in zaključnih družbah. 058-
353 17377
Narodnozabavni DUET igra na porokah in drugih prireditvah! 047-
110 17462
RAZNO PRODAM
Bukova drva in 6 ton PŠEČNICE, prodam. 0421-345 17173
16 m bukovih DRV, prodam. 0421-
318 17221
Prodam okvirjene GOBELINE, starinsko OMARO in starinski RADIO. 070-633 17224
2 KOLEKTORJA IMP, nova, nerabljena z merami 1,83m x 0,85 m, prodam. 066-756, popoldan 17237
Invalidski VOZIČEK, skoraj nerabljen, ugodno prodam. 077-609 17249
KOSMODISK ugodno prodam, cena 5000 SIT. 0620-701_17262
Novo KNJIGO - velika šola kuhanja, poceni prodam. 0323-031 17302
KNJIGE za 6 razred in VOZIČEK CHICCO marela, oboje lepo ohranjeno, prodam. 076-828 17313
Za simbolične vsote prodam ma-cesnova garažna VRATA, manjši kompresor, sekularko.ponv kolo, 4 kolesa z gumami za Simco 1100 in motorno ŠKROPILNICO solo. Korsič Marjan, Reševa 4 a, Kranj, 0218-
988 17316
HLADILNIK končar in ZIBEUKO z vso opremo, prodam. 0710-514
17336_
Prikolico kiper 5 ton in MOTOR 7,5 KW, oboje novo, prodam. 0422-439
17340_
ŽENSKO GORSKO KOLO, 18 pre-stav, DVA POGRADA brez vzmetnic, prodam. 0 324-409 17351
R 9 GTD, prodam ali menjam in MIZARSKO ROBNO BRUSILNICO, prodam. 0 41-695 17353
KROMPIR In TELETA, prodam. Zg. Brnik 76. 0 422-737_itsm
JEKLENKO CO 2 20 kg in moško KOLO Maraton 10 prestav, prodam.
0621-094 17369
Nerabljeno 50 Iftersko EKSPANZIJSKO POSODO prodam. 058-400
17406
Chicco HOJICO, kombinirani otroški stolček in novo stikalno URO, prodam. 0 211-002 17506
ŠOTOR za štiri osebe, in predprostr, nov, nemške proizvodnje in GOBELINE, prodam. 0 328-830 17507
BIKCA, 120 kg, in BUKOVA DRVA prodam. Zalok 11, Cerklje. 17513
Knjige za prvi razred osnovne šole prodam. 084-535_17210
STAN. OPREMA
Novo, KAVČ GARNITURO, 40% ceneje prodam in KOVČEK - pisalni stroj. Senegačnik, Cankarjeva 17, Radovljica. 17094
18 kvad.m novega ITISONA prodam.
041-669 17232
Starejšo lepo ohranjeno zakonsko SPALNICO, prodam. Cena ugodna. 048-225 17250
PEČ Feroter kombinirano, brez bojlerja, prodam. 0733-773 17303
Eno leto star brezhibno razstavljen pokončen KAMIN na trdo gorivo, pečnice rjave barve, dim. 2x1x8 pečnic s podstavkom, prodam. Cena 30.000 SIT. 0681-589 17330
2 dobro ohranjena KAVČA prodam.
081-008 17960
Kotno SEDEŽNO s posteljo, ugodno prodam. 0214-115 17432
Nov ŠTEDILNIK 4 plin, 2 elek., prodam. 0310-160 1743«
Ugodno prodam sedežno garnituro z mizo, kuppersbusch peč in 23 k.m. talnih ploščic. 0311-188 17490
ŠPORT
PRIKOLICA ELAN za prevoz čolnov, naprodaj. 0723-355_17171
Šolsko jadralno PADALO edel popu-lalr, prodam. 076-367, zvečer 17251
SURF fanatic cobra primeren tudi za začetnike, prodam. •061/823-079
17397
STORITVE
. FIESTA CLX od 17500 DEM -: ESC0RT CLX od 23200 DEM j 1 M0N0E0 CLX od 29900 DEM ,
1 cbie to ehj mismem
INF. VRBA d.o.o., Kranj-tel. 064/218-454 1
IZOLIRAM cevi centralne kurjave in vodovoda z stekleno volno za zasebni in družbeni sektor. 0061/781-269
11664_
AVTODVIGALO za popravilo streh, barvanje opaža ter obžagovanje drevja vas čaka. 0 733-120 15590
POPRAVILO in MONTAŽA rolet in žaluzlj. 0 061/376-783_15700
Kovinjske ZAŠČITNE MREŽE za kletna okna vam izdelamo po naročilu. 0 82-104_16402
BOMBAŽNE MAJICE več vrst, bombažne TRENIRKE, cene ugodne. 0 241-038 16862
Zidarska FASADERSKA DELA in adaptacije, renoviranje starih objektov. 0 41-494 16692
Izdelujemo SNEGOLOMILCE, plačilo možno na 3 čeke. 0 324-468
17080_
ŽAGAM DRVA na območju občine Kranj in Tržič. 0 57-214 17061
Izdelava, postavitev, Pergol-brajd, BALKONSKIH OGRAJ, Kovina-las 0 57-214 17062
SATELITSKE ANTENE, vrhunske nemške, 120 kanalov, z garancijo, cena 470 DEM. 0 310-223 17079
Kvalitetno izdelujemo CINKANE SMETNJAKE in ŽEBLJE, različnih dolžin. Prebačevo 32/A. 0 326-426, popoldan. 17096
IZOLIRAM CEVI, centralnih kurjav, z aluminijasto pločevino, cena ugodna. 0 329-374 17110
Prevozi tovora po Sloveniji in tujini s kombijem. 0215-211 17164
SMETNJAKE iz pocinkane pločevine izdelujem in ugodno prodajam. 0324-457 17172
VLEČNE KLJUKE, snemljive - izdelam, montiram ali predelam. 0633 506, popoldan 17193
Izvajamo SERVISIRANJE grelnikov vode! 0061/52-224 ali 064/46-509. K.G.I.. d.o.o., Ljubljana 17274
Opravljam storitve z nakladalcem. Pesjak Martin. Vošče 4, Radovljica, 0713-253 17322
Pleskanje stanovanj, hitro in poceni. 0217-625_17337
PEDIKURO na vašem domu kvalitetno opravim. 0633-452, popoldan
VODOVODNI INSTALATER - Montaža ali popravila! Pismeno ali osebno do 9. ure zjutraj. Dobravec Janez, Titova 22, 3. nadstr. . 64270 JESENICE_17406
Satelitske antene AMSTRAD. Cene z montažo 36500,00 SIT. ORBITER, 0217-759, od 12.do 16. ure 17443
RTV SERVIS trgovina GORENJE, SAMSUNG, SHARP! Kranj, Oprešni-kova 82, Radovljca, Cankarjeva 27, 0217-759 17446
CANARY - VAŠA KOZMETIČNA NEGA! Nazorjeva 2, Kranj. 0214-
341 17447
Beljenje, premaz fabjona, žlebov, obrob in oken! 046-273 17497
STANOVANJA
Sobo in kuhinjo oddam v Kranju . 0217-853, od 16. do 18. ure 14354
STANOVANJE. 3-sobno, CK, telefon, CATV, zamenjam za manjše z vašim doplačilom, šifra: SEVERNI DEL KRANJA_15959
V Frankovem nas. 43, prodam ENOSOBNO STANOVANJE. Cena po dogovoru. Ogled v dopoldanskem času. 0633-106 16619
V bližini Kranja, prodam, starejšo HIŠO, z nadomestno gradnjo ali zamenjam za stanovanje. 0 631-
259 ^7092
J in J SERVIS vam nudi popravila TV, VIDEO, HI-FI naprav vseh proizvajalcev. Smiedniška 80, Kranj, del. čas: 9. do 17. ure. 0 329-886 10122
S Ar VRHOVNIK
SK LOK A. OODESlč" 125
TEL: 064 633-425
Radovljica! Prodam enosobno stanovanje, 37 kvadratnih metrov, pritličje, brez CK, ohranjeno. 0 714-682 in 736-489 in 81-075 17147
Oddam GARSONJERO vseljivo 1.8.1993. 0328-547 uug
V Radovljici prodamo ali zamenjamo manjše 2-sbono komfortno STANOVANJE 56 kvad.m. 0061/327-464
171M
Prodam GARSONJERO v Kranju, CK, CATV, telefon. 0218-504 ali 218-721_17204
Zamenjam GARSONJERO Zlato polje za Planino. 0215-344 17253
Stanovanjsko PRAVICO, za garsonjero ali enosobno stanovanje, kupin. 0 326-852_17267
Odlično ohranjeno enosobno LASTNIŠKO STANOVANJE, 50 kvadratnih metrov, na Planini, prodam. 0 326-
756 17271
V Kranju prodam enosobno STANOVANJE s kabinetom, 45 kvad.m, cena po dogovoru. 0218-458 17261
Kranj - Planina II.; ENOSOBNO STANOVANJE, 50 kvadratnih metrov, s telefonom, CK, SATV, ugodno prodam. 0 633-896 17349
NAJAMEM trisobno stanovanje ali manjšo hišo, na območju Medvode -Škofja Loka - Kranj, šifra: AVGU.ST
17354
Dvosobno STANOVANJE v Kranju na Zlatem polju prodam. Cena 900 DEM/km. 0213-930 po 15. uri ali na naslov Sobot, Levstikova 1, Kranj
1737«
Takoj ugodno prodamo 1-sobno STANOVANJE v40 kvad.m v alpskih blokih v Lescah. 0214-674 in 218-
693 17414
Takoj prodamo ali zamenjamo za manjše 2-sobno konfortno novejše STANOVANJE 56 kvad.m v Radovljici. 0064/327-464 17415
V Kranju takoj prodamo komfortna stanovanja: na Planini garsonjero 30 k.m., 1-sobno 42 in 44 k.m., 2-sobna 58, 63 in 65 k.m., lepo 2,5 sobno 72 in 82 k.m., 3-sobno atrijsko 100 k.m., v Soriijevem naselju in Vodovodnem stolpu: garsonjero 30 k.m., 2-sobno 52 in 56 k.m., 2,5-sobno 68 k.m. ter 3-sobno nekonfortno 72 k.m. V centru Kranja 1-sobno 48 k.m., v Tržiču Bistrica 3-sobno 75 k.m., v Preddvoru v hiši 73 in 80 k.m. In druga. APRON NEPREMIČNINE, 0214-674,218-693 1741«
STANOVANJE 64 k.m. v Zireh prodam po 350 DEM/k.m. in prodam OKNO 180x140. 081-494, dopoldan aH 0222-241, int. 237
17471
Nudim stanovanje UPOKOJENKI za skupno gospodinjstvo in pomoč. 0 682-615 17516
VARSTVO
CITROEN avtoodpad, rabljeni rezervni deli in odkup vozil Citroen za avtoodpad. 0 692-194 16I62
Kardansko gred FORD ESCORT, letnik 1971 in nekaj delov, prodam.
0310-001 17155
Malo rabljena kolesa za KATRCO komplet po 5.000 SIT, prodam.
0310-001 17156
PRTLJAŽNIK za avto prodam. 084-
535 17206
Nov avtomobilski ALARMNI SISTEM, ameriške izdelave Avdio vox, cena 180 DEM, prodam. 070-492
17306_
SpreDnji levi BLATNIK, nov, za GOLF stari tip, prodam. Pobežin Tone, Loka 106, Tržič_17376
Prodam razne rezervne dele za Zastavo OM 635. 0215-897 17435
VARUJEM otroke na vašem ali mojem domu. 0 215-701 15974
Enoletna Maja potrebuje dopoldansko varstvo. Je dobrovoljna in rada
Spi. 0215-004 17327
VOZILA DELI
REZERVNE DELE, dodatno OPREMO za Škode; rabljene DELE za Zastavo, 126 P, prodam. 0 715-601 - Bojan 15667
«8 SAMSUNG
IPOSEBNA POLETNA PONUDBA TV37cm 33.520 SIT
TV51cmTTX 43.100SIT TV63cmTTX 64.980 SIT
TV37cmTTX 36.940 SIT
TV55cmTTX 49.930 SIT
TV 72 cm 7TX stereo 96.590 SIT VIDEOREKORDERJIod 39.670 SIT HIFI STOLPI od        41.730 SIT
ITV-HIFI-VIDEO CENTER I REVOK
C.Talcev 3 Kranj Tel.: 212-367 od 9. do 12. in od 15. do 19. ure
VOZILA
AKUMULATORJE vseh vrst Vesna in Topla z 2-letno garancijo od 3.250 SIT naprej, plačilo s čekom 30 dni, najceneje na Gorenjskem nudi Agroizbira čirče. 0 064/324-802
TOVORNI AVTO 1217, letnik 1979, prodam ali zamenjam za osebni avto. Škofja Loka. 0 621-414 16667
126 P, letnik 1987, registrirano do 21 94, cena 2000 DEM, prodam. 0 50-023, popoldan. 16971
R 4 GTL, letnik 1988, registriran do julija 1994, 4200 DEM, prodam. 0738-804 17151
Star CITROEN GS v voznem stanju, ugodno prodam. 0061/267-285
Z 750, letnik 1980, prodam. 628
r214-
17157
LADO SAMARO, letnik 1987, prodam. 0214-628 17156
GOLF D, letnik 1990, metalik, prevoženih 36000 km, prodam.
0211-951 17166
AUDI 80 L, letnik 1975, po delih, prodam. Lužnik, Breg 43, Žirovnica
17170_
R 4, letnik 1981, prodam za 1300 DEM. 041-332_ime
Odkup, prodaja in pepis vozil. 0323-171 int. 12 in 331-061 171»
JUGO 45, letnik 1989. registrian 8/ 94, prodam. 049-214 17182
GOLF JXD, letnik 1986, prodam. Mlakar Franc, Jermanka 4, Bled,
077- 139 17186
Prodam PEJČKA, registriran do konca leta 1993. Cena simbolična.
078- 342 17187
R 4 GTL, letnik 1984, 70.000 km, prodam. 0326-831_17191
JUGO KORAL 45, letnik 1989, prodam. 0215-127 1719B
Z 101. letnik 1989, cena 4000 DEM. prevoženih 44.000 km, reg. do 3/94., prodam. Leršin Antonija, Jezerska 2, Kranj 17201
ŠKODO 120 L. celo ali po delih, prodam. 0328-613 17203
CITROEN GA. letnik 1982, reg. za celo leto prodam in prodam R 30 za rezervne dele. Todorovič Mitar, Izletniška 22, Bled Ribno 17213
ŠKODO 120 L, letnik 1983,cena po dogovoru. 077-981 17218
ZASTAVO 750 prodam.
17219
r326-589
R&U d.0.0, Cankarjev trg 6,64220 Škofja Loka Tel.: 0641623-303
UGODNO Palični mešalniki BRAUN Silk epil BRAUN Rezervni deli vseh vrst ter servis
S tem kuponom vam ob nakupu poklonimo 2 VIDEO KASETI
1
R 5, star leto in pol ugodno prodam. Sekne, Mrakova 2, 0215-823 17222
Z 850, letnik 1984, reg. do junija 1994, prodam, visoko 14 A 17229
R 4, letnik 1987. prodam. 0241-801
17227_
GOLFA JGL 1300, letnik 1981. športno opremljen (spojlerji, maska, športni volan, sončna streha), prodam. 0064/328-066 1722B
GOLF diesel, I. 1987, GOLF bencin 1600, letnik 1987 in Z 101, letnik 1983, prodamo. Vse informacije 0325-981 17229
GOLF, letnik 84/12, bele barve, prodam. 0421-212, Sp.Brnik 43
17231
VW BUGGY, ter atraktivno športno MATRO SIMCO BAGHERO prodam. 0738-205 17235
JUGO 45, letnik 1981, prevoženih 73000 km, dobro ohranjen, prodam.
083-116 17236
LADO 1300, letnik 1984, prodam. Čeme, Blejska Dobrava 108 172«
VVARTBURG limuzino, letnik 1982, dobro ohranjen, pravkar registriran, prodam. 0327-312 17254
126 P, letnik 1985, ugodno prodam. Fajfar, Sp. Brnik 36 A 172«
VVOLKSVAGEN - Hrošč, starejši letnik, cena po dogovoru, prodam. 0 632-245 17269
ZASTAVO 101, letnik 1990, rdeče barve, dobro ohranjen, prodam Studen, Tenetiše 3/A, Golnik. 17270
VVOLKSVAGEN PASSAT CL, letnik
1990, prodam. 0 881-478 17273
Odkup in prodaja rabljenih vozil, prenos lastništva. 0215-545 17279
R 5, rdeče barve, 3 vrata, letnik
1991, registriran do 6/94, prodam. 0312-494 17277
OPEL KADET 1,3 GLS, 75 kon.sil, 5 brzin, letnik 1984, reg. do aprila 1994, prodam. Vodnik, Brode 18, Škofja Loka 17292
FIAT 131, letnik 1982, dobro ohranjen, prodam. Cena po dogovoru.
0218-330 17283
GOLF JXD, letnik 1989, lepo ohranjen prodam za 13200 DEM.
064-103 17284
126 P, letnik 1980, prodam za 550 DEM. Korošec, c. Kokrškega odr. 42, Kranj 17286
YUGO 45 KORAL, registriran do 4/ 94, prevoženih 43.000 km, prodam. Blejska Dobrava 88/A 0 85-045
17287
TAM 75 T 5, dim. tovornega prostora 190x190x390, prodam. 0401-260
17295
AUDI 100, obnovljen ter ALFO SUD, prodam. 0217-341 17297
OPEL KADETT KARAVAN, letnik 1979, prodam. 045-055 17308
ŠKODO FAVORIT 136 L, sivo zelene barve, letnik 91/9. 28000 km, prodam. Piškur Karel, Zlato polje 3D, Kranj 17310
JUGO 65 GVX, letnik marec 1989. prodam. Lahovče 46, 0421-753
17312
JUGO 45 prodam po delih. 058-
071 17318
GOLF, letnik 1981 in BMW 316, letnik 1987, prodam. 0712-355i73i9
JUGO 60. letnik 12/89. dobro ohranjen, prodam. 045-303 17323
BMW 318 I. letnik 1991 z dodatno opremo, prodam. 0323-083 17325
UNO 45, letnik 1988. prodam. 0331-320 17333
JUGO 45. letnik 1987, prodam.
0331-320 17334
Poceni prodam JETTA, letnik 1981. Kurirska 24, Cerklje, 0422-327 17339
Karamboliran (nevozen) R 4 GTL, prodam. 0328-008, popoldan 17341
GTL KOMFORT. lepo ohranjen, letnik 12/82, ugodno prodam. 0 323-171 Int. 12_17342
ZASTAVO 128, letnik 1985. možnost oajeda po 14. uri, prodam. 0 43-416
AX CIMUS, letnik 88, cena 8200 DEM. prodam. 0312-255 17360
LADO KARAVAN, letnik 1987. prevoženih 38000 km prodam. 0736-
690 17361
Dobro ohranjenega GOLFA bencin, letnik 1989, cena 12500 DEM, pro-dam. 0312-255_vtsm
NISSAN SUNY 1.6 SLX, letnik 1987, prodam. 057-002 17355
ŠKODO 120 L, letnik 1988, reg. do maja 94, prodam. 081-053 17366
LADO 1600, letnik 1979, ugodno prodam. 0323-377 17378
GOLF JL, letnik 1980, prevoženih 122000 km, cena 2800 DEM, prodam. 065-008 17382
R 4, letnik 1986, garažiran, prodam.
0712-115 17383
R 5, letnik 1990, cena 9000 DEM prodam. 0311-035 17366
LADO 1200 S ugodno prodam za 700 DEM. 0632-500_17369
KIPER PRIKOLICO 3.8 tone prodam. 0696-060 17390
JUGO 55 SKALA, letnik 1989. prodam. 066-793 17392
Zastavo 750, letnik 1980, reg. do julija 94, prodam. 0736-256 17393
GOLFA prodam ali zamenjam za Z 101. 067-324, po 14. uri 17395
FIČOTA, letnik 1984, registriran celo ieto, prodam. Šučur Tomislav, Groh. nas. 5, Šk. Loka mne
Z 101, letnik 1986, prodam. 0323-
851 17400
OPEL KADETT 1,6 D, letnik 1983, prodam. Nartnikova 2, Kranj Labore
R 4, letnik 5/1986, reg. do 5/94, prodam. 065-817 17403
Dobro ohranjenega HROŠČA, reg. do 2/94, prodam. Ravne 17 a, Tržič
17404
R 18 TU, letnik 1987, bele barve, 21000 km, dobro ohranjen, prodam. 0065/86-314 17407
R 4 TL, letnik 1984, prodam za 2000 DEM. 0215-710_mio
Ugodno prodam JUGO 55, letnik 1985, cena 2000 DEM. 046-075, od 16. do 21. ure 17411
LADA SAMARA, letnik 1990, 5 v. 5 p. prvi lastnik, ugodno prodam. 0323-171. Int. 12_17417
JUGO CORAL 45, letnik 1988, reg. do 10/93, prodam za 3000 DEM. 082-831 17418
Prodam ALFO SUD, I. 1977, odlično ohranjeno, cena 2600 DEM in Z 750, I. 82, cena 850 DEM. 0310-537
17421
ZASTAVO 101 super, letnik 1978, prodam. Mlaka, Mlaška c. 34, Kranj
TOYOTO COROLO in Z 101 ugodno prodam. Oba zelo dobro ohranjena, registrirana, cena ugodna. Borojevič, Kovorska 21, Tržič 17424
Dobro ohranjen OPEL KADETT C 1000, prodam. 0242-758 17426
Z 128. letnik 1987, prvi lastnik, garažiran, odlično ohranjen, 42000 km, ugodno prodam. 0801-273
17427
Prodam ali zamenjam PASSAT 1,6/ 90 in R 9/85 deisel, registrirana do 94. 0215-545_17433
Prodam ali menjam tovornjak OM 635 za osebno vozilo. 0215-897
17436
JUGO 45, letnik 1986, reg. do 11/93, prodam. 0325-862_ 17442
Z 101 GTL 55. letnik 1987, 50.000 km, prodam. 041-634 17446
GOLF JX, 1/90, rdeče barve, prodam. Golniška c. 109, 0216-078
17449
R 5 CAMPUS. I. 6/91. črne barve, temna stekla, 5 vrat, redno servisiran, prodam. Polica 19, Naklo 17451
Prodam JUGO 45 A letnik 1987, reg. za eno leto. Cena po dogovoru. 0725-185 17453
LADO SAMARO 1500/3v, letnik 2/' 93, prodam. Ogled Jamnik, Kopališka 42A Sk.Loka 17454
126 P, letnik 1987, cena 2100 DEM, reg^do 10/93, prodam. 051-938
GOLF, letnik 1979, črn, športnega videza, registriran celo leto, prodam.
0 70-086_17456
JUGO 45, registriran-ohranjen, cena 1600 DEM (zadnja)., prodam. 059-
109 17457
R 19 GTS SHAMADE, prva reg. 1/91, metal grafitne barve, tonirana stekla, dobro ohranjen, prodam. 0242-475
17459
Z 101, letnik 1987, prodam. 742
t621-
126 P, letnik 1985, dobro ohranjen, prodam. 0801-565 17452
GOLF, letnik 1982, rumene barve, prodam. 0211-884 17464
Prodajamo vozila RENAULT In SEAD. Na zalogi CLIO 1,2. Za ostale kratki dobavni roki. TEHNOCAR. d.o.o., Tavčarjeva 17, Šk. Loka, 0632-840 17465
ALFA SPRINT in JUGO 45 A ter šivalni STROJ, prodam. Cena po dogovoru. 0620-711 17455
OPEL ASTRA 1,6 I GT, letnik 1993, prodam. 076-331 17459
ZASTAVA 101, letnik 1988, prodam. 0632-145__17473
Z 101, letnik 1987, prodam. 0242-
833 17476
Z 101, letnik 1984, cena 1700 DEM, prodam. 052-123 17477
Z 101, letnik 1987, prodam. 0325-
165 17464
Z 128, letnik 1987/88, prodam. Cena 3500 DEM. 0325-693_17487
JUGO 45 CORAL, letnik 1990, prodam. 046-635 17*88
Prodam Jugo 45, letnik 88. dobro ohranjen. Tel. 327-327 po 17. uri.
R 4 GTL, letnik 1984, prodam. 076-067, popoldan 212-310 17489
VVALDHAUSER
Borovlje, tel. 9943-4227-3227
* VAS NAJBLIŽJI FORD
* NOVI IN RABLJENI DELI
*****
TUDI SUBARU ZASTOPNIK
Prodam Z 101 konfort, letnik 1982, registriran do 2/94. Dedič, Zoisova 14, Kranj 17491
126 P, letnik 1987, registriran do 4/ 94, zelo dobro ohranjen, prevoženih 45.000 km, cena po dogovoru, prodam. 0 422-158 17499
R 5 CAMPUS nov prodam. 065-
038 17900
YUGO 45 A, rdeče barve, solidno obnovljen, registriran do 12/93, cena po^dogovoru, prodam. 0 622-702
GOLF, letnik 1977, bencinar, ohranjen, prodam. 0 633-373 17514
ZAPOSLITVE
Delo dobi pošten in sposoben AKVIZITER za prodajo otroške in ženske konfekcije. 0061/267-285
17159_'_
Zaposlimo pripravnika elektro stroke. Pismene prošnje pošljite na LE TEHNIKA Hrastje 75, Kranj 17165
Iščemo fizioterapevta ali terapevtko. Pri iskanju stanovanja vam bomo pomagali. Kuzeentruem Thermal, Villach, gospa Lepuschitz, 0994342423001280 17177
Nova PIZZERIJA - SLAŠČIČARNA v Tržiču zaposli natakarja, natakarico s prakso. 0422-185 ali 422-183 trm
študentka išče delo med počitnicami. Tudi instruira matematiko in angleščino. 0622-532 17183
Zaposlimo FRIZERKO iz okolice Bleda ali Radovljice. 078-342 171M
Zaposlimo več trgovskih potnikov za področje Slovenije. Pogoji: volja do dela, lasten osebni avto. Pismene ponudbe SCORPIO, Olševek 30 a, Preddvor 17199
Iščem pomoč v gospodinjstvu (popravljanje in likanje), cena po dogovoru. 0329-774, zvečer 17206
Takoj zaposlim mlajšo gospodinjsko pomočnico za pogodbeno delo v kuhinji. 045-398, 45-316 17223
Mlajša upokojena uslužbenka išče primerno zaposlitev. Redno aH občasno. 0218-508 17290
Honorarno ali pogodbeno zaposlim dva zidarja in dva gradbena delavca. 0733-023, zvečer, občina Radovljica 17299
Zaposlimo natakarico za strežbo v kava baru. 0211-188 17299
Trgovko, trgovca z Bleda za prodajo
igrač v TC BLED, redno ali honorarno zaposlim. OD stimulativen. 076-591
Za manjša zidarska dela iščemo zidarja. 070-728_17331
Iščem fanta za delo v avtopralnici na Visokem 103 c_17335
REDNO ZAPOSLIM, kvalificiranega KUHARJA pripravnika in NATA-KARJA. 0 49-068_17344
Redno zaposlim, kvalificiranega MIZARJA, v Zalogu pri Cerkljah. 0
41-695_17352
Perspektiven NARODNOZABAVNI ANSAMBEL išče VOKALISTA - BAS-KITARISTA. 0 403-873_173»
Mlajša upokojenka kranjčanka išče pogodbeno zaposlitev (administracija, blagajna, trgovina, turizem...). 0326-270 17420
Iščem 2 natakarja ali natakarici za Istro. Plača po dogovoru. 0325-291
17440
Zaposlim dekle za delo v kava baru.
047-803 17474
Čakate na pravo priložnost? Iščete privlačen zaslužek? če ste univerzalni in ambiciozni nas pokličite po 0217-854 (od 7. do 14. ure) 17492
Kvalificirano KUHARICO zaposlim.
0242-100 17499
ŽIVALI
ODOJKE za zakol In PRAŠIČE za rejo, prodam. 0 733-232 15534
Črne PRINAŠALCE - Fiat Coated, RETRIEVER z rodovnikom, prodam. 0 242-242 17065
Težke PIŠČANCE za dopitanje, razne starosti, prodam. Drinovec Marjan, Strahinj 38, Naklo. 17070
GRAHASTE JARKICE, prodam. Grilc, Partizanska pot 15, Kokrica. 0 214-855_17093
Štiri leta staro KOBILO, z žrebičkom, prodam. 0 061/783-241 17122
črne PRINAŠALCE z rodovniki, prodam. 0242-242 17137
Dva BIKCA mešanca, stara od 10 dni do enega meseca, prodam. 0421-163_1716O
TELIČKO simewntalko, staro 12 dni, prodam. Zg. Bitnje 23 mei
TELIČKO simentalko, staro 4 mesece, prodam 065-342, zvečer
17162
TELIČKO 100 kg, prodam. 0422-
171 17189
KRAVO simentalko brejo 9 mesecev ali telico prodam. Zg. Brnik 16 17189
Auto - Krainf
CELOVEC, ROSENTALERSTRASSEn tel.:9943-463-21415     J y
VOZILA*NAD.DELI*SERVj %o
GOVORIMO SLOVENSljj
12 dni staro TELIČKO prodam. $ 4, Visoko___l *)*
s
ZAJCE za zakol prodam 823-836
TELICO simentalko, staro eno K* ^ OBRAČALNIK za traktor T.V., F
dam. 046-255 J £n
Mladiče nemške DOGE zlaj ft>;
mene, prodam. Gorice 11, G"* "J**
046-047 I rt
DALMATINCE rodovniške, st"! tednov, prodam. 051-262 ^J,
3 mesece stare PSE OVČAJj ^ prodam. 0403-112 Jt;
8 tednov stare PUJSKE, pr°* TE
*64-a°1_J Tj
Lahko KRAVO drugič telila, p«**. *x Zalo kar, Podhom 11, Zg.GorjeJ; 4?
PIŠČANCE, težke 2,50 kg za ^ F prodam. 0733-879 JJ "<X
BIKA za nadaljno rejo, pi 057-457, opoldan_
120 kg težkega TELETA in r*^ DRVA, prodam. 064-337 j|
BIKCA simentalca, starega 5 ta^t prodam. 0876-092___I
BIKCA in TELIČKO za nadaljno <* prodam. 0631-537___I
KOZLA, starega dva meseca, K lam. Cena 100 DEM. Zg. Brnik"
dam
17261
KOZO mlekarico, prodam. Si 799_ jL
Dve PSIČKI podarim dobrim Hu^ stari 7 tednov. 0215-247 J
Enoletne KOKOŠI za zakol, pr°^ Ukozar Jože, Voklo 45, Šenčur,. 49-323___I
Prodam PSIČKO in PSA meW stara 9 tednov. Cena 6000 ' 0310-058___I
BIKCA 180 kg, TELICO fei Simentalko, prodam. 0 632-60"
173M ^/
PRAŠIČKE stare 9 tednov, Balantič, Glinje 7, Cerklje, 042'
17296
Dobrim ljudem oddamo m'fjj MUCKE, vajene čistoče. 073*^
2122_1____M
čistokrvne črne PUDUE, tednov, brez rodovnika, P1*^ 0312-327 J>
črno belega BIKCA starega 1° L, prodam. 052-116 J>
i {
TELETA SIMENTALCA, stareflfj tednov in IZRUVAČ KROMPIR vreteno, konjski, prodam. 0 'j 017____>
KRAVO, drugič brejo, profil Tenetiše 30, Golnik._
PRAŠIČE od 20-70 kg prod*J 049-085, Letališka 7, Voglje
TELIČKO, staro 8 tednov, prod/ 064-205___2>
BIKCA simentalca, starega 6 te<K prodam. 051-287___p
ODOJKE in večje PRAŠIČE za jj prodam. Možna dostava. 071*"' 17364_"____s
120 kg TELIČKO simentalko Pl dam. 0738-804___JJ5
BIKA in KRAVO za zakol, prod*} 0061/824-184 l>
— j)
KRAVO In TELETA simentalca., zakol ali rejo prodam. Vodice, 0%j 823-079____^
TELICO simentalko staro eno prodam. 058-389___j>
MUCKE perzijke in domačij MUCA vas čakajo na 049-538J^/
PUJSKE za odojke prodam. RoZ«i Franc, Križnarejva 2, Stražišče^/
Prodam ODOJKE ugodno, ff4?! 165 17
TELEFON
TRGOVINA - SERVI-
telefaksi - iieni in brenicni telelo"', tajnice - centrale - zaščite - telefon*' ključavnice - kretnice ■ kabli - vtiMc vtičnice
Itekra^anoii^an
prodaja na drobno in debelo • rabati
montaža na terenu, svetovanje, rancija, atesti, konkurenčne cene
LJUBLJANA. BRILE JEVA 1 tel./lax: 573-209 KRANJ LJUBLJANSKA 1< tel./fax: 222-150
23. julija 1993
OGLASI, OBVESTILA
23.STRAN • GORENJSKI GLAS ,
•SlU^ ^entalca 250 kg prodam.
^g^621-011_ 17437
JJ£A simentalca, starega 5 tednov, EZg*™- »403-194 1743»
KRAVO v 9 mesecu, drugo VrhA. 2bro rnlekarlco, prodam. JJovnlk, Tunjice 32. kamnik, *ggV832-941 174M
'T«?100 350 kg, prodam. »57-417
oJJJ^fO v 9 mesecu brejosti, ki bo 1< Dtnj     a> Prodam. Podbrezje
^J^P1!6 17475
J^JERKO, staro 2 meseca oddam u^oaam TELICO 180 kg. »64-207
^J**5 teličko, 250 kg in cisterno »24?°       2200 litr8ko' Prodam-
««^J~fl29__ 17481
tjjovnega KONJA, TELIČKO simen-Zt Pteme ati zakol, prodam.
17400
IZ NASLEDNJE ŠTEVILKE
BIKCA simentalca, starega do enega tedna, kupim. ^ 66-725
Iščem MESARJA 213-441
sekača. »
JUGO 45. letnik 1989. ugodno prodam. » 49-442
R 4 GTL, metalne barve, star 3 leta, prodam. Janko, A. Vaukna 35, Cerklje, ■» 422-350
Honorarno zaposlim NATAKARICO za strežbo v Kava baru. ^ 47-803
%4S?ece stare KUNCE, prodam.
-«^~532 17486
l§5v«,100 k9 težkega prodam in 200 kg. »65-458 17464
rtSj^KE OVČARJE, čistokrvne, z 482-0241' ceP|'eni' Prodam. »
--»^r4 _ 17608
MUCKE, mladiče z /^""Kom, prodam. » 421-017
Prodajalna
ČRNA DAMA
na Mohorjevem klancu
vam nudi črnino In talno dodatke, takojšnji popravili oblačil, konfekcijo In pletenino v čmo-bellh tonih, nogavice...
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega
FRANCIJA RUSA
ost 'f.'crei1? zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in vsem zad "m' ki so ga pospremili in darovali cvetje za njegovo J° pot. Posebej se zahvaljujemo g. župniku in pevcem. Še enkrat iskrena hvala vsem skupaj.
VSI NJEGOVI
Na K-2 je ugasnilo življenje našemu sodelavcu, alpinistu
BOŠTJANU KEKCU
Žalna seja bo v ponedeljek, 26. julija 1993, ob 17. uri vojašnici Bohinjska Bela.
Kabinet MORS Ljubljana, RŠTO Ljubljana, PŠTO Kranj, Bojna enota Bohinjska Bela
Umrla je
MERI KORDEŽ
žalujoči: sestra Mihaela z družino
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moje drage mame
MARIJE DAGARIN
roj. Hafner iz Puštala
2n&nceen° .zanvalJuJcmo sorodnikom, sosedom, prijateljem in porno^D k' ste moJi mami pomagali, obiskovali in ji nudili tu 2n £osebna zahvala bolnišnici Golnik, Onkološkemu inštitu-za' Vs ^k°fja Loka in 8e posebej njeni zdravnici dr. Novak-Medic kanonil sko P°moc v času nJene bolezni. Zahvala pevcem, Vsem vV 8- Golobu za poslovilne besede in lepo opravljeni obred. • « ste mojo mamo spremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in sveče iskrena hvala.
Njena hčerka
SPOROČILO O SMRTI
• «etu starosti je zaspala naša dobra, zlata mami, babica, prababica, sestra in teta
ANTONIJA NOVAK
roj. Kette
Pokopali smo jo v družinskem krogu v Kranju. VSI NJENI Kranj, Ljubljana, Kamnik, Zadar
V SPOMIN
Sedem let bo minilo, odkar nas je zapustil moj sin, najin brat in naš stric
BORIS KALAN
Vsem, ki se ga spominjate, hvala.
Mama Katarina, sestra Anka, brat Milan in nečaki Gašper, Renato, Miran
V SPOMIN
Vse odhaja kakor tiha reka, le spomini zvesto spremljajo človeka. Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar veie nas, so vezi močnejše -brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas.
26. julija mineva dve leti od smrti moje nenadomestljive mami
ANGELCE JARC
Spomin na tebe ostaja svež in boleč.
Tvoja hčerka Tatjana Naklo, 26. julija
ZAHVALA
V 62. letu starosti nas je zapustil dragi brat in stric
CIRIL REZAR
Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče, ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo Domu upokojencev Kranj, gospodu župniku, pogrebniku Jeriču, pevcem Zupan, Mitju in praporščakom. Vsem še enkrat iskrena hvala.
VSI NJEGOVI
Ko je srca bolečina prevelika, se tudi solza posuši, le duša nemo vpije, zakaj več tebe ni. narodna
V SPOMIN
DARJU DIMNIKU
27. julija mineva žalostno 6. leto, ko je mnogo prezgodaj prenehalo biti srce našega dragega sina in očka. Vsem, ki se ga spominjate, mu prižigate sveče, postojite ob njegovem grobu - iskrena hvala!
Pogrešamo te vsi tvoji
Kranj, julij 1993
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, deda, brata in strica
URBANA MESCA
Izrekamo iskreno zahvalo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam izrazili sožalje, darovali cvetje in ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi osebju Bolnišnice Golnik za večkratno zdravljenje. Posebna zahvala gre gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke, praporščakoma Čebelarske družine in Obrtnega združenja Škofja Loka in govorniku Čebelarske družine Škofja Loka. Vsem Še enkrat iskrena hvala.
vsi Njegovi
Rovt, Ljubljana, Zg. Luša, Miinchen, Železniki, Zavrh, Lenart, 19. julija 1993
Sporočamo žalostno vest, da je umrla
AMALIJA KRALJ
iz Tržiča, Deteljica 11 upokojenka Tovarne obutve Peko Tržič
Pogreb pokojnice je bil v ožjem družinskem krogu. TOVARNA OBUTVE PEKO TRŽIČ
ZAHVALA
Niti zbogom nisi rekla, niti roke nam podala, a v srcih boš ostala!
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice
MARIJE JEREB
iz Stražišča pri Kranju
se zahvaljujemo vsem, ki so nam izrazili sožalje, darovali cvetje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvala dr. Jerajevi in patronažni sestri Francki za obisk na domu. Iskrena hvala sosedom, pevcem in g. župniku.
Žalujoči: hčerka Ljuba z možem, vnukinji Nuška in Mirja z družinama in ostalo sorodstvo
Stražišče, So vodenj, Cerkno, 1993
ZAHVALA
V 82. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, babica, prababica, sestra in teta
FRANCKA BROLIH
p.d. KRIŽAJEVA mama
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje ter sveče, in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebej hvala g. dekanu SLABETU in g. ŠENKU za lepo opravljen pogrebni obred ter pevcem za zapete žalostinke. Vsem skupaj ter vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala, ker ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani.
VSI NJENI
Hotemaže, Olševek, Sebenje, Lichtenstein, 2. julija 1993
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega očeta
EDVINA RUTARJA
iz Stražišča pri Kranju
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena pisna in ustna sožalja, podarjeno cvetje in sveče, ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvala tudi sekciji gostincev Kranj, Obrtni zbornici Kranj, GD Stražišče, ZB Stražišče, športnemu in kegljaškemu društvu Sava, g. župniku za lep pogrebni obred, Matevžu Omanu za poslovilne besede in stražiškim pevcem za zapete žalostinke. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala.
Hčerka Maja v imenu vsega sorodstva Stražišče, 6. julija 1993
ZAHVALA
Ob smrti drage mame
MARIJE NAGODE
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sovaščanom, prijateljem in znancem ter sodelavcem iz tovarne Planika Kranj za vso pomoč, za izraze sožalja, podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Hvala zdravnicama dr. Alenki Pegam iz ZD Kranj ter dr. Stržinarjevi iz Ljubljane za njuno zdravljenje. Hvala tudi za nego in skrb osebju Doma Petra Uzarja Tržič kjer je pokojna nazadnje domovala. Hvala vsem, ki ste jo obiskovali. Zahvala tudi g. župniku in pevcem za pogrebni obred. Prav posebej pa se zahvaljujeva sosedama Mici in Zvonki ter sestrični Ivanki za njihovo nesebično pomoč v času njene bolezni. Še enkrat hvala vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči sin in hči
Orehek pri Kranju, 17. julija 1993
Rekreacijsko drsanje na Bledu
Bled, 23. julija - Športna dvorana na Bledu je prva v Sloveniji, kjer je te dni že mogoče drsati. Ledena ploskev je namenjena predvsem hokejistom in drsalcem, na svoj račun pa bodo prišli tudi rekreativci. Možnost drsanja bo julija in avgusta vsako nedeljo od 20.30 do 22. ure, prvič pa bo moč drsati že pojutrišnjem, v nedeljo, 25. julija. Podjetju turizem in rekreacija Bled, ki upravlja športno dvorano, je poleg usposobitve ledene ploskve sredi poletne vročine uspelo tudi to, da so cene rekreativnega drsanja ostale enake prejšnji sezoni (200,00 tolarjev za poldrugo uro rekreacije). • V. S.
Markacistom Planinskega društva Kranj je minulo nedeljo uspelo uresničiti lani zastavljeni projekt ureditve neposredne povezave Ko-krške Kočne z Jezersko Kočno. Ob prisotnosti predsednika države Milana Kučana in notranjega ministra Ivana Bizjaka so namreč na grebenu med Kočnama slovesno odprli urejeno planinsko pot, ki prejšnjo triurno turo skrajšuje na vsega 30 minut. Na Kokrško Kočno, ki se mogočno dviga iz doline Kokre nad gorsko kmetijo Suha-dolnik, vodi tri ure hoda dolga planinska pot, ki je bila nadelana prvič šele pred dobrimi 15 leti v okviru točkovne transverzale Planinskega društva Kranj, imenovane "Kranjski vrhovi". Rudi Lanz, načelnik markacistov PD Kranj, pa s svojo ekipo (na fotografiji) že zaključuje nov projekt: popolno obnovo poti v severni steni Križa -Koroške Rinke. Otvoritev člani PD Kranj predvidevajo prihodnjo soboto, 31. julija, ob 11. uri na Ledinah. Foto: F. Ekar
Drevi "Pod marelo"
Danes zvečer (petek) ob pol devetih bo na prireditvi Poletje v Kranju "Pod marelo" pri Delavskem domu nastopil Mid-night jazz quartet s programom itandard in latino jazza.
Mojstranški gasilci praznujejo
Ob 100-letnici gasilskega društva Mojstrana so pripravili vrsto prireditev. Danes, v petek, 23. julija, bo ob 17. uri vaja gasilske mladine, ob 19. uri svečana seja v osnovni šoli 16. december v Mojstrani. Jutri bo ob 16. uri sektorska vaja, ob 17. uri pa veselica s srečelovom in plesom, pojutrišnjem pa ob 14. uri parada, govori gostov in podelitev priznanj ter razvitje prapora, od 16. ure naprej pa veselica s plesom.
Jutri na Pokljuko
Radovljica, 23. julija - Jutri, v soboto, 24. julija, ob 14. uri se bodo z 8. spominskega pohoda na Triglav vrnili pohodniki, borci, aktivisti in mladi. Pred Šport hotelom bodo v priložnostnem kulturnem programu bodo nastopili Partizanski pevski zbor, recitatorji in harmonikar. Pohod in zaključna slovesnost sta posvečeni 50-letnici ustanovitve 9. korpusa, 31. Triglavske divizije in 7. SNOUB France Prešeren, 50-letnici ustanovitve Slovenskega narodnega gledališča in 100-letnici planinske organizacije v Sloveniji. Sledil bo piknik z zabavo in plesom. Organizatorji vabijo na to množično tradicionalno prireditev na Pokljuki vse Slovenke in Slovence, ki znajo ceniti naš narodnoosvobodilni boj, svobodo in samostojnost naše mlade države. • dd
Slovensko avstrijski dobrodelni koncert
Groblje - V grobeljski cerkvici pri Domžalah, kjer se sicer že triindvajseto leto odvija mednarodni poletni festival komorne glasbe, bo v torek, 27. julija, ob 20. uri koncert, katerega dohodek je namenjen bosanskim beguncem. Generalno pokroviteljstvo koncerta, ki ga bodo 29. julija z enakim programom ponovili na festivalu Neuses Musikforum, ki te dni poteka v Viktrin-gu pri Celovcu, je prevzelo avstrijsko veleposlaništvo v Sloveniji.
Pobudo za dobrodelni koncert, katerega čisti dohodek slovenskega dela bo namenjen organiziranju psihosocialne pomoči beguncem v slovenskih centrih, so dali glasbeni umetniki: pianista Vasilij Lobanov in Erwin Kropfitsch, violinist Wolfgang Sengtstschmid, violistka Diemut Poppen in violon-čelist Miloš Mlejnik. Oba glasbena festivala, koroški in domžalski, sta se pobudi umetnikov, ki se odrekajo honorarju, odzvala in pridobila za prireditev tudi vrsto sponzorjev. Kot je na tiskovni konferenci posebej omenila dr. Jutta Stefan-Bastl, avstrijska veleposlanica v Sloveniji, je prevzem pokroviteljstva nad dobrodelnim koncertom v Grobljah, vsekakor odraz želje, da se ljudem, pregnanim iz domovine, poleg moralne podpore omogoči tudi drugačna pomoč - ena takih je tudi zbiranje denarja z dobrodelnim koncertom. (K vsaki vstopnici, ki velja 3.000 tolarjev, sodi tudi potrdilo uporabno za davčne olajšave.)
Program koncerta v Grobljah, povsem enak se bo ponovil tudi na koncertu v Vetrinju pri Celovcu, obsega štiri dela, od katerih je dvoje napisal ruski skladatelj in pianist Vasilij Lobanov: Malo suito v starem stilu za violo solo in sonato za violinčeio in klavir št. 2, ki jo je umetnik napisal v spomin na tragične posledice potresa v Armeniji. V koncertni program sodijo še skladbe Zoltana Kodalvja duo za violino in violončelo, E. Ysayjevo sonato za violino solo op.27/3 "Balada" ter Franca Schuberta Sonata za klavir v d-duru, op.53. • Lea Mencinger
Živahne počitnice
Danes se v Gorenji vasi zaključuje "Poletna šola", ki sta jo za počitniško mladež pripravili Irma Čadež in Jana Roje. Včeraj se je počitniške šole s plesom, petjem, sestavljankami, pravljico in igrami v telovadnici udeležilo kar 52 šolarjev iz Gorenje vasi in okolice, ki bodo tudi nad današnjim pestrim programom nedvomno navdušeni - in si tudi za naslednji počitniški mesec zaželeli kaj podobnega.
Gašperji
na Pangerscici
Lovska družina Storžič organizira jutri (sobota, 24. julija) pravo lovsko veselico pred lovskim domom na Pangerščici pri Trsteniku. Poskrbljeno bo za lovske specialitete in "jager-ska" presenečenja za obiskovalce, ki jih bodo zabavali Gašperji s Kondijem.
"Pokošnica" v Novi Oselici
Pojutrišnjem, v nedeljo, 25. julija, popoldne, bo v Novi Oselici tradicionalna etnografska prireditev "Pokošnica" (praznik koscev in grabljic). Turistično društvo Sovodenj bo pripravilo prikaz starih običajev (ročna košnja in grabljenje, pletenje lanenih vrvi, vaško rajanje pod lipami, kmečka opravila ob svetlobi trsk). Pokošnica v Novi Oselici se bo začela ob 16. uri, z ansamblom Glas Slovenije, domačimi dobrotami in srečelovom pa bo trajala pozno v noč, ko bodo svetili s trskami.
RADIO <3AnJ
97.3 F jI
S kolesi na Bled
Lepo vreme v torek, 27. julija, bodo v kolesarski sekciji Društva upokojencev Kranj izkoristili za kolesarski izlet na Bled (če vreme ne bo primerno za kolesarjenje, bo tura izvedena 3. avgusta!). Start ob 8. uri izpred zgradbe DU Kranj na Tomšičevi 4.
Čipkarski praznik v Železnikih
Železniki, 23. julija - Z otroškim živ - žavom in večerom podoknic na Racovniku se bodo danes popoldne nadaljevale prireditve ob letošnjem, 31. čipkarskem prazniku v Železnikih. Jutri ob 16. uri bo pred plavžem tradicionalna nogometna tekma, med oženjenimi in samskimi, ob 19. uri pa bo osrednji dogodek odprtje razstave čipk v galeriji muzeja. Zvečer ob 20. uri bo veselica z ansamblom Nika Zlobka.
Bogat program se obiskovalcem Železnikov obeta tudi v nedeljo, ko si bodo lahko ves dan ogledovali razstavo čipk (od 9. do 18. ure), od 13. do 18. ure bo odprt muzej, od 13. ure naprej pa bo prikaz klekljanja v starem delu Železnikov. Ob 15. uri bo tekmovanje klekljane, popestreno s kulturnim programom in ob koncu tudi s podelitvijo nagrad in veselico. • V. S.
Ženski rally
Jutri, v soboto, 24. julija, bo v Kranjski Gori ženski turistični rally Kranjska Gora 93, združen s turističnim rallvjem Pokal open Kranjska Gora. 30 posadk - voznica in sopotnica -bo tekmovalo z osebnimi avtomobili in se potegovalo za veliko nagrado sezone.
Ženske bodo vozile po Kranjski Gori in do Martuljka in Mojstrane.
00 let ogledov
Vintgar ob častitljivem jubileju
V ponedeljek, 26. julija, se izteče nagradna igra Turističnega društva Gorje in Gorenjskega glasa (več o njej v Panorami); 31. julija bo pred vhodom v Vintgar in tudi v sami soteski kulturna prireditev, v kateri bosta sodelovala Godba na pihala Gorje in moški pevski zbor z Blejske Dobrave. Zaključek proslave bo v soteski na Žumrovih galerijah, ki bodo prihodnjo soboto zvečer razsvetljene z baklami.
Nekdanji gorjanski župan Jakob Zumer, po katerem se tudi imenuje najlepši del soteske Vintgar, in blejski fotograf in kartograf Bert Lergetporer, sta bila prva, ki sta poizkusila prodreti v do tedaj še neprehodno sotesko. To se je zgodilo februarja 1891, ko je bilo vodno stanje nizko, toda struga reke Radovne je zelo ozka, neprehodna in nevarna, tako da sta morala svoje prodiranje opustiti. Obogatena z nekaj fotografskimi posnetki čudovite, do tedaj še skrivnostne struge, sta spodbudila svoje prijatelje k delu za prehodnost soteske. Izvolili so odbor, ki naj bi skrbel za denarne prispevke, stavbno vodstvo pa je prevzel
Žumer. Dve leti kasneje je bila slavnostna otvoritev soteske (26. avgusta 1893). Sotesko so imenovali VINTGAR, odprl jo je župan Jakob Žumer.
Leta 1895 in leta 1926 sta po-vodnji porušili večino mostov in galerij ter poti v sotesko. Gradbena in popravljalna dela niso bila samo težka, pač pa tudi nevarna. V navpične stene je bilo treba vgraditi železne opornike za galerije, medtem ko se je pod graditelji penila deroča Radovna. Na mnogih delih ni bilo mogoče postaviti v vodo ogrodja, na katerem bi stal in delal kamnosek, zato so napravili visoko lestev, ki so jo preko reke postavili na skalo, kjer se jim je posrečilo na peči-
Za vzdrževanje in ohranjevanje soteske Vintgar. kije dolga 1600 m. še vedno skrbi TD Gorje, tako da lepi kotiček v neposredni okolici turističnega Bleda privablja ogleda željne turiste. Leta 1990 si je sotesko ogledalo 62.098 turistov. Naslednji leti sta bili po ogledih nekoliko skromnejši. Na število turistov je vplivala vojna. Leta 1991 je bilo zabeleženih 31.886 in leta 1992 29.172 obiskovalcev. Letošnja sezona obeta vsaj 50.000 obiskovalcev Vintgarja - če boste sodelovali v nagradni igri TD Gorje in Gorenjskega glasa (stran 13.). Vas morda čaka nagradna vstopnica za Vintgar!
no privezati vrv, za katero sef, privezal kamnosek, daje moj* izklesati stopinjo v skalo. *m tem je nihal med nebom in <*l ročo reko.
Po povodnji leta  1926 ^ zgradili ob slapu Šum kočic? kjer so začeli pobirati vstop1^ no za kritje stroškov. Ker t med drugo svetovno vojno tu"" j stični     promet    popolno^ 1 zamrl in tudi soteske ni nih^ ^ več vzdrževal, je soteska zop* l postala neprehodna. Po osV<1 I boditvi so ljubitelji naravnih 1 pot ustanovili TD Gorje, ki J{ > izvedlo prenovo in 6. oktob^ j 1946, ponovno otvoritev S0& i ske-     Tanja Markovič, 1 foto: Janez Pelko
Projekt Phare
Mnenja so različna
Projekt Phare že od samega začetka buri duhove v Sloveniji, še zlasti pa na Gorenjskem. Nekatere gorenjske župane je v preteklosti celo tako razburil, da so ministru Tajnikarju pisali protestno pismo.
Škofja Loka, 20. julija - Na
zadnji seji škofjeloške vlade so imeli na dnevnem redu tudi informacijo o poteku projekta Phare. Po nekaj minutah burne razprave so se izvršniki odločili, da točko prestavijo na drugo sejo vlade. Predvsem pa so poudarili, da zahtevajo konkretne rezultate projekta Phare za škofjeloško občino in celo Gorenjsko. Spraševali so se, kdo je zbiral občinske svetovalce projekta, kako lahko v programu Phare že določajo velikost objekta, v katerem naj bi bil informacijski center, zakaj je potrebno njegovo preimenovanje in ali to pomeni dvakratna sredstva za isti projekt. Največ pripomb pa so izrekli, ker naj bi se po njihovem mnenju projekt Phare, ki je bil v začetku načrtovan kot pilotni program za Gorenjsko, sedaj spremenil v vseslovenski program pomoči malemu gospodarstvu. Kot že rečeno, točko so prestavili z dnevnega reda, prihodnjič pa še lahko pričakujemo ostre polemike.
Istega dne je škofjeloško občino obiskal minister Tajnikar. Med drugimi je obiskal podjetje Tehtnica v Železnikih, pogovarjal pa se je tudi z direktorji škofjeloških podjetij in županom Hawlino. Za oceno obiska smo poprosili člana izvršnega sveta občine Škofja Loka, Toneta Jenka. Poudaril je, da je njegova   ocena popolnoma
osebna in ni uradno mnenje izvršnega sveta: "Z obiskom sem zelo zadovoljen, nekateri se seveda z menoj ne bi strinjali. Mislim, da zadeve okoli programa Phare gredo proti svojemu cilju, vendar pa bi morali sami bolj sodelovati. Kritike, da je premalo obojestranskega sodelovanja, so upravičene. Mogoče je za pomanjkanje informacij kriva tudi jezikovna pregrada, saj so vsi elaborati pripravljeni v angleščini. Delo
po mojem mnenju poteka str^ kovno in po pravilih pos'* spremembe začetnih projekte pa so razumljive, saj jih mora/ prilagoditi našim razmera"1^ ( Informativni sistem SPV rn lH* ^
formativni center, za kateri? , bomo kandidirali tudi v ^ Loki, bo stal okoli 4O0:^ DEM. To je informacijski s stem, ki je povezan z Evrop0'
Tehnična pomoč, informacij*''1 sistem', vse to Evropa p'3j. Morali bi konstruktivno sod'! lovati, ne pa samo postavlja. vprašanja in kritizirati, nareo' pa nismo nič. S takšnim \nf°(' macijskim sistemom lahko mo pridobimo, čeprav nekatc^ mislijo ravno nasprotno." * M.P.Polajnar
1 t M
Kranj, Ta teden je Gorenjsko obiskala že Četrta gener maturantov iz Buenos Airesa v okviru gibanja RAST XXII.. so otroci slovenskih izseljencev v Argentini, ki so zaključi petletno slovensko sobotno šolo. V Sloveniji so že od 15. julija J* Gorenjskem so si ogledali Kranjsko Goro, Planico, VrŠ*2 škofjeloški muzej in grad in se kopah v Puštalu. En dan so trn gostje v tovarni Sava m se pozabavali s folklorno skupino Sava-Kranju sta jih sprejela župan kranjske občine Vitomir Gros *
Rredsednik izvršnega sveta Peter Orehar. I. Zabret, foto: Janez Pelko