257. Številki
V l]uN]anl, v sredo 6. novembra 1901.
XI. leto.
ttfeji vsak "dan sveder, izimši nedelje tn£prmanlk*, ter velja po poeti prcjeman za mlio opisne dežele m vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za LJubljano s pošiljanjem na dom za vse leto
?4 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K, Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50?h, za en mesec 1 K 90 h. — 2a tuje detele toliko več, kolikor znaša'poštnina. — Na naročb« £rex Jistodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj se izvole frankovatl ^okopisifselne vračajo. - Uredništvo tn voravmittvo Je v Knaflovih ulicah št 5. in sicer uredništvo v 1. nadstr, upravništvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari
gretnlitva telefon it 34 Posame&ne številke po 10. n. Upraralfttra telelon it 85.
Poslanska zbornico.
X a D u n a j u , 5. nov.
Krizo v kabinetu in parlamentu samem so na dnevnem red ti in pod vplivom tega negotovega položaja stoji ves parlament. Poslanci ne posvečajo toliko pozornosti razpravam v zbornici, kakor dogodkom v odsekih in v okrilju kabineta.
Prejšnja leta je seja, ko je vlada predložila proračun, absorbirala vso pozornost parlamenta, danes pa so poslanci sprejeli predlogo finančnega ministra dr. Korvtovvskega z največji« ravnodušnost j o in ministrov govor, s katerim je pojasnjeval po-samne točke v proračunu, ni vzbudil skoro nobenega zanimanja.
V vspredju vseh dogodkov stoji še vedno kriza, ki že dlje časa nevarno izpodjeda obstanek Beckovega kabineta. V zadnjih dneh se je zdelo, da je ta kriz?! že izgubila svojo akntnosl in da se bo posrečilo jo odstraniti, ne da bi A" bistvu tangirala položaj kabineta, kamoli, da bi se v njo poleg Cehov zapletle še druge stranke. Splošno se je sodilo, da se bo rekonstrukcija kabineta izvršila povsem mirno v smislu sporazuma med češkimi strankami in med ministrskim predsednikom Bečkom. V danih razmerah bi rekonstrukcija ministrstva najbrže iztekla popolnoma gladko, ako bi se mesto odstop i \ šega trgovinskega ministra dr. Fori a poklical v kabinet vodja čeških agrarcev Prašek. Ker se je Prašku zagotovil portfelj poljedelskega ministra in bi v to svr-ho moral odstopiti grof Auersperg, se je polastila nemških agrarcev silna nevolja deloma iz zavisti, deloma pa. ker smatrajo Auersperga. ako že ne za svojega somišljenika, pa vsaj za svojega zaupnika v kabinetu. Nemškim agrarcem se je posrečilo zase zainteresovati ostale nemške stranke, da so složno nastopile proti imenovanju poslanca Praška za poljedelskega ministra.
Danes sta v tem ozim intervenirala pri ministrskem predsedniku poslanca P e se h k a in W a 1 d n e r ter mu izjavila, da bi smatrali ne samo nemški agrarci, nego vse v »Zvezi nemških strank združenih skupine imenovanje Praška za pol jedel jskega ministra kot »casus belli«. Baron Beck je baje na to odgovoril, da je imenovanje ministrov prerogativa krone in da stranke na to ne smejo imeti nobenega vpliva. Ce je Beck res dal takšen odgovor, se da težko kontrolirati.    Kdor pozna Becka kot
spretnega politika in premetenega < doplomata, bi skoraj ne verjel, da bi j se bil Beck toliko spozabil, da bi dal nemškim agrarcem tako nediplomatski odgovor. Dejstvo pa je, da je zavladalo proti Bečku ljuto nasprotstvo med Nemci. To sovražno razpoloženje pa se je poostrilo še vsled dogodkov v nagodbenem odseku. Y tem odseku je bil izvoljen za načelnika dr. K rani a r in sicer se je to zgodilo, kakor zatrjujejo Nemci, brez običajnega dogovora med strankami. Nemci so smatrali to za žalitev in SO se odloČili, da v znak protesta zapuste sejo. No, zdi se. da tudi Nemci med sabo niso edini. Pri volitvi podnačelnika je del Nemcev oddalo svoj glas dr. Le-c h e r j u , dočim so drugi volili Wi t tek a , kar je imelo za posledico, da ni pri prvi volitvi nobeden teb dveh kandidatov dobil potrebne večine. Sele pri drugi volitvi je bil izvoljen dr. Lecher. Ne toliko izvolitev dr. Kramara, kakor blamaža pri volitvi podnačelnika je dala Nemcem povod, da so zapustili sejo ter s tem povzročili nesklepčnost odseka. Seveda Nemci skušajo prikriti prave vzroke svojega »eksodusa« ter zatrjujejo, da so zapustili odsek zgolj radi tega. ker so se prepričali, da se je baron B e c k z »desnico« to je s Slovani zarotil proti Nemcem. Da je to samo slepilo, je jasno, a za izgovor je dobra vsaka stvar, ako tudi ni resnična. Paktom je. da je razpoloženje med Nemci proti Becku tako nevarno naraslo, da se je ^tališče kabineta, ki ga je <Vška kriza kot taka le malo tangirala, o p a s n o o m a j a n o.
To je uvidel tudi Beck in se začel že umikati na vsi črti. Praškova kandidatura za ministrski portfelj je vsaj za s e d a j p o k o j) a n a. Ce je pa s tem tudi odstranjena nevarna kriza, to pa je drugo vprašanje! Kdo je porok, da ne nastanejo sedaj opasne komplikacije na češki strani .' Bodi že kakor koli. to je gotovo, da Be-ckov položaj ni več tako trden, kakor je bil. in da tudi njegovemu ministrovanji] zapojo mrtvaški zvonovi prej.', kakor bi se kdo nadejal. Današnja seja ni nudila nobenih zanimivosti. Ekspoze finančnega ministra dr. K o r y t o w s k e g a je bil brez posebnega poleta. Suhe številke in ničesar drugega. Ko je končal, mu je ploskalo samo par klerikalcev in tisti poslanci, ki se vsakemu ministru obešajo na Irak. Grof K o i o \v r a t je j umaknil svoj nujni predlog, nakar se je pričela razprava o Steinerjeveni predlogu   glede   zvišanja oficirskih
»ia«\
K predlogu so govonM S t e i -n e r . N e m e c , S t (i I z e.l, S c h u lini e y e r, B e r g ni a n n in neizogibni S t e r n b e r g. Predlog je bil sprejel in s tem je tudi zvišana »gaza« prostakom pri vojakih za 5 v i na r-j e v. Nato je nemški radikale«- dr. M ii h 1 w e r t protestiral proti M* -n e m š k i m g o v o r o m v imuniret-neiu odseku ter proglasil nenemške govore v odseku za nesramnost. Radi tega izraza je nastalo veliko ogorčenje med Slovani in poslanci Zali radnik. Z a z v o rk a, Z a r u -b a , dr. B a 1 j a k . C o n c i , Kalina in Korošec so v svojem matr-nem jeziku protestirali proti izvaja njem dr. Miihlvverta. Prihodnja seja bo \' petek. _
Boj* za vpliv Nemčije na austrijsko parobrodstvo.
V zadnjih dneh se bojuje dunajsko časopisje za to. komu naj se izroči parobrodna proga iz Trsta v Brazilijo, ki je bila razpisana po trgovskem ministrstvu.
Zelo zanimiv je način, kako se v tej zadevi ravnajo posamezni listi, kakor tudi posamezne na tej transakciji interesovane stranke. »Neue Preie Presse« in listi njene smeri, ki se sicer vedno delajo, kakor da bi bili vzeli obrambo avstrijskih interesov v /.akup. prinašajo cer* nvomie članke v prid družbe »Union«, katera je bila v naglici vstvarjena iz Llovda in Austro-Americana za skupno delovanje haniburških parobrodnih družb, to se pravi s kapitalom in vplivom Nemške države, katera kot zvesta zaveznica Avstrije že od nekdaj dela gospodarsko politiko, ki ni Avstriji baš v korist. Temu je najboljši dokaz dejstvo, da je Nemčija narodno - gospodarsko okupirala s svojim vplivom ne le Srbijo. Bolgarijo in Turčijo, nego sega s svojim vplivom celo do Male Azije, kjer si povsod prizadeva v svoj prid preprečiti razpeča-vanje avstrijskih indust rijalnih pridelkov. Dandanes pa ji to že več ne zadostuje, ona  steguje    sedaj SVOJe
grabeži j ive roke po Trstu,   hoče se irn jezdit i med avstrijsko parobrod-<> ter si p<>d prozorno krinko podpiranja    avstrijskega parobrodstva asigurati na parobrodne družbe od očilen  vpli>   pod avstrijsko zastavo. Prispevala bi samo »milostno« neko malenkostim kvoto tržaškemu transportnemu podjetju,  dočim bi glavni del prometa ua premeten način eska
motirala tajnim kartelskim ali drugačnim določbam preko Hamburga.
Te dni je agitiral po Dunaju za take svoje načrte celo sam Ballin, ve-lemož hamburškega parobrodstva. Morda se mu je posrečilo s svojim stikom z nemškim cesarjem in s svojim ugledom preslepiti kakega fcrat-koglednegn posameznika, ali razsodnega in odkritosrčnega avstrijskega narodnega gospodarja s tem nikakor ne bode spravil iz ravnotežja.
Družba, pri kateri so Nemci udeleženi s 60^ . vendar ne more nikdar varovati avstrijskih koristi v taki meri, kakor bi jih branila družba pa-triotično-avstrijska. Vzgledov imamo več ko dovolj; treba, da navedemo samo eno nemško družbo, ki tekmuje z Donavsko parobrodno družbo, katera je v zadnji dobi /nižala tarif za dova-žanje volne samo zato. da bi dovaža-nju preko Trsta delala zapreke.
Mnogo nemških listov se zgraža na tem. da stoji za družbo »Naviga-tione Libera«, ki je čisto avstrijska in ki se poteguje za parobrodno progo iz Trsta v Brazilijo, ji nudi nove ladje ter je povrh še cenejša, raznu Nižje-avstrijske eskomptne družbe tudi Živnostenska banka. Ti nemški narodni gospodarji, njim na čelu dr. Štefan Licht. kateri je tej zadevi posvetil dolg uvodni članek v »Neue Freie Presse«, so tako zaslepljeni, da v tem projektu Spodnjeavstri jske eskomptne družbe, ki je na njeni udeležena z ogromnim deležem. Sploh ne vidijo, ampak najdejo velikansko nevarnost samo v tem, da je pri tem podjetju udeležen tudi češki kapital. To dejstvo razburja dr. Lichta boli. kakor purana rdeč robec, in on, kakor ostali ti avstrijski patri j otje, kažejo odkrito, da bi stokrat rajši videli to podjetje v nenasitnem žrelu hamburškega konzorcija, predno bi ga prepustili avstrijski, to je domači družbi, pri kateri je udeležen tudi češki kapital.
Tn tiči torej vzrok tolikemu ropotu pri nekaterih dunajskih listih, kateri se boje češkega kapitala v tej novi družbi samo zato, ker bi ua ta način prišel pri tem novem transportnem podjetju tudi Slovan do besede. Zato torej njih strah, ker vedo, da bi tozadevni neniško-češki pretilog v avstrijskem parlamentu lahko prodrl, kajti ne samo, da morajo zanj glasovati vsi Slovani, kakor en mož, temveč se njim pridruži tudi znatno število objektivnih Nemcev, ki hoče jo imeti izključno avstrijsko družbo, in katerih narodni šovinizem še ni 1 toli    prevladal,   da bi    žrtvovali to
važno podjetje rajši nemškemu mo-lohu, nego bi pripustili udeležbo češkega kapitala.
Dunajsko časopisje se zaletava tudi v ministra Forta, češ. da z narodnostnih ozirov podpira družbo »Navigatione libera«. Ta trditev pa je ravnotako smešna, kakor neumna.
Minister Fort vrši zgolj svojo stanovsko dolžnost, ako podpira pristno avstrijsko tvrdko; če pa bi podpiral projekt iz Nemčije, moral bi od njega zahtevati vsak pošten Avstrijec, da čim prej zapusti ministrski stolec, kojega bi ne bil niti vreden, ako bi avstrijske koristi predal samovolji parobrodne družbe iz Nemčije.
Toda ti nemški listi nimajo zadnje besede, imata jo vlada in državni zbor. Vlada naj samo pokaže, da ve braniti koristi zgolj avstrijske, in potem bode dokazal gotovo tudi naš parlament, da še ni izmrl v njem avstrijski čut. ter bo dal primeren odgovor vsem tem protektorjem nemškega kapitala iz raj ha, posebno tudi dr. Štefanu Liclitu. katerega smo smatrali pomembnejšim možem.
Ministrska kriza.
D u n a j , 5. novembra. Potrjuje se vest, da namerava nemški minister Prade res odstopiti v najkrajšem času. Deloma je vzrok bolehavost ter bi se rad stalno naselil na jugu, deloma pa ga silijo k odstopu dogodki zadnjih dni. Imenovanje 79 čeških sodnih prifitavov extra statum se je. baje izvršilo brez njegove vednosti. Nadalje pa tudi uvidi, da bi ministrski predsednik rad spravil na njegovo mesto nemškega agrarca.
P r a ga , 5. novembra. Češki časopisi razglašajo, da je ministrski predsednik baron Beck izjavil napram češkim poslancem, ako bi demi-sijoniral minister Prade, bil bi primoran prevroči celo ministrstvo.
Nemški agrarci so po daljšem posvetovanju poslali k ministrskemu predsedniku poslanca Peschko in W a 1 d n e r j a . ki sta mu izročila resolucijo: »Nemška agrarna stranka se odločno protivi nameravanemu imenovanju poslanca Praška za poljedelskega ministra ter bi iz takega imenovanja izvajala naj brezobzirne j še posledice. Stranka vztraja na svojem opetovano izrnžanein stališču, da mora sedanji poljedelski minister grof Auersperg (»stati na svojem mestu.« Ministrski predsed-sednik ni hotel dati jasnega odgovora.
LISTEK.
Čez trnje do srete.
Povest. (Dalje.)
»Nisem se mogel prečuditi,« je v pretrganih stavkih pripovedoval krošnjar, »kako se je moj otrok tekom let izpremenil. Kar- mi j<i povedala o svojih doživljajih, mi je pre-sunilo srce. ona pa se je s tem Še ponašala. In kako je to pripovedovala! Spoznal sem. da so se slabe strani njenega značaja razvile do popolnosti, vse, kar- sem jaz dobrega vsejal v njeno srce. pa je življenje uničilo. Pravila mi je. da j«* bila najprej natakarica v skromni gostilni, kjer se je seznanila z grofom Rotto. Ta jo je naprosil, naj se pusti od njega slikati. Njena lepota ga je omamila, zlasti ker ga je spominjala na njegovo v tujini umrlo hčer. Postala sta prijatelja; če ne kaj več. Moja hči je šla k njemu s pogojem, da bo pred svetom veljala za njegovo hčer. Starec je bil siromašen, a lahkoživ in vsled tega z vsem zadovoljen.«
»O, gospodična, ko bi vi vedeli, s kako brezsti d nosijo mi je to pripovedovala moja hči, potem bi pojmili, kako hudo mi je bilo takrat pri srcu in kako hudo mi je še danes, če se na to spominjam.«
Po daljšem molku je krošnjar zbral svoje moči in nadaljeval svoje pripovedovanje.
Hčeri grofa Kotle je bilo ime Elvira, in bila je iste starosti in iste zunanjosti) kakor moja hči. To je omogočilo veliko prevaro, ki jo je uprizorila moja hči. Kot grofica Elvira Rotta je seveda lahko vse drugače nastopala, kot bi bila mogla nastopati kot hčer skromnega kočevskega krošnjarja. Rotta s»- je je držal krčevito, ker j*' imel sam le jako sla-be zaslužke in ga je pravzaprav moja hči vzdrževala. Skopa in lakoinna j«' bila vedno, a vzlic temu sem se čudil, kako je mogla izhajati z denarjem, ki ga je bila meni odvzela. Slučaj mi jr pozneje odkril, kako je bilo to mogoče, a tega vam ne bom pripovedoval.«
Nisem otrok,« se je oglasila Pavla, »in lahko mi poveste vse.«
Krošnjar je samo odkimal z gla vi),
»Kasneje sem dognal, da ima moja hči prijateljico, staro žensko, ki je vedno govorila o cerkvah, o božjih potih in o misijonih, pa je s to hi-navščino samo prikrivala svoj pravi poklic. S posredovanjem te ženske se je moja hči seznanila z nekaterimi bogatimi malopridneži in s tem denarjem preživljala sebe in starega grofa Rbtto.«
»Zakaj pa niste ostali pri svoji hčeri, ko ste jo končno našli?« je vprašala Pavla, ko je starec utihnil.
Prosil sem jo pač, naj me pridrži pri sebi, a ni hotela, češ, da velja za grofico, da ima nekega profesorja Sartorija za ženina in da bi ji bil na pot i njeni sreči.<
In nenavadno živahno je vzkliknil starec:
»Danes sem vesel, da nisem ostal pri nji. da nisem deležen njene sramote.«
Ta vzklik je zadel Pavlo kakor strupena pnšica, ker je postavil v jasno luč, kar j«' bil krošnja j* poprej povedal.
Ostal sem v Trstu, je nadalje val krošnjar, »a svoji hčeri, ki je vendar kri od moje krvi in meso od mojega mesa. se nisem smel več približati. Sem in tja mi je poslala nekaj denarja in zahtevala,, naj ji pi šem, kako živim in kako se mi godi. Seveda je nisem izpustil iz oči. Skri vaj sem jo nadzoroval in izvedel, kake Niste je bilo njeno prijateljstvo s tisto staro žensko, ki je vedno govorila o cerkvah in o božjih polih. Tedaj pfi sem pretrgal VSe vozi z njo in sem zapustil Trst. Ničesar nisem hotel več slišati o njej, pozabiti sem jo hotel, kakor bi bila umrla. Volja moja je bila pač trdna nekaj let, a čimbolj sem začel čutiti, da pešajo moj«' moči in da se bliža konec mojih dni, toliko večje je bilo moje hrepenenje po hčeri. In naposled sem se res vrnil v Trst in začelo se je zopet mučno in dolgo trajno poizvedovanje. Z vsakim dnem je raslo moje hrepenenje, ker je rasel
strah, da me dohiti »-mit, no da bi bil zadnjikrat1 pozdravil svojega otroka. Samo videl bi jo rad š«4 enkrat, samo enkrat bi rad še slišal iz njenih usi sladko besedo oče.
Ali je bilo vašo poizvedovanje brez uspeha \
Ne! Ker nisem vedel, kako se je obrnila usoda moje hčere, sem postopal / največjo previdnostjo in v sled tega --o moje poizvedb*1 trajale dolge
tetino. Naposled pa sem dognal, da se je tako imenovana grofica Flvira Rotta res poročila s profesorjem Sar torijem, ki je pa po kratkem zakonu umrl in da se je že leto potem poročila z nekim premožnim graščakom s Kranjskega. Kdo je ta graščak in kje prebiva, tega š«> nisem mogel do gnati.«
»In kako ste prišli sem t« je nekoliko nezaupno vprašala Pavla.
»Slučajno,« je odgovoril krošnjar. »Prehodil sem že skoro vso Kranjsko in poizvedoval posvoji hčeri in na tem potovanja sem prišel tudi sem. Drugod moja hči ne more biti, kot tu nekje, če je sploh na Kranj skem. In zdaj. dobrotna gospodična, ko sem vam razkril tajnost svoje hče re in morda položil njeno usodo v vaše roke, zdaj prosim, povejte mi, kar veste, bodi že veselo ali žalostno. Kaj veste o moji hčeri?«
Pavla je bila tako  zatopljena v svoje misli, da niti slišala ni nujnega vprašanja krošnjurjevega. Ni ji bilo j v tem hipu ne za bolnega starca, ne 1
za mačeho, v mislih ji je bil samo oče. Kar ob ser." umevno se ji je zdelo, da se oče t?st< uro ustreli, ko izve, kako nečastno, da, nadvse sramotno preteklost ima njegova žena. V duhu ga je videla bledega ležati na tleh, s samokresom v roki in z malo krvavo rano na čelu. in streslo jo je po vsem životu, tako da se je stari krošnjar plaho vzravnal na svojem ležišču in prestrašen gledal, kako trepeta in medli njegova dobrotnica.
»Gospodična blaga gospodi čna      kaj vam je?«
Komaj in komaj se je Pavla toliko obvladala, da je zadušila svoje solze, svoje razburjenosti pa ni mogla dingače prikriti, kakor da je naglo vstala in stopila na drug kraj sobe, kjer je bil že mrak in kjer je krošnjar ni mogel opazovati.
Nič mi ni,« je hitela odgovoriti na krošnjarjevo vprašanje. »Vaša žalostna povest me je ganila, tla bi so bila skoro razjokala. l\es, usmiljenja, ste vredni, kajti bridka je vaša usoda.«
»Hvala vam za vaše sočutje, blaga gospodična, a zdaj vas prosim, bodite še tako dobra in povejte mi, kar veste o moji hčeri.«
Zdaj je prišel odločilni trenotek. Z napeto pozornostjo so krošnjarjevi pogledi iskali Pavle, ki si je grizla ustne, da so krvavele in ni vedela, kaj bi rekla, bi-li krošnjarju razkrila resnico ali ga speljala na napačni sled.
Vsled protesta   nemških agrar-eev in kršč. soeajalistov so se češke skupine takoj prav   odločno  zavzele ! za svojega kandidata Praška, in za- -radi teli nasprotstev se je tudi kriza j zelo poostrila.
Praga, 5, novembra.    Položaj ] je dosegel hudo krizo. Krščanski so- j eijalisti zahtevajo odločno, da se za j sedaj ne smejo zgodili nikake spremembe   v   ministrstvu. Ministrski predsednik baron Heek je izjavil vo- j diteljem strank, tla    zahteva, naj se ! obstoječe diference rešijo   do   jutri j zvečer. Ako .se do jutri zvečer položaj ne pojasni popolnoma, izbruhne kriza na celi črti.
Nagodba na Ogrskem.
B u d i m p e š t a , 5. novembra. Finančni odsek državnega zbora je po daljši debati sprejel carinsko in trgovinsko pogodbo z Avstriji) kot glavno točko nagodbe. Neodvisna stranka se še vedno ni odločila, ali glasuje za nagodbo. Ljudska stranka je sklenila, da glasuje za nagodbo, ako bo glasovala za njo tudi neodvisna stranka.
Ogrsko hrvaški drž. zbor.
I> u d i m pe Š t a , 5. novembra. Nadaljevala se je razprava o proračunu. Posl. Roje (bivši hrvaški sek-eijski načelnik) je govoril hrvaško ter zavračal napade ministrskega predsednika na bivšo hrvaško koalicijsko vlado. Govornik je dokazoval, da je vlada hrvaško-srbske koalicije napravila konec prejšnjemu žalostnemu stanju ter je 12 mesecev vladala vzorno v smislu svobode. Posebno se je zajamčila svoboda govora in tiska. Ustvarili so se zakoni, ki bi naj zagotovili neodvisnost sodnikom in čiste, svobodne volitve. Ministrski predsednik je rumunskega poslanca Miha-Ivija zavračal, da se Madžarom na Hrvaškem glede šolstva godi slabše kot nemadžarskim narodnostim na Ogrskem. Govornik Roje je dokazoval, da živi po raznih hrvaških občinah raztresenih 90.180 Madžarov, ki imajo 43 svojih šol. Ako bi vsakih 90.180 Rumunov na Ogrskem dobilo toliko šol, imeli bi 1033 svojih šol. — Posl. dr. K o v a c s je ugovarjal trditvi, da je vse evropsko slovanstvo proti Madžarom. Poljaki so opetovano izražali simpatije za Madžare. Zato je potrebno, da stopijo Madžari v dotiko s Poljaki. — Posl. dr. L i s a -vac (radikalni Srb) je govoril v začetku hrvaško, pozneje madžarsko. Dokazoval je, da je bil Ra k o d c z a y nezakonitim potom imenovan za bana: z bivšo narodno stranko koalicija ni mogla iti. ker je ta stranka 30 let vodila na Hrvaškem koruptno gospodarstvo. Posl. dr. Pero Magd i Ć je govoril več ur nepretrgoma, kar je Madžare razkačilo, da so klicali Hrvatom psovke.
Otvoritev vseučilišča v Sofiji.
Sofija, 5. novembra. Včeraj se j»' vendar otvori! zimski tečaj na vseh treh fakultetah vseučilišča. Kakor znano, je postalo vseučiliščno vprašanje politično vprašanje prve vrste ter je od obstoja vseučilišča odvisen tudi obstoj ministrstva. Vpisalo se je na vse tri fakultete 30 rednih in 80 izrednih slušateljev. Izmed tujih profesorjev je prišel le gališki profesor S k o r > k v , vsi drugi so se zadnji trenotek skesali.
Proti Poljakom na Nemškem.
B e r o 1 i n, 5. novembra. Državni kancelar knez B ii 1 o \v je imel zadnje dni opetovane konference s cesarjem in voditelji parlamentarnih strank glede novih zakonskih načrtov, ki se predložijo državnemu zbo-
»Ce mu povem resnico, bo hotel ostati tu in Blviro vsaj videti in ž njo govoriti, če ga speljem na napačen sled, spozna kmalu, da sem ga prevarila in potem pride nazaj in kdo ve, kaj se potem zgodi.« Tako je raz-mišljevala in ugibala Pavla in ni slutila, da je s tem odlašanjem vzbujala v krošnjarju vsakovrstne sume.
»Gospodična . . .,« je tiho prosil krošnjar, »gospodična zakaj mi ne odgovorite — — ali bi hib) morda vam neprijetno, če bi kdo izvedel resnico.' Zdi se mi kakor bi mi hoteli nekaj prikriti. Ne bojte se! Rešili ste mi življenje za vas storim VSe, vse. kar hočete za vas ponesem tudi BVOJO tajnost v grob. Le eno mi povejte: ali živi moja hčer?«
»Da,« je komaj slišno odgovorila Pavla in stopivši k postelji pokleknila na tla in sklenila roke.
»Prosim vas hodile usmiljeni — ne izprašajte me ver.
Tedaj pa se je stari mož sklonil nad jokajoče  dekle in je tiho rekel:
»Gospodična uganil sem vse. Medenovi so mi pravili, da imate mačeho — ali je ta vaša mačeha moja hči?«
»Da,« je dihnila Pavla in nagnila glavo, starec pa je padel na svoje ležišče in ni ničesar več vprašal. • Dalj* prihodnjič.)
ri. Med temi načrti je tudi zakon, ki dovoljuje razlastitev poljskih posestev; nadalje novi društveni zakon, ki določa, da se sme na zborovanjih govoriti le nemško, ako ni policija slučajno zmožna drugega jezika.
Ljubljanski občinski svet.
V L j u b 1 j a n i , 5. nov.
Predsedoval je župan Ivan Hribar, ki se je spominjal najprej 8 0-letnic e gr o f a Jana H a r r a -c b a , ki jo je obhajal dne 2. t. m. Grof Harrach je častni meščan ljubljanski, po celi Avstriji znana markantna oseba, navdušen češki rodoljub, ki ni pozabil nikoli Slovencev ter opetovano na nierodajnib mestih opozarjal na krivice, ki se gode slovenskemu narodu, posebno na Koroškem glede šolstva. V znak hvaležnosti je občinski svet pooblastil župana, da jubilarju brzojavno čestita.
Dne 2. oktobra je obhajal nadzornik mestne klavnice Skale 25-letnico službovanja. Ker je bil vedno vzor vestnega uradnika, podeli se mu pri tej priliki naslov ravnatelji! mestne klavnice.
Vodja 3. deške ljudske šole L. A r m ič je izročil županu ob priliki izročitve diplome za podeljeno meščanstvo zahvalo celemu občinskemu svetu.
Lekarnar Milan L e u s t e k je podaril povodom sprejetja v občinsko zvezo 00 K za mestne reveže.
Deželna vlada je podelila preko sklepa občinskega sveta slaščičarici X o v o t n o v i koncesijo za točenje desertnih vin in likerjev. Proti temu se je vložil priziv na ministrstvo, kar se naknadno odobri.
Poveljništvo 3. voja v Gradcu je poslalo dopis zaradi premestitve smodnišnic z ljubljanskega polja ter naglasa, da po predpisih vojne uprave se za podobne transakcije ne sme zahtevati denarna odškodnina. Za sedaj se je dopis vzel le na znanje.
Znižane cene mesa.
Nadalje je poročal župan, da se je obrnil na mesarsko zadrugo ter jo opozoril na obljubo, da se bodo cene mesti znižale, kadar pade cena goveji živini. Cene živini so zadnje čase res padle. Mesarska zadruga je odgovorila, da ugodi zahtevi ter zniža cene mesu I. II. in vrste za 8 vin. pri kg, glede III. vrste pa ostane cena nespremenjena. Zadruga pravi nadalje v svojem dopisu, da ni resnica, da bi tedenski živinski sejmi v Ljubljani tako vplivali na cene mesu, kakor pravi župan v svojem dopisu. Tedenski sejmi — za katere so mesarji sicer hvaležni občinskemu svetu — so nova naprava, ki se je kmet ne privadi tako lahko. Pač pa se bode pokazalo v teku enega leta, kako umestna je ta naprava.
Obč. svetnik P r o s e n c je iz javil, da je hvaležen županu za to akcijo. Toda ne samo meso, temuč tudi druga živila v Ljubljani so neznosno draga. Država mora iskati drugih virov ter odpraviti užitninski davek, ki enako tlači premožni4 in reveže. V to naj delujejo vsi državni poslanci. Župan je pojnsnoval, da je zadnje čase zborovala draginjska komisija, ki pa še ni podala svojih poročil.
Pljuvalniki   v   električnih vozovih.
Glede svoječasnega sklepa občinskega sveta, naj se naprosi družbo, ki zdržuje električno ulično želez nico v Ljubljani, naj postavi v vozove pljuvalnike je družba odgovorila, da ne more v vozovih postaviti plju-valnikov, spredaj pa občinstvo itak rajši pljuva kar na prosto. Slovenska slikarska razstava v Trstu.
Župan je obiskal razstavo v družbi občinskega svetnika Suhi c a in magistratnega svetnika dr. Milutina Z a r n i k a . ki sta izbrala za nakup bodoče mest. galerije slik po eno sliko Groharjevo. Jamovo. Strnenovo, Krajčevo, Henrite in Saše Šantla v skupni ceni 1810 K. Tudi naučno ministrstvo se je naprosilo, naj podpira slovensko slikarstvo z nakupom slik.
Slikar Sturtevand je poslal za bodočo galerijo več angleških bojnih slik.  Sklenilo se je,  da se mu izreče
zahvala.
Belokranjska železnica in klerikalci.
V tej stvari je utemeljeval nujni predlog obč. svetnik P 1 a n t a n. .NaglasaI je, da obljubljena železnica Novo mesto-Karlo vee-Ogulin - Knin ni samo za Kranjsko, temuč tudi za Avstrijo sploh velike važnosti. Z ozimni na dogodke zadnjih dni je treba pojasniti zgodovino te Železnice, da ne bodo politični nasprotnik] več sipali peska v oči. V nedeljo se je vršil neki shod S. L. S. v »UnionU«. (Klic: Žlindra!) Ne bom govoril, kako so reševali belokranjsko železnico, ker ne maram na tisti nivo, na kakršnem se ta resna stvar ne sme gibati. Vsem je znano, kaj so že časniki o tein vprašanju pisali. Ne bom ponavljal cele zgodovine te železnice. Naša stranka je bila tista, ki je prva spravila belokranjsko železnico na tapet. Govornik   je   pridobil železniškega
ministra Witteka, da se je izrekel za normalnotinio železnico. Nadalje je izposloval koncesijo. S tem se je kamen šele začel valiti. Do tedaj niso naši politični nasprotniki storili niti koraka za to železnico. Šele mi smo jih zbudili, ki so potem našega predlagatelja v deželnem zboru prisilili, da je svoj predlog umaknil, sami pa so osnovali 8 dni nato na Dunaju svoj konzorcij. Ako bi ti možje, ki si sedaj laste vse zasluge, ne bili spletka-rili, bilo bi že pred 2. leti vse pripravljeno za gradnjo belokranjske železnice. Zagotovili smo si bili tudi podporo vojnega ministrstva. Dva konzorcija bi seveda bila dovedla do skrajnih komplikacij. Zato smo se mi dobri stvari na ljubo umaknili. Letos je le srečen slučaj vsled znanih zahtev Madžarov vprašanje dozori 1. Vsled reške resolucije se je začela vlada hipoma brigati za Dalmacijo. Dogovor med avstrijsko in ogrsko vlado določa, da se madžarske zahteve izpolnijo šele tedaj, ko se zveze Belokrajina po železnici s Karlovcem. Ako bi ne bilo te madžarske zahteve na eni strani, na drugi strani pa strategičnih ozirov, bi vsi Šusteršiči nikoli ne bili izposlovali belokranjske železnice. Vse, kar se je in se še bo storilo v tem pogledu, stori se le iz političnih in strategičnih ozirov. V nasprotnih listih izpušča jo take race, kakor bi bili vsi naprednjaki z županom na čelu nasprotniki belokranjski železnici. To je navaden buinbug. Točka o belokranjski železnici ni v kompleksu nagodbe. Nikjer ni rečeno, da pade ta železnični načrt, ako se odkloni nagodba. Pač pa je nasprotno mogoče. Kar se je sklenilo med obema vladama, je velike gospodarske važnosti za Kranjsko, posebno za tujski promet. Vsi smo edini glede te važnosti, zato pozdravljamo tozadevni dogovor najiskreneje. Da se ne bo naš molk napačno sodil, predlagani sledečo resolucijo:
Občinski svet ljubljanski z veseljem pozdravlja dogovor sklenjen med avstrijsko in ogrsko vlado glede zgradbe belokranjske železnice in železnice Ogulin-Knin ter poživlja obenem avstrijsko vlado, da stori brez odloga vse kar je potrebno za ustavno osiguranje gradnje teh železnic, ki jih smatra za neobhodno potrebne ne le za južne dežele tostranske državne polovice, temuč za vso avstro-ogrsko državo.
Obč. svetnik dr. T r i 1 1 e r je predlagal še sledeči dostavek:
Še posebej pa izreka občinski svet gospodu ministrskemu predsedniku ekscelenci gospodu baronu Beeku zahvalo na njegovem dosedanjem modrem in previdnem postopanju v tej zadevi.
Občinski svetnik P r o s e n c je trdil, da se je v dobi, ko je bil Plan-tan državni poslanec, vedelo le za podaljšanje železnice do Črnomlja in Metlike, šele Gautsch se je začel zavzemati za Dalmacijo in Jugoslovane (Vsestranski ugovor). Tako sem či-tal! Nadalje je proslavljal dr. Šuster-šiča in njegovo stranko. (Klic: Kaj dobi za ta hvalospev?) Končno je stavil sledečo resolucijo: »Občinski svet deželnega stolnega mesta Ljubljane izreka ministrskemu predsedniku ekscelenci baronu Becku priznanje, ker se je njegovemu modremu postopanju posrečilo gospodarsko razmerje med Avstrijo in Ogrsko na podlagi medsebojne pogodbe urediti za dobo deset let in glasom te pogodbe pridobiti za Ljubljano in celo Be-lokranjo v elevažno železnico, ki bo /vezala Ljubljano z Dalmacijo.«
Ta resolucija je bila odklonjena, sprejeta pa je bila resolucija predlagatelja z dosta vkom občinskega svetnika dr. Trillerja, ki itak vsebuje isto. — Občinski svetnik Plan t a n je še poprej pojnsnoval, da mu je železniško ministrstvo opetovano na-glašalo: Izberite si najkrajšo progo z Metliko, ker je le vprašanje neposredne bodočnosti, da se zveze Metlika s Karlovcem. Župan je povedal, da so se dalmatinski poslanci že 20 let borili za zvezo med Kninom in Ogulinom. Tudi občinski svet in trgovska zbornica sta opetovano razpravljala o zvezi Belokrajine s Karlovcem. Komisija za osebno dohodariiio.
Magistratni   ravnatelj V o n č i n a je nujno predlagal, naj se izvoli v komisijo za odmero osebne dohoda rine novi član mesto umrlega občin skega svetnika Seuuika.   Izvoljen je bil trgovec in posestnik gospod Ivan F rise h.
Obrtni odsek.
Občinski svetnik dr. T r i 1 1 e r je poročal glede ustanovitve, odnosno obnovitve obrtnega odseka občinskega sveta. V odsek so se izvolili občinski svetniki Bergant, Kozak, Lenček, Franchetti . dr. Majaron, Turk in Vidmar. Odsek se je med sejo konstituiral ter si izvolil za predsednika F r a n c h e t t i j a , za namestnika pa K o z a k a.
Prezidava južnega kolodvora.
Občinski svetnik dr. T r i 1 1 e r je poročal o županovem dopisu v zadevi spremembe nekaterih sklepov glede pogojev doneska mestne občine
k prezidavi južnega kolodvora. Južna železnica piše, da ne more odobriti nekaterih sklepov občinskega sveta glede prispevka za podvoz pod Martinovo cesto. Mestna občina je namreč obljubila prispevati 30'/ vseh stroškov te naprave, a šele potem, ko se izvrše vse kolodvorske preosnove in ako se delo dovrši do konca leta 1910. in ako stroški ne presegajo določene vsote. Južna železnica pa zahteva, da se prispevek izplača takoj, ko bo podvoz izgo to vijem Por<x-evalee je rekel, da se je bati, da bi se napravil le podvoz, ki ima važnost le za železnico, ostala dela pa bi se zavlekla. Pač je mestna občina pripravljena prispevati k 30% tudi 5% obresti do leta 1910. V tem oziru se tudi sklep spremeni. — Občinski svetnik S a -j o v i c je dokazoval, da takega pogoja ne sprejme Južna železnica, ki bi imela škodo. Podvoz pod Martinovo cesto potrebuje Južna železnica le za slučaj popolne prezidave kolodvora. Predlaga, naj se dovoljeni prispevek naloži za Južno železnico na obresti. Njegov predlog je bil odklonjeni sprejet pa poročevalcev. Razne zemljiščne in stavbne zadeve.
Obč. svetnik S a j o v i c je poročal o dopisu mestnega magistrata glede predaje mestnega zemljišča na meji šišenske občine. Ta svet je kupila mestna občina svoje dni od dežele, ker je mislila, da se porabi za delavnice državne železnice. Železnica na svet ne reflektuje, zato ga hoče na stavbišča razprodati. Tesarski mojster Zakotni k ponuja za večji kompleks po 1 K za ur. Ponudba se odkloni ter se zahteva najmanj 2 K 50 vin. za m2. Občinski svetnik P rose ne je predlagal javno licitacijo. Njegov predlog je bil odklonjen, sprejet pa poročevalcev.
Posestnik Fran Jemec je ponudil 2000 K za mestno senožet ob Tržaški cesti. Ponudba se je odklonila kot prenizka.  (Poročevalec prejšnji).
Ana V o d n i k je ponudila prodati svojo njivo v Št.Peterskem predmestju po 12 K za m2. Ponudba se je odklonila kot previsoka. (Poročevalec občinski svetnik Knez).
Isti poročevalec je poročal <> prošnji najemnika mestne kopeli v Koleziji Jerneja Matevžeta, naj se mu odpiše 253 K najemnine, obenem pa se sklene ž njim podaljšanje najemnine na tri leta. Prošnja se je odklonila, oddaja mestne kopeli pa se takoj razpise za prihodnja   tri leta.
Priziv Ferd. Stan d a c h e r j a glede predpisanega trotoar j a ob novozgrajeni vili v Nunskih ulicah se je odklonil. (Poročevalec obč. svetnik pl. T r n k o c z y).
Prošnja vnanje šole pri tfršulin-kah za brezplačni električni tok in za napravo hodnika pred šolskimi sobami, se je rešila tako, da se je prošnja glede tlaka odklonila, glede električnega toka pa pregleda posebna komisija, koliko svetilk in toka je tre ba. (Poročevalec obč. svet. H a n u š). Žrebanje mestnega loterijskega posojila.
Poročevalec obč. svet. Knez. Pri 42. srečkanju se je izžrebalo 600 številk s skupnimi dobitki 84.085 K. Neizžrebanih številk je še ostalo 67.555. Poročilo se je vzelo na znanje. Šolske zadeve.
Poročevalec obč. svet. D i ni -n i k. Poraba izredne dotaciji4 za nakup zgodovinskih zemljepisov na mestni slovenski dekliški osemraz-rednici se je odobrila.
Cesar Franc Jožef ova ustanova za realce se podaljša za eno leto obolelemu realen Ivanu Starlekarju. Prekupovanje na trgu.
Poročevalec občinski svetnik dr. Orožen. Mestni magistrat je poslal dopis, naj se prekupovanje na trgu raztegne na vso dni od 1. aprila do 1. septembra do 9. ure, pozimi pa do 10. ure. Prodajalcem sadja se je dovolilo, da smejo ob nedeljah in praznikih  začeti   prodajati že ob 5. uri.
Obč. svetnik pl. T r u k o c z v je predlagal, naj se Število tržnih nadzornikov zaradi mitnic pomnoži od 4 na 8. Njegov predlog se je izročil združenemu finančnemu in policijskemu odsekti.
Godheni avtomati.
Zadruga gostilničarjev in kavar-narjev je poslala prošnjo, naj bi se dovolilo igranje avtomatov v gostilnah do 1*2. ure, v kavarnah pa do 2. ure popolnoči. Prošnji se ni ugodilo, pač pa se dovoli do imenovane dobe imeti koncerte na lok ali godala proti vsakokratni prijavi in plačanju pristojbine. Obč. svetnik B e r g a n t je priporočal, naj bi se to dovolilo avto matom vsaj ob sobotah in nedeljah ter praznikih. Njegov predlog je bil odklonjen. (Poročevalec obč. svetnik Z i r k e 1 b a c h).
O nenavadni škontraciji mestne blagajne
je poročal občinski   svetnik   K u t' z. Pri škontraciji se je našlo vse v naj lepšem redu.
Interpelacija. Obč. svetnik F r a n c h e t t i je interpeliral, naj bi se mestna kopel
odpirala ob 7. trri. Župan je pojasnil« da zadostujejo popolnoma sedanje j>osloviie ure.
Zaradi pozne ure so se ostale točke odstavile do prihodnje seje, nakar je sledila tajna seja.
Dnevne vesti
v I^}ubi-tinj 6 novembru
— Živalstvo v politiki. Pod tem
napisom se je dr. Šnsteršič izrolmel v včerajšnjem »Slovencu«. Mož je globoko užaljen, krvavo razburjen, ker naš list o zadnjem shodu v »Uni-onu« ni poročal tako, kakor bi bilo ti quasi katoliški veličini všeč. Zategadelj divja kot blazni v jopiča, ter izliva vso svojo jezo nad dr. Tavčarjem, ki je pa v vsej zadevi popolnoma nedolžen, ker je bival zadnje tri dni na Dunaju, tako da niti o shodu v »Fnionu«, niti o poročilu našega lista o tem shodu ničesar vedel ni. Ne kaj opazk pa nam bodi dovoljenih, nekaj mirnih in objektivnih opazk! Dr. Šusteršič se pritožuje o živalstvu v politiki. To je čudno! Mož, ki brez »oslov«, »agentov« in »ničel« dandanes nikakega govora skrpati ni v sta nu, ki je v zadnjem svojem govoru na sirovem shodu v »Unionu« svojega političnog a nasprotnika z najhujšimi o s e b n ini i napadi v nič de-val, in katerega glavno politično orožje je osebno žaljenje, tak mož bi moral imeti bolj trdo kožo! Ali pa naj, če hoče da svet njemu nasproti fine j še postopa, dr. Šusteršič pred vsem sam odpravi »živalstvo« iz svoje »politike«! Kar se pa poročila listov tiče, bi dr. Šusteršiču svetovali, naj se ozre malo po poročilih*svojega glasila »Slovenca«. Ce ima narodna napredna stranka kak shod, o kat« rem Štefe poroča, ali ne mrgole ta poročila   od    najostudnejših osebnih
psovk, ali ne obsegajo vsakdanjosti tik vsakdanjosti, in ali ni v njih do skrajne mere osmešen vsak, in tudi tisti, ki je na naših shodih naj mirnejše govoril.' Ce torej naš quasi-ka-toliški prvak v poročilih našega lista pogreša tistega finega tona. kateri vlada na esplanndah v Biaricu, ali v Cannesu, čemu ne prične > svojo reformo pri lastni koži, pri ^Slovencu« Naj zaukaže Slovencu«, da ima o javnih shodih naše stranke, in posebno tudi o sejah mestnega zbora le stvarno, mirno, in brez žaljenja oseb poročati, pa bo naš list takoj sledil na ravno isto stezo. In s tem bomo
morda polagoma vendar le tzlezli iz roba tost i, katero imenuje dr. Šusteršič »živalstvo v politiki«. Predpogoj pa je, da se dr. Šusteršič sam korenito prelevi, in da na svojih javnih shodih, ležeč v gorki postelji imunitete, svojih političnih nasprotnikov ne pi ta več z osli, tepci, lumpi, agenti, ničlami in tako dalje, in tako dalje! Kdor pa pozna nefino naravo našega kranjskega papeža, tega prepot robnega prelevi jen j a ne bo pričakoval. Zatorej pa je smešno, če Šusteršič toži o »živalstvu v politiki«. Quis tulerit (i racehos!
— Boljša uradniška mesta so le za Nemce in nemškutarje. Ta princip, ki   se   uveljavlja   na   Slovenskem v vseh vrstah  uradnikov,  zlasti pa v sodni in politični službi, se hoče zdaj upeljnti še v d a v č no si u ž b o n a Kranjskem. Pred dobrimi dvemi leti se je kreiralo tu mesto davčne g a r e v i z o r j a , katero mesto pa še danes ni zasedeno. Sprva je bil določen zanje računski   revident gospod Langoff, čemur so se pa davčni uradniki  direktne davčne službe odločno uprli, ker ni Slovenec in ker ni vzet iz njih srede, ampak je računski uradnik. Finančna uprava se je odločnega protesta tako prestrašila, da je docela opustila   nameravano ini" novanje. Zdaj se pa hoče za davčne ga revizorja na Kranjskem nastavili človek, katerega davčni uradniki š«' desetkrat   manj   marajo.   Nekod na Štajerskem   službuje   strasten nem škutar   davčni   upravitelj Klop-t s c b i t s c h .    sicer   sin slovensko matere, a zdaj naj debelejši prijatelj nemških hajlovcev. Tega človeka mi slijo postaviti za davčnega revizorja na   Kranjskem.   Kloptschitsch   je Se mlad človek, ki je svoj čas s protekcijo tedanjega  finančnega   in sedanje ga    dvornega    svetnika     J e D D > j N preskočil okoli 20 svojih kolegov. Tu di zdaj se seveda liže  na pristojnih mestih in kakor se   pripoveduje, so njegove  šanse  nadvse   ugodne.    N e s m e   se   pa   zgoditi,   da bi Kloptschitsch  postal d a v
č n i r e v i z o r n a K r a n j s k e m. Med davčnimi uradniki vlada veliko Ogorčenje in razburjenje nad tem na-meravanjem, ker žele in k a r b i bilo tudi e dino p r a v i č n o , d a post a n e k d o i z m e d n j i h d a V-č ni revizor, n a še posl a n c e p a o p o z a r j a m o u a ta a t e n-tat u a si o v e n s k e p r a v i c e. Razveljaviti se mora princip, da gre do vse boljše uradniške službe samo Nemcem in tistim neznačnjnežem, ki so zatajili svoj slovenski jezik, /a Slo
(Dalje v prilotfi).
Priloga »Slovenskemu Narodu" St. 257., dne 6. novembra 1907.
vence so pa dobra le mesta slug. Med Slovenci ima mesto le slovenski uradnik i n n i h če d r n g , ker ima le ta srce za podrejene uradnike kakor tudi za občinstvo, dočim Nemci in slovenski odpadniki delajo samo nemški most do Jadranskega morja.
— Nesramnosti celovškega »Mira«. Da »Mir« že davno ni več dostojen list, to je znano. Da pa more re-suična dejstva tako zavijati in se ta ko lagati, tega nismo pričakovali. Zdaj je pricapljal s poročilom o znanem zborovanju podpornega društva za koroške dijake, o katerem smo že poročali. Ne le, da smeši dotične gospode, ki so si upali izraziti svoje mnenje, bije resnici naravnost v obraz, to pa le zato, da bi opral Brejca, ki je bil na tem zboru moralično obglavljen in ki je pokazal na tem zborovanju v vsej svoji nagoti, kakšen mož da je. Ne bomo izgubljali kaj besedi o človeku, ki se vkljub pozivu, da odstopi, vsiljuje še nadalje za predsednika društva; le-temu bi moral pač načelovati mož drugih nazorov in dejanj, nego je prononsirani klerikalni agitator, ki je poleg tega pokazal s hujskanjem zoper Ciril-Metodovo družbo in tudi marsičem drugim, kakšen narodnjak da je. Pri biti pa moramo, kakšen poštenjak je nepodpisani poročevalec »Mirov«, ki ga pa ni težko uganiti. Popolnoma umestni predlog dr. Hudelistov, da odstopi odbor, podtika ta izvestni pisec nalašč dr. Miillerju samo zato, da ga more v »Miru« na nedostojen način žaliti, dasi g. dr. Miiller ni dal najmanjšega povoda. Ako pa upoštevamo javno izjavo dr. Brejca na tem občnem zboru, da je »Mir« v zadnjem času pod njegovo osebno kontrolo, nam je takoj jasno, zakaj je prišlo v »Mir« tako zavito poročilo, s katerim se hoče predvsem na ugledu škodovati in p o n iž a t i doktor Brejčevega konkurenta. Namen je prozoren, in naj nam dr. Brejc stokrat zatrdi, da on s tem poročilom zopet. — kakor po navadi seveda — ni v nobeni zvezi. Zdaj vsaj vemo, kaj vse uredništvo »Mirovo« pod osebno kontrolo Brejčevo z njegovim »privoljenjem« daje na svitlo, — za kar vse je Brejc odgovoren. Nesramna je trditev »Mirova«, da je na občnem zboru g. dr. Oblak podtikal »Miru« neko »izmišljeno« izjavo, da se bo podpiralo še dijake klerikalnega mišljenja. Dr. Brejc je hotel že na občnem zboru utajiti, da je »Mir« kaj podobnega pisal, dasi je preteklo tedaj komaj par tednov, odkar je »Mir« pisal v tem smislu. Ogorčeni klici, da je »Mir« res tako pisal, so ga poučili, da nima pod sabo ljudi, ki bi se dali farbati in s katerimi bi slepomišil. Največja impertinenca »Mirova« pa je. da se zopet na čuden način peča s čestito osebo prof. Scheinigga, kateremu se je sklenilo dati zadoščenje ravno z ozirom na »Mirove« napade s tem. da se ga naprosi, da vstopi v odbor, kar on seveda odklanja: celo dr. Brejc je v stiski obžaloval, da se je napadlo tega zaslužnega rodoljuba v »Miru«, in zdaj piše — čujte! — taisti, pod osebno kontrolo Brejčevo stoječi list, da sploh prof. Seli. n i bil od njega napaden. Ali mislite gospoda okoli »Mira«, da je g. profesor Scbeinigg kak otrok, s katerim se smete igrati! Vaše nesramnosti, vašega jezuitskega zavijanja in laži je vsem dostojnim ljudem tudi na Koroškem že dovolj, — prenapeta struna je tudi tukaj počila. Pa še nekaj naj pribijemo. Glasilo jurista Brejca trdi, da bi z odborovim (reete Brej-čevim) odstopom podporno društvo prenehalo. — tega si Brejc na občnem zboru pri utemeljevanju, zakaj ne odstopi, ni upal trditi ali pa je pozabil. To hoče zdaj Brejc koroški javnosti - - obesiti!
— O prvi državni gimnaziji v Ljubljani. Svojo notico v št. 255 iz pravljamo na podlagi točnih informacij v sledečem: za to leto se ne ustanovi samostojna nemška gimnazija, ampak se le takozvani nemški a-oddelki nižje gimnazije lokalu o ločijo od sedanjega zavoda; dosedanje učiteljsko osobje v teh razredih bo, kolikor pripušča administrativna udobnost, poučevalo za to leto v nadalje v teh razredih. — Deželni predsednik Sclnvarz je svojega sina vzel že koncem septembra iz ljubljanske gimnazije in ga je vpisal v privatno gimnazijo v Kalksburgu.
— Važna izjava. Ob glavnem zboru »Narodne stranke za Štajersko« dne 3. novembra t. L v Celju je podal urednik g. S p i n d 1 e r izjavo glede M o h o r j e ve d r u ž h e. Vsebina tiste je bila približno nastopna: Znano je, kako sovražno je naše duho-venstvo jelo delati proti edinemu našemu obrambnemu društvu, t. j. p r n-t i š o 1 s k i d r u ž b i s v. C i r i I a in Metoda ter kako ostentativno tisto izstopa iz nje podružnic. Dobro! Po-s vet na inteligenca pa naj, če naše duhovenstvo ne neha ruvati proti naši obra m-beni družbi, nastopi isto -tako napram sedaj povs em v klerikalni  oblasti se na-
hajajoči d r u ž b i s v. Mohor-j a! Videti hočemo, kako se bode družba leta brez podpore našega ra-
zumništva dalje razvijala. Klin skli-nom!« — Ta izjava je povzročila navdušeno pritrjevanje.
— A kad. tehn. društvo »Tabor«
v Građen nam piše: Cenjeno uredništvo! Slovenec« je prinesel pred kratkim poročilo o dogodkih na gra-ški univerzi, iz katerega bi se moglo posneti, da so se narodni radikalci udeležili pretepov povodom promocije klerikalnega Karolinca. In »Mir.< celo trdi, »da so z Vsenemci in Židi v kompaniji tudi liberalni slovenski dijaki v (Jradeu napadli katoliške duhovnike in dijake ter jih do krvi pobijali!« Podpisano društvo tem potom izjavlja: 1. da je zlobna laž, da bi se bil kateri član društva »Tabor« aktivno udeležil pretepov. Po pravico gledati kravale med nemškimi dijaki pa ne pojdejo narodni radikalci nikdar v »Slovenčevo« uredništvo. 2. Da je pripravljeno postreči uredništvu »Slovenca« z imeni onih klerikalnih slovenskih dijakov, ki so pod vodstvom elana »Slovenčevega« uredništva, znanega ricinanjskega junaka in kavalirja Trseglava, pripomogli k temu, da so kravali dobili sijajnejši značaj.
— Iz finančne službe. Za kontrolorja solnega urada v Trstu je imenovan v X. čin. razredu carinski ofici-jal A rt ur Lazar i č , za višjega komisarja fin. straže II. razreda v IX. čin. razredu komisar finančne straže 1. razreda Matej 1) a ni i j a n i č , za kontrolnega asistenta v XI. čin. razredu pa finančne straže titularni višji respicienl Emil Golob.
— Profesorski izpit sta napravila gg. M. S e v e r in St. Podboj, suplenta na tukajšnji I. gimnaziji.
Shod podružnice »Ljubljana« I. avstrijskih državnih slug dne 3. t. m.
je bil srednje dobro obiskan. Po otvo-ritvi in pozdravu shoda po načelniku prevzame poročilo o gibanju in delovanju podružnice podnnčelnik De-bevc, kateri je sledeče izvaja: Pri našem glavnem zborovanju 8. septembra t. 1. pogrešali smo v naše presenečenje udeležbo kakega gospodov državnih poslancev iz Kranjskega, in ker smo tudi mi enemu ali drugemu dali naše glasove z zaupanjem, da nas hudo tudi zato v naših prepotreb-nih predlogih podpirali, smo takoj po shodu v odborovi seji sklenili še osebno te gospode posetiti ter se prepričati o njih naklonjenosti. Govoriti pa tudi sedaj ni bilo mogoče z vsemi in le-te smo zopet pismeno za pomoč prosili. Osebno pa je bila naša depu-tacija posebno prijazno sprejeta od preblagorodnega gospoda državnega poslanca Ivana Hribarja. Gospod Hribar je deputaciji tudi ustmeno svojo naklonjenost zagotovil in se za \ sako točko naših zahtev do podrob-nosti zanimal in zabeležil, da, raztegnil je svoje veleprijazno zanimanje za našo stvar tako daleč, da je radi neke točke še enkrat odbornike sam povabil na razgovor Ojtmačeni \ sled take cenjene naklonjenosti smo potem še dve točki posebno dostavili ter ga za samostojni predlog glede njih naprosili, kar je veleugledni gospod župan in državni poslanec ne le obljubil, temveč že tudi storil, kakor se nam je z Dunaja poročalo. Ti dve točki so naprava stanovanj za paznike sodnega dvora in povišanje uradnih slug I. razreda v poduradniški značaj. Enako povoljen je bil tudi vspeh osebne deputacije pri prebla-gorodnemu gospodu državnemu poslancu dr. Šusteršiču. Tudi ta gospod je ne le zagotovil z vsem svojim vplivom delovati v našo korist, temveč tudi zanimanje iz Lastnega nagiba obljubil. Prečastiti gospod državni poslanec dr. Žitnik je našo deputacijo blagovoljno sprejel in naš načrt podpirati obljubil. Ker imamo slednjič od prečastitega gospoda državnega poslanca dr. Kreka tudi pismeno zagotovilo njegove merodajne naklonjenosti, naj še tu posebno poudarjam, da smo bili jako radostno presenečeni, da je naši podružnici na njeno pismeno prošnjo tudi visoko-rodni gospod državni poslanec knez Anersperg odgovoril, da se bode v zvezi z njegovim klubom za naše zahteve zanimal in potegnil. Ako tedaj skupno vzame uspeh našega truda, pridobiti si veljavnih pokroviteljev v državnem zboru, lahko reče mo, da smo z njim zadovoljni, ker smo si pridobili najodličnejse veljake za našo stvar. In kor je eden teh gospodov svojo dano obljubo že uresničil, imeti moramo nado, da tudi drugi veljaki ne bodo svoje besede pozabili bodimo torej nadejni v boljšo bodočnost. Nato preide govornik še na Zahtevo cestarjev za izdajo slovenskega strokovnega lista, poudarjajoč, da se ta zahteva da le tedaj uresničiti, ako bi bilo 500 odjemalcev osiguranih. Ker Šteje ljubljanska podružnica 200 članov, gradiščanska in pa koprska podružnica pa je računati s 100 člani, tedaj skupno 300 Članov, manjka še kJ00 članov za omogočenje slovenskega strokovnega glasila. Lahko pa je, da se v kratkem tudi istr-
ski cestarji še organizirajo ter k društvu pristopijo ter tržaški tovariši, ki imajo sicer svoje društvo, a ne svojega glasila, za stvar pridobijo, potem pa bode število zadostovalo Tovariš Marinko izvaja stan tov. cestarjev in poudarja posebno nujnost regulacija zauje, ker so s plačo in delom v najslabšem položaju. Dalje nujnost regulacije pomožnih slug iz istega vzroka. Poudarja tudi brezpravnost teh dveh kategorij. Kriti-kuje odteg polovične plače provizo-ričnih slug, ako gre kateri njih na orožne vaje. Poudarja, da je posebno v Ljubljani število pomožnih paznikov veliko, tako sta pri sodnem dvoru v Gradcu 2, v Ljubljani pa 9. Zatem nastopi drugi tovariš in poudarja, da je imeti za sedaj polno zaupanje v državne poslance, da bodejo pripomogli k izboljšanju stanu! (Živahni »živio«-klici poslancem). Isti tovariš predlaga potem, da se naprosi državne poslance, da predlagajo nujnost predlogov I. avstrijskega društva državnih slug na Dunaju, kar se enoglasno odobri in sklene.
Grobjansko postopanje uslužbencev južne železnice proti popotnikom. Piše nam naš sotrudnik: Na ti železnici mi Slovenci že tako nimamo ni kakih pravic, trpeti moramo pa še od strani posameznih sprevodnikov, da se nad nami znašajo, kakor da bi bili mi popotniki tisti, kateri se jim moramo še klanjati, in če gospodu sprevodniku nismo ravno simpatični, radi tega, če slovenski govorimo, se drzne čisto navadno povedati, da nas bo sredi proge vrgel iz vlaka. V dokaz naj bo sledeči slučaj, ki se je dogodil v vozu brzovlaka št. 1717 v soboto 2. novembra t. 1. med Trstom in Št. Petrom na Krasu med 8. in 10. uro. V Trstu vsedel se je v imenovani brzovlak g. A. V. s svojo soprogo. Ker je pa bilo v vozu, v katerega sta omenjena zakonska vstopila, vse zasedeno izvzemši oddelek za dame, vstopila sta v tega, v katerem je že sedela ena dama, katero je imenovani gospod prosil za dovoljenje, da o-stane poleg svoje soproge in katera je v to tudi privolila. V Nabrežini vstopi še ena dama, katera tu, di ni imela nič proti temu, da je bil imenovani gospod v kupe ju. Kar na enkrat se pa pokaže na vratih sprevodnik v osebi nekega Drescha in zahteva na najgrji in grobjanski način, da se g. A. V. odstrani iz kupe j a za dame. G. V. ga je opozoril, da naj najprvo govori v drugem tonu, kar pa da se tiče njegove navzočnosti v kupeju, da sta to dovolili navzoči dami. To pa Dreschu ni bilo prav. Počel je kričati na popotnika, da ga bo dal vun vreči, ako se takoj ne odstrani iz kupeja. To grobo postopanje sprevodnika je provzročilo, da je prišlo soprogi g. A. V. slabo in da so imeli kolikor dame toliko soprog opraviti, da so jo zopet spravili k sebi in jo umirili. Ko se je pa potem v St. Petru g. A. V. obrnil na vodjo vlaka s prošnjo, da bi mu povedal ime sprevodnika, katerega mu je s prstom pokazal in mu celo stvar razložil, se ta še zmenil ni. Z eno besedo rečemo: posamezni sprevodniki se obnašajo proti popotnikom te slavne Južne železnice skrajno netaktno. Menda morajo sprevodniki dužne železnice položiti, preden stopijo k tej v službo, izpit grobega ponašanja, ker drugače se to ne more razumeti. Ravnateljstvo Južne železnice se vpraša za danes, če misli že enkrat podučiti svoje uslužbence, da so oni uslužbenci in da niso plačani za brutalno obnašanje proti popotnikom, nego da so plačani in to od popotnikov, da se proti njim dostojno ol maša jo, ker so oni zaradi popotnikov in ne popotniki zaradi njih. Kar se tiče gornjega dogodka, se zahteva od ravnateljstva Južne železnice, da Drescha poduči in s tem prepreči, da pri drugi taki priliki ne dobi sprevodnik par okoli ušes kot zadoščenje za grobo obnašanje.
Ricmanjske razglednice. Včeraj smo zopet enkrat poročali o dogodkih v Ricmanjih. Iz poročila je bilo razvide! i, kako trdno in junaško se drže Ricmanjci. Ves slovenski svet ob-č u d u j e te može in žene, ki se vzlic svoji revščini ne dajo ukloniti. V tej težki borbi bi bilo pač treba, da bi ljudje tudi dejanski kaj storili za Ricmanjce. Tiskar Šeber je izdal Ricmnnjeem na korist prav lične razglednice in jako lepe fotografij e. Po teh naj bi segli tisti, ki Imajo kaj r e s n i č n i b simpatij za Riemanjee.Fotografije in razglednice kažejo: civilni pogreb in civilno poroko v Ricmanjih ter vasi Ricma-nje in Log. Človek bi mislil, da se bo razprodalo teh razglednic na tisoče, a koliko je ljudi, ki se sicer z besedami strašansko navdušujejo za Ricmanjce, kupili pa niso še nobene teb razglednic. Vsak naroden trgovec, vsaka narodna trafika, ki prodaja razglednice, bi morali imeli na prodaj tudi ricmanjske razglednice. Naročajo se v tiskarni Šeber v Postojni in v »Narodni knjigarni« v Ljubljani.
Objava. C. kr. ministrstvo za notranje zadeve proučava z ozirom na
novoizdane izseljevalni zakon trans-vaalski med drugim tudi o pogojih, pod katerimi je Evropejcem zabranjeno naseljevanje v ondotnih krajih. Zavračajo se ljudje, ki niso toliko vešči pisave, da bi v enem evro-pejskih jezikov napisali narekovano prošnjo za vsprejem v deželo, dalje oni, ki nimajo toliko denarnih sredstev, da se morejo p reži vet i vsaj prvi čas njihovega tamošnjega bivanja, kakor tudi taki, o katerih se že naprej ve, da zapadejo javni oskrbi. Ravno tako je prepovedano naseljevanje prostitutkam in osebam, ki hočejo vtihotapiti take ženske ali pa se žive od prostitucije, nadalje umobolnim in onim, ki trpe na kaki gnjusni ali nevarni nalezljivi bolezni. Slednjič ni dovoljeno naseliti se onim, ki so bili že kdaj izgnani iz dežele na podlagi tamošnjih zakonov in pa onim, ki se zde nevarni avnemu redu in miru. — Ta zakon seveda ne pride v poštev pri onih Evropejcih, ki so imeli že kdaj kako posestvo v koloniji in niso bili še nikdar izgnani. Ev-ropejski poljski delavci in posli, izu-čeni rokodelci, potem delavci pri strojih in rudokopi ne zavračajo se tudi tedaj ne, če nimajo toliko denarnih sredstev, da bi se prvi čas preživeli, ako imajo le kakega znanca, pri katerem morejo takoj po svojim prihodu v deželo za primerno mezdo vstopiti v delo.
Iz gledališke pisarne. Jutri, v četrtek (nepar), se vprizori Massene-tova velika opera „Manon" z damami C o llign on, Š k r d 1 i k , Grosz, Borze wska in gospodi Jastrzebski, Kondracki, Vaši č e k, Kratochwil inVaverka. — V soboto (par) se ponovi Grill-parzerjeva žaloigra „Pra babica", v nedeljo pa se vprizori v Celju Schonthan-Kadelburgova burka nDva srečna dneva".
Odlikovanje. Častno svetinjo za 401 etno zvesto službovanje podelil je deželni predsednik gospodu Leopoldu Ar miču, nadučitelju in vodji III. mestne deške ljudske šole.
Priznanje je izrekel dež. šolski svet kranjski nadučitelju g. Antonu Lik o z ar j u za zadovoljive učne uspehe na privatni deški šoli na Rakovniku in vodju zavoda o. Alojziju Kovačiču za uspešno vodstvo.
Poz'v ljubljanskim društvom, Zastopništva društev in sploh vse tiste, ki se zanimajo za umetnost, vabim tem potom, naj pridejo v četrtek, dne 7. novembra, ob sedmi uri zvečer v društvene prostore „Matice Slovenske" na kratek razgovor; gre za izlet na umetniško razstavo v Trstu. Dr. Ilešič, predsednik „Matice Slovenske".
Dražba sv. Cirila in Metoda
V Ljubljani jela je razpošiljati svoj koledar za leto 1908. Kdor ga pomotoma ne dobi, zglasi se naj zanj po preteku 14 dni pri družbenem vodstvu. Cena koledarja je 1 K 20 v, sprejme se pa tudi več, saj je to za našo družbo in po njej za slovensko prosveto.
Družba sv. Cirila in Metoda
V LJubljani naznanja, da so naroČili nadalje računske, oziroma gostilni-Čarske listke sledeče tvrdke: Kotel „Legat", Lesce: hotel „Štrukelj", Ljubljana; gostilna Rudolf Kunstelj, Radovljica; gostilna Lav. Bučar, Kostanjevica; Natalija Šepetaveo, Idrija; Pepioa Maj zijeva, Bela cerkev. — Pričakujemo le več naročnikov.
Splošno slov. žensko društvo" priredi za svoje Članice in njih hčerke tečaj za Češki jezik. Pouk, ki se zaČnevtorek, 12. t. m., se bo vršil dvakrat na teden zvečer, in sicer proti mali odškodnini. Zavedne Slovenke naj bi v Čim največjem številu porabile to priliko ter pripomogle, da se izpremeni v dejstvo to, kar se je sklenilo letos poleti na slovanskem ženskem sestanku v Pragi, namreč da se doseže Čim najožji stik med slovanskim, zlasti pa med slovenskim in Češkim ženstrom. To pa dosežemo v prvi vrsti s tem, da se najprej učimo sorodnega nam jezika Češkega. Oglasila za če*ki kurz sprejema „Splošno slov. žensko društvo" v četrtek, 7., in v ponedeljek, 11. t. m., v svojih prostorih na Rimski oesti9, vsakokrat od 6. do 8. zvečer. Prihodnje leto prirede Čehinje v Pragi velik feminističen shod; Slovenke, učite se češčine, da se ga boste tem lažje udeležile ter da se bo mogla v doglednim Času ustanoviti zveza slovanskih ženskih društev.
Poročil se je v Ljubljani 4. t. m. g. Ivan Novak, posestnik in trgovec v St. Vidu pri Lukovici, z gdč. Minko Osolinovo, hčerko g. Antona Osolina, posestnika in tČ. obč. predstojnika v Št. Vidu pri Lukovici. Bilo srečno!
Kmetijsko poučno potovanje.
Pod "vedstvom mlekarskega nadzornika Leg v ar t a se je včeraj odpeljalo več kranjskih kmetov na Tirolsko, da si ogledajo ondotne kmetijske razmere, zlasti živinorejo in se pouče o zavarovanju živine.
Ortopedlčno- zdravilni zavod, ki se nahaja na Turjaškem trgu št. 4,
I. nadstropje, je prvo podjetje fte vrste ne samo v Ljubljani, nego na vsem Slovenskem. Zdravilni uspehi tega zavoda so izredni, zato se tudi od dne do dne množi Število pacientov, ki iščejo v tem zavoda pomoči. Zavod je izborno urejen in opremljen z najmodernejšimi pripomočki. Ker je tudi vodstvo v spretnih rokah, ga priporočamo občinstvu kar naj topleje.
Navi 20kronski bankovci se že tiskajo in pridejo v promet 1. maja 1908. Naredili jih bodo 30 milijonov torej za 600 milijonov kron. Papir bo močnejši kot pri sedanjih. Manjši bodo od sedanjih 20kronskih in večji od lOkronskih. Barve bodo violetne. Osnovna barva pa ni Čisto violetna, ampak bo višnjeva, zelena, siva in violetna, ki bodo tako zmešane, da bo bankovec, če se bo držal v različnih mestih proti luči, spreminjal barvo. Razdeljen bo v dve polji, glava bo na obeh straneh enaka.
Pomlad v Jeseni. Gosp. Vinko
Vidergar, gostilničarjev in posestnikov sin na Želodniku pri Dobu pri Domžalah nam je poslal jabolka, ki so pred enim mesecem cvetela. Sad je velik kot precej debeli lešniki. Res nekaj izrednega v tem Času!
Požar v Slivni. V četrtek, 31. oktobra ob 11. dopoldne je pričelo goreti v vasi Slivni pri Vačah. Prostovoljno gasilno društvo na Vačah je bilo že okrog pol 12. na licu požara ter z največjim naporom pod poveljstvom načelnika g. Jankota Blaganje omejilo ogenj na že goreča hleva posestnika Franca Ki-movca in Jerneja Vrtačnika. Nevarnost je bila velika, ker so krog in krog samo s slamo krita poslopja. Omenjeno gasilno društvo je bilo ob tej priliki prvič v ognju. Hleva sta bila zavarovana za manjši vsote.
Čedne razmere vladajo pri graditvi železnice Trebnje-St. Janž. Oboleli delavci ne dobe denarnih podpor, ali pa morajo brez vsakih sredstev, v največji bedi čakati in čakati kar več tednov. Napravite tukaj red g. Kristan i drugi! Hic Rhodus . .
Poročil se je danes v Novem mestu g. gimnazijski profesor D a v o-vorin Majcen z gdč. Marijo Jelen Če v o. Čestitamo!
NOVO gasilno društvo Ustanovilo se je „Prostovoljno gasilno društvo" v Beli cerkvi pri Novem mestu.
Idrijski „Sokol" je imenoval svojega starosta brata Iv. Grudna, veleposestnika in veletržca v Jeličnem vrhu, za svojega častnega Člana.
Obesila SO Jo v Radgoni neka dekle, ki je pobegnila iz bolnišnice.
Ob stre lil se je v Radgoni og-njičar Božek ondotnega artilerijskega polka.
Pogreša SO lTletna slaboumna koČarjeva hči Amalija Pregl iz Pohorja.
V otrobih se Jo zadušil v Mariboru v Scherbaumovem mlinu 55-letni oddelkovodja Franc Stecher. Misli se, da se je sam usmrtil, kar pa ni verjetno.
Himen. V nedeljo, 3. t. m., se je poročil v Gradcu g. Ivan Polovic, gimnazijski profesor v Kočevju, z gdč. Minko Florij anko v o. Čestitamo !
Tri prste Je odtrgala cirkularna žaga delavcu Ivanu GiasenČniku v SiuČavesi na Koroškem.
Akađ.-tehn, društvo „Triglav"
V Gradcu. L redni občni zbor akad.-tehn. društva „Trig'ava" v Gradcu se vrši dne 8. novembra t. 1. ob 8. uri zvečer v prostorih „Zum Bierjaokl", Sackstrasse, s sledečim sporedom: Čitanje zapisnika, poročila: odbora, glavno tajnikovo, blagajnika, knjižničarja, gospodarja, upravitelja, klubov, revizorjev, častnega soda: volitve, slučajnosti. Slovanski gostje dobrodošli!
Spomenik  cesarici Elizabeti
nameravajo postaviti v Trstu, za kar se je že sestavil poseben odbor.
Žrtvi burje ali samomorilca?
V Trstu je padla v morje neko 18-letno dekle in utonilo. Isto se je zgodilo z nekim možem, ki so ga sicer še živega potegnili na suho, a je umrl med umetnim vdihavanjem. Ne ve se, ali ste žrtvi burje, ali sta izvršila samomor.   Mož je Fr. Trani.
Silna burja, ki je tudi Ljubljano obiskala, je Še mnogo bolj divjala v Trstu, kjer je dosegla hitrost 100 km na minuto, kar je nekaj izrednega. Vsled tega je morje jako razburjeno, in mnogo oseb je popadalo po cestah na tla in se več ali manj poškodovalo.
Otvoritev postajlce Karojba.
Postajioa Karojba, krajevne železnice Trst-PoreČ, ki je bila do dovršitve dovozne oeste od splošnega prometa izključena, se bo dne 10. novembra 1907 za osebni, prtljažni in omejeni vozovni promet otvorila. Omejeno sprejemanje in oddaja naloženih vozov vrši se samo od slučaja do slučaja po prejšnjem posebnem dogo voru s o. kr. ravnateljstvom državnih železnic v Trstu. Prometni Čas na tej postaiici ustavljajočih se vlakov so v dotičnih voznih redih še naznanjeni. Vozovnice se izdajajo na postajioi,
prtljaga se odpravlja potom doplačila.
Pozor, interesovani krogi t Po
doslih poročilih avstro-ogrskega zastopništva pri Zedinjenih državah Severne Amerike v Washingtonu opozoriti je prizadete kroge na to, da nima papirnati denar, ki se je izdal za Časa amerikanske meščanske vojne od južnih držav, že več let nikako veljave. To se je tudi že od državne uprave v Washingtonu opetovano razglasilo. Občinstvo se s tem v lastnem interesu svari, da ne sprejema nikakega takega denarja, ko bi ga kdo razpečaval.
Kinematograf Edison na Dunajski cesti nasproti kavarne ijE vropa" ima še do vštetega petka izreden (»pored Kristovo življenje. V soboto nov spored. Kakor Čujemo, se podjetje preseli v novo Degenghijevo hišo (dosedanji hotel pri Maliču), kjer bo bolj priročno za obiskovalce.
Cinematograpbo-theatro-Iran-Cais na Turjaškem trgu Katoliški dom) ima od danes do vštevši petka, 8. novembra tale spored: Led in sneg. Pozor, moj mož pride! Neizvedljivo potovanje. Ogenj na ladji. Čudesna kokoš. Dresirani psi. Srce močnejše nego razum. Ljubezen je iznajdljiva. Sprejem princa Wale-Škega. Okradene tatice. Čarobni klobuk Plešoč prašič. Grow-boji in Rdeče-kožci. V soboto, 9. novembra nov spored.
Tko American Bloscop na voglu Resljove coste in Sv. Petra Cesto ima od danes do vštetega petka sledeči jako zanimiv spored: Divji lovec, London ponoči (zanimivi prizori iz londonskega ponoČnega življenja, naravni posnetek), kolesarska polnilna postaja (komično), trubadur, divje zveri (prizori iz živalskega življenja), park v Barceloni ob mraku (efektni naravni posnetek), ljubosumni pes (smešno).
Zaklalo se je živine v mestni klavnici od 20. do vštetega 27. oktobra 1907 : 90 volov, o krav, 6 bikov, 274 prašičev, 148 telet, 31 koštrunov in kozlov in 2 kozlička ; zaklane živine se je vpeljalo 7 prašičev, 12 telet in 613 kg mesa.
Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 20. do 26 oktobra 1907. Število novorojencev 15 (= 20*73 %0), umrlih 18 (=24,93%0), med njimi so umrli za jetiko 3, vsied mrtvouda 1, vsled stekline 1. vsled samomora 1, za raz-Hčnimi boleznimi 12. Med njimi je bilo tujcev 9 (=50°/0), iz zavodov 12 (=66 66%)- Za infekcij ozn i mi bo-leznimi so oboleli, in sicer za škrlatico 2, za tifuzom 4 (in sicer 1 moški sprejet v deželno bolnico iz ljubljanske okolice in 1 vojak v garnizijsko bolnico), za vratico 3, za egiptovsko očesno boleznijo 1, za mumpsom 1 oseba.
Tatvini. Danes ponoči se je vtihotapil v hlev na Marije Terezije cesti št. 14 nek mlad tatin si nabral obleke. Ko ga je hlapec začutil, mu je obleko odvzel, ta pa je odnesel potem še pravočasno pete. Hlapcu Štefanu Jeršinu je bil včeraj na Cesarja Jožefa trgu št. 2 ukraden zelenkast že ponosen suknjič. Osumljenec je znan.
Pes po padel je včeraj zjutraj na Sv. Petra cesti delavca Antona Zemljana ter ga pod kolenom desne noge telesno poškodoval. Lastnik psa je znan.
Mica Kovačeva se je predvčerajšnjem zopet pojavila v gostilni na Bregu št. 2 v osebi nekega delavca, ki je použil za 3 K 76 v jedi in pijače, potem pa natihoma odnesel pete.
Pobegnil je včeraj prisiljenec Tomaž Lindl, ko je v „Mest-nem domuu žagal drva.
Delavsko gibanja. Včeraj se je
z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 111 Slovencev, 42 Hrvatov, 150 Macedoncev in 120 Bolgarov; nazaj je pa prišlo 222 Hrvatov in Macedoncev. 60 Hrvatov je prišlo iz Prusije, 120 Lahov pa se je povrnilo iz raznih krajev v svojo domovino.
Kolo je bilo ukradeno nekemu gospodu v Šantlovi hiši na Mestnem trgu štev. 18 Kolo je imelo marko ,Britaniau in številko 75.233. Vredno je 170 do 200 K.
Izgubljene in najdene roči. Poštui hlapec Ivan Hribar je izgubil zeleno konjsko odejo, vredno 14 K. — Posestnikov a žena iz Zgornje Šiške Marija Repnikova je našla zlato žensko uro in jo oddala pri magistratu.
„Društvena godb« ljubljanska" priredi jutri v četrtek v meščanskem hotelu nLloydu, na Sv. Petra cesti, društveni koncert za člane. Začetek ob polu osmih zvečer. Člani prosti, nečlani plačajo 40 vinarjev.__
* Drobne novice. Bodoči poljedelski minister Prašek je služil pri 31. polku prvo leto kot prostak, drugo leto kot tambur, a zadnje letb je šele postal titulara i pet-nik, na dopust po treh letih pa je odšel kot titularni desetnik.   Iz tega se
vidi, koliko upoštevajo v armadi du-m'viio zmožnosti.
— Visoka starost. Na otoku .Hvaru je umrla vdova Marinko-vic 102 leti stara.
— Španski kralj in kraljica sta prišla v London na obisk angleške kraljeve dvojice.
— Zaradi razžaljenja veličanstva obtožena gospa dr. Tatjana G r i g o v o v i c i, žena državnega posl. Grigorovicija, je bila preti ernoviškim sodiščem oproščena, ker je s pričami dokazala, da v svojem govoru na volilnem shodu ni žalila cesarja.
— Predsednik turškega d r ž a v n e g a s v e t a je postal dose -danji vrhovni carinski ravnatelj Ha-s a n F e m i paša.
— Novi brambni zakon za Švico se je sprejel pri splošnem glasovanju vseh državljanov s 3:26.102 glasovi; proti je bilo 224.153 glasov.
— Finančna kriza v Ameriki. Finančni in industrijski krogi v Ameriki so naprosili predsednika Roosevelta, naj skliče zaradi finančnega položaja kongres k izrednemu zasedunju. V Njujorku je zaprtih deset bank.
— Vesti o nevarni bolezni bavarskega kralja O t o -B a niso resnične. Kralju se niti duševno niti telesno stanje ni zboljšalo, a tudi ne shujšalo.
— Belgijski kralj Leopold II. je baje prodal vse svoje akcije kitajskih rudnikov za 30 milijonov frankov, ki jih je naložil za novorojenega sina, ki mu ga je rodila baronica Vaughan.
— Nesreče na železnici. Xa progi erzberške železnice blizu Ljubnega je zdrknila lokamotiva v globok prepad. Strojevodja in kurjač sta smrtno ranjena. Xa Semerniku pa je tovorni vlak podrl tramove v predoru, kjer so delavci popravljali predor. Trije delavci so padli z višave ter je eilen smrtno, dva pa sta lahko ranjena.
— Princezi n j i Lujizi so v Ženevi zaplenili avtomobil, ki ga je kupila na obroke za 40.000 K; od teli je bila 32.000 K že plažala, a zadnje obroke je ostala dolžna. Morala se je vrniti z Matašieein po železnici v Pariz.
— Obravnava proti bivšemu italijanskem u m in i -stru X a s i j u se začne jutri. Zaslišanih bo 450 prič. Obravnava bo trajala najmanj 40 dni.
— Vesti o bolezni pape-ž a so popolnoma neutemeljene.
— Senator knez S t r o z z i je umrl v Florenci ter zapustil svojo slovečo palačo državi.
— Dr. Hau — pomiloščen. Zaradi umora svoje tašee na smrt ob-sejeni odvetnik dr. Hau je pomilo-ščen v dosmrtno jee<».
KnjižeunosL
— „Slovenski Sokol11 ima v št.
10. naslednjo vsebino : 1. Spomini na ziet v Pragi; 2. Vestnik slovenskega Sokolstva; 3. Slike: Nastop članov k prostim vajam; proste vaje članstva.
— Dve novi Zajćovi opereti.
Hrvaški neutrudljivi komponist Ivan pl. Zaje je dovršil opereto ^Srb-ski plemiću, ki se v najkrajšem Času vprizori v zagrebškem gledališču. Opereta pod naslovom „Narodna garda" je v delu in jo bo dokončal februarja prihodnjega leta. Libreto je za obe napis al Š t e f a n Širola. Dejanje druge operete se vrši leta 1848 v Zagrebu, kjer se je taktat ustanovila narodna garda. V njej nastopi mnogo zgodovinskih oseb.
Vse tu naznanjene knjige in listi se dobivajo v »Narodni knjigarni« na Jurčičevem trgu št. 3.
telefonsko m brzoltro noroćilD
JeseniCO 6. novembra. Pri vo-litvi župana ni prišlo med klerikaloi in tovarniško stranko do sporaenm-1 jenja. Tovarniška stranka se volitve ni udeležila, marveč je po svojem zastopniku podala izjavo za razpust občinskega zastopa. Enako izjavo je podal tudi zastopnik narodno napredne stranke vladnemu komisarju.
Dunaj 6. novembra. MladočeŠki klub je imel danes v navzočnosti dr. Pacaka in dr. Folta sejo, na kateri se je razpravljalo o političnem položaju. Klub je sklenil 1. delovati na to, da ostane dr. Foft trgovinski minister, 2. vplivati na agrarce, da se zadovolje s portfeljem Češkega ministra-rojaka. Oe bi bil Prašek voljan prevzeti to mesto, se bi mu umaknil dr. Pacak. Ako bi pa dr. Foft vztrajal pri svojem sklepu, da odstopi, ga ima nadomestiti dr F i e d 1 e r.
DnnaJ 6. novembra, češka kriza se je spremenila v splošno mini-
strsko kriz o. Položaj je danes ne-izpremenjen. češki agrarci vztrajajo na stališču, da se njihovemu načelniku Prašku mora prepustiti portfelj poljedelskega ministra.
Dunaj 6. novembra. Nemško nacionalni klub je imel danes dopoldne sejo, na kateri se je odločno izjavil proti temu, da bi bil Prašek imenovan za poljedelskega ministra. Klub je fiksiral svoje stališče napram na&odbi ter se izjavil za skupno postopanje vseh nemških strank v nacionalnih vprašanjih.
DnnaJ 6. novembra. Shod poštarjev in oficjantov je bil izredno mnogobrojno obiskan. Shodu je prisustvovalo 53 poslancev. Izmed slovenskih poslancev ni bilo nobenega.
Dunaj 6. novembra. Na tukajšnjem vseučilišču je bil danes promoviran doktorjem vsega zdravilstva bivši predsednik poslanske zbornice grof Mavricij Vetter. Grof je star 58 let.
Dunaj 6. novembra. Bivši načelnik generalnega štaba grof Beok je končal svoje memoarje, ki segajo do leta 1907., izjavil pa je, da jih sedaj še ne namerava izdati, ker še ni prišel čas za to.
Budimpešta 6 novembra. Koje danes govoril v parlamentu hrvaški posl. dr. Tuškan, je nekdojaa II. galeriji zaklical: „Ta človek ne govori v interesu Hrvatov, ampak v prilog dunajske kamarile.u Radi tega klica je nastalo veliko razburjenje med poslanci. Moža so prijeli. Dognalo se je, da je urar, ki ni docela pri zdravi pameti.
Gospodarstvo.
— Dobavni razpis. Ces. in kr. mornarski provijantni urad v 1'ulju naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da namerava nakupiti razne provijantne predmete, med katerimi so tudi: pšenična in ržena moka, kumena, grah, fižol čebulja, svinjska mast, krompir, kis, vino in dr. Ponudbe je vložiti najkasneje do 30. novembra 1907 pri c. in kr. mornarskem provijantnem uradu v Pu-lju. Tozadevni razpis je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na v]>ogled.
Avstrijska specijaliteta. Na želodcu bo eha;očim ljudem priporočati je porabo prist-aega ,Mollovega Seidlits-praška", ki je pre-3košuno domače zdrav o in vpliva na želo iec kropiliio ter pospešimo na prebavljen)e m sicer z rastočim uspehom Škatli i ca 2 K. Po postnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni aa lagat elj, DUNAJ, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in i podpisom. 6 16—T 5
Po vseh kulturnih državah registrirana
Na drobno
na
prod« jara
M Joss&Lovvenstein
c In kr. dvorna dobavitelja 133093
Proti prahajem, luskinam in izpadanju las
delvaje i»a|KoIJpriznan*
Taio-cbiii tinta
katera   okrepćuje   lasfsće, odstranfufe luske Id preprečuje tzpadan|e Ime.
I Btrtttrnteft e na« »dom f Itrana.
Razpošilja  ne  s obratno  pošto ne  manj kot dve steklenici.
Zaloge vs»h preizkušenih zdravil, medic. mM. medicinsl. vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgiških obvez, svežih mineralnih vod I. i d.
Del lek&?n& Milana Leusteka
t LJubljani, R sijeva cesta it.1
poleg novozgrajenega Fran Joiefovega
InbU. mostu 10 46
Darila.
Upravništvu našega Usta so poslali : Za družbo sv. Cirila ln Metoda:
G. Milan Znideršič v Matenji vasi 4 K, in sicer iz nabiralnika v gostilni »Bog in Narod" 280 K; A. Avsec in A. Perhavc iz Postojne 120 K mesto voznine (skupaj 4 K). — Neimenovan 3 K zbranih v gostilni pri „Colariču" pri Sv. Kiižu pri Kostanjevici. — Gospa A Trstenjak, učiteljica pri Sv. Miklavžu pri Ormožu 1 85 K, nabrano pri veselih kegljačih v Vizmetincih. — G. Ferdo Tomazin v Ljubljani 2 K kot preostanek računa pod Rožnikom. — Vesela družba zbrana v gostilni pri „Trškanu" zbrala na predlog g Ludvika Vadnala 7 50. — Skupaj 18 35 K. — Srčna hvala I
Corrlgendum. Pri izkazu daril za družbo sv Cirila in Metoda v soboto, dne 2. novembra, ozir. v številki 254 .Slov Nar.« je pomota. Darovala je gospica Vera Pospeh v (irižah pri Celju 4 K, ln ne 1 K.
Slovenci In Slovenke! ne zfiblte dražile w. Cirila In Metoda 1
Borzna poročila
L|nbliaotlu „ 'radltn* banka v Ljubl|ar,l"
Uradni koral dua. bora« 6. novembra 1U07
,1 mm U«a«>  J Blaa
r§V, arabraa renta *L evttr kronski renta . 11   .   ilata       » . 1, - ogrska kronaka reata l ,      „     aiata » i % posojilo del. Kranjske **/■*/• posojilo mesta Spi je t
♦Vf. . . z*<J*< &4t*U koa.-herc Železniški.
8posojilo 1902 . . . ,/ laika dsi. banka k. t. • m m » *• • 9% aast pisma gal. del
Mpotečne banke . . pest kom. k. a. s
lOVpr.....
*ji,*,'t tast.  pisma mnerst
hranilnice .... j*,*/, sast. pisma ogr. ce»4 dež. hranilnice . .
Ha#t     P**- °Sr- hiP 5*n obl. ogr lokalnih i*
Jez- i. d. dr        . .
M*/< obl. česke ind. ban*r
prior. lok. telo* Tis? Poreč .... f* prior, dolenjskih Isi fc# erior. jui. žel. kup. Vi*/i avstr. pos. za 1*1. p. *
atoatea.
Ipseas od 1. 1860'/« . • „    od 1. 1864 .   . .
. ttzske .....
.    sem. krsd. I. smisAK
l    .    .  " -
a    ogrske hip. banke
»    srbftk« i frs. MKr-
. turške.....
#esttfk*        srečka . .
fgreditne » • •
laomoške « ■ •
Krakovske        » ■ •
ljubljanske       . . .
kntr. rdeč. križa 6 . ,
Ogr.     ,     .    . . »
Kudelfovc        , . .
Ii&lcburške        a . .
pasjake kom.  v , ,
Dalalaaii
fržne železnice .  .  ♦ . Državne železnke .   . . Avatr.-ogrske bančne Kvatr. kreditne Sanke Dgrske    . . tjvnostenskt , ?>remogokop v Mc-s*c (8rex ilpinske moatan   . . iraške žel. ind. dr.   . . £Sma-Mnr£nyi .... Trboveljske prem. drv^h* ivstr. orožne tovr. dfuJffc ^sšac sladkorne ▼adaaaa,
Sar. cekia ..... franki ...... marke ..... t $»vert .....
Marke......
iMadrev*! ....
95 80
97 --! i5 96 118 d\ 92 15
109 45 W-76|
110 4 j iS 30
9« —
97 «0
9615 114-IG
92 ?5 10^6
18 75 110 60 100 «
97 50    98 5n 9r>75    Q6 26 b 85    96 36
89 -101 80 97
96 75 98-76
98 6»
99 76
99 SO 98'71 289 25 99 20
198 -£50 Ml !89 ib >6iS -265 — 244 —
97 ?5 '8175
19 5 i 437 9 50
95 — 6075 U f-0 T6 25 68-
227 -473 -
!45 60
64^*60 • 775-*Ž8 75 737 —
39 -
:i8~
69075 2570 -&13 6^ i5J 6' 459 -
11 »6 18 £0 iS-4/ *4 04 '17 SO
96 80 2!>3 25
484
Me*— 1J2 8T 98 -
97-76
y9 7»:
99-6
1
99 7f 29126
100*8
202 -254 tO 143 25 27 — 271 — *6v— 103-65 182 75 21 60 447- -
95 5 J 101 —
64 75 46 5 28 h 72 — 231-483 -
146-50 646 5) 17Hfi- -619 75 758 -2«0 -722 60 691 75 58 ' -D14 6^ 254 -461 -141 5
15 40 19 i 2
23 12
24 1 ;«17 50
96 10 ■864 25
6
Dne 6 novembra 1907.
T *rrr**-a«
Pieaias aa april sa      kg R 12*93
Si ,  april    ....   *0 f   3 1194
{•rasa maj 19 8 , a 10 , , 7 3fi >vaa        april .   . >Q 8 63
•&* ~a?a»v 5 v višje.
HefeorolosiCno poročilo,
.idu dk! bciMbi 206    tsradnjl srašni ti »k  78fl 0 BUt.
1 ► O c	Cas »pazo-vanja	Stanje barometra w sva*	o. > i S	Vetrovi	Neb«
6	9. av.	740 5	l-o	al. svsh	jasno
6.	7. sj.	742 2	—25 6 breivetmo		megleno
		742 2	6 6	«1. j vzhod	j »eno
Srednja včerajšnja temperatura    2 3 ner
»ada 6 1°. — Padavina v qo
i
DOVi lil stari Se v dobrem stanju, se prodajajo pri -
I. BUGGENIGU Ljubljana. Cesta na Rudolfovo žel. it. 5.
izurjenih šivilj
Več se izve pri gospe Mariji Pfundner v Kran|u. >; 4 3
Stanovanje
sredojcveliko je oddati za februarjev termin.
Poizve se v Slomškovih ulicah It 23 v I. nadstropju 8735 -s
Gost Iničarska l**^ koncesija
se takoj odda-
Već se izve pri p. Toni Biliaa, v Ljubljani, Židovsko ulice štev 1, I. nadstropje 3709-2
Akademlčno izobražen
gozdarski uradnik
32 let star, v svoji službi načelnik, bi se v svrho zakona rad seznanil s samostojno gospodično alt vdovo brez otrok z gotovino najmanj 70.000 gld. Tajnost častna zadeva.* Posredovalci izključeni. Znanje nemščine pogoj. — Samo resne, ne anonimne ponudbe s fotografijo pod „L. 3296" na naslov: Haasenstein & Vogler, A. G Dunaj 1.
3757-1
Išče se dober
igralec
na klavir
za pleane ure. Spreime ga takol rod dobrimi pogoji G ULIO MORTERRA
plesni učitklj v Ljubljani, hotel pri Sionu, soba št. 72. 3751 1
Več sto kubičnih metrov lepih suhih smrekovih ali borovih
Vit
meter dolgih, kupim v Ljubljano postavljenih.
Ponudbe s ceno so Mopoalati do 20. novembra t. 1. na Da^ov: Alojzij Večaj, tvornica za peči v Ljubljani, Opekarska cesta. 37Č2-1
Sprejmem
3758 1
stenografa
(ev. atenografinjo)
ki  zna strojepis, slovensko in nemško stenografijo in lažja so-licitatorska dela.
Ponudbe pod naslovom:   dr« F. Mulier, advokat, Celovec.
iitip: s«e
ali vzame v najem manjša ali večja
bron ali osla
v Ljubljani.; Prev/.ame se tudi dobro vpeljana
manjša trgovina.
Ponudbe z morebitnimi pogoji na upravni-1vo nSlov. Naroda4*. 8638—5
300
00
en
vinskih sodov
od 300, 400 in 700 litrov iz hrastovega
lesa v prav dobrem stanju oddaja
po nizkih cenah tvrdka
M.Rosner& drug
v Ljubljani.
Davorin Jrfajcen
c. kr- gimn. profesor
parija Jrfajcen Jelene
€-*-*>w^ poročena ^w~yr-> U Jfoimm mestu, dne o. novembra tS0?t
(Ure* vsakega posebnega obvestila).
S? 31
14
SVETOVHOSLAVNi
FERNET-BRANCA
fvrdke FRATELLI BRANCA v MILANU
EDINE IN IZKLJUČNE LASTNICE TAJNOSTI O PRIPRAVLJANJU
JE NAJUSPEŠNEJŠA  ŽELODČNA GRENČICA NA SVETU I
Neutrpljlva v vsaki družini! Dobiva se v vsaki boljši del katesnl
trgovini in v vsaki kavarni.
Hiša
na prodaj
priprav ca za v*a*u> obrt, z več Sta no*a ji   11  gostilco tir z lepim vrtcsi m stavbiščem.
Xa<iov v opravai&t u BSl*»veD*kega N roda" S7lo 2
am^aaaaaliiAMMl    4* #li Dunajska cesta
insniuiosiui 99wuison ^
od 30. oktobra do 8. novembra:
Življenje 3(rislusovo.
m «3  razvidi   iae lepakov,
S774
^tai
Nova hiša
ob glavni ottti na prav lepem prostoru, v kateri je dobro vpeljana gostilna in še dva druga dobro ldoča obrta,
se prostovoljno proda
zaradi bolehnosti po zelo ugodnih pogojih.
Natančnejša pojasnila daie Fran Vodišek, „gostiloa pri Bamu Spodnja Šiška 205 36 1-4
Iz blagajnice stavbnega podjetništva Chierici & Ticha v Kran u je bil * noči od 30. na 31. oktobr>< ukraden znesek 33,400 K, ki je obstajat iz bankovc     p   1000 in 50 K.
Daril   1000 (t?scc) kron pr ime tisti,
ki riaide prav* sled z   storilcem. . 4
Redka prilika za n
up! ^1
na Koroškem J*
l
Prav lepo posestvo v dvojezičnem indnstrij^eai kraju na Koroškem
izvrsten kraj za trgovca z glavnico, Be zaradi starosti in bolehnosti proda z vsem živim io i eiivim inventarom. Sem spada poleg gozdov
is zemljišč 10 objektov, med DJimi gostilna, veliki veseliščni pr. stori i t. d. iD pa fce neizrabljena   todna oaoi, velika zaloga pe»ka, dalje dober zaslužek s tovorno vožnjo /,a več parov konj. Cenilna vrednost 180.000 K.
Naslov pove npravittftvo »Slovenskega Naroda" 37?.G~4
8 tremi sobami, pritiklinami in porabo vrta se odda s 1. februarjem.
Več se izve v Kutinovih ulicah št. 23, II. nadstr. 3731 a
Zlata svetinja
Brnita. Pob, Rim iti.
iscrj
karamele iz poprom mete.
ravniško preizkušene m - - j poročene!-
Samo Iol teden
jtfodni telovnik dobi zastonj
kdo9 kupi obleko za več nogo 20 gld
Častniška palerina najboljše kakovos........10 gld
Pletena]jopica z različnim n^nsatim robom prej 12 gld. -*cdai     6 gld.
MF* NajtiDejši moden d^ms^e konfekcije vedno v caioffl. ~W 19   Ogledovanje svobodno, niste primorani kaplji
Angleško sKlndišče obieii 0. Bernatouić
Mestni trg štev. 5.
Ljubli^na
Liubli?n».
Nenadomestljive ob motenju prebave, pomanjkanju slasti, želodčni slabosti itd
Osvežujoč* in poživljajoče sredstvo
Zavitek po 20 in 40 vin. .■
Zalogo imajo: V Orlovi leikaml, po'eg že lesnega mostu v Ljubljani, v lekarni Jos. Mayr v Ljub j?ni, v -162. I«'- ar i pri Mariji Pomagej Miana Leusteka v Ljub jani, pri Ubaldu pl. Trnkoczvju v Ljubljani, pri G. Piccoliju in prt A. Bohinc pri Kroni v Ljubljani V Novem mestu v lekarni Karel Adrijanic — V Vipavi v lekarni I. Hus — V Ribnici v lekarni pri Sv. Štefanu Jos. Ancik. V Idriji v le kami Da iel Pire. V Metliki v lekarn* Ivan Gjuričić. V Radovljici lekarnar A. Roblek. V Litij«   ieKarnar Hinko
Brill». — V Kranju  lekarnar  K. Savnik.
Oes. kr. avstrijske
državne železrslca
Izvod 12 voznega rada.
Veljaven od dne i, oktobra 1907. leta.
3dnod lx Izubijane |ut. teL:
' 06 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice. Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica, d. ž., Trst, c. kr. drž. žel., Beljak čez Podrožčico, Celovec, Prago.
07 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
9*O0 pro-Spoidne. Osebni vlak v smeri: jesenice, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Prago. v^
140 predpoleme Osebni vlak v smeri. Jesenice, Trbiž, Beljak juž žel, Gorico drž. žel.. Trs drž. žel.. Beljak, (čez Podrožčico) Celovec
00 popoldne. Osebni vlak v smeri. Grosuplje, Rn Joifovo, Straža-Top'ice, Kočevje.
1 46   popoldne    Osebni   viar.   v smer: Jesenice,  Trbiž,  Beljak juž. žel. Gorica drž. žei., Trsi drž. žel. Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga.
F-io ive&er Osebni vlak v srneri: Grosuplje, Rtidotfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
" ,'56 ivooer. Osebn* vlak v smeri: Jesenic^ Trbiž, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec,, Praga.
„v40 pcnodl. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel, Gorica drž. žel., trst drž Iel... Beljak juž.. žel., (čez Podrožčico).
Odhod iz Linbljane dri. kolodvor:
r 2» zjutraj. Osebni vlak v Kamnik.
popoldno. Osebni vlak v Kamnik 7 IO i večer. Osebni vlak v Kamnik jO 60 pe>nodf.  Osebni vlak v Kamnik. (Sar? ob nedeljah in praznikih v oktobru.)
Dohod ▼ Ljubljano lat. i©L:
4-88 ijutra;. Osebni vlak iz Beljaka juž. žel., Trbiža, Jesenic, G< rice, Trsta.
a 34 zjutraj Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Ri dolfovega, Grosuplja.
f;-.« predpoldno. Osebni vlak iz Prage, Celovca, Beljaka juž. žel, čez Podrožčico in Trbiž, Gorice drž. žel, Jesenic.
2*32 popoicine Osebni vlak Iz Kočevja, Straž«. Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
4-36 popcidno. Osebni vlak iz Beljaka juž. žel, Trbiž? Celovca. Beljaka (Čez Podrožčico) Gorice drž. žel.. Trst? drž. že! Jesenic.
G-50 zvečer. Oseb. vlak iz Pragr, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Jesenic.
8 $7 Osebni vlak 12 tvočevja, Straže-
Toplic Kudoltoveea, Grosuplja.
S 46 £vo6er. Osebni viak iz Beljaka juž žel, Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trsta  drž. žel. Gorice drž. žeU Jesenic.
M oc (jonedi. Osebni vlak 12 Trbiža, Cc lovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trst« drž. žel. Gorice drž  tel., Jesenic.
Dohod v LJafelfnuer dri. kolodvor:
i>ut.fc> Osebni vlak iz Kamnika. ;0-69 ^redpoidoo  Osebni viak iz Kamnik* a«   .veće   Osebni vlak iz Kamnika. ^6 vonofci. Osebni viak iz Kamnika. (Sam' ob nedeljah in praznikih meseca oktobra.)
(Odhodi in dohodi so naznačeni v srednje e vTOpejskem času.)
C. ter. avaatsijstro držafuib ialeiaic » Tr**
Dražb eni razglas.
Oddala se bo zgradba novega posojilniškega poslopja v Cerknici
Torainu^ena posamezna dela kakor s!ed :
1.	Efdarsko tlelo.........	k:	
2.	tesarsko io krovsko d^lo.....	TI	5.249 77
3.	kaiui t»sesk > dtl«>........		2 ^31 35
4.	misarsko <iel--> ... .....	n	h 42 i f> 84
5.		n	1 975 34
6	^le-iar-ko delu.........	n	1 606 73
t.	ple*Kar.«ou> «icl->........	N	504 40
S.	tfteklar^ko delo.........	n	662
9	pečsrsko del»,» ........		1 642 —
lt».	slik. rsko delo •........	rt	483 58
1..	žele,je, klozeti, kopahščce m = d-v i.ic ompimfe...........	n	3 676 48
12.	roKte............	Y>	312 48
	vvd -ai	K	51.696-24
K tej  dražbi  $e vabijo podjetniki  s pristavkom,  da   mora vsak, kdor namerava staviti, vložiti primerno varščino.
Ustrrene ali  pismene ponudbe je vloliti  pri  podpisanem   naČeUtvu do
1 januarja 1908
cel a
< z
Načrti, stroškovnik, draibeni iu stavbni poboji s » pri podpisanem na-stvn in pri arbitektktn g. Karlu Holvnskem v Ljubljani na vpogled. Čas pričetek zgradbe poslnpia je določen na aprila ali maja meseca 1908
Načelstvo si pridrinje pravico, oddati skupno ali posamezna dela brez ra na visočino ponudbe.
Posojilnica v Cerknici
Jfačelstvo«
3749 1
dne 5. novembra 1907.
Išče se za manufakturno trgovino --starejša--
izvežbana, z dobrimi s ori če vali je že p »kovala v tej stroki
Zrla*i'i <ie je iMebn«; pri Feliksu Urbancu, Ljubljana. muž - v
V Gigaletovih ulicah št. 3 v I. nadstropju se odda za majev termin
stonogam
s 7 sobami in pritiklinami ali pa km
duoje stanovanj
s 4 in 3 sobami.
Več se izve pri hišniku.    73?—2
Hprej*m» »varovanja človeikega tW 0*wi* po najra/novrHtnejŠi^ koatbioa«^ak pod tako Hodnimi pogoji, ko noben« draga zavarovaloica Ziaati j« ugoda« ■»varovanje na doiiTeV« in smrt ■ ■ur,)«»joćirw me Tnlifiii
Umm  fana p*
prarteo «o 4M4aa4a.
•V
SL AVI JA"
-   -   ?zajemno zavarovalna banka v  Pragi.   -   -   - . fondi  38,242 O 7-4-7B K. Izplačam* odškodnine in kapftsJffe 91,936 993 72 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica nade države
■ voeelMftsl iltvtMha*!
aastop v Ljubljani, Čigar pisarn« ao ▼ hrtnej baneooi ki»i
Zaranye poslopja ia pramiesin« proti poiarnhn škodam po najnižjih cenah Škode eeninje takoj in najkulantneje. Ditra   najboljši   slove«, koder posluje.
Dovoljuj« ii čistega dobička iadatoe podpora  ▼   narodne  ia ob&aokoristne
Delniška družba združenih plUOVOren Žaiec io Laški trg
a aj» aa    «a a> aa wir i? § t**-
laili««»taig
izborno pivo.
pivo Joluotor".
JfcSST   Zalog«  v   Spodnji  Siftki. Telefon  Štev.  187. ^ftOj
Poiiljatve na dom sprejema restavrater gosp. E. Erttinlk „Narodni dom", Ljubljana. (Štev. tolelona 82.)
146 i—54
um i
Giuseppe riicoll
Vidim (Udine) Via Bernardo deRubeisS Italija.
41
Vodovodi
Kanalizacije, kopollike naprave
Projekti in izvršitev pri domači
specialni tvdki (tehn. zved. mnenja ob poveritvi gradbe zaston )
Inženir - hldrotekt
Konrad Lachnik, LJubljana
Beethovenove ulice štev. 4.
Brzojavi: Locbnik-UubUono.
i,
Cinematogr
(v bivšem , Katoliškem domu") Turjaški trs ti 1 u l. nadstropju, velika dvorana.
ediv   ftaa   saatta^attaa   IMF*   aaaa a    spored. "SSO
<A «*»S**» a«]
5-r   d»l.i % ••"   mI>   «S# 1, % ii'UUi    ob ft, 7»8- In O- itrl ivf j>i*ri «*» n«-ilrljttli m j.* »Mil u|»i oh »/L II. uri iloi»*»i. «1*%*-. ob 8.,  1 j A. In  «i ti  A. url |»o-«lti#- trt*        1   h. ( n ?». «i rl «%r*«-r
%     It t*    ft-lrCr-1«    |ft   HOlMlKl /lil
y*t.*-    f«"fir   km   tllJitU**   Ift olroU-.
. «
Urnega
Ortopedično zdravilni zavod
v katerem se zdravi pod nadzorstvom dr. Ivana Oraina raznovrstno akrivljenle hrbtenico, izbočen hrbet, neenake ramo, neenaka
O    o    o u
o
ledja itd, se nahaja o
o   o   o o
na Turjaškem trgu št.4,1 nadstr.
Pojasnila daje dr. Ivan Oraien ob svojih ordinacijskih urah
od. 9—10  dop. in od 2. — 3. pop.
v VVollovih ulicah št 12. 3619-3 fcH
pisana
Z lttpo slov. in nemiko pisavo in že V V
t J
Največja zaloga ur,
verižic, prstanov in uhanov z
briljanti itd. esssssi
Kdor hoče imeti trpežno m dobro  idočo uro,  naj kupi samo znamko „UNION".
Jr. Čuden,
arar in trgovec t Ljubljani,
ZE^rešeir^OTTO ulice,
[ Cenovnih zaston] in poštnine prost
takoj sprejmem. Plača po dogovora iu i> .>k.-u. . -»t i i i, • i#onn<lbe ati listine se ne vrae*»j«>-
Dr. Janko Jamšek
odvetnik v Litiji.      H7*9—i
Prva fcr.troniica tlavirjev
Ljubljana
Hitlerjeve ulice 5     Blizu Gradišča
Rudolf A. Warbinrk
3724
Z piipcrcčsLjo sprejo vc-,i<o iztirc
nojmodernetflh soilnotlh in volnenih bluz
ter bogato izbiro
(damslce ixi ctrošlLe "boe)
Hm?
I      Jfovo ustanovljeno!!! |
■
Ljubljana; Stari trg št. 1.
Galanterijsko in usnjato blago, nippes in dekoracijski predmeti, igrače, kuhinjsko orodje in stekleni predmeti.
Jtolne cene!    jtolne cene!
Za obilen obisk prosi s spoštovanjem
JOSIP SPIEGL.
e m
<0
o
■> 4-* 0
E
(0
j Priper« ča   svoje  prve   vrste,   za *sa podDebja   solidno narejene pianiae, klavirje iu harmonije tndi samo-igralne
za gotov denar, na delna odplačila ali naposodo.
j Poprave in ugiaševanja se izvršujejo točno in računijo najceneje.     17u6 8 Največja tvornica na fugu Avstrije.
IBanannBHnl
lozori se
pri nakupu v
Priuotni plesni pouk
v dvorani
hotela »pri Maliču".
Usojam se p. t. občinstvu vdano javiti, da
v   ponedelj„   11.  novembra  t. I«
zopet pričnem s plesnim poukom in sicer bodo strokovni tečaji za dame in gospode iz boljših rodbin vsak ponedeljek ob poln 8. zvečer.
Išče se nekaj mladeniče v iz boljših rodbin za privatni tečaj
Pripravlfa se tečaj za otroke.
Posebne nre se dajo vsak čas dneva za vse stare in moderne plese po lahki in hitro priučljivi metodi za zasebnike in za družbe v dvorani sami in v privatnih hišah.
Prijave in vpisovanja vsak dan od 11.—12. dopoldne in od 3.-5. popoldne v hsteln „prl Slonnu, soba št. 72. Z velespoštovanjem
Giulio Morterra
3707 -2
avt. plesni učitelj.
I      K nakupu se ne sili! [
^ ^ ----- ^
za
Mi ženske obleke
na blizu 40 let obstoječo tvrdko
R. MIKLAUC
Stritarjeva (Špitalske) u'!cc štev. 5.
Mak
m*
se nsoja p. n. gg gostilničarjem v Ljubljani in na debeli vljudno naznaniti, da je po priporočilu gostilniške zadruge o*v rila
zalogo piva (m
Pi <> je zajamčeno izborue kakovost', cene zraerne tako da lahk » tekvuje z vsako drago pivovarno, in to tembolj, ker je pivovarna zunaj vsakega kartela, oooooooo
Za   toČno   in   vestno Q^ NaroČila   sprejema   zastopnik na&e
p- strežbo se jamči in pro*i i a nnogobrojna ^ o   o   naroćila.   o   o I
zaloge g.
FRAN ROJNIK
v Ljubljani
o   o   o o
ki daje tudi vsa natančnejša pojasnila.
Zaloga se nahaja v Spodnji Čifiki 61.189
■
93- Na zahtevo se rjo po M jejo vzorci.
Korbolinej AvKirius Mavec (Gvps)
prodajo Kranjsko)
za
za stavbe in kiparje kakor tudi za vsako drugo obrt.
prste
kakor tudi priznano najboljše
olja in mazila za stroje olje proti prahu
pnporrcam po tvorničkih centih
Adolf Hauptmann, Ljubljana
tovarna oljnatih barv, fir*ezav laka in klefa. 2131 39
3
39
3fi Največla in najcenejša izoer Sfg
reklamnih
koledarjev
kot trgovska novoletna darila.
Lapi ln ceni vzorci. Doba so z torbico ali brez torbice z tiskano firmo.
Velika zal etra
lepih molih In vetjih Jaslic
od 10 vin. naprej. Vzorce dopoillem na ogled.:
Se vi,udno priporoča       .u48^ 8
Ivan Bonač
trgovina papirja
Jfova idealna voda za želodec!
W Prirodno rudninsko vode
iđ
v
natronski vrelec.
Po zdravniških priznanjih odlične zdravilne moči pri:
obolelostih menjavanja snovi, diabetes, preobiti scalnični kislini, bolesnih mehurja ta ledvic, katarjih sopil, prebavil.
Glavna zaloga ? Liubliani pri Mihaaiu •Ustnorju. Dobi se tudi v lekarnah in drogerijah. H4S1—a
_______t
Udajatelj in odgovorni orednik: Rast o Pustoslemiek.
Lastnina in tisk , K aro dne tiskarne".
0
1246