Naročnina listu : Celo leto 80 din., pol leta 40 din., četrt leta 20 din., mesečno 7 din. feven Jugoslavije: Celo leto 140 din. Inse-rati ali oznanila se zaračunajo po dogovoru; pri večkratnem inseriranju primeren popust. 9pravništvo sprejema naročnino, inserate in reklamacije. Poštnina plačana v gotovini. STRAŽA izhaja v pondeljek, sredo in pete]:. Uredništvo in upravnišivo je v Mariboru,. Koroška cesta št. 5 Z uredništvom se more govoriti vsaki dan samo od 11. do 12. ure. Rokopisi se ne vračajo. Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Telefon interurban št. 113. 189. štev. Maribor, dne 8. decembra 19M ILetnik X"VT. Obračun z izdajalci. Centralizem Pašiča in Pribičeviča ima namen uničiti vso samostojnost in vsako sam o od 1 o če va nj e slovenskega in hrvatskega naroda in vse stranke, ki centralizem zagovarjajo, mora vsak pravi Slovenec 'in Hrvat spoznati za izdajalske, ker so naperjene proti samoodločbi hrvatskega in slovenskega naroda. Slovenski demokrati se posebno razvnamejo, če jih kdo imenuje izdajalce Slovenije in Slovencev. Oni dobro vedo, da je obtožba pravična in zato bi se radi njenih posledic obvarovali z raznimi zvijačami. Vsa politka centralističnih Pribičevičevih hlapcev v Sloveniji, katero vodi znani dr. Žerjav, se giblje v tej smeri, da bi iz naroda, ki je čvrst, enoten in zaveden, izruvala posameznike, ki bi delali za centralizem radi raznih osebnih profitov. Centralisti v celi državi, posebej pa še v Sloveniji poznajo samo politično trgovino ali kupoprodajno politiko. V tej politiki se pravi: daj mi glas, voli me, pa dobiš razne ugodnosti in pravice, ki bi sicer bile zajamčene po zakonu, a se pod našo komando delijo mimo zakona, ne onim, ki so zakonito upravičeni, ampak samo onim, ki vstopijo v našo stranko. V srb. delih naše države je ta politika ustvarila znano balkansko haj-duštvo. Po južnih delih Srbije in v Črni gori so na vladnih mestih samo strankarjil, ki vstajajo in padajo glede -oblasti s svojo stranko. Ti uradniki, —- v kolikor tudi zakon poznajo, imajo nalog in tudi značaj, da delijo z zakonom zajamčene pravice samo po strankarskem ključu in če jim pride v roke politični nasprotnik ali pa nestrankar, ga obsodijo, pa naj ima tudi z zakonom zajamčeno svoje pravice. Zakon za vse in nad vsemi, to je prava bajka v teh nesrečnih krajih. Pri nas v Sloveniji se žerjavovci vedno vestnejše ravnajo po tem zgledu. Svoje pristaše-uradnike vseh vrst in druge javne činitelje nameščavajo ob vsakem prihodu na oblast brez vsakega ozira na zakonito predpisano sposobnost in na zakoniti red službenega napredovanja. Njim je cela Slovenija in vsi njeni prebivalci nekaka paša in čreda, iz katere bi se naj prevzelo in gojilo, kar se da izkoriščati, pokoriti in kar slepo sledi zapovedi, nad vsem drugim pa naj bi zavladala okrutna sila, ki ne pozna- zakona, ampak samo želje in dobičke dotičnih, ki so se je polastili. Žerjavovi centralisti pa imajo v izdajstvu Slovenije in Slovenstva še razne pomočnike in slovenski narod ho moral tudi s temi obračunati pri volitvah dne 8. februarja prihodnjega leta, katerih si sicer ni sam želel, ker je že lani spomladi spregovoril zavedno in odločno besedo, a ker so mu te volitve bile vsiljene od centralistov, ki hočejo poskušati svojo srečo s podkupovanjem in nasiljem, je treba to -smatrati in obravnavati za navadno izzivanje. Ge centralisti in nasilniki hočejo, da narod zopet govori pri volitvah, pa naj: jim bo. Narod se ne da zastonj pozivati in bo govoril gotovo še jasnejše in odločnejše kot lani na; spomlad. Tokrat bo obračun od strani Slovencev in Hrvatov še temeljite j ši in centralisti se na to že sedaj pripravljajo-, ko pustijo raznim svojim priganjačem razglašati, da hi se znale volitve ponavljati tako dolgo, dokler Pašič in Pribiče-vič na katerikoli način ne dobita večine. Mogoče je, da hočeta že v sedanji volilni -dobi uporabiti najnasilnej ša sredstva proti strankam, ki zastopajo ljudsko voljo. Pa tudi taka sredstva in naj se raztegnejo na prepoved zborovanj opozicij onabiih strank, na vsako kritiko ustave in uprave, na- prepovedi omejevanja raznih ministrov in njihovih del, na najrazličnejše kršitve tiskovne svobode itd., je to vendar vse zamanj, ker'je v narodu odpor proti -izdajalcem in nasilnikom tako globoko v duši, da obračun ne more izostati. Politične beležke. Rekonstrukcija vlade. P. P. volilna vlada je razširjena in izpolnjena tako-, da so bili- s krajevim ukazom še postavljeni: Za ministra za trgovino in industrijo dr. Gjuro Šurmin, za ministra brez portfelja dr. Mate Drin-kovič, za ministra za agrarno reformo -dr. H. Krizman, za ministra za izenačenje zakonov dr. Milan Srskič; dosedanji minister za izenačenje zakonov dr. Marko Gjuričič je imenovan za ministra za socialno politiko, dosedanji minister za trgovino in industrijo dr. Prvi-slav Grisogono za ministra brez portfelja. Za državnega podtajnika v ministrstvu za agrarno reformo je imenovan dr. Miloš Ivkovič, beograjski- zdravnik in radikalni poslanec za Osjek; za državnega podtajnika v notranjem ministrstvu Ranko Trifunovič, Pašičev ljubljenec in specialist za južno-srbske zadeve. Vlada, šteje sedaj 21 ministrov in 5 državnih podtajnikov. Predsednik skupščine o poslanski imuniteti. Predsednik skupščine Ljuba Jovanovič je podal poročilo o svojem mišljenju glede vprašanja-, ali imajo poslanci, razpuščene skupščine še imuniteto ali ne. Jovanovič ob širno tolmači, kako je v drugih državah. Pravi, da je bilo to vprašanje v Srbiji popolnoma jasno in da so poslanci tudi razpuščene skupščine uživali imuniteto. Nato Jovanovič polemizira z dr. Mačkom in govori o slučaju dr. Pernarja, češ, da se je ta obnašal na način, ki ni dostojen za poslanca. K vprašanju samemu pa ne zavzame točno odrejenega stališča in pravi, da v novih zakonih in v ustavi sedanje države to vprašanje ni točno rešeno. Zato se on ne bo vmešaval V odločitev sodišč, dokler se to vprašanje s posebnim zakonom ne bo tešilo. Skrbel bo pa vedno, da s-e pravice poslancev čuvajo, in bo vedno na-stopa-l proti temu, da bi se policijske in politične oblasti vmešavale v takih zadevah. —• G. Ljuba Jovanovič, predsednik skupščine je govoril, vlada bo pa. že skrbela, da se z zakonom vprašanje imunitete ne bo obravnava-lb ter se med tem lahko postopa kakor oblastnikom bolj sodi. • Ljuba Davidovič v Sarajevu. Pretečeni teden je imel vodja demokratov Davidovič shod zaupnikov v Sarajevu v veliki dvorani hotela »Central«, ki pa je bila premajhna in je moralo mnogo ljudi čakati -pred vrat-mi. Davidovič je imel lep govor, v katerem je nakratko očrtal poslednjo krizo, kakor tudi potrebo po sporazumu med Srbi, Hrvati in Slovenci. Davidovičev govor je imel najgloblji vtis na' poslušalce in je bil pogosto prekinjen z odobravanjem. Edino kakih deset srnaovcev je pričelo z Davi-dovičevjm govorom kričati: »Živio Pašič!« in izzivati prisotne. Njim je pomagala policija, vendar kljub temu niso uspeli v svoji žalostni vlogi, ker prisotni so jih skupno s policijo in policijskimi agenti vrgli iz dvorane. Po teh dogodkib je prišla, žandarmerija z nasajenimi bajoneti in je hotela s silo- -preprečiti zborovanje. Končno je prišel ravnatelj sarajevske policije in zadrža-l žandarmerijo od takega postopanja. Po tem se je zborovanje, ki 'bi moglo imeti krvave rezultate, mirno vršilo. Ljuba Davidovič o postopanju P. P. režima pred volitvami. Ljuba Davidovič je prepotoval v zadnjem času Črno goro in Bosno. Po končanem političnem potovanju je izjavil, da bo zahteva poštene uprave in ideja bratskega sporazuma celo v Črni gori. in Bosni slavila na dan volitev 8. februarja 1925 svojo zmago. Cela Davidovičeva pot po Bosni in Hercegovini je bila pot slavlja idej, ki vodijo voditelje proti Pašič-Pribičevega bloka čisto goloroke in oborožene samo z bistrim umom in plemenitostjo srca. Režimski voditelji in njihovi pomagači vidijo to uspešno borbo za bratski sporazum in radi tega pa tudi ne izbirajo sredstev in to —- nasilnih, da potlačijo od Davidoviča in Korošca započeto delo. Na škodo interesov poštene javne službe razmetavajo režimovci državni denar in naganjajo iz službe poštene državne uradnike in to kar preko noči. Gotovino v državnih blagajnah smatra sedanja vlada- kot prihranek svojih strank. Uradi postajajo strankarske agenture in vsak dan na novo postavljeni nesposobni uradniki izvajajo vsa mogoča nasilja. Državnim uradnikom v kolikor še po južnih krajih niso pognani iz službe, pretijo režimovci z odpustom, ako ne bodo agitirali za zmago Pašič-Pribičeviceve družbe. Pašič-Pri-bičevičeva vlada grozi neprestano njej neljubim strankam, a istodobno s pretnjami obljubljal glede prehrane pasivnim krajem kruh in ceste, volilno koruzo in še vse mogoče druge dobrote ter čudeže. Z ravnokar naštetimi in še nebroj drugimi sredstvi sile im močne roke brani režim svoj obstanek. Kdor se poslužuje voči-'gled volitvam sile, ta nima na- obstoječe zakone prav nobenega obzira. Možje — zastopniki nasilnega nastopa ne poznajo nobenih skrupelnov, ker so uverjeni v sigurnost zmage sile ter -orožja. Kljub vsem režimskim pripravam nasilnega nastopa pri volitvah se narod ne bo -dal ostfašiti, ne odvrniti od edinega pota, ki vodi v dobrobit in rešitev naše države. Narod bo pri teh volitvah sledil onim možem, ki gredo- v ta- usiljeni volilni boj neoboroženi s fizičnim orožjem, pač pa oboroženi z za- današnje čase -edino spa-snim -orožjem načel: poštenosti, zakonitosti in bratskega -sporazuma. Vočigled orožju poštenosti, zakonitosti in sporazuma režimovci nimajo drugih sredstev, kakor nasilje, kojega se poslužujejo potom najbolj temnih -elementov. In ravno tako -postopanje vladinovcev je -dober predznak za volitve. Narod dobro zna: s čimer se borijo režimovci sedaj predpoldne — -pred volitvami, ravno- z istimi sredstvi bi tlačili narod tudi popoldne — po volitvah. Nasilje, kojega se poslužuje Pašič-Pribičevičeva vlada -pred volitvami, je najboljše orožje proti nji sami. Želja voditeljev opozicije, da bi ge naj režimovci še nadalje posluževali pred volitvami sredstev nasilja, kar ravno ta taktika ojačuje vrste'poštenih, za spoštovanje zakona, miru ter reda vnetih državljanov. Ravnokar pribiti izjavi gospoda Diavtidoviča nimamo dostaviti niti besedice! Po svetu. Pred volitvami novega avstrijskega predsednika. Za 9. t. m. je sklicana avstrijska zvezna skupščina, da izvoli novega predsednika avstrijske zvezne republike. Kandidat strank večine je dosedanji državni predsednik dr. Hainisch, ki bo čisto gotovo izvoljen. Socialisti bodo tokrat oddali svoje glasove za dunajskega župana Seitza. , Atentator bivšega avstrijskega kanclerja Seipfa obsojen. Te dni- je bila razglašena obsodba atentatorju na dr. Seipla, Karlu Jawurek. Sodišče mu je prisodijo tri leta in šest mesecev težke ječe, poostrene z enim postom vsako četrtletje. Vračuna se mu v kazen preiskovalni zapor o-d 1. junija tega leta. Kot olajševalna okolnost se je pri razsodbi upoštevala atentatorjeva trenutna razburjenost in znatna duševna zmedenost. Nova afera italijanskega fašizma. Pred enim mesecem je prinesel rimski list »Voce Republicana« članek, ki obtožuje vidiovnega poveljnika fašistovske milice, generala Balbo, da je sodeloval pri fašistovskem atentatu na katoliškega duhovnika Miniano, ki je od -posledic ran kmalu na to umrl. General Bal-bo je tožil urednika lista. Ko je bila prvič odrejena razprava, se je stvar vsled pomanjkanja nekaterih prič odgodila, sedaj pri ponovni razpravi je pa- obtoženi urednik nastopil dokaz resnice ter je prebral pismo generala Balbo.T ki služi kot dokaz, da je vrhovni poveljnik fašistovske milice odreja-l in organiziral napade na fašistovske nasprotnike. Na razpravi prečitano pismo je najnovejšega datuma. General Balbo naročuje nekemu svojemu strankarskemu tovarišu v provinci, ki je tudi poveljnik milice,da lahko brez brige uporablja vsa nasilna sredstva proti nasprotnikom fašizma. Lahko jih da pretepati ter tako dolgo -preganjati, -da se izselijo iz kraja. V pismo se še izrecno povdarja, da je ta nalog za nasilje odobren od naj odločilnej šega mesta in da se lahko izpolnjuje brez vsakih pomislekov glede posledic in odgovornosti. Prečitano pismo je vzbudilo velikansko senzacijo in vrhovni poveljnik milice je podal ostavko. ° Afera političnega pustolovca Dimitrijeviča. Srbin Dimitrij evie, ki se je izdajal po Češkem in Slovaškem z-daj za kapetana, zdaj zopet za- književnika in politika ter je iz pustolovnih namenov iskal stike, s slovaškimi voditelji, nagovarjajoč jih, naj napravijo ustajo proti češki republiki, da jim bo on preskrbel kralja za samostojno* slovaško monarhijo itd., bo našel svoje plačilo pred sodiščem. Kakor smo že poročali, so ga razni slovaški politiki prijavili sodniji in sodnija je sedaj zbrala vse prijave kot materijal za proces proti pustolovcu Dimitrijeviču. Obloženega Dimitrijeviča noče zastopati noben slovaški odvetnik. Ta proces bo zelo zanimiv in bo gotovo rešil Slovake zelo nevarnega pustolovca-. Francozi in ideja Društva narodov. Pariški mestni odbor je enoglasno sprejel resolucijo, s katero se ugotavlja, da se meščani Pariza prežeti z načeli, na katerih je zgrajeno Društvo narodov. Pariški meščani pozivajo republikansko francosko vlado, naj na prijateljski način posreduje pri vladi Velike Britanije, da se bo spor z Egiptom rešil pred Društvom narodov. Tudi mno gi drugi zastopi Francije so podali podobne izjave in večina listov naglaša, da bi bilo poleg stroge nevtralnosti francoske vlade v egiptovsko-angleškem sporu tudi potrebno, da se pospešuje rešitev tega spora pred Društvom narodov ali pa -pred konferenco mednarodnih- poslanikov, kakor se je to izvedlo v slučaju itali-jansko-grškega spora. Splošno se tudi povdarja, da tokrat ni -posla s fašistovsko vlado, ampak z vlado stroge demokracije, parlamentarnosti in mednarodne korektnosti. Vesti o Mali antanti in Rusiji. Zadnji čas so se zopet razširile menda namenoma po časopisju vesti, da bo tudi Poljska vstopila v Malo antanto. Te vesti so se utemeljevale z malo duhovito kombinacijo, da se mora Mala antanta -okrepiti v obrambi in tudi drugače proti zvezi sovjetskih ruskih republik. Na teh poročilih pa ni in ne more biti resnice. V Pragi so popolnoma uverjeni, da Poljska ne bo pristopila v Malo antanto in nadalje, da je za čehoslova-ško državo nujno potrebno obdržati dobre stike z Rusijo. Češka- je vendar Rusijo dejansko že daJvno priznala in je ena- od prvih držav, ki vzdržuje z Rusijo tudi dejanske in praktične stike, pravno priznanje se je pa odlagalo samo radi tega, da se ne prehiti Francije. Sedaj, ko je Francija Rusijo pravn-o priznala, je pa naravno, da stori to tudi Češka, ki predlaga ta korak tudi drugim državam Male antante, čeravno je bilo svoj čas -določeno, da ima vsaka članica Male antante v tem pogledu in -tudi drugače proste roke. Poljska ima na eni strani obmejne spore s Češko, na drugi strani -pa z Rusijo in so njeni odnošaji do Rusije približno isti, kot rumunski. Da bi Poljska in Rumunija bili pripravljeni stopit v kako zvezo proti Rusiji, je v danem slučaju jasno, ja-sno je pa tudi to, da v taki zvezi ne more in noče biti Češka, ki ne bi imela nobenih koristi, ampak samo škodo v podpiranju rumuskih in poljskih interesov. Za našo državo bi moralo veljati isto, a ker pri nas ne vladajo zastopniki in predstavniki vseh treh delov naroda in države, je seveda mogoče, da se beograjska vlada nagiblje na proti- rusko smer. če bi se končno tudi osnovala protiruska zveza, se to gotovo ne bo razbobnalo po svetu, ampak se bo obdržalo tajno, kot je že običaj pri takih pogodbah. O razmerju Rusije do posameznih držav Male andante se je sovjetski zastopnik Rakovski izjavil takole: čehoslovaška nas je dejansko priznala in mi njo. Ker pa bi bilo za čehoslovaško republiko mučno, da bi nas tudi de iure prej priznala kakor Francija, smo mnenjai, da sedaj, ko nas je tudi Francija že de iure priznala, ne bo nobene težave več za Čehe, da nas tudi oni de iure priznajo. — Mnogo bolj zapleteno je naše razmerje do Rumunije. O tem povem lahko le toliko, da pač Rumunija potrebuje naše priznanje, nam pa rumunskega priznanja ni treba. — O Jugoslaviji sploh ne govorim. Vnanjo politiko Jugoslavije določajo njeni notranje-politični boji. Ta boj je dosegel danes svoj vrhunec. Od izida tega boja je odvisno tudi naše držanje napram Jugoslaviji. Rusija in Anglija. Na noto nove angleške vlade Rusiji, da se prej sklenjene angleško-ruske pogodbe ne morejo predložiti novemu parlamentu in da se smatra Zinovjevo pismo o boljševiški propagandi za avtentično, je ruska sovjetska vlada odgovorila, da odklanja od svoje strani vsako odgovornost za vse spremembe v odnošajih med obema državama. Moskovski listi mnogo pišejo o tej izmenjavi not ter povdarjajo, da je angleška konservativna vlada samo za to odpovedala med Macdonald om in sovjetsko vlado sklenjeno pogodbo, da bi prisilila Rusijo k novi pogodbi, ki daje večje ugodnosti angleškim kapitalistom. Kar se tiče Zinovjevega pisma, se povdarja, da sovjetska vlada in komunistična centrala ni eno in isto. Ruska sovjetska vlada ne more biti odgovorna za korake komunistične stranke. S,ploh pa je takozvano Zinovjevo pismo navadna potvorba, glede katere ima sovjetska vlada že zbrane dokaze. Zanimivo je, da so tudi predstavniki angleških delavskih Strokovnih organizacij označili to pismo kot falzifikat. Odslovitev Trockega. Veliko senzacijo so vzbudile vesti iz Moskve, da je Trockij odstavljen kot vrhovni poveljnik rdeče vojske. Moral je odstopiti na zahtevo Zinovjeva, Stalina in Kamenjeva, ki so največji nasprotniki njegove politike. Trockij se namerava popolnoma umakniti iz Moskve. Najbrž bo njegova odstranitev sedaj samo začasna, kjer je vkljub svoji pre-vihravi politiki tako izboren vojaški organizator, da ga ne more nihče nadomestiti. Poskus komunističnega prevrata na Estonskem. — Dne 1. decembra so skušali komunisti v Revalu nasilnim potem vreči sedanjo vlado ter uvesti sovjetski režim. Najprej so napadli postajo, potem poštno poslopje, končno a je grupa komunistov zasedla stanovanje vladnega predsednika, ki se je prevratnikom še pravočasno skril. Nekaj komunistov je ubilo na cesti železniškega ministra. Proti upornikom je nastopilo vojaštvo s oklopnimi avtomobili. V boju je bilo ubitih 20 vojakov, 18 policistov in okrog 70 komunistov. Po hudem boju je 'bil upor končno zadušen. Upor je povzročil znani proces, ki se je nedavno vršil v Revalu proti 41 komunistom in v katerem je bil poslanec Tomp obsojen na smrt in obešen, ostali obtoženci pa obsojeni skupno na 820 let ječe. Vlada je po zadušitvi upora proglasila nad celo državo diktaturo ter imenovala za diktatorja generala Laidomreta. Nemiri v Egiptu in Sudanu. Neizprosno stališče Anglije, ki ga je zavzela v sporu z Egiptom, je silno razpalilo egipčanske nacij onalistične strasti. Ko so se morale egipčanske čete umakniti iz Sudana v Egipt, je izbruhnil med vojaki v Charlumu upor, katerega so angleške čete z orožjem morale udušid. Egipčanski vojaki so zasedli bolnico, ubili v*njej tri zdravnike ter se niso udali, dokler jih Angleži niso s topovi in strojnicami prisilili. Tudi v drugih sudanskih mestih bi bilo pri umiku egipčanskh čet prišlo do nemirov, da ni posredovala egiptovska vlada. V Kairu so na dnevnem ređh demonstracije; nemire, katere so povzročili iz Sudana došli vojaki, so Angleži končali s strojnicami. Angleški aeroplani neprestano krožijo nad vsemi večjimi mesti v Egiptu. Angleške vojaške oblasti so 'z-vršile že nebroj aretacij. Med aretiranimi so tudi trije člani bivše Zaglul-pašine vlade. Egiptovska vlada je na aretacije odgovorila s protestno noto, katero je poslala vsem parlamentom in Zvezi narodov. V protestu se opozarja na pretirane zahteve Angležev, ki hočejo umor generala Lee Stacka izrabiti, da sil popolnoma zasužnijo Egipt ter napravijo iz njega navadno kolonijo.^ Smrt velikega komponista. Dne 29. novembra je umrl v Bruselju v Belgiji slavni italijanski komponist Puccini. Umrl je na posledicah operacije, kateri se je moral podvreči radi raka v grlu. Operacijo je sicer dobro prestal, toda radi sladkorne bolezni mu je oslabelo srce ter ga je zadela kap. Puccini je bil rojen leta 1858 v mestu Lucca. Po svojih operah je bil svetovno znan .in slavili so ga kot enega največjih komponistov. Iz Slovaniie. Duhovniške novice. Pisatelj g. Franc Ks. Meško je imenovan duhovnim svetovalcem lavantinske škofije. S 1. t. m. je postal gospod Avguštin Jager, župnik pri Sv. Rupertu nad Laškim, g. Anton Essenko na Belih-vodah, g. Franc Polak pri Sv. Janezu na Dravskem polju in g. Andrej Lovrec v Ljutomeru; g. Alojzij Kra-maršič je postavljen za provizorja v Galiciji pri Celju, g. Janez Mlakar pa v Zagorju; g. Leopold Amon je prestavljen od Sv. Janeza k Sv. Lovrencu na Dravskem polju, Jurij Mikolič iz Luč v Skale, Anton Zupanič iz Skal v Luče, Ignac Nadrah od Sv. Trojice v Halozah v Hoče, na njegovo mesto pa je prišel g. Franc Rop od Sv. Lovrenca' na Drav, polju. Meškova slavnost v Sloven jgradcu. Prosvetna društva v Slovenjgradcu so priredila v nedeljo, dne 30. novembra Meškovo slavnost, katere se je tudi slavljenec sam udeležil. Začela se je ob 8. uri zvečer. Ro je slavljenec prišel v natlačeno polno dvorano pri Gollu, mu je najprej podarila hčerka Stanka g. primarija dr. Železnikarja krasen šopek kot ljubitelju mladih src, nakar je slovenjgraški salonski orkester zaigral slavnostno uverturo, pevski zbor pod vodstvom gospoda mestnega tajnika Krajnca dve pesmi; nato pa je imel primarij dr. Železnikar slavnostni govor. Pozdravil je slavljenca v imenu društev in orisal njegovo življenje in pomen njegovega delovanja. Dramatični odsek Čitalnice je uprizoril Meškovo igro »Pri Hrastovih«, katero je izborno izvedel, četudi malo prepočasi. Po prvem dejanju je nastopil gospod mestni župan Cajnko ter izročil slavljencu diplomo prvega slovenskega častnega, občana slovenjgraškega. Meško se je prisrčno zahvalil in ginjen izrazil svoje veselje, da se njegove delo vendar pripozna. — Diploma častnega mestnega občana- je krasno delo slov. akad. slikarja M. Gasparija. V preobrnjenem trikotu je besedilo imenovanja, zgoraj so naslikane tri rojenice z liro, križem in peresom, oznanjajoč trojno delovanje g. Meška. Na levi strani je z'goraj slovensko dekle v narodni noši, prebirajoč Meškove spise, spodaj Gosposvetsko polje s kneževim stolom. Na desni zgoraj grb, spodaj slika Slovenjgradca. Diploma je žela občno priznanje in slikar se more le najtoplejše priporočati. Prijatelji katoliškega dijaštva! Bliža se dan, da pokažemo, kako nam je v srcih skrb za razvoj našega1 katoliškega dijaštva. Pokažimo mu to svojo ljubezen in skrb s tem, da se udeležimo na njihov praznik vseh obredov in prireditev! V nedeljo, 7. decembra je popoldan ob pol 6. uri v cerkvi sv.. Alojzija premišljevanje in večernice za katoliško inteligenco. Vabljeni vsi, posebno pa naša inteligenca. V pondeljek, 8. decembra je zjutraj ob pol 6. uri sv. maša in skupno sv. obhajilo ter posvetitev Brezmadežni. Naša dolžnost je, da jih podpremo tam z molitvijo, zato bi se naj vsa naša društva zbrala tokrat v stolnici, da se posvetimo ž njimi tudi mi Brezmadežni. Obrede izvrši premil, škof dr. Andrej Karlin. Isti1 dan predpoldan je ob pol 11. uri slavnostno zborovanje v dvorani Zadružne banke (nove). Dvorana je že itak majhna, zato pa mora biti napolnjena do zadnjega kotička. Ne samo mi meščani, ampak tudi okoličani morate priti, da zedinimo naše skupne misli. Popoldan pai je istotam ob 5. uri akademija. Spored bo zelo pester: pevske točke, simbolične in proste vaje, orodje in vaje članov za III. slovanski orlovski tabor v Ljubljani. Preskrbite si: vstopnice v predprodaji v Cirilovi tiskarni, kajti dvorana je majhna; ne zanašajte se na zadnji trenutek. Sicer se bodo dobile vstopnice, če jih bode še kaj, na popoldanskem zborovanju, pa ne zanašajte se na to. Posebno pa moramo vsi na prireditev in k obredom, ker sam premil, škof dr. Karlin apelira na nas s tem, da je sam prevzel protektorat nad vsemi prireditvami. Torej pridite. — Bog živi! Odmev slavnostne otvoritve železnice Ormož—Ljutomer. Veliki župan g. dr. Pirkmajer je odredil, da se otvoritvene slavnosti udeleži celokupen občinski: odbor mesta Ormož. Naš mali župan, izvoljen s svojim glasom, g. Ivan Veselič, pa je klerikalne občinske odbornike iz jeze, ker ga niso volili, od slavnosti izključil. Rekel je, da pozna samo dva klerikalna moža v Ormožu, ki sta njegova dobra prijatelja; ta dva je povabil. Toda nista šla, ker nista odbornika. Nato je povabil par drugih svojih mož, da so se izpopolnile vrste njegovih slavnih privržencev. Mi nepovabljeni občinski odborniki priznano, da smo občani druge vrste, zato smo ostali žalostni doma; nekaj časa, smo pretakali krokodilove solze, poiem pa slavili pri kozarcu vina na lastne stroške min. g. dr. Žerjava. Nam vsaj nikdo ne more predbacivati šmaroeanja pri g. Petovarju v Ivanj-kovcih. Prosvetno katoliško društvo v Celju je na novo uredilo in pomnožilo svojo svojo knjižnico. Ta, obsega knjige, primerne za vsak stan. Zato priporočamo občinstvu svojo knjižnico. V dolgih zimskih večerih potrati marsikateri mnogo prostega časa, ki bi ga mogel s čitanjem dobre knjige brez-dvomno koristneje uporabiti, ter se pri tem še razvedriti in pozabavati. Prosvetno društvo se zaveda, da se je splošna višina kulture tudi pri nas znažala. Najširšim krogom je torej posebno pozornost posvetiti s tem, da se med njimi širi literatura, ki služi splošni izobrazbi. Pa ne le za to, da dosežemo višino, ki smo bili na. njej, temveč tudi zato, ker biti čas in rodi vedno kaj. novega, moramo izpolnjevati svojo izobrazbo, zakaj, kdor ne napreduje, nazaduje. Knjige se dele vsako nedeljo od 9. do 10. tu« v tajništvu pri Belem volu. Za vsako izposojeno knjigo je treba plačati 1 dinar, člani knjižnice, ki imaj* knjige doma, so naprošeni, da jih vrnejo, ker se-jim popoino*** stare cene. Daisdravmo so :se pomočniške plače tekom let» 1924 zvišale, se vendar cene našim listom po novem iek« ne bodo niič zvišale. »Slovenski Gospodar« bo stal v letu> 1925 v Jugoslav^ celoletno 32 dinarjev, polletno 16 dinarjev, četrtletno 8 dinarjev. Zunaj naše države pa stane »Slovenski Gospodar« še enkrat toliko^ kot doma!. »Straža« bo stala leta 1925 v Jugoslaviji : Celoletno 80 dinarjev, Polletno 40 dinarjev, Četrtletno 20 dinarjev, Mesečno 7 dinarjev. Izven naše države stane »Straziai še enkrat toliko, kaifcor doma. Premestitev slovenskih in hrvatskih častnikov v Makedonijo. Zadnji »Vojni list« je prinesel obširni: ukaz o premestitvi hrvatskih in slovenskih oficirjev v Makedonijo in črno goro. Tako bodo na primer iz Maribora premeščeni z malimi izjemami vsi slovenski in hrvatski oficirji, med temi1 tudi taki, ki so šele komaj pred par meseci prišli iz Makedonije. To premestitev je smatrati kot nov dokaz terorja P. P. vlade nad Slovenci in Hrvati'. Vojni minister v Pašičevi vladi, general Pešič, je preganjal slovenske in hrvatske oficirje tako, da jih je brez vzroka odpuščal, sedanji pa se ge prijel še uspešnejšega sredstva, ter jih brez vzroka premešča v divje makedonske kraje, kjer bodo sčasoma sami zaprosili za odpust. Ruski begunci in volitve. Beograjska »Politika« prinaša članek o volilni pravici Rusov v naši državi. Povodom zadnjih volitev se ni dalo z gotovostjo dognati, ali so bili Rusi res vsi vpisani v volilne imenike ali pa se je to zgodilo samo v nekaterih krajh po inicijativi občinske oblasti. Tokrat je pa gotovo, da je bil izdan nalog, naj se vsi Rusi od 21. leta starosti naprej vpišejo v volilne imenike. To se je zelo natačno in vestno izvedlo in je zelo značilno ob veliki zanikemosti in-kratenju volilnih pravic napram pravim domačinom. P. P. vlada hoče, da Rusi za njo glasujejo ter nastopa, kot da bi od nje in ne od države izhajalo vse, kar dobivajo in uživajo ruski begunci v naši državi. Vladne» reflektiranje na ruske glasove mora neprijetno dimiti ruske begunce. V prvi vrsti ni taktno, da se oni, ki uživajo gostoljubje, vmešavajo v notranje spore in zadeve svojih gostiteljev in končno se mora vsak Rus čutiti vendar užaljenega, ko ga možje P. P. vlade in politike brezpogojno reklamirajo za svojega somišljenika. V I državi imamo danes okroglo 30 tisoč ruskih beguncev, od katerih bo najmanj 12 tisoč volilcev. Ruski begunci, ki so vojaško in drugače organizirani, bi dobro storili, če bi odklonili od vlade podarjeno volilno pravico. Ta dar je prvič ponižujoč, rdugič pa ho razvnel mržnjo domačega ljudstva proti Rusom, ki: se dajo uporabljati kot strankarsko in režimsko orodje. Poneverbe “v avijatičnem poveljstvu. Pri zrakoplov-nem poveljstvu v Novem Sadu so prišli na sled mnogoštevilnim poneverbam, katere so učinili nekateri višji častniki tega poveljstva. Sprejemali so namreč velike provizije od raznih nemških tvrdk, ki so dobavljale razno reparacijsko blago za delavnice zrakoplovnega . Bajni, svitasti lasje, 4ŽS niiwiiauiuuHmuHinmuiiiiauiuiiuiMitiiaHiuiiiiimtinniHiuiii'Uiuunfi po rednem umivanju glave t Elida" Shampoon omfv oddelka^ Aferam so prišli na sled z aretacijo zastopnika neke nemške tvrdke, ki je bil preje nemški vojaški letalec in o katerem so oblasti sumile, da je špijon. Špi-jonskega materijala sicer niso pri njem našli, v njegovih beležkah pa so prišli na sled aferam, ki so zelo kompromitirale celokupno poveljstvo zračnih sil. Krvava noč v Karlovcu. V noči od sobote na nedeljo je prišlo v Karlovcu med vojaštvom in civilisti do hudih spopadov. V že omenjeni noči se je vršil v »Zorni dom« velik zabavni večer hrvatskega Sokola in še nekih drugih društev. Po končanem koncertu se je podala gruča od 70 ljudi, po večini omladinci do kavarne Zagreb, kjer je koncertirala vojaška godba. Omladinci so navalili na vojaško godbo in goste s palicami. Razvil se je že hud pretep, ko je dospel med pretepače kapetan Kostič, ki je vršil to noč nočno službo in pozval prisotne, naj se razidejo. Na ta kapetanov poziv so odgovorili omladinci z udarci. Kapetan Kostič je dobil en udarec z vrčkom v zatilnik, drugega po glavi in sicer tako hudo, da se je onesveščen zgrudil. Nato je nekdo pozval s ceste vojaško patrulju, ki je prišla v ikavaimo lin skušala pretepače razpoditi. Ta, poizkus •patrulje pa je izzval tako krvav poboj, da je bilo v tem boju 8—10 oseb ranjenih. Vse težje ranjence so prepeljali v zagrebško bolnico. Osleparjeni pribičevci v osiješki okolici. V Virju v osiješki okolici se je pojavil pred nekaj dnevi nek mladi gospodič, ki se je izdajal za osebnega tajnika ministra Pribičeviča. Ko se je tako predstavil nekim jugo-sokolom, je že zadostovalo, da so se samostojni demokrati od blizu in daleč kar gnetli okrog njega. S pribi-čevskimi prvaki je prelumpal celo noč v neki gostilni ter si milostno beležil vse želje svojih gostiteljev. Drugi dan je prisostoval seji okrajnega odbora samostojnih demokratov, ki je bila njemu in njegovemu gospodu na čast prav na. hitro sklicana. Po seji je bila zopet sijajna zabava in potem se je začel visoki gost poslavljati in odpravljati na pot naizaj v Beograd. Razodel je pa. pri tem svojim novim prijateljem veliko nepriliko, da ima-premalo denarja,, ker ga je pozabil vzeti s seboj in seveda so se čutili, vsi silno počaščeni, ko je blagovolil visoki gost od njih sprejeti večje zneske. Pribičevcem iz Virja je postala stvar še le sumljiva, ko se je vlak že davno odpeljal s Pribičevičevkn sekretarjem. Začeli so o stvari razmišljati in kmalu so prišli na to, da mladi gospod ni nihče drugi, nego neki) potepuh, ki je bil pred par meseci v bolnišnici in je ob odhodu iz nje ukradel precej obleke in perila. Osleparjeni demokratski odborniki so mobilizirali žandarmerijo, ki pa, zastonj išče sleparja, ki je znal tako dobro izrabiti strankarsko zaslepljenost in klečeplastvo. Težka železniška nesreča v Vojvodini Na progi Sombor—Bog oje vo se je dogodila blizu postaje Sv. Ivan težka železniška nesreča. Na dresini se je peljal po progi neki inženir in več delavcev. Vsled megle niso' videli lokomotive, ki jim je prišla naproti. Še le v neposredni bližini so opazili nevarnost. Inženir in dva delavca sta še srečno skočila z voza ter se rešila, tri delavce pa je lokomotiva z dresino vred zdrobila. Izsuševanje Banata. Kako ogromno škodo so napravile letošnje povodnji v Banatu in Sremu, se vidi šele sedaj, ko so prebivalci preplavljenih Jerajev sklicali anketo v Novem Sadu, na kateri so razpravljali, kako hi izsušili polja, ki se še nahajajo pod vodo. Osnoval se je odbor, ki naj napravi načrt za »družbo za izsuševanje Banata«. Samo v južni Bački se nahaja nad 5000 oralov najplodovitejšega polja na katerem še voda vedno stoji od zadnje poplave. Osušitev tega polja bi stalo 15 milijonov dinarjev. V severnem Banatu in Sremu je še na tisoče oralov, katerih izsušitev bo stala več 100 milijonov. Francoščina si pridobiva svojo prejšnjo veljavo. Kakor piše graška »Tagespost« v štev. 329 z dne 28. novembra si pridobiva francoski, jezik zopet svojo prejšnjo veljavo. V svrho, da se uporablja francoski jezik uradno in da se izpopolnjujejo tiskovine v lem jeziku, je izdelal ministrski svetnik dr. Herman Czizek pri Hartleben na Dunaju in na Lipskem založeno knjigo »Lehrbuch der französischen Sprache«. To se je moralo ukreniti, kajti, kakor piše »Tagespost«, je mnogo poštnih uradov, ki so poprej uradovali v nemškem jeziku, ki pa sedaj uradujejo v francoskem, ker njihove sosedne države ne občujejo ž njimi nemški, temveč francoski. Da se promet olajša, je poštna uprava izdala razen tega tudi eno pomožno knjigo, »Französisch-Uebersetzer«, katera je vsem avtsrijskim poštnim uradom za uporabo predpisan. — Tako si pridobiva francoski jezik svojo veljavo, nemški jo pa izgublja. Izmenjava 5 Kč bankovcev I. emisije. Glasom naznanila Bančnega urada ministrstva financ ČSR v Pragi konča rok za izmenjavo čsl. 5 Kč bankovcev I. emisije (rdečih) z datumom 15. aprila 1919, dne 31. decembra 1924. Do te dobe izmenjuje omenjene bankovce centrala in vse filijalke Bančnega urada ministrstva financ v Pragi. Po poteku tega roka, se omenjeni bankovci ne bodo več zamenjavali. Vsem podeželskim odrom' vljudno naznanjam na razna vprašanja, da se dobi moja štiriđejanska, igra »Nebogljenci«, na pisalni stroj prepisana in broširana po 50 D izvod pri meni v Mariboru, Ob železnici št. 6-II. kjer se dobe tudi vsa draga natančna1 pojasnila glede uprizoritve itd. Dr. Opekovih govorov nadaljna knjiga »Zgodbe o človeku«, izide kmalu po Novem letu. Obravnava v 20. govorih prevažna vprašanja za orientacijo življenja in bo zlasti prikladno berilo za postni čas. Opozarjamo nanjo že zdaj, obenem pa priporočamo za Miklavževa in novoletna darila doslej izišle dr. Opekove govore, ki so jih naši in hrvatski listi vseskoz laskavo ocenjevali hi ne samo duhovnikom, marveč tudi laikom vneto j priporočali. Dobivajo se v prodajalni K. T. D. (H. j Ničmanovi) po naslednjih cenah: Brez vere 6 D, Za res-f nico 10 D, O dveh grehih 12 D, Začetek in konec. 16 D, Velika skrivnost 18 D, O ljubezni 16 D, Kam greš? 10 D, Vstajenje duše 28 D, Mesto na gori 18 D. Po pošti vsaka knjiga 1.50 D več. Iz Maribora. Spored slovesnega blagoslavljanja novih zvonov Matere Milosti. V soboto, ob pol 7. uri zvečer priredijo vsa župnijska društva baklado po mestu. Zbirališče pred baziliko od 6. ure naprej. V nedeljo, 7. decembra od četrt na osem do tri četrt na osem se pričnejo pred cerkvijo zbirati društva z zastavami. Točno ob 8. uri odhod od bazilike k zvonolivarni v Melju, odkoder se razvije slavnostni sprevod. Ob tri četrt na deset prihod prevzvišenega kneza in škofa. Takoj po prihodu bo tiha sv. maša Prevzvišenega, darovanje za nove zvonove in slovesni govor ter blagoslovitev peterih zvonov pred cerkvijo. Nato se bodo zvonovi dvignili ob zvokih godbe Katoliške oml(adine, odkoder bodo vernike iz mesta in okolice vabili k službi božji, posebno še k ča-stenju Matere Milosti. Vsem vnetim in požrtvovalnim častilcem Matere Milosti od blizu in daleč v prijetno obvestilo. Slovensko trgovsko društvo v Mariboru obhaja letos 20 letnico svojega obstoja. V spomin na velevažen dogodek, ko je par agilnih trgovcev in trgovskih pomočnikov ob razmerah, ki so vladale leta 1904 v skoro popolnoma ponemčenem Mariboru, imelo pogum ustanoviti slovenski trgovski klub, iz katerega se je kmalu na to razvilo Slovensko trgovsko in obrtno društvo, po prevratu pa Slovensko trgovsko društvo, priredi društveni odbor dne 6. decembra t. 1. v gornjih prostorih Narodnega doma jubilejno slavlje. Na sporedu je nagovor o postanku, razvoju in pomenu društva, godba, petje moškega zbora Glasbene Matice, telovadni nastop trgovskega in obrtniškega naraščaja, ples itd. Začetek točno ob 20. uri. Vstop prost proti vabilu. Odbor vabi najvljudneje vse člane in prijatelje društva, da se te prireditve v čim večjem številu udeleče. Božična darila za Pomladek društva Rdečega križa. Lani je poslala ameriška deca našim šolam, ki so pri Podmladku društva Rdečega križa božičnai darila, kakor dečje igrače, ročna dela, njige, slike, pisma. Naši otroci so se za sprejeta darila zahvalili v pismih, nekatere šole pa so poslale tudi svoja darila. Posebno so občudovali pri glavnem odboru v Beogradu mape, ki so jih zelo lično izdelale dekliške šole. Kakor čujemo, dobimo tudi letos od ameriške dece božičnih daril. Železniška nesreča. V nedeljo, dne 30. novembra, sta trčila v takozvane m »Delta«, to je med tezenskim in koroškim kolodvorom, tovorni vlak in praizna lokomotiva. Lokomotiva je vozila iz tezenskega kolodvora v kurilnico, tovorni vlak pa iz glavnega kolodvora proti jugu. Druge večje nesreče ni bilo, kakor da sta bila dva vagona tovornega vlaka vržena iz tira. Tudi takozvana angleška kretnja je bila precej poškodovana. Vladala je ob tem čsu gosta megla, ki je najboljši »prijatelj« železniškega prometa. Težko poškodovan vsled opekline. Železniški kurjač Zalar Anton se je po nesreči preteklo nedeljo opekel. — Zadobil je težke poškodbe na vratu in hrbtu. Policija je s telefonom obvestila rešilno postajo, ki je ponesrečenca prepeljala v bolnico. Narodno gledališče. Danes, sreda, 3. decembra: zaprto. — Četrtek, 4. decembra: Trubadur. Ab. E. Državna borza dela v Mariboru. Od 23. do 29. novembra je bilo pri- tej borzi 69 prostih mest prijavljenih, 168 oseb je iskalo službe, v 43 slučajih je borza posredovala uspešno in 4 osebe so odpotovale; od 1. januarja do 29. novembra pa je bilo 6712 prostih mest prijavljenih, 9493 oseb je iskalo službe, v 3133 slučajih je posredovala borza uspešno in 1366 oseb je odpotovalo. Razglednice za sv. Miklavža, Božič, Novo leto, so po nizkih cenah na razpolago v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. NOVINARSKI VESTNIK. Oblasti, društva in druge, ki pri svojih prireditvah fin drugače reflektirajo na sodelovanje, prisostvo in podporo novinarjev, prosi mariborski novinarski klub, naj se vedno obračajo nanj, da bo on glede vabil in pozivov vse sporazumno uredil med svojimi člani. Povabila na posamezne liste so že bila povodom nesporazumov in drugih neprijetnosti ter je že vsled tega najprimernejše, da tudi v tem pogledu klub vse novinarske zadeve obravnava. Novinskim podjetnikom, izdajateljem listov itd. se priporoča v njih lastnem interesu, da se glede nastavljanja novinarskih moči obračajo na klub, ki posluje, kakor znano, na strogi strokovni podlagi ter prevzema tudi jamstvo za osebe, ki pridejo v poštev v službenem posredovanju. Pismeno prijavljeni kandidati za sprejem v klub naj se javijo pri tajniku kluba g. Ozimu, v uredništvu »Marburger Zeitung«, kjer dobijo vsa pojasnila glede izpitov in drugih pogojev za sprejem. Omeniti je še treba, da je po zadnjem sklepu predpisana kot pogoj najmanj 6 mesečna doba novinarskega dela. LISTEK. Slovenske gorice. Opis. — M. Ljubša. (Dalje.) Potem deli cele Slovenske gorice v tri večje dele. Prvi del meji Pesnica do Sv. Trojice od Pesniškega vrha naprej. Potem poteče meja od Sv. Trojice do Ščavnice, po njej ob desnem bregu do njenega izliva. Na drugi strani je meja od Pesniškega brega do Emovža, potem Mura do Spodnje ščavniške doline. Torej pripadajo k temu delu tudi vzhodnje Slovenske gorice. Dragi del mu je Kozjak, Sv. Urban in dalje vse gričevje med Dravo in Pesnico do Ptuja. Tretji del pa je od Sv. Trojice do Ljutomera. Med tem delom in ljutomerskimi goricami pa meji obronek med Veliko Nedeljo in Ormožem na sever; pa tudi Ljutomerske gorice se morajo vsled svojih gričevnih oblik samo kot nadaljevanje Slovenskih goric smatrati. Torej ima Mally, ki ne pozabi na krasoto te pokrajine, najširši obseg za Slovenske gorice. Izpusti samo Brdo (Eichberg). 6. Štajerski zgodovinar Muchar ne pozna Slovenskih goric drugače, kakor če navaja iz listin kak kraj, ki je natančneje določen kot v Slovenskih goricah ležeč. Omeniti pa se mora, da je za Mally-jem na krasoto Slovenskih goric zopet opozoril ljudi, na »naj-blagoslovnejši in rodovitnejši raj štajerske dežele«, Nemec dr. Rudolf Puff, celo vrsto let profesor na mariborski gimnaziji, ki je opisoval »Mali štajer« — kakor od trdi v Marburger Taschenbuch I., 1853, str. 21, navadni in pravilnejši izraz, kakor »Spodnji Štajer« — iz lastnega opazovanja in katerega spisi so posebno za razmere pred polstoletjem, tudi v narodnem življenju in strmljenju, gotovo najimenitnejši viri tudi za nas Slovence, ker naših ljudi, krajev in običajev ni raz-motrival iz nemško narod n ega staleža, ampak je zapisal to, kar je sam videl. Dr. Puff je tudi omejil in razdelil Slovenske gorice; in njegova razdelitev je večinoma obveljala tudi za poznejše pisatelje. a) Leta 1847. je izdal Puff opis in zgodovino Maribora in njegove okolice. I. 8, piše: Od severozapada izhajajoča vrsta hribov poteka v ravni črti po Remšniku in Radiu od švanberških alp in se razvrsti v levi panogi skozi Slovenske gorice do Ljutomera, v desni pa med Dravo in Pesnico v vinske griče vurberške, ptujske itd. Tukaj tedaj ne prišteva pravzaprav nadaljevanja Kozjaka med Pesnico in Dravo k Slovenskim goricam. Ven dar pa pravi pozneje, str. 139, da se ob južni železnici med Mariborom in Pesnico končajo Slovenske gorice na severu blagoslovljene Dravske doline. b) Leta 1853. je začel Puff izdajati letno knjižico z imenom »Marburger Taschenbuch« za zgodovino, zemlje- in pravljicoznanstvo. Že v prvem letniku opisuje na 115 straneh štajerske Slovence v svojem žitju in v navadah; v tretjem letniku (1859) pa ima znani spis, ki je posvečen spoznavanju Slovenskih goric. (str. 5—137: »Die Windischen Büchein.«) Najprej razpravlja o Slovenskih goricah vobče, potem pa popisuje posamezne kraje: cerkve, gradove itd. Slovenskih goric v najožjem obsegu posebej in opozarja na bogastvo in lepoto tega štajerskega kraja. Lepše kakor na primer razgled od Sv. Ane v Slovenskih goricah slika profesor Puff, ne more noben drugi napisati. Puff opisuje Slovenske gorice v trojnem pomenu. V najširšem pomenu obsegajo one obširno gričevsko morje, ki se odcepa od Remšnika in razpošilja svoje mnogoštevilne panoge po celem ozemlju med Muro in Dravo do združenja obeh rek. Omenja pa zraven, da se po navadnem naziranju Ljutomerske gorice ne pojmujejo več pod tem izrazom. Zato pomenijo Slovenske gorice v ožjem obsegu one griče, ki se začnejo za Mariborom in so obmejeni na zapadu v ravni črti, od Kamee čez Sv. Jurij na Pesnico in Plave do Ernovža in na zahodu v enaki črti od Ormoža do Lukave. Sem pripadajo tudi radgonske gorice. V najožjišem obsegu pa so Slovenske gorice del sveta, ki leži med glavno cesto Pesniške doline, Ščavnice in med Peščenim vrhom (blizu Sv. Antonija v Slov. goricah); pozneje pa jih še omeji bolje, ko pravi, da je Štangrovski vrh (žujpnija Sv. Benedikt) pravzaprav vzhodna meja najožjiših Slovenskih goric — kaj pa so oni griči med tem vrhom in med ljutomerskimi, kaj z radgonskimi goricami, pa iz tega deljenja ne vemo, ker Puff nadaljevanje svojega spisa ni priobčil. Popisuje še dalje, da so Slovenske gorice po dolinah razdeljene v tri glavne panoge: južni del se začne s Sv. Urbanom nad Mariborom in se razprostira meri Dravo in Pesnico do Ptuja; srednji največji del je obkoljen od Pesnice in Ščavnice od Kozjaka naprej do ljutomerskih goric in pošilja celo na severozapad nekatere panoge čez Brdo in Križev vrh do Sekovskega hriba in Lipnice; tretja panoga se odcepi na Velki in sega med Ščavnico in Muro'do Kapelskih vrhov. Koneč-no še opisuje natančnejše svečinske in srednje Slovenske gorice od Sv. Jurija za Pesnico ob tem potoku doli do Pesniškega dvora in po Cirkniški dolini gori do Spielfelda v obliki izleta prvi dan in dragi dan ob Pesnici doli do Sv. Trojice od tam do Negove in nazaj k Sv. Ani, Velki s cmureškim gradom, v Jarenino iiji konča pri Sv. Juriju v Slov. goricah. (Dalje prihodnjič). « Igrače, parfumerije, ročne torbice, listnice, denarnice, maniküre, dežniki, palice, galanterija, volneni jumperji, trikotaža, perilo, nogavice i. t. d. i. t. d. Maribor, Aleksandrova cesta 23, * « » % to znamko nona nositi žarnica fcari—iwf« tormmmmamt. 05 RAM NITKA Tovarna za izdelovanje likerjev, dezertnih vin in sirupov Perhavec éf Valjak MARIBOR Meljska cesta 3. MARIBOR I * * * * M 4f 4 4 4 4 UM ppvovps trsa novo blago povsem zrela se dobi povsod. Prva hrvatska tvornica salame, preka enega mesa in masti M. Gavrilo sić-a sin. d. d, Petrinja. Generalno zastopstvo za Slovenijo : R. BUNC in drug Ljubljana— Celje—Maribor. priporoča predvsem svojo veliko zalogo najizbornejšega Vermouth-vina, od najslovitejših zdravnikov kot splošno in najučinkovitejše sredstvo proti različnim bolestim ter zlasti rekonvalescentom in slabotnim priporočenega. Poleg tega se dobijo in so vsak čas na razpolago najrazličnejši likerji, rum, konjak in slivovka, vse najboljše kvalitete. Zahtevajte cenike! 676 11—1 Zrasne "bežične jaslice za cerkve v dveh velikostih 151 in 136 cm dolge, popolnoma opremljene, s 25 kipi ima v zalogi tvrdka delavnica za cerkveno umetnost ALOJZ ZOEATTI MARIBOR Strossmajerjeva ulica 3 MARIBOR Ceniki in slike na razpolago. Nedkaj Vvdrovka - danes Žikal Najbolj zdrava in okusna kava za deco, bolnike in rekonvalescente, pa tudi za vse, ki hočejo varovati svoje zdravje! — Priznana od zdravnikov. 692 Strojpo lüizirsM HOCHNEGER&WIHER Koroška c. 53 MARIBOR Koroška c. 53 se priporoča za izdelovanje pohištva in stavb kakor vseh v to stroko spadajočih mizarskih izdelkov. — Pohištvo za sobe in pisarne trajno v zalogi. Edini izdelovatelji stiskalnic ,Patent Rudi'. Postrežba točna! Cene zmerne! Najboljša in najcenejša darila za Miklavža in Božič se dobijo samo v galanterijski trgovini Josip Mlinariči Maribor, Glavni trg št. 17. Pri nakupu od Din. 100'— dalje 5 odstot. popusta. Poior, čevljar Sil Gornji deli za èevlje, gotovi in po meri, iz najboljšega usnja se dobijo po najnižjih cenah v trgovini usnja in če vij. potrebščin M. OŠLAS, Maribor. Aleksard•ova c. ž3. Izvrševanje strokovno in čisto. ODVETNIK DR. FRAN TOMŠIČ v Mariboru se je s svojo pisarno .preselil z Aleksandrove ceste 43 v Tischlerjevo hišo na Aleksandrovi cesti 19.. Kdor v „Straži“ oglašuje, uspeha gotovo se raduje! j Kupim hišo — tudi par oralo' zemlje — v mestu ali v nepo ! sre dni bližini mesta. Ponudbe z navedbo pcsesti in cere do 7. dec. na Kari Knuplež, Sv. Ja kob v Slov. gor. 744 Premog iz svojega premogokopa pri Veliki Nedelji prodaja Slo venska premogokopna družba z o. z. v Ljubljani, Wolfova ul št. 1-1. ______________107 ! Specialist za usnjate obleke, klobuke, kape in ročne torbice v vseh barvah, se priporoča za obilen obisk. Ivan Šmid, krojač Maribor, Radvanjska c. II. 729 Predivo kupuje po najvišjih ce nah ali zamenja za gotove vrvi tvrdka Ivan N. Adamič, Maribor, Vetrinjska ul. 20. 613 Galoše in snežni čevlji prvovrstnih znamk so pravkar dospeli ter se dobivajo pri tvrdki JOS. MORAVEC V MARIBORU Slovenska ulica št 12. BOC* Popravila ~9S galošev in snežnih čevljev se točno izvršujejo. 717 3 ____ Za «Imo s« najboljši ICenik brezplačno! KARO-CEVUI MARIBOR, 4(1 Koroška c. 19 Naznanilo otvoritve. Cenjenemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem otvoril v ŽITNI ULICI trgovino drv in premoga. Z odličnim spoštovanjem i 741 Alojzij Tičar. Pozori V neposredni bližini mesta Ptuj, 10 minut od središča je na prodaj 2 orala veliko, solnčno, prav rodovitno in ob vodi ležeče zemljišče s hišo, jako pripravno za stavbeni prostor ali večjo vrtnarijo.; elektrika iz Fale na razpolago. Resni interesenti naj se obrnejo pod šifro »7.37« na upravo lista. 737 CUNJE ferojaSke, suknjens in platno M odpadke, staro železj« levano in vlito, glaževino kakor odpadka vsake vrsta kupzjaa po nsjviijili aesak A. Arbeiter, ■ariher, Dravska alles, 15. ^■menjam tudi stare Bdez|a, katero je za vporabo, s to vsS&tai odpadki in vlifbee, A. Junca naslednik Aloj« Senčar, NAZNANILO. Vljudno naznanjam, da sem prevzel zamenjavo bučnih košič (jedrc) za tovarno bučnega olja A. STIGER v Slov. Bistrici, koji izdelek „KRONSKA ZNAMKA» je splošno znan kot najboljši in vedno sveži. V moji veletrgovini s špecerijskim blagom: A. Jurca naslednik Alojzij Senčar v Ptuju dobiš od sedaj skozi celo leto vsaki dan — tudi ob nedeljah predpoldne — takoj brez vsakega plačila 1 liter najfinejšega bučnega olja (Kronska znamka) za vsake 4 litre suhih izlušče-n-ifa košic (jedrc). 1 liter najfinejšega bučnega olja za 5 kg suhih neizluščenih bučnic. Ravno tako kupujem vedno po najvišjih dnevnih cenah jajca, fižol, koruzo, orehe, suhe gobe, kuhano in surovo maslo, vinski kamen itd. Za obilni obisk se priporoča Z odličnim spoštovanjem ALOJZIJ SENČAR. Prva žebljarska in železoobrtna zadruga v Kropi in Kamni gorici. Pisma: Žebljarska zadruga, Kropa (Slovenija). Tel on interurb - n; P„dnaU 2. Žeblji za normalne In ozkotirne železnice, žeblji za ladje, črni ali pocinkani, žeblji za zgradbe, les i. t. d., žeblii zä čevlje, Spojke za odre in prage, spO.ke za ladje in splave. Železne brane. Zobje za brane. Kljuke za podobe, zid, cevi, žlebe i. t. d. Vijaki z maticami, Pcalcžne pločice. Matice. Zakovice za tenderle, kotle, sede, mostove, plečenino, koksa itd. Vijačni čepi. Verige. 'Sfai ir našo atrebo apedcijočf železni Izdelki po vzorcih in vabah najceneje. MC* Ilustpovani ceniki na paepolago! *90) Ptui Brzojavke: Zadruga Kropa, Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru. Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak. Izdaja konzorcija »Straže«.