1 p.
n. L
Posamez,
. D°IŽ»ostni izvod
1CejSka knjižnica
Naročnina liski: Celo leio bv u».„ ,
P) din» četrt leta 16 din. liven Jugoslavije: Celo leto 120 din. Inserati ali oznanila se »računajo po dogovora; pri večkratnem inseriranju primeren popust Upravni sivo »prejema naročnino, inserate in reklamacije.
Telefon interurban st 113.
Poštnina plačano y gotovini
STRAŽA izhaja v pondeljek, sredo in petek Uredništvo in upravništvo Je v Mariboru, Koroška cesta št. 5 Z uredništvom se more govoriti vsaki dan samo od 11. do 12. ure.
Rokopisi se ne vračajo.
Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Telefon interurban št. 113.
ss^smmBSismiair wvMž«aiaiiioa8<Ba3
125. štev.
Maribor, dne 2. novembra 1928.

Kurtoazija naira m Italiji.
Početkom tega mesca se začne v Trstu konferenca italijanskih gospodarskih društev, ki si je vzela za nalogo, da italijanski industriji in trgovini odpre pot na vzhod. Italijanska vlada se že dolgo časa trudi, da osigura italijanski gospodarski ekspanziji močno oporo v tržaški in reški luki. Pomočnike za to išče Italija v vseh državah srednje Evrope, posebno pa v Madžarski in Bolgariji. Gotovo je, da bo Italija na tem polju razvila svojo delavnost v našo škodo, če si mi svojih pozicij na Jadranu ne utrdimo ter Italije ne prisilimo, da z nami na trgovskem in gospodarskem polju dela, kakor z enakopravnim in enakovrednim činiteljem.
Italija je že sklenila s Češko in Poljsko trgovske pogodbe, da dobi Trst gospodarsko prosperiteto in v isto svrho daje tudi ugodnosti avstrijskim in ogrskim trgov cem. Nameravana svobodna carinska cona okrog Reke bo služila Italiji v to, da dobi Reko v popolno gospodarsko odvisnost in da bo v ugodnem času lahko začela tudi od te strani širili svojo trgovino. Italija pripravlja svoj posebni gospodarski sistem, ki bo nas tako stisnil, da bodemo lahko samo preko Italije vodili pomorsko trgovino.
Naše pomorstvo in ribarstvo na Jadranu je že sedaj v nevzdržnem stanju, ker nam Italija pri vsakem koraku dela zapreke. Četudi ima jadranska obala dobra, naravna pristanišča, je vendar popolnoma odrezana od zaledja. Mi nimamo dobrih potov in cest in tudi pravih železniških zvez z našo obalo. Na južnem Jadranu še gre za silo, ker železniška proga, ki veže Metković, Dubrovnik in Boko s Sarajevom, vsaj deloma prevzema naš izvoz. Na severnem Jadranu pa imamo sicer prvovrstno železniško progo, ki veže Hrvatsko Primorje z Zagrebom, a na skrajni točki njenega izhoda na morje trčimo iz nerazumljivih vzrokov na take težave, da je vsak tovorni promet skoraj izključen.
Sušak je la skrajna točka, ki bi naši trgovini lahko dobro služila, a če ludi ima Sušak železnico, še ta vedno ne funkcijonira. Sedem mescev je že minulo od evakuacije, a železniški promet še vedno ni-vzpostavljen. Naša delegacija v paritetni komisiji je.tedaj sicer protestirala, ker se ni evakuiralo tudi Baroša in Delte. Ker Italija ni hotela zapustiti važnih delov Sušaka, se je od naše strani zaprl železniški promet z Reko. To je pravilno. Ni pa pravilno, da pustimo Sušak brez vsake zveze z zaledjem. Mi bi morali že davno odpreti železniški promet s Sušakom in sicer z njegovo postajo ©raj dica, ki ima 15 tirov in se lahko na njem stovori in naloži do 5000 vagonov blaga. Prometni minister je nedavno neki deputaciji. Sušaka izjavil, da državni interesi ne dopustijo otvoritve železniškega prometa z Brajdiča Ta ministrova izjava je nerazumljiva. Ravno nasprotno: država bi mnogo pridobila, če bi se promet otvoril ter bi povprečno do 15 vagonov blaga ( dospelo vsak dan na Sušak.
Trgovci so danes prisiljeni, da svoje blago, ki dospe na bakarsko postajo, z vozovi prevažajo na Sušak. Cesta od Sušaka do Bakra je pa v tako slabem stanju, da se mnogo blaga pokvari in vrhu tega je la pot še zelo draga, ker se mora plačati za prevoz blaga od enega vagona najmanj po 2500 D. Vrhu tega imajo trgovci še druge sitnosti in stroške. Železniška direkcija je izdala tudi naredbo, da sme ostati blago na bakarski postaji samo šest ur. Kje naj se v tem času dobijo prevozna sredstva in kako naj se pod takimi okolnostmi naši gospodarski in trgovski krogi še bävijo s trgovino na Sušaku.
Ko se z naše strani na tak način krši vsaka zveza s Sušakom in ko se naše trgovske kroge tako oškoduje in ovira, pa dobiva Italija znižane tarife za prevoz tranzitnega blaga od Postojne na Reko. Italija hoče našo lesno1 trgovino izvesti preko Postojne na Reko, ker v sedanjih razmerah je ta daljša pot mnogo cenejša, kot pa prevoz od Bakra na Sušak. Skrajni čas je že, da preneha naša vlada v interes naših krajev in našega gospodarstva z nesrečno in čisto nepotrebno politiko uslužnosli napram Italiji. Danes je že popolnoma jasno, da naša vlada z zaviranjem prometne zveze s Sušakom korisli edinole Italiji in da je nam v veliko škodo, ker ne da Sušaku mogočnosti, da živi in se razvije po potrebi ludi brez Reke.
Ekspozč finančnega ministra. Na seji skupščine v torek je podal finančni minister svoje poročilo glede proračunskega predloga. Letošnji proračun je imenoval «prvi iskreni proračun« ter to utemeljeval tako-le: Predlog državnega proračuna za 1923-24 prihaja z veliko zakasnitvijo. Vzrok, leži predvsem v volitvah, ki so se vršile meseca marca, in v tem, da narodna skupščina nekaj mesecev ni delovala. Poleg neugodne strani te zakasnitve bo vendar koristilo delu finančnega odbora. I
ker bo mogoče z večjo sigurnostjo oceniti dohodke in stroške. Obča karakteristika proračunskega načrta za leto 1923-24 je popolno budžetno ravnotežje v materijal nem oziru, v formalnem pogledu pa jačja izvedba, klasifikacije in specijalizacije buđželnih dohodkov in izdatkov. Po dosedanjih proračunih z deficitom, pritajenim in javnim, dobimo prvi iskren budžet brez deficita. Skupna svota državnih izdatkov znaša 10 milijard 344 milijonov dinarjev, isto znaša tudi skupna svota državnih dohodkov. Proračun za leto 1922-23 je znašal 6.943,946.894 dinarjev. Novi budžet je torej večji za 3.409,053.136 dinarjev. Ta velika razlika pa je deloma navidezna, številkam proračuna za leto 1922-23 je treba namreč priračunati dodatne, in izredne kredite, ki jih je narodna skupščina odobrila dne 27. julija, t. 1, in ki znašajo 1200 milijonov dinarjev. Treba je tudi priračunati svoto 175,878.825 dinarjev, ki je bila vstavljena v finančni zakon kot potrošnja iz .Bleerovega posojila. Razen, teda je še tudi nekaj manjših svot, ki so bile sprejete v finančni zakon. Ako premotrimo vse lo, je jasno, da zvišanje proračunskih izdatkov za lo leto ni tako veliko, kakor izgleda na prvi mah. Novi proračun v dalekosežni meri vpošteva upravičene zahteve vseh ministrstev. Njih potrebe so določene po maksimalnih 'postavkah, iako da bo imel finančni odbor dovolj prilike, posamezne kredite reducirati in s tem še bolj utrditi ravnotežje budžeta. — Finančni minister je nadalje naglašal, da povzroča največ izdatkov uradniški in vojaški zakon in ko je govoril o visokem proračunu ministrstva prometa, je povdarjal, da mi med vsemi državami Evrope gradimo največ novih železniških prog. Pri izdatkih je na prvem mestu ministrstvo prometa v znesku 2066 milijonov dinarjev (povišani za 625 mil. din.), za njim pride ministrstvo vojne in mornarice z 2039 mil. din. (povišek 547 mil. din.), potem ministrstvo financ z 1494 mil. din. (povišek 347 mil. din.). Poviške izkazujejo vsa ministrstva razim ministrstva za konstituanto, kojega proračun je zmanjšan za 3500 din., budžetskih rezervnih kreditov, ki so zmanj sani za 1 mil. din., ministrstva za socialno politiko, katerega proračun je zmanjšan za 15 mil. din., in vrhovne državne uprave, katere' proračun je zmanjšan za 34 mil. din. Značilno za mišljenje vlade je, da se pušča cela vrsta nepotrebnih ministrstev in zvišuje njih proračune, dočim še v očividni nameri, da se reducira ministrstvo za sociaino politiko, zmanjšuje proračun tega prepotrebnega ministrstva. Ministrstvo za kmetijstvo stoji glede proračuna na 13. mestu, dočim je stalo lani na 14. mestu. Vlada je morala uvaževati naše, zahteve in povečati budžet tega ministrstva za več ko 50 odst. v znesku 67 mil. din. in znaša budžet ministrstva za kmetijstvo in vode 200 mil. din., kateri znesek je pa tudi sedaj mnogo prenizek z ozirom na velik pomen kmetijstva in na nujno potrebne vodne zgradbe (regulacije rek in potokov, zgradba hudournikov itd.).' — Največji del dohodkov tvorijo splošni dohodki, ki so povečani za 3 in pol mil. din. To povečanje izvira iz tega, ker so letos med splošnimi dohodki tudi oni dohodki, ki so še lani vštevali nied specijalne. To so v prvi vrsti trošarine, takse-in monopoli. Zvišali so se v primeri z dohodki za leto 1922-23 carine za 1351 mil. din. in znašajo 1689 mi!, din. monopoli za 908 mil. din. in znašajo 2235 mil. din., dohodki železnic za 819 mil. din. in znaša jo 2086 mil. din., trošarine in takse za 785 mil. din. in znašajo 1406 mil. din.;; za leto 1924,se bodo spet pobirale izredne doklade na neposredne davke, ki so preračunane s 600 mil. din. Znižana je samo ena postavka in to dobil na novcu (ažijo) za 1128 mil. din. iz priprostoga razloga, ker se je ta postavka v znesku 1363 mil. din. prištela dohodkom iz carine. Specijalni dohodki znašajo 1814 mil. din., za 37 mil. din. manj kot v proračunu za leto 1922-23. To znižanje je posledica lega, ker so se razni dohodki uvrstili med splošne dohodke. Davki so radi tega zmanjšani za 400 mil. din, in ' znašajo po’pforačunu 650 mil. din., povišani so pa razni dohodki 'za 29 mil. din. in znašajo 60 mil. din., dohodki iz državnih gospodrasiev za 333 mil. din. in znašajo 1103 mil. din.
Delo finančnega odbora. Za proučevanje predlože-? nega proračuna.se je finančni odbor razdelil v Ivi sekcije. Prva sekcija, mora proučiti proračune finančnega ministrstva, vrhovne uprave, vojnega ministrstva, ■ železniškega ministrstva in ministrstva za agrarno reformo; druga sekcija proračune pravosodnega ministrstva, ministrstva za narodno zdravje, za prosveto, za vere, za zunanje zadeve, za konstituanto in za socialno politiko; tretja sekcija proračune ministrstva za notranje zadeve, za javna dela, za pošto, za šume in rude, za kmetijstvo in proračunske rezerve. Predsednik prve sek cije je Grgič, od Jugoslov. kluba Pušenjak; predsednik druge sekcije Nedeljkovi«;, od Jugoslov. kluba Vesenjak; predsednik tretje sekcije Nešič, od Jugoslov. kluba dr. Kulovec. Sekcije bodo imele vsak dan svoje redne seje.
Po svetu,
Fašistovska Italija, Italijanski fašisti obhajajo in proslavljajo obletnico prevzema državne oblasti in vlade. Mussolini je v Milanu zaklinjal svoje fašiste: Vi nepremagljivi! V septembru tega leta je preživela Italija s političnega vidika najinteresantnejšo preizkušnjo od leta 1860 dalje. Prvič je izvršila Italija v svojem političnem življenju korak absolutne avtonomije in imela je pogum, da je odrekla kompetenco ženevskemu a e ropa gu. Ako bi bil takrat rekel italijanski narod, da naj koraka, pa bi bil korakal. Revolucijo ste odpravili s palicami. Kaj pa imate danes v svojih, pesteh? (Fašisti „kriče: puške, muškete, bombe. In kvišku so dvigali svoje orožje). Ako se je mogla storiti revolucija s palicami, se pa danes brani revolucija z vašim orodjem, z vašimi puškami. Vi ste izraz duše vsega italijanskega naroda. Ako bodo jutrišnje žrtve težje od včerajšnjih, ali jih vzdržite? (Soglasen lirik: da!) Ako bi jaz jutri zahteval lo, kar bi se utegnilo imenovati najvišja preizkušnja discipline, ali mi jo daste? (Da, prisegamo!) Ako bi jutri dal signal za alarm velikih dni, takih, ki odločajo
o.	usodi narodov, ali mi odgovorite? (Da! Prisegamo!) Ako bi jutri rekel, da treba znova začeti in nadaljevati pohod do konca proti drugim smerem, ali boste kora-kc:li? (Da, dal. Navdušeni kriki!) .Nastopila je spomlad, vstajenje plemena, ljudstvo postaja narod, narod postaja država, ki išče po svetit svoje ekspanzije. V Trstu zastopa Mussolinija in fašiste Giunta, ki tudi prireja slovesnosti ter drži govore s povdarkom, da se je njegova in fašistoVska slava začela s požigom tržaškega slovenskega Narodnega doma. Celo fasistovsko slavje izveneva v povdarku, da imajo fašisti danes bombe, puške in bajonete in da se opirajo in sklicujejo na nasilje s katerim so začeli in katero hočejo nadaljevati. — Na seji internaeijonalne delavske konference v Ženevi so pa vsi delegati soglašali v tem, da zastopnik italijanskih fašistovskih organizacij nima pravice do sodelovanja.
Dva atentata v Bolgariji. Dne 31. m. m. je doslej neznani atentator ubil na sredi ceste bivšega bolgarskega zunanjega ministra Genadijeva. Genadijev je šel po cesti v spremstvu bivšega bolgarskega berlinskega in carigrajskega poslanika Gešova, ki je bil težko ranjen. Atentator je pobegnil.
Izjava češkega zunanjega ministra. V skupščini je govoril zunan ji minister dr. Reneš o splošnem političnem položaju ih o uspehih potovanja v Pariz in London. Nadalje je omenil tudi konferenco zastopnikov držav male antante v Sinaj i in izjavil, da ta konferenca ni bila naperjena proti Madžarski, ampak, da se je soglasno sklenilo privoliti, da dobi Madžarska pod gotovimi pogoji mednarodno posojilo. — O splošnem političnem položaju je iieja!, da danes prevladuje problem Nemčije. Glede stališča Čeh oslovaške napram temu problemu je izjavil, da se Čehoslovaška v notranje nemške razmere ne bo vmešavala, hoče pa preprečili, da bi seglo danes v Nemčiji se pojavljajoče gibanje preko mej. Glavna stvar je danes, da se Nemči ji dovoli kratek moratorij in da začne Nemčija po preteku tega moratorija izvrševati svoje plačilne obveznosti.
Turška republika. Narodna skupščina v Angori je sprejela predlog,' s katerim se Turčija proglaša za republiko in Mustafa Kerna! paša za njenega predsednika. Izmet paši je poverjena sestava kabineta. O proglasitvi republike so bile obveščene vlade vseh drugih držav.
Državna kriza v Nemčiji. Na Saškem so se odnašaji do Berlina v toliko razčistili, da je sestavljena meščanska in desničarsko-socialistična vlada p» vzoru Berlina. Socialisti v berlinski vladi so radi tega Uidi odstopili od sklepa, izstopiti iz vlade in sklenili so ostati v koaliciji pod sledečimi pogoji: 1. Ukine naj se izjemno stanje. 2. Vlada naj nastopi proti vlastodržcem na Bavarskem z vso ostrostjo in z vsemi sredstvi, ki so ji po ustavi na razpolago.' 3. Vlada naj vzdržuje red in mir na Saškem, razpusti varnostno policijo in odpošlje oddelke „državne hrambe samo na zahtevo civilnih oblasti. 4. Razorože naj se vsi pristaši desno-radikalskih organizacij, ki so bili zopet sprejeti v državno brambo. Kanclerju Stresemannu in ljudski stranki še pa zdijo ,< ti pogoji previsoki zlasti z ozirom na Bavarsko, ki zlasti povdarja, da ne pripusti nobene spremembe v komandi bavarske deželne hrambe.
šfrajki n?. Poljskem. Stavka železničarjev se razširja Uidi na druge državne obrate. Stavkati so začeli tudi skladiščni uradniki in pa telegrafsko in poštno osobje.
Bonar Law umrl. Prejšnji angleški premier Bonar Law je te dni umri. Z njim je izgubila Anglija enega svojih najodličnejših državnikov, vladajoča konservativna stranka pa svojega dolgoletnega voditelja. Pokojnik je bil, kakor toliko vodilnih angleških mož, škotske krvi; rojen je bil sicer v Kanadi (1. 1858). a se je že v Zgodnji mladosti vrnil na škotsko, ker je preživel potem večji del svojega življenja. Tudi v parlament ga je poslala najprej škotska preslolica Glasgow. Pridružil
se je tam konservativcem, ki so ga kmalu uvrstili med svoje voditelje in mu poverili vedno znova razna častna, a tudi odgovorna mesta. Bil je večkrat minister v različnih resortih, ko pa so konservativci lani strmoglavili Lloyd Georgea in ž njim ‘koalicijo z liberalci ter sami. prevzeli vlado, je postal Bonar Law ministrski predsednik. Ostal je na tem mestu razmeroma kratek čas, ker je moral vsled bolezni v grlu odstopiti že sredi maja t. 1. Sledil mu je dotakratni zakladni minister Stanley Baldwin. Po poklicu je bil pokojni trgovec, tast nik in ravnatelj velikega železniškega podjetja, v politiki pa /ugovornik mirnega dela in konsolidacije.
Beležke.
Kvalifikacija novih generalov. Kakor znano, je bilo ob krstu prestolonaslednika imenovanih 75 novih generalov, seveda samih Srbov. Mi teh vojaških dostojanstvenikov ne poznamo in zato beležimo brez vsakega komentarja na splošno nekaj iz množic kritik, ki jih prinašajo razni beograjski listi povodom tega imenovanja. Nobena od teh kritik ne laska vojnemu ministru in vse so naperjene proti oni častniški skupini, ki je danes absolutni gospodar v armadi in za katero ne velja nobeno pravilo, niti rang, niti red, niti šola, niti praksa. Brez ozira na ogromne stroške, ki so zvezani z imenovanjem teh generalov, je še vprašanje, kje so sploh mesta, da bodo uporabili te ljudi. Oni so pravi paraziti in troli za vojsko. Po beograjski «Politiki« je kvalifikacija mnogih novih generalov naslednja: mesto čvrstine značaja in vojnih zaslug so moralni žločinci, katere bi bilo že pred 20 leti treba vreči iz vojske in ki bi v kaki drugi vojski s takim žigom preteklosti sploh ne mogli biti oficirji. Med njimi, ki bi po zakonu morali imeti vojne zasluge, so tudi taki, ki sploh ne vedo, kako izgleda -vojna in tudi taki, ki so bili med vojno navadni bojazljivci (kukavice) ter so izgubili poveljstva z motivacijo, da s svojim obnašanjem demoralizirajo čete. — Za nove generale je bilo reduciranih 600 častnikov. — Novoimenovani so preskočili čin, v katerega bi imeli priti in mesto brigadnih, so postali kar divizijski generali. «Glasnik« pravi: «da ni to posebno čudna igra usode, da ravno gospod Pešič predloži tak ukaz? On je bil zadnji načelnik štaba črnogorske vojske«.
Zopet Pa.šičeva afera. Neki beograjski list poroča, da se vidijo pred Pašičevim domom ogromni zaboji in druge pošiljatve, ki prihajajo za njega iz inozemstva, a nosijo naslov uprave kraljevega dvora. Pošiljatve na kraljev dvor so carine proste in da si Pašičeva hiša prihrani carino, se enostavno poslužuje te adrese. Če se predsednik vlade otresa davkov, zakaj se ne bi še rešil carine.
Pač «znajo«. Orientalno železnico v južni Srbiji bi bila lahko beograjska vlada odkupila za 30 milijonov, a je čakala tako dolgo, dokler ni poskočila cena na 160 milijonov frankov. Ravno tako je tudi z južno železnico. Črna gora je dolgovala v Londonu 250 tisoč futov. Ta dolg je prevzela naša država. Vendar bi bila lahko beograjska vlada prevzela dolg in plačala obveznice, ko ■so.bile po 30 šilingov, a je čakala, dokler se niso zvišale na 80 šilingu pri komadu.
Nekaj iz korupcije pri oboroževanju. Kadarkoli naročijo naši vladni mogotci v inozemstvu orožje, vsikdar se razvijejp iz teh naročil afere, ki oskubijo državno blagajno za debele milijone. Pred nedavnim časom so v Beogradu pri vladni mizi sklenili, da bodo naročili orož je iz Angleške — seve, brez afer in provizij. Angleži so ponudili puško za 4 funte in 5 šilingov. Pogodba bi se bila mogla skleniti naravnost pred beograjsko vlado in angleško tvrdko brez posredovalcev in provizij. Med tem časom je prišel Rade Pašič s svojo ponudbo in beograjski aferaši so dvignili ceno pri puški na 6 funtov. Razlika od 4 na 6 funtov znaša pri celem naročilu 380 milijonov dinarjev in je izginila v žepih aferašev. V Kraljevem hoče vlada pozidati tvornico za izdelovanje orožja. Vlada še ni začela z zidanjem, a v parlamentarnih krogih že čakajo v strahu, kedaj se bodo že koj pri temeljih le tvornice porodile afere vseh mogočih obsegov.
Dnevne novice.
Današnja petkova številka «Straže je izšla radi praznika samo na 4 straneh.
Zadnja pot Stojana Protiča. V torek ob devetih dopoldne so narodni poslanci dvignili krsto ter jo ponesli na mrtvaški voz. Nato se je sprevod pomikal ob zvokih vojaške godbe k saborni cerkvi, kamor je bil med tem prispel kralj z ministrskim predsednikom Pašičem in velikim spremstvom. Patrijarh Dimitrije je opravil žalne molitve ter je nato v imenu Cerkve poveličeval zasluge pokojnika. Za njim je govoril predsednik parlamenta Ljuba Jovanovič in v imenu vlade minister prosvete Trifunovič. Pokojnikov ožji somišljenik profesor Arangjelovič je slavil pokojnega kot značajnega politika, ki je šel dosledno po začrtani pot ter se ni plašil nobenih zaprek in ovir. Sporazumu, za katerega se je toliko trudil, so pa nasprotovali poleg Srbov tudi Hrvati. — Sprevoda se je udeležila velika množica ljudi in vse delo je počivalo po Beogradu. Značilno je, da ni bilo nikjer videti demokratskih prvakov in radikalskih ministrov, ki so bili protikandidati njegove liste. Klub neodvisne radikalske omladine je položil na njegovo krsto trnjev venec ter se poslovil od njega kot moža poštenjaka in junaškega borca za narodne pravice. Drugič se je ustavil sprevod na Terazijah. Tam je govoril predsednik beograjske občine Marjanovič, v imenu Udruženja jugoslov. novinarjev pa je proslavljal Proti-
ča kot odličnega publicista in borca s peresom urednik Vesnič. V svojem govoru je zlasti obžaloval, da je bil pokojni iztrgan iz novinarskih vrst v času, ko bi bi jugoslovenski žurnalistiki tako potreben v boju za napreden tiskovni zakon. Tudi ob odprtem grobu so govorili razni govorniki, med njimi tudi republikanec Todorovič, ki je proslavljal Protiča kot poštenega politika, ki je pa padel v boju za nekaj tako.nemogočega kot je pravi parlamentarizem v monarhiji. Veliko deputacijo je poslal k pogrebu Protičev rodni okraj Kruševac. Pozno popoldne je množica zapustila grob, ki je bil visoko pokrit z venci in cvetjem.
Stojan Protičev nekrolog. V zagrebškem «Jutranjem listu« je napisal pokojnemu Protiču znani hrvatski publicist dr. Cihlar-Nehajev posebno lep nekrolog, ki pravi med drugim: Umrl je protestirajoč proti Panteonu, umrl kot siromak takorekoč s peresom v roki. Vedno je novinarstvo imel za svoj poklic in ni mala stvar, da je on kot državnik najvišjega reda stopil na čelo društva svojih «kolegov«. V neumornem študiju vstra-jal je dneve, zasledoval politične dogodke kot filozof in delal kot učenjak, da na temelju pozitivnih faktov zgradi svoj zaključek. Edini državnik svetovnega kalibra v Srbiji, (ker Pašič je samo strankarski organizator, prorok mase — in bradata ikona — (sveta podoba) ki je bila vedno na stojalu tujih nazorov in tuje duševne veličine). Stojan Protič je zidal svoja prepričanja po angleški metodi, ki prizna samo statistiko in resnične odnošaje moči. In favno ta ljubezen do resnice ga je približala Hrvatom.
Tihotapski fond. Na seji finančnega odbora je zaupal članom odbora bivši finančni minister demokrat dr. Kumanudi, da ima finančni minister na razpolago poseben dispozicijski fond — takozvani tihotapski fond. Ta fond se polni iz carinskih kazni, ki so znano zelo visoke in mora biti ta fond precej težek. Čudno na celi zadevi o tihotapskem fondu je to, da ga ni nikjer izkazanega v proračunu.
Pašič še ima premalo. O uboštvu in bogastvu ministrskega predsednika so debatirali pri zadnji seji finančnega odbora. G. Pašič ima kot predsednik vlade poseben dodatek in poseben dispozicijski fond na razpolago. Ta Pašičev dispozicijski fond znaša 2,400.000 dinarjev.
Radikali v Sloveniji. V kolikpr ne dosežejo slave po številu svojih pristašev, v toliko se jim je posrečilo, da vzbujajo zanimanje širom Jugoslavije po boju in spletkah, ki jih imajo med seboj. O radikalih v Sloveniji se sedaj že precej piše po beograjskih in zagrebških listih in sicer kol o pravi kurioziteti politične umazanosti. V Ljubljani so velikožupanski ali bančni radikali s policijsko močjo zaprli usta Stefanoviču, ki je začel oznanjevati radikalijo brez Jadranske banke in brez velikega župana. Začel je z listom in s shodi, pa vse mu je preprečila policija. Pašičevo sliko je prinesel njegov list, velikožupanski radikali so pa razglasili, da imajo samo oni na njo monopol in Stefanovič se je podal v Beograd. Zatekel se je k «Balkanu«, da potom njega podminira velikega župana dr. Lukana in bivšega ministra dr. Zupaniča. «Balkan« sedaj poroča, da vlada v radikalskem klubu veliko ogorčenje proti bankokratskemu početju te dvojice, ki uničuje radikalski pokret v Sloveniji, Nadalje pravi «Balkan«, da je eden od aktivnih ministrov napram njegovemu sotrudniku zmignil z ramo ter rekel: «Pa kako naj vem, kdo je danes v Sloveniji radikal, in kdo ni. Tam je taka mešanica in kontradikcija, da se ne ve, kdo ima prav. Ali gotovo je, da se vsi pritožujejo proti o-nim, ki so do danes vodili stranko v Sloveniji.«
Radikalna doslednost. Do pred kratkem je bila slovenska radikalija potom «Jutranjih Novosti«, zagovornica Orjune in je skrbno prinašala obvestila o kretanju Orjune. Sedaj na enkrat pa so tudi radikali v Sloveniji spoznali,, da so orjunci Žerjavovi hlapci in lop po Orjuni v «Jutranjih Novostih«. Najprej priporočati in se ogrevati za divjaško organizacijo, potem pa jo kar preko noči pobijati, take doslednosti so zmožni samo — slovenski radikali.
Amnestija za vojaške begunce. Z ukazom S. broj 9211 od 21. oktobra 1923 so oproščena in pozabljena vsa kazenska dejanja samovoljnega oddal jen jä, begstva in dogovorjenega begstva iz vojske vseh onih podčastnikov, kaplarov in redovov naše vojske, ki so izvršili ta dejanja od 8. junija 1922 pa do 21. oktobra 1923, a so se sami vrnili, ali se še bodo vrnili v svoje komande, oziroma se bodo prijavili vojaškim ali civilnim oblastim radi vrnitve v njih komande najdalje do 21. jan. 1924. Zainteresirano občinstvo naj opozori na ta ukaz vse begunce, da se najkasneje do 21. januarja 1924 sami prijavijo oblastim, ker je to v njih lastnem interesu.
Zopet en udarec po poštnem osobju. Generalna direkcija južne železnice na Dunaju je na podlagi sklepa od 26. julija 1897 pod št. 2128-5 dovolila vsem poštnim nastavljencem, ki opravljajo službo pri poštah, ležečih ob progi južne železnice, nakaznice za režijske vozne listke za osebne in brzovlake. Obratno ravnateljstvo južne železnice v Ljubljani nam je že pred par mesci deloma ukinilo to ugodnost tako, da smo dobivali samo polovično vožnjo. V najnovejšem času, odkar so železnico podražili in podržavili, so se nam ukinile še tiste vozne olajšave. Izgovarjajoč se s tem, da nam obratno ravnateljstvo južne železnice ne more več ugoditi našim prošnjam in da se naj obrnemo v tej zadevi na ministrstvo saobraćaja. Smo zopet radovedni, kak izgovor dobimo iz Beograda. Tako pride eden udarec za drugim na poštne uslužbence, ki stojijo v najožjem stiku in nevarnosti z železničarji. S tem nam je odvzeta prilika, da bi si vsaj nekoliko olajšali svoj težki življen-
ski položaj. Podeljujejo se vozne ugodnosti osebam, ki sploh niso zaposlene pri železnici. Sedaj, ko je južna železnica podržavljena, ne dobimo legitimacij za drž. železnice in istočasno so ukinjene vozne olajšave za južno železnico.
Kaj takega mora razburiti ljudi. Iz Gornje Polskave smo prejeli: Pri nas v Gornji Polskavi že službuje g. nadučitelj Sabati (tast mariborskega slamorezca, dr. Reismana) nad 30 let. Takoj prva leta, ko je prišel g. Sabati k nam, je nasadil krog šolske njive ter vrta več jablan, ki so sedaj stare krog 25 let, v najlepši rasti in obrodijo obilno vsako drugo leto. Približal se je sedaj čas, ko bo moral g. Sabati v pokoj in kaj je napravil on kol «napredni« nadučitelj? Kar naenkrat je posekal zgoraj omenjena sadna drevesa in jih bo to zimo skuril. Vprašamo g. nadučitelja: Kdo za božjo voljo mu je dal pravico do izvršitve tega vandalizma? Kaj pravi na to višja oblast, ker te škode sploh ni mogoče popravili? Ta drevesa bi še bila rodila vsaj do 50. leta in sedaj jih je posekal ne kak zlobni fantalin, ampak sam stari g. nadučitelj Sabati! Vse se pri nas upravičeno huduje radi te surovosti in vsak še tako policaj demokratsko napredni naslednik bo klel tega vandala. Nekdaj smo se učili v šoli, da naj se pridno sadijo sadna drevesa, da bodo uživali njihov sad še pozni rodovi, a g. Sabati pa praktično uči, da treba sadonosnik posekati, predno da pride v roke naslednika. Kaj takega je zmožen samo policajdemokratski odgojitelj mladine in pa tast njega vrednega dr. Reismana.
Ljubljanski velesejm. Komaj se je zaključil letošnji, krasno uspeli III. velesejm, že se vrše prve priprave za prihoclnjeletni, četrti, ki se bo vršil nekako v istem času kot pretečeni. Organizatorji ljubljanskih velesejmov razmišljajo o tem, da bi se velesejm reorganiziral, in še bolj prilagodil sedanjim prilikam. Prihodnji velesejm bo centraliziral industrijo, obrt in trgovino cele -države posebno pa ono Slovenije, ker se je doba prirejanja industrijskoobrtnih razstav v Mariboru zaključila in se bo naša bujno cvetoča industrija in obrt na severu naše države reprezentirala na skupni prireditvi, na IV. velesejmu v Ljubljani. Posebno se bo še prihodnje leto polagala pažnja na našo obrt, da bo i ona častno zastopana in pokazala, da vodi njena pot kvišku, — k napredku, in pa na naše kmetijstvo. Pridobitne kroge iz sedanjih kriz ne bode rešil nihče, premagati jih* morajo sami z vztrajnim delom. Veselje do dela pa se podkrepi s samozavestjo v našo moč in zmožnost. Pogled na vsako leto vedno bolj razvijajoče in izpopolnjujoče se produktivnost pridobitnih krogov, ki pokažejo svoje proizvode javnosti enkrat na leto, na ljubljanskem velesejmu, osvežuje in poživlja njihovo samozavest. Velesejmi v Ljubljani so rodili že obilo dobrih sadov, zveze naših industrijalcev, trgovcev in obrtnikov s pridobitnimi krogi Hrvatske in južnejših krajih naše dr'žave ter inozemstva so njih uspeh. Oni, ena naših najvažnejših narodnogospodarskih institucij, so se izkazali potrebnim za razvoj in napredek naše mlade industrije, obrti in trgovine in jih je treba že danes smatrati kot trajno ustanovo. Od vseh po vojni prirejenih velesejmov ima ljubljanski največ predpogojev za uspešen obstoj: nahaja se v onem delu naše države, kjer je industrija najbolj razvita, torej v našem industrijskem centru, poleg tega pa ima Ljubljana najbližje in najugodnejše zveze z inozemstvom, kar je z ozirom na dejstvo, da smo y industrijskih izdelkih od inozemstva še vedno odvisni, največje važnosti. Severni in zahodni narodi Evrope imenujejo Ljubljano ključ do bregov Jadranskega morja in vrata, skozi katera vodijo ceste v Orient, kar daje pečat tudi ljubljanskim velesejmom.
Kontrola reparacijskih naročil. Člani naših faznih reparacij skih komisij so zagrešili bogzna koliko afer.
V te afere so po največ zapleteni višji uradniki in ministri sami. Beograjska vlada ima navado, da se ne vmešava rada v afere svojega uradništva in posamezni ministri nočejo govoriti o svojih aferah in radi tega tudi ne pride do preiskave aferaških grehov. Opozicija zbira sedaj materijal na podlagi katerega bo zahtevala-v skupščini posebno anketo, ki bi naj pregledala vse naročbe, ki so se izvršile na račun reparacij. Ta anketa bi se naj bavila s preiskavo glede takih naročil, pri katerih bi se lahko dobil boljši materijal, a se ni. V narodni skupščini in posameznih ministrstvih je že delovalo dosedaj bogzna koliko anket, a niti ena ni izročila obtoženih krivcev kazni, ali pa obsodbi javnosti in tako bo tudi v zgoraj omenjenem slučaju.
Že vendar enkrat! Kakor znano, vozi železnica iz Grobelnega samo nekaj kilometrov pod Rogatec a ni zvezana s Krapino. Ker ni zveze Grobelno—Krapina, je bila seve ta železnica doslej zelo pasivna. Sedaj so še le sklenili v Beogradu, da bodo zvezali Rogatec in Krapino. Potrebni krediti za izgraditev te proge pridejo r državni proračun za 1924.
Vozni red se ne bo spremenil 1. novembra. Ministrstvo saobraćaja je nameravalo spremeniti vozni red, a še le bo glede spremembe sklicana v Beograd posebna tozadevna konferenca. Spremembe voznega reda bodo uveljavljene z Novim letom.
Pred lastno materjo se je ustrelil. Od Velike Nedelje poročajo: Tukaj imamo zopet en žalosten vzgled slabe vzgoje in pokvarjenosti mladine. Dne 26. oktobra se je tukaj vpričo svoje matere ustrelil 231etni zidar Alojzij Habjanič, p. d. Škof, ker mu mati, katero je že večkrat podil z nožem, radi njegovega slabega obnašanja in pijančevanja ni hotela dati prepisati posestva. Zbal se je pa tudi najbrž kazni, ker ga je ravno na dan njegovega samoumora orožnikom naznanila neka ženska, katero je posilil in ji celo grozil s samokresom.
Raznoternosti od Sv. Lenarta nad Laškem. Sadje je pri nas letos prav lepo obrodilo. Zato imajo ljudje na
razpolago obilo sadne pijače. Vabimo kupce iz krajev, kjer sadje letos ni obrodilo. Cena sadni pijači je sedaj 8—10 kron za 1 liter. Celjsko okrajno glavarstvo nam naprti skoraj vsako leto kako novo gostilno. Še ni dolgo od tega, ko smo imeli v naši občini, ki šteje okoli 800 duš, samo eno gostilno. Pa okrajno glavarstvo je Mio menda mnenja, da bi se pri nas premalo pilo, če M imeli samo eno gostilno, zato je podelilo gostilniško koncesijo pred par leti Jožefu Gračner in to proti volji obč. odbora. Pa tudi to še ni bilo dovolj gospodom pri okrajnem glavarstvu. Te dni se je otvorila po njih zaslugi v naši tako mali občini še tretja gostilna in to v razdalji 4 minut od že obstoječe. Pri vsaki večji cerkveni svečanosti pride pri nas vsled prijančevanja do krvavih pretepov, a gostiln po mnenju celjskega okrajnega glavarstva še vedno nimamo zadosti. Se pač pozna, da gospodje pri okrajnem glavarstvu ne poznajo ali nočejo poznati žalostnih posledic pijančevanja, ker bi sicer ne Mii tako radodarni v podeljevanju gostilniških koncesij. Žalostno! Odlok prosvetnega ministrstva, ki zabi-čuje učiteljem da naj redno obiskujejo cerkev in tako dajejo lep vzgled svojim učencem in vsemu ljudstvu, je bil za naše kraje nad vse potreben. Nobeno nedeljo in noben praznik ne vidimo v cerkvi nikogar od učiteljstva. Bomo videli, aki bo sedaj kaj boljše. Potrebno bi Mio, da bi se ne dajalo pohujšanja ljudstvu z zanemarjanjem verskih dolžnosti.
Nekaj k odlikovanju «zaslužnega« planinca Kocbeka. Iz Gornjega grada poročajo: «Jutrov« dopisnik popisuje, kako lepo ter ganljivo se je izvršila izročitev nezasluženega odlikovanja upokojenemu g. nadučitelju Kocbeku. Govorniki sot naštevali njegove zasluge itd. Kar se tiče Kocbekovih zaslug, smo že pred zadnjimi volitvami poročali, da jih ni. Ko bi res bile, bi bil g. demokratski kandidat Kocbek dobil v gornjegrajskem okraju nekaj več glasov, a jih je dobil samo pičlih 92. Pred volitvami so razglašali plakati g. Kocbeka kot «očeta slovenskih planincev«, ljudje pa, zlasti Solča-vani so se posmihali tem plakatom in bili resnega mnenja, da bi se naj imenoval g. Kocbek «oče planinskega naraščaja«!! Prireditev povodom odlikovanja je potekla presneto klaverno. Ako bi ne bilo navzočega ne kaj učiteljstva, za katero so priredili ta dan nalašč društevno zborovanje, bi bila mala čitalniška soba — ne dvorana — skoro prazna. Občinstva je bilo torej malo, čemur se pa ne smemo čuditi, ker se v gornjegrajskem okraju nikdo ne zmeni za Kocbeka. Slavnostni govornik, okrajni sodnik dr. Hočevar, je slavil od-likovančevo delovanje za jugoslovansko narodnost, pa je pri tem pozabil povedati, kakšna je bila ta narodnost med svetovno vojno, ko se je Kocbek na vse kriplje frudil za avstrijsko vojno posojilo, kaka je bila ta narodnost tudi še po prevratu, ko si je Kocbek znal pridobiti skoro poldrugoletni bolezenski dopust, a ga bo-lezeni ni ovirala romati po planinah tako, da je celo neki srbski pukovnik, ki je takrat bival tu na dopustu, se izrazil, da je tako postopanje malo patrijotično, če se zdrav človek odteguje delu in ne služi domovini. Veliko več že skoraj ni omeniti o prireditvi, ki se je seveda končala ozir. nadaljevala pri obilni pijači, pri kateri pa je le manjkalo jajejega konjaka.
Slabo vladno gospodarstvo. «Morgen« piše, da javljajo iz Beograda, da namerava vlada predati v privatne roke državne svilarne v Novem Sadu, Pančevu, Turški Kaniži, in Gjevgjeliju. Posebna komisija je preiskala obrat in dosedanji izkupiček za svilo in dognala, da mora država opustiti te tvornice, ker so jej nosile same težke izgube in ni upanja, da bi se obrnilo na bolje, dokler bodo tvornice v državnih rokah. Škoda, da ni la komisija zaupala javnosti tudi številk, iz katerih bi bilo razvidno, koliko je doslej izgubila država pri zgoraj omenjenih svilarnah. Ako bi,znala javnost za te številke, potem bi si lahko vsakdo izračunal, koliko milijonov dinarjev je šlo pri nas v zgubo radi vladne manije podržavljenja samo pri teh svilarnah. Razen teh svilam imamo pri nas razne druge državne obrate, ki so vs% globoko pasivni. V kratkem času smo doživeli tri slučaje, da so morali najvišji vladni krogi priznati: državno gospodarstvo je doživelo fiasko.
Nekaj odgovora «Jutru«, Iz Kozjega smo prejeli: «Jutra« ne dobiš pri nas lahko in zato smo še le sedaj slučajno dobili v roke štev. 216 od 15. okt., v kateri nam neki dopisnik blati gospoda dekana in načelnika okrajnega zastopa, katerega pa črez.vse spoštujejo ne le Kozjani. ampak celi okraj brez razlike stanu in mišljenja. Z ogorčenjem se vprašamo: kako je mogoče, da si upa tako tepce napasti stračka, ki že nad 35 let nepretrgoma, j nesebično, vneto ter z vso vnemo deluje za dobrobit kozjanskega okraja in sicer bodisi v verskem ali gospodarskem oziru. Dopisnik je še platno tržil, ko je gospod dekan že stal v bojni vrsti proti bivšim kozjanskim nemčurjem, koje je izpodrinil in so mu bile pred očmi vedno le vsestranske koristi kozjanskega okraja, v Vsa namigavanja v omenjenem listu o mesečni plači g. načelnika in lahkem in dobrem zaslužku cestnega nadzornika so le nesramna obrekovanja in hudobna laž. Poznamo oba gospoda, da sta vestna in natančna ter da ne razmetavala okrajnega denarja po nepotrebnem, — o-čemer se lahko vsakdo prepriča iz računov, katere pa ne odobruje samo okrajni zastop, ampak tudi pokra-: j inska uprava. Zaradi tega ostane dopisnik tako dolgo podli obrekovalec in lažnjivec, dokler tega sramotenja ne dokaže in ne prekliče. Mi bi le radi vedeli, kako bi izgledale okra jne ceste in kako hitro bi se dogradila nova cesta, če bi zagospodarili v kozjanskem okraju de-mokratje, ki nimajo nobenega pojma o težkočah pri okrajnem gospodarstvu. Duhoviti dopisnik pa naj ne obrekuje in ne nadleguje «Julrovih« bralcev s tako puhlimi dopisi, ampak se naj rajši drži svojega kopita,
če ga še sploh ni vrgel hote ali nehote med staro šaro. Ani ni res?'
Groboskrunstvo srbskih fašistov. Srbski fašisti ali Srnao, ki po Subotici in okolici že dolgo terorizirajo občinstvo, so se te dni spravili tudi nad. mrliče. Mnogoštevilna fašistovska sodrga vdrla na subotiško pokopališče ter razbila in prevrnila vse spomenike, ki nosijo madžarske in nemške napise. Policija seveda pravi, da so storilci neznani, če tudi celo mesto ve in razume, da je za to divjaštvo in groboskunstvo odgovorna cela fašistovska banda.
Staroavstrijska granata eksplodirala. V Beogradu se je zgodila te dni nesreča s staroavstrijsko granato. Delavci so kopali temelje za. neko novo.zgradbo in eden od delavcev je zadel s krampom ob neeksplodirano avstrijsko granato, ki se je pri udarcu razpočila, enega delavca ubila, štiri pa težko ranila.
Smrt pod kolesi dvornega vlaka. Dne 28. m. m. je vozil preko novosadske postaje v smeri proti Subotici dvorni voz rumunskega prestolonaslednika Karla. Železničar Trpkovič je mislil, da bo voz dalje časa stal v Novem Sadu in je mazal kolesa. Kar nenadoma pa se je spustil voz v tek in je železničarja Trpkoviča čisto razmesaril.
Namesto venca na grob blagopokojnega g. dekana Josipa Ozmeca so darovali za Katoliški dom v Ljutomeru g. dekan Marko Tomažič v Kozjem 150 D, o. kaplan M. Barlič v Ribnici 100 D. Iskrena hvala!
Kdor izsledi ukradeno dirkalno kolo znamke Rival. ■ blagovoli lo naznaniti proti nagradi nadučitelju V, Fromu na Pesnici. P. n. varnostni organi se prosijo za sodelovanje pri zasledovanju.
Gradivo za zgodovino našega prevrata. Te dni praznujemo petletnico našega osvobojenja in narodnega u-jedinjenja. Živo nam stopajo v spomin kritični in ve-lezgodovinski dnevi ob koncu leta 1918 in začetkom 1919. Toda človeški spomin je nezanesljiv, vsled smrti se druga za drugo umikajo iz prizorišča osebe, ki so takrat aktivno posegale v razvoj dogodkov. Posebno važen in zanimiv je bil prevrat baš na Sp. Štajerskem, zlasti v Mariboru, Celju, Ptuju in drugih večjih krajih, kjer so dotlej imeli vso blast v rokah osovraženi nam tujci. Potomstvo bi po pravici dvigalo težko obtožbo zoper sedaj živeči narod, ki je te velevažne dogodke, doživljal in preživljal, ako jih ne bi oteli pozabljivosti. Zgodovinsko društvo v Mariboru se tedaj obrača na civilne in vojaške osebe, ki so v tistih usodnih dnevih imele vodilno vlogo v rokah, da natančno opišejo svoje spomine iz tistih dni ter popis pošljejo Zgodovinskemu društvu, da jih shrani v arhivu in ob priliki objavi. Zapisovalce spominov opozarjamo na temeljni zgodovinski zakon: nič resničnega zamolčati, nič neresnič-, nega poročati. Popis bodi prost vsake osebne ali strankarske ambicije, pretiravanja ali maščevalnosti. Takratni narodni sveti se naprošajo, naj vpošljejo društvu zapisnike svojih sej. Voditelji šolskih in župnijskih kronik naj vpišejo dogodke svojega kraja tudi v svoje kronike,prepis pa pošljejo tudi Zgodovinskemu društvu. Ravno tako se naj dopošljejo še ohranjeni lepaki, letaki in druge tiskovine, ki se nanašajo na prevrat. Vse to gradivo se naj dopošlje društvu do konca tega leta. Zgodovinsko društvo v Mariboru.
Iz Maribora.
Socialpatrijot Bahun kot ovaduh. V pondeljek je bi .obsojen na polletno «robijo« po zakonu o zaščiti države agitator Neodvisne delavske stranke in bivši komunistični narodni poslanec g. Marcel žorga radi govora, ki ga je imel pri nekem zborovanju v Gambrinovi dvorani. Policija ga je naznanila državnemu pravdništvu, da “je govoril o revoluciji ki, naj bi tudi pri nas spremenila državni red in ustroj kakor na vzhodu. Policijska prijava pa še ni podala povoda za obtožbo po zloglasnem zaščitnem zakonu in še le po izpovedi socialpatrijota Bahuna, ki je bil zaslišan kot priča, je bila sestavljena obtožnica. Kar policija ni slišala dovolj prevratnega in prolidržavnega, to je slišal in izpovedal občinski svetnik Bahun. Ko je s svojo izpovedjo pred preiskovalnim sodnikom dosegel svoj cilj in namen proti delavskemu organizatorju, ki ga je že večkrat, zlasti pred železničarji temeljito razkrinkal, je gospod Bahun pri razpravi svojo izpoved omiljeval in deloma tudi spreminjal. Bahuna se je že od raznih strani imenovalo za denuncijanta in provokaterja in njegova uloga pri razpravi proti Žorgi se mora tudi vpisali v to poglavje.
Orjjunaši med seboj. Mnogoštevilne so sile in vezi, ki družijo in vežejo orjunaše. Nekaj časa res drži vse lepo skupaj, kar naenkrat se pa zopet kaj zmeša, pokvari, pretrga in potem je joj. V Ljubljani je sedaj or-junska kriza vsled raznovrstnih ambicijoznih članov, v mariborsko Orjuno, ki je vedno nekaj posebnega, je pa sedaj v živo vrezal § 129 I.-B. V tem poglavju nenravnosti in svinjarij igra glavno vlogo znani orjunaš Hlebš. Najprej se je pokazal kol vodja «letečega« od-dekla pri nočnem vlomu v Cirilovo tiskarno, potem kot tat v skladišču «Balkan« shranjenih knjig, sedaj je pa zaprt po § 129 I.-B. Izdal ga je natakar Filip Gantar, ki je tudi zaprt. «Jutro« je z veseljem poročalo ta slučaj, ker je natakar Gantar Slučajno radikal, čisto pa pozabi, da sta za tak delikt potrebna dva in da je drugi, Hiebš, policaj demokratskega kova.
Tatvina bakra v železniških delavnicah. V delavnicah so odkrili tatove bakra in jih v sredo vtaknili pod ključ. V delavnicah ukradeni baker so našli v železniškem skladišču in je tudi skladiščnik osumljen, da je bil v najožjem stiku s tatovi. V celo zadevo je baje zapleten celo en inženir, delovodja Bernicar in en partij-
ski vodja. V železniških delavnicah se zgodi skoro vsak teden kaka nepoštenost.
Josip Plotseh, o katerem smo poročali v zadnji «Straži«, da se je zastrupil s strihninom in da se vkljub nagli zdravniški pomoči bori s smrtjo, je v sredo v bolnici umrl.
Palestrinijevo veličastno mašo «papae Marcelli« iz-
vaja. v Mariboru najuglednejše hrvaško pevsko društvo «Lisinski« dne 4. novembra ob 8. uri zvečer v Götzovi koncertni dvorani. To odlično društvo, katero si je za napredek vokalne reproduktivne umetnosti steklo trajne zasluge, smo čuli že lansko leto, ko je pod vodstvom slavnega hrvaškega skladatelja in zborovodje Beraniča sijajno proizvajalo ciklus zborov na 'tekste iz hrvaške renesančne in baročne poezije. In sedaj se nam nudi prilika, da slišimo večno mlado mašo na papeža Marcella, ki je bil že kot kardinal zaščitnik in mecen slavnega Palestrine. Velika škoda za Palestrino, da je ta papež vladal samo tri tedne, Palestrina mu je iz hvaležnosti posvetil svojo najlepšo mašo (leta 1567) za šesteroglasni zbor a caplla, s katero je ovekovečil ime svojega dobrotnika in svoje ime. «Lisinski« je dne 6. 6. 1823 izvajal to mašo v stolni cerkvi Zagreba tako vzorno, da je bila vsa zagrebška kritika. polna občudovanja in hvale. Nikdo ne sme zamuditi prilike, da sliši najboljši zbor proizvajati najlepšo mašo.
Recitacijski večer. Na. povabilo društva «Jadran« bo v soboto, dne 3. t. m. recitiral dr. Alojz Gradnik svoje pesmi, ki se nanašajo na neodrešeuo domovino. Začetek točno ob 8, uri v restavraciji Narodnega doma. Vstopnine ni. Prijatelji društva ■'dobrodošli.,
«Mlinar in njegova hči«-. Ljudski oder bo v nedeljo dne 4. novembra 1923 v dvorani Katol. pomočniškega društva, Lekarniška ulica 6 na splošno željo občinstva ponavljal petdejansko žaloigro «Mlinar in njegova hči«. Med odmori igra lasten gledališki orkester primerne komade. Cene običajne po 8, 5, 3 in 2 D.
Starešinski klub. Sestanek se vrši dne 3. novembra ob pol 6. uri zvečer v Cirilovi tiskarni. Člani z dežele dobrodošli.
Redna seja mariborskega občinskega sveta se vrši v torek, dne 6. t. m. ob 19. uri v mestni posvetovalnici.
Na policijski ples dne 3. novembra se uljudno vabi tudi vse one mariborske organizacije in gg. kojim niso bila radi pomanjkanja časa vabila pravočasno dostavljena.
Nabavljala» zadruga državnih uslužbencev v Mariboru reg. zadr. z om. zavezo ima svoj izredni občni zbor dne 18. novembra 1823 ob 9. uri 30 min. v dvorani štev. 53 v I. nadstropju mariborskega okrožnega sodišča z običajnim dnevnim redom. Ker so zadeve, ki so na dnevnem redu, za obstoj in poslovanje zadruge zelo važne, se prosijo člani za polnoštevilno udeležbo. KoL izkaznico naj prinese vsak član s seboj zadružno knjižico, brez te ni vstopa. Ako bi občni zbor ob določeni uri ne bil sklepčen, vrši se istega dne ob 10. uri ravno-tam in z istim dnevnim redom izredni občni zbor, ki je sklepčen ne glede na število došlih članov.


Dušica.
Roman v treh delih. Angleški spisala B. Orczv. Prevedel Paulus.
61
«He, prijatelj«, je končno začel Andrej, «midva hi rada večerjala! Državljanka tamle«, je pokazal na kup cunj pri ognjišču, «kuha neko prav prijetno duhtečo juho in moja gospa že par ur ni ničesar toplega užila!«
Par trenutkov je potreboval Brogard, da si je premislil odgovor. Svobodnemu republikancu pač ni treba, da bi bil takole preveč postrežljiv, če kdo kaj od njega zahteva, in če je še tako velik gospod.
«Prrrrokleti arrrristi!« je godel in spet pljunil po
tleh.
Nato pa je z malomarno počasnimi koraki pomeril proti veglasti omari, poiskal v njej skledo in jo z enako malomarno počasnostjo nesel k ognjišču babnici, ki jo je molče postavila poleg sebe in nadevala juhe.
Z neomejeno grozo je opazovala Margareta te priprave. Da ni imela skrajno nujnega, resnega opravka
— nevzdržema bi bila zbežala iz lega gnezda smradu in nesnage.
«Krčmar in krčmarica nista posebno ljubezniva človeka«, je pravil Andrej, ko je videl' grozo na Mar-garetinem licu. «Rad bi vam poskrbe! boljši sprejem in okusnejšo večerjo, — pa mislim da tale juha ne bo slaba in vino bo gotovo dobro. Tile ljudje se val jajo v nesnagi, žive pa dobro, tako sem cul praviti.«
«Prosim vas, gospod Andrej«, mu je dejala mehko,«nikar ne skrbite zame! Nisem v takem razpoloženju, da. bi se kaj posebnega brigala za jed in pijačo!«
Rrogard je z enolično počasnostjo nadaljeval svoje priprave. Položil je na mizo dve žlici in postavil poleg njiju dva kozarca — Andrej je seve oboje skrbno osnaži! in obrisal —«, tudi kruha je prinesel in steklenico vina. Nazadnje se je še nečesa spomnil, oddrsal še enkrat k omari, privlekel iz nje posodo s poprom in soljo ter tudi njo'djal na mizo.
Z veliko samozatajo je primaknila Margareta stol bliže in se naredila kot bi hotela jesti. Andrej se je, točno kakor je zahtevala,njegova vil za njenim stolom.
«Prosim vas, gospa«,
ne gre jesti, bodete
«prosim
mori
Hiša enonadstropna, nova, z lepimi kletmi ter precejšnjim vrto mv Ljubljani, se zamenja za Maribor, eVentuelno proda. Tozadevna natančnejša pojasnila se dobe v trgovini I. Baloh, Maribor, Grajski trg 3.	638 10—1
x ~ Tn m o x m "g k x s r
x tx m u x S m
x m
X
UNGER
ŠIVALNI
STROJI
DÜVA
Na celem svetu znani kot najboljši. Podružnice in zastopstva v vseh mestih.
premis
Centrala za državo SHS Zagreb, Maruličeva ul. 5, II. k.
FiSilaike; Maribor, Solila ulica iiev. 2,
TVORNICA OLOVNIH PROIZVODA
j. B. iHjRioh i>. p.
GENERALNA POSLOVNICA I SKLADIŠTE ZAGREB Jelačičev trg 25, Tel. 13-46 ZAGREB
ftGfUSO
opsko
trgovsko opravo, auto, šivalni stroj, voz proda
OSET ANDREJ
Maribor, Aleksandrova 57
Tniete« 88»
Snseriraite I
Proizvodi Iz svlict: svinčene cevi,
svinčene plošče (orig. Winiwarter), plombe, svinec v blokih, policah itd.
Pločevine; črna in pocinkana pločevin®
Trgovina z mešanim blagom se pod zelo ugodnimi p goji proda. Obseg: 1 lep trgovski lokal, 3 skladišč stanovanje. Objekt se nahaja v majhnem mest blizu železnice, na najbolj prometnem prostoru, ima najlepšo bodočnost. Lokali so pripravni : vsako obrt, tudi za večjo trgovino na debelo. N; daljni pogoji po dogovoru. Pismene ponudbe po «Trgovina« na Aloma Company, Ljubljana.
ENKRAT
za vselej se Vam priporoča samo veletrgovina R. Ster-mecki, Celje, akö hočete res dobro in po ceni kupiti m
ČEVLJE
ročno, domače delo, kakor tudi fine tvorniške, obleke za ženske, moške in otroke, perilo, klobuke, pletene jope, čepice in šale, kravate, rokavice, nogavice in sploh vso modno robo za dame in gospode. — Trgovci en gros-cene.	536
Duhovnik vpokojenec 'išče za takoj v Mariboru večjo sohično prazno sobo, eventuelno s predsobo. Upra-
3—1
Ivan Mastnak
trgovini z minufskturo in konfekcijo CELJE, Kralj« Petra c. 15
Priporočam cenj. odjemalcem svojo veliko zalogo češkega in angleškega blaga, debelo sukno za površnike, vsakovrstnega sukna za moške in ženske obleke, barhand, cefir, debelo platno, vse krojaške potrebščine. Velika zaloga gotovih površnikov (raglan). Schliefet1, Stutzer, gumi plaščev, lepe moderne obleke, za gospode in dečke po zelo znižanih cenah. 6394- 5—I

Utemeljeno god. 1882.
Oblasnu doz«, fzirjeita&iilca za trsmim i ofir
Viktor Solinger i sin
Zagreli, files 2511.	Telefon lir. 16—4;
Naslov za brzojave: Regnilcs.
izvješćuje najbrže i najsavjesnije o bankama, poduz< cima, tvrtkama i o'brtnicama cijele države SHS, te on ma nasljednih država, bivše Austro-ugarske monai bije, uz najumjerenije pristojbe.	465 5—
Razpolažcmo najboljim preporukama.
Kupim vsako množino
kostanjevega, orehovega in
hruškovega lesa.
Tvrdka LAMPREHT & Co.
Maribor, Stfissmiyerfewn ulica 10.
(orig. Winiwarter) in angleška pločevina. Staniol; v vsakovrstnih barvah in načrtih.
Ceyif plinske, črne in pocinkane cevi, parne cevi, železne flanžen-cevi Deli za spojanje cevi (fitingi) iz litega kovnega železa.
Pozor trgovci manufakturnega blaga!
Podružnica
Kopalni««:
itd,
se vedno le najboljše in najcenejše za domačo potrebo vsakovrstno manufakturno, kakor tudi tekstilno blago pri stari in zelo znani tvrdki
KAROL WUSCH, Maribor, tepaste
5®ex*J© scsi» j»©«tMelJ©Š •
10
VIUM PICK
Harte©r. Aleksandrova e. 2@
Novo	došlo!
vseh vrst angleško in češko sukno in drugo manufakturno blago, za jesensko in zimsko sezono. Cene resnično nizke, blago iz priznano najboljših tovarn.
MASTER Čf KARNIČNIK, MARIBOR, GLAVNI TRG l!
Vsak maj si ogleda zaloga in prepriča z enkratnim nakupom S
___ _____ ____ .... ........ . -----:-------
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.	Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak.	Izdaja konzorcij «Straže.«