Savinjski vestnik Glasilo socialistične zveze delovnih ljudi mesta celja, okrajev Celja-okolice in šoštanja Celje, sobota, 19. decembra 19531 LETO VI. — ŠTEV. 50 — CENA 8 DIN Ureja uredaiiki odbor. Odgovorai ured«ik Toae Maslo. Uredništvo: Celje, Titor trg 1. Poit. pr. 12. Tel. 20-07. Cek. račun 620-T-2M pri NB FLRJ v Celja. Tisk Celjske tiskaroe. CetrtletDa naroćnisa 100. polletna 200. celo- letna 400 din. Izhaja vsako soboto. PoitaiM plačana ▼ gotoTim. Ob dvana/stletnici UST AHOVIT VE JUGOSLOVANSKE LJUDSKE ARMADE Dvaindvajseti december je zgodovin- ski dan za jugoslovansko ljudstvo, kajti naša ljudska armada ta dan praznuje dvanajstletnico svojega obstoja. To je rojstni dan naše slavne oborožene moči, rojstni dan zato, ker srno mi že dosti prej imeli večje število partizanskih od- redov po vsej naši dœnovini. Ti odredi so se formirali od golorokega ljudstva, katerega je pozvala na oborožen upor naša prekaljena KPJ in tovariš Tito, ki ima največje zasluge, da smo izvo- jevali našo ljudsko revolucijo s takšnim uspehom, osvobodili deželo in zgradili socialistidno skupnost. Na ta dan je tovariš Tito po odločbi Vrhovnega šta- ba Narodnoosvobodilne vojske in parti- zanskih odredov Jugoslavije formiral Prvo proletarsko brigado od srbskih in črnogorskih prostovoljcev, kateri so se morali pod pritiskom močnejših nem- ških okupatorjev in njihovih četniških hlapcev umakniti na tromejo Bosne in Hercegovine ter Crne gore. Prav v teh krajih, v malem mestecu Rudo je osno- vana ta naša prva edinica, predhodnik naše slavne Jugoslovanske ljudske ar- made. V kratkem času potem so bile formirane še Druga, Tretja in Četrta proletarska brigada. Naša Narodnoosvo- bodilna vojska je rasla iz dneva v dan, formirale so se divizije, korpusi in na kraju armija, tako da smo izšli iz vojne kot moderna armada, oborožena z nem- ško tehniko, katero smo v težkih bojih zaplenili. Težke in krvave borbe je vo- dila Narodnoosvobodilna vojska po vsej naši zemlji. Združeni sovražniki so za- man vodili proti močni Titovi vojski sederr. dobro organiziranih ofenziv in več lokalnih. Hude so bile borbe v do- lini reke Drine in Neretve, na planini Zelengore itd. Ogorčene borbe so se vo- dile tudi po vsej Sloveniji, Dolenjski, Gorenjski, Štajerski in Slovenskem Primorju. Težki so bili ti dnevi, ali se jih vsi borci radi spominjajo tudi danes. Z njimi se teh dni radi spo- minjajo tudi naši delovni ljudje. To pa zato, ker je ta oborožena moč izhajala iz ljudstva. Zato tudi danes lahko trdi- mo, da je naša armada — naše ljudstvo, a naše ljudstvo — naša armada. Od formiranja prvih regularnih edinic Na- rodnoosvobodilne vojske je minilo dva- najst težkih in napornih let, toda zgo- dovinskih in zmagoslavnih za naše ljudstvo. Naša armada se je po končani borbi zavedala, da pred njo postavljajo naši narodi težke in odgovorne naloge, da bi lahko v miru gradili socializem. Prav tako so naši narodi zadolžili svojo ar- mado, da se čimprej učvrsti, vzdigne in doseže nivo moderne armade, spo- sobne, da v vsak'i situaciji opramči zaupanje svojega ljudstva. To so bile težke naloge, vendar smo jih uspešno premagovali in dosegli svoj cilj. Naš mladi kader je razpolagal z ogromnim borbenim izkustvom, on se ni šolal po raznih šolah in akademijah, šola tega kadra je bila štiriletna borbena praksa, ki je mnogo pripomogla k lažjemu iz- učevanju teorije. Mnogi so morali sred- nješolsko izobrazbo izpopolniti, da bi se mogli še naprej razvijati. Poleg tega je morala Jugoslovanska ljudska arma- da pomagati pri izgradnji socializma. Mnoge enote so sodelovale pri izgrad- nji ključnih objektov: na mladinski progi Brčko—Banoviči in progi Sa- mac—Sarajevo, na ar>tostradi »Bratstvo edinstvo« Beograd—Zagreb, na hidro- centrali Vinodol itd. Poleg tega je ar- mada zgradila lastno vojno industrijo. Vse to so bile težke naloge, katere so pripadniki armade uspešno rešili edino zato, ker je armada enotna, prav tako kot je enotno ljudstvo, iz katerega je ona izšla. Ljudska oblast, a še posebej tovariš Tito, so tudi v tem obdobju posvečali posebno pozornost razvoju in izgradnji obrambne moči naše dežele. Ob napadu moskovske birokracije in njihovih satelitov na naše vodstvo in narode, istočasno tudi na našo armado, se je bilo treba kot en mož upreti laž- nivemu obrekovanju. Edino zato, ker je naša armada močna, smo v tej borbi uspeli zaščititi tiste ideale, za katere so milijoni naših najboljših sinov dali svoja življenja. Tudi takrat je bila po- trebna čvrsta opora ljudskih množic našemu vodstvu in tovarišu Titu, če smo hoteli rešiti deželo iz suženjstva in sovjetskega izkoriščanja. Da je to točno, so najboljši primer dežele, ki so padle pod njihovo dominacijo. Naša armada je tudi tedaj odigrala zelo važno vlogo. Postavila se je čvrsto na meje in z orož- jem v roki odgovorila vsem dotedanjim zaveznikom — »ne«. Nihče ne sme ogrožati naše neodvisnosti — dosti nam je hlapčevanja. Hočemo biti svobodni in braniti ljudstvo, pa čeprav bi bilo potrebno dati največje žrtve. Inform- birojevska klika je pritiskala na nas na vse mogoče načine, posluževala se je tudi orožja in oboroženih provokacij. Več naših graničarjev in vojakov je dalo svoja življenja pri častnem vršenju svojih dolžnosti, katere je pred njih postavila ZKJ, tovariš Tito in naši na- rodi. Nihče se ni bal oditi na mejo, vsakdo, ko je odhajal tja, je ob slovesu s tovariši dejal, da gre na mejo iz- polnjevat naloge, katere je postavila predenj naša ljudska oblast in naš vr- hovni komandant maršal Tito. Sovjeti so uvideli silno udarno moč naše ar- made, spoznali so, da bi se spoprijeli z močno in sposobno armado, ki uživa podporo sedemnajst milijonov Jugoslo- vanov, ki bi se zoperstavili kot en mož proti agresiji. Začeli so se zavedati, da je njihovo početje nesmiselno in v zad- njem času so vsi po vrsti začeli prositi za vzpostavljanje diplomatskih odno- sov. Hkrati so prenehali z oboroženimi incidenti na naših mejah. Toda mi ne bomo nikoli pozabili njihovega uma- zanega početja. Njihove nakane smo pravočasno razkrinkali, a mi smo po- stali še močnejši ravno zato, ker smo vsemu svetu še enkrat dokazali, da je politika našega vodstva pravilna. Raz- krinkali smo njihove laži, ko so kričali z Vzhoda, da prehajamo v kapitalistič- ne vode, da je naša armada preplavlje- na z ameriškimi vojaškimi inštruktorji ter da imajo Amerikanci pri nas le- talska oporišča. Vse to je bila gola laž, ki smo jo razbili že prva leta njihovega kleve- tanja, a v zadnjem času smo naše sta- lišče potrdili tudi v zvezi s tržaškim vprašanjem. To pot se je prevaril tudi nekdo drugi na Zahodu. Angloameri- kanci, ki so nam pošiljali pomoč, so mislili, da je sedaj situacija s Trstom že dozorela in odločili so se dati cono A. in Trst Italijanom, kar so hoteli re- alizirati s sklepom od 8. oktobra. Zopet je bila naša armada tista, ki je odigrala veliko miroljubno vlogo ter se tudi ob tej priliki pokazala kot zaščitnik ljud- stva in pridobitev ljudske revolucije. Armada je prihitela z bliskovito nagli- co v cono B in preprečila izvršitev eno- stranskega sklepa Amerikancev in An- gležev. Njej gre zasluga, da se sklep od 8. oktobra ni izvršil. Vse to dovolj jasno govori, da je naša Ljudska ar- mada bila, je in bo ostala zvesta svo- jemu ljudstvu iz katerega izhaja in da bo čvrsto korakala pod vodstvom svo- jega vrhovnega komandanta maršala Tita po poti k izgradnji socializma, da bo še naprej budno čuvala naše meje pred kakršnim koli agresorjem, ki bi se pojavil v kakršni koli obliki in kjer koli. To je naša naloga, to je naša dolžnost, katero smo prejeli od našega naroda in naše demokratične ljudske oblasti. Podpolkovnik Jerič Vid 22. deeember BOSTA PRAZNOVALA LJUDSTVO IN ARMADA v današnjih dneh in po tolikih letih od naše osvoboditve bi bilo skoraj od- več posebej pisati o značaju Dneva Ju- goslovanske ljudske armade, o tem da sta armada in ljudstvo v naši sociali- stični domovini eno in še o drugih stvareh, ki odlikujejo in razlikujejo našo JLA od ostalih armad v svetu. Oboje, ljudstvo in armada, je neločlji- t^o povezano v zgodovini in življenju našega socialističnega razvoja. Sociali- stičnemu človeku je postal ta pojem že tako jasen, da bi bilo vsako ponavlja- nje znanih dn utemeljenih dejstev zares odveč. Ko bomo 22. decembra praznovali Dan Jugoslovanske ljudske armade, potem to ne bo nek poseben dogodek zgolj za našo oboroženo silo. Razlika je edino v tem, da je ta dan za pripadnike JLA dela prost, medtem ko za civilno pre- bivalstvo ne bo. PREDAVANJE O JUGOSLOVANSKI LJUDSKI ARMADI Posebn odbor, sestavljen od oficirjev lin aktivnih podoficirjev celjske garni- zije je pripravil precej obsežni pro- gram proslav v okviru Dneva JLA. Od 15. decembra pa do 20. decembra bodo po delovnih kolektivih, na šolah, na terenu in po vaseh predavali o Jugo- slovanski ljudski armadi predavatelji iz celjske garnizije. Predavatelji bodo na razpolago vsaki ustanovi z večjim šte- vilom članov, vsakemu podjetju in vsa- ki organizaciji, ki bo izrazila željo po takem predavanju. Ker ta številka iz- ide že nekaj dni prej, opozarjamo ko- lektive in ustanove na ta predavanja. ŠPORTNI PROGRAM V OKVIRU DNEVA JLA V okviru Dneva JLA bo izveden tu- di športni program. Moštvo garnizije v Celju bf» na dan pred praznikom od- igralo nogometno tekmo z moštvom celjskega Kladivarja. Izvedeno bo tek- movanje v odbojki z ekipo Partizana. Ekipa garnizijskih kegljašev bo odigra- la turnir z ekipami iz Štor, Tehnome- tala in Zaboka. Skupaj s strelci mesta Celja bo ekipa strelcev JLA izvedla pa- trolni tek in streljanje v mestnem par- ku. Pcleg tega bodo pripadniki celjske garnizije odigrali notranji šahovski tur- nir. SVEČANA AKADEMIJA V MESTNEM GLEDALIŠČU Na večer pred praznikom v pone- deljek, 21. decembra bo ob 20. uri v dA'orani Mestnega gledališča svečana akademija. Svečani govor ob tej pri- liki bo imel podpolkovnik tov. Jerič Vid. Sodelovali bodo moški komorni zbor ix»d vodstvom Egona Kuneja in celjski godalni orkester pod vodstvom tov. Sancina. Ta večer bo tudi družabna prireditev v Narodnem domu, kamor bodo povab- ljeni predstavniki političnih in druž- benih organizacij ter zastopniki celjskih delovnih kolektivov. Lepe proslave pripravljajo tudi v Ti- tovi kasarni, kjer so vojaki pripravili spored kulturne prireditve. Nastopali bodo pevski zbori in diletantske sku- pine. Tudi vojska bo imela ta dan sve- čano vojaško slovesnost ob svojem prazniku ter vojaško zabavo. Pravna služba pri zadrugah Poleg revizije je danes pravna služ- ba goiovo eden najvažnejših poslov vsake zadružne zveze. Njen prvi namen je, da se načelo zakonitosii, izvajanje splošnih predpisov, uveljavi v vsem za- družnem delovanju. Poglejmo na krai- ko njeno delo na območju OZZ Celje: V letu 1953 je bilo po osvobodiivi prvič doseženo, da so bili lelos izvolje- ni upravni odbori skoraj 100% iudi sodno registrirani. Ta registracija je važna. Iz nje se razvidi, kdo je sploh v zadrugi upravičen do podpisovanja, do prevzemanja obveznosti za zadru- go itd. Pri tem je mnogo pomagala Narodna banka, ki je blokirala račune zadrugam, ki niso predložile sklepa o registraciji. Saj smo imeli v prejšnjih letih primere, da je bil izvoljen že tret- ji upravni odbor, registriran pa je bil še vedno oni iz časa ustanovitve za- druge. V prejšnjih letih se je pojavljala za- druga v glavnem le pred kazenskimi sodišči v zvezi s kazenskim pregonom posameznega uslužbenca — navadno poslovodje zaradi primanjkljaja. Danes je zadruga že precej reden gost pred civilnim.i sodišči, pred drž. arbitražo zaradi uveljavljanja svojih premoženj- skih pravic. Poslovanja z drž. arbitražo so naše zadruge že precej vajene, v kolikor gre seveda zgolj za navadno izterjavo ra- čunov-faktur. Znano je, da je drž. ar- bitraža skrčila pravni formalizem do skrajnosti, tako da mu je kos v navad- nih primerih tudi knjigovodja. Mnogo je bilo ustreženo zadrugam z ustanovit- vijo Okrožne drž. arbitraže v Celju. V izvršilnih zadevah, sploh v stva- reh pred rednimi sodišči, v zemljeknjiž- nih stvareh itd., se zadruge redno obra- čajo na pravni oddelek svoje zveze. Kakšni primeri so najbolj pogosti, odnosno zaradi česa se zadruge — za- dn:žna podjetja največkrat pravdajo? Največkrat gre za tožbe zaradi pla- čila dobavljenih predmetov — kmetij- skih pridelkov (krompir, sadje, zlasti les itd.). Zadruge imajo omejen obrat- ni kredit, zato so prisiljene, da sproti fzlerjujejo svoje dolžnike, če hočejo kriti svoje obveznosti. Ce so pri izter- javi dolgov popustljive, jih terjajo njih lastni upniki, katerim ne morejo sproti poravnali svojih obveznosti. Podružni- ce Narodne banke javljajo OZZ, kater-ч zadruga dobiva »preveč« izvršilnih sklepov zaradi rubeža in prenosa do- broimetja iz bančnega računa. To je opozorilo, da v zadrugi delo zastaja in da je treba nekaj ukreniti. Taki zadru- gi sla bili n. pr. Zagorje in Sent Ru- pert. KZ Zagorje se je združila s KZ Lesiono in je bila zadeva z njo urejena; še vedno pa predstavlja težak problem KZ Sent Rupert, kjer je zaradi ca. pol milijonskega primanjkljaja še vedno ne- kritih precej upnikov. Бо1ј redno bodo morale plačevati svoje dolgove KZ Slivnica. KZ Šentjur, Dobrna in še ne- katere druge. Nekateri poslovodje so dajali po- trošnikom blago na kredit v pretiranih zneskih. So zadruge, katerim dolgujejo potrošniki za razno blago do 700.000 dinarjev in več. Dajali so prav po do- mače: zapisali so potrošnika v svojo knjigo dolžnikov. Posledica tega je bi- la, da so odjemalci večkrat zatrjevali, da so blago že plačali, le da je poslo- vodja pozabil dolg zbrisati. OZZ je za- to izdala okrožnico, da je treba ome- jiti vsako dajanje na kredit, obstoječe dolgove pa naj poslovodje izterjajo, ker bodo sicer csebno obremenjeni zanje. Seveda so tudi zadruge večkrat to- žene po drž. trgovskih podjetjih zaradi dobavljenih živil, galanterije, železmne, manufakture itd. Prav na pravnem oddelku je najboli razvidno, kje so hibe v poslovanju po- samezne zadruge, posameznega pod- jetja; pa jih navedimo nekaj: Večje zadružno podjetje je n. pr. pro- dajalo zelenjavo privatniku v Zagrebu; ta je nekaj časa v redu plačeval vse dobave, nenadoma pa je vsa plačila ustavil. V nevarnosti je bilo okoli 1,000.000 din. Podjetje je dobavljalo blago brez potrebnega kritja. Naknad- no je podjetje doseglo, da je žena ome- njenega privatnika podpisala menico kot porokinja; po menični tožbi je do- bilo podjetje varnost za svojo terjatev na hiši v Zagrebu, last žene omenjene- ga privatnika. V naprej se je treba za- nimati, kakšna je firma, s katero želi zadruga poslovati. Vedno pa se stvari ne iztečejo tako dobro, kot v gornjem primeru: V Rogatcu je poslovodja Kmetijske zadruge prodal večjo količino moke za ca. 700.000 din čez Sotto neki hrvaški kmetijski zadrugi. 5il je menda prepri- čan, da bo za zadrugo napravil dober posel. Ko pa denarja ni bilo, se jc upravni odbor začel zanimati, kaj je na stvari. Izkazalo se je, da je imel po- slovodja hrvaške kmetijske zadruge ve- like primanjkljaje. Prišlo je pismo s hrvaškega, da je terjatev v višini ca. 700.000 din povsem dubiozna. To je se- veda hud udarec za zadrugo. Kdo naj krije teh 700.000 din? Upravni odbori ali upravnikom, da delajo povsem po ne smejo nikdar dopuščati poslovodjem svoje. V KZ Ratanska vas je upravni odbor napravil pogodbo s privatnikom-pre- voznikom, da bo slednji vozil pod fir- mo zadruge na avtomobilu, ki naj bi bil v solastnini obeh, dobiček pa nai bi se delil po načelu: pola meni, pola tebi! V zadevo je posegla revizija, na- stala je huda pravda za 324.848 din. Upravni odbori naj ne sklepajo večjih pogodb brez posvetovanja s pravnikom. Tako delajo privatni gospodarji in je prav, da delaio tako tudi zadruge. Hude so pravde zaradi izpolnitve po- godb, zlasti dobave lesa. Poslovodja 1 ivše KZ Zagorje je n. pr. sklenil po- godbo s SIcvenijaiesom, da bo doba- vil znatno količino lesa. Medtem je pri- (Nadaljevanje na 2. siranu PrihlopUe Ponikvo k električnemu omrežju .. v soboto zvečer so v Ponikvi pri Grobelnem prišli ljudje v temi v dvo- rano, kjer imajo običajne prosvetne pri- reditve in javne sestanke. Po temi so prišli tudi razni gostje iz Celja in dru- gih krajev. Medle luči so osvetljevale dvorano na znotraj, ko smo vstopiliL Prireditveni odbor, hkratü inidiativni odbor za elektrifikacijo je sedel pri mi- zi, na kateri je gorela petrolejka. Tež- ko je predsednik Zličar razbral črke svojega referata s papirja. Na koncu mize so na F>osebnem i>odstavku go- rele razne lučke od goreče treske pa do karbitnice. Cela razvojna stopnja. Go- vornik, oziiroma govorniki, bilo jih je več, so govorili o težkih naporih tam- kajšnjih prebivalcev in o veliki pod- pori ter razumevanju ljudske oblasti, ki je podprla njihovo težnjo o svetlejši luči. Zato so ta dan p>ovabili tudi naj- višje predstavnike oblasti okraja Celje- okolica. Bili so tam republiški poslanci, predsednik OLO tov. Cvenk, predsednik OZZ tov. Lubej, tajnik Okrajne trgo- vinske zbornice tov. Rančigaj, tajnik OLO tov. Piki, načelnik vojnega od- seka major Vovk in še mnogi drugi. Točno ob 19. uri zvečer je predsednik elektrifikacij skega odbora tov. Zličar naročil zastopniltu Elektro-Celje: »Pro- sim vas, da priklopite novo zgrajeno električno omrežje občine Ponikva k vašemu omrežju«. Takrat je dvorana zasijala v svetli električni luči, prisotni pa so ploskali in se veselili tako dolgo pričakovanega trenutka. Potem so pozdravili uspeh prebivalcev iz Ponikve njihovi zastop- niki iz množičnih organizacij, zastopniki ljudske oblasti in mladine. Posebej jim je čestital in želel še več uspehov pri nadaljnjem izvrševanju elektrifikacij- skih del njihov poslanec tov. Lubej. Nekaj svečanega je bilo potem, ko je nadučitelj velel ugašati vse prehodne luči, ki so kdaj koli svetile na Ponikvi pred električno in s tem naznanU, da nastaja v Poniikvi nov čas napredka in večjega blagostanja delovnega kmeč- kega človeka. Inšpektor za delo pri MLO Celje se je dal placati od obrtnika Sumecnika o »težjih« obrtnikih v Celju, katerih prestopki in izigravanje naše sociali- stične skupnosti so tudi dokaj težki, smo v našem časopisu v bližnji pre- teklosti precej pisali. Nekateri od njih, konkretno pa kamnosek Sumečnik je imel tolikšno »korajžo«, da je prikro- jeval delavske pravice svojih uslužben- cev čisto na svoj način in odpuščal de- lavce brez predhodnega posvetovanja z organi, ki imajo tako odpuščanje za nadzorovati, dovoljevati ali pa zabra- niti. Nekam čudno je, da je Šumečnik lahko kar naekrat odpustil 60 delavcev, medtem ko so socialistični kolektivi, kjer so dejansko gospodarji delavci sa- mi in potom delavskih svetov urejujejo personalno politiko, morali postopati po zakonu ter predpisih. Končno je le prišlo na dan, kako je bilo to mogoče. Sumečnik je »mazal« in gladil pot do inšpektorja za delo na MLO s tisočaiki, ki 3i jih je ta inšpek- tor, imenoma Pogačar, navadno »izpo- sojal«. To je zelo podobno slovenskemu pregovoru, da z zlatom natovorjen osel prepleza vsak zid. No, Pogačar je za- radi tega bü takoj odstranjen s svojega službenega mesta, ko je Okrajni sindi- kalni svet ostro posegel vmes in to zahteval. Nadomestne volitve v Čretu bodo v nedelfo, 20. decembra 1953 Teren Cret sta po zadnjih volitvah v Mestni ljudski odbor Celje zastopala ljudska odbornika tov. Zapušek Jože in Horvat Izidor. Ker je bil tov. Izidor Horvat kot uči- telj meseca septembra t. 1. premeščen na Kmetijsko šolo v Šentjurju, je mo- ral podati ostavko na svoje odborniško mesto. Mestna volilna komisija v Celju je zaradi tega razpisala za 20. decembra 1953 nadomestne volitve. Zbor volivcev 12. volUne enote na te- renu Cret je izbral dva kandidata, in sicer: Josipa Kotnika, predmetnega uči- telja na П. gimnaziji v Celju in Ed- varda Smita, knjigovodjo Tovarne or- ganskih bai-vil v Celju. Kakor običajno, bomo tudi tokrat imeli dve volišči: eno v terenski pi- sarni in eno v Tovarni organskih bar- VÜ. stran 2 »Savüijski vestaik«, dne 19. decembra 1953 Stev. 59 pogled po svetu Emile Zola, eden od francoskih ne- smrtnikov (50-letnico njegove smrti je letos počastil tudi naš kulturni svet), je v svojem romanu »Polom« pospremil smrt komunarda takole: »Preminulo je bilo uhogo hitje, lačno pravičnosti, v zadnjem krču velikih, temnih sanj, ki jih je sanjalo, tiste veličastne in po- šastne fatamorgane uničenja stare druž- be, vpepeljenega Pariza, preoranih njiv, očiščenih, da vzklije na njih idila no- vega zlatega veka.« Ob tej misli prešine Jeana občutek nove, žive nade v po- núajenje večne nature, večnega člo- veštva, v vstajenje, obljubljeno vsako- mur, kdor upa in dela, v drevo, ki po- ganja novo, silno brst, če mu odrežeš gnilo vejo, ki ji listje rumeni od za- strupljenega soka. Odšel je na veliko in trdo delo, pomagati pri zgradbi nove Francije. Ko sem premišljeval francosko sta- lišče na Bermudih, razočaranje obeh premierjev, Bidaulta in Laniela, njuno užaljenost nad protokolarnimi nedo- statki in nad Churchillovim robustnim anglosaštvom in njuno nepopustljivost pri vprašanjih, o katerih sem poročal v prejšnjem tednu, mi je Zolajev duh znova potrjeval vero v neuničljivost konstantnih vrednot, ki jih je evropska kultura ustvarila v zadnjih stoletjih. Bermudske konference nismo pospre- mili z najboljšimi avspicijami ne za- radi kake izjemne informiranosti, mar- več zaradi simpatij, ki jih gojimo do tistih, s katerimi se hočejo po mili vo- lji poigrati viogočni, veliki. Sentimen- talno stališče, a to pot pravilno — quand même! (kljub vsemu)! Bermudi so dali res skromne zaključke: vršila se bo konferenca štirih in to menda kljub Dullesovemu mnenju v Berlinu. Komentarji na zapadu in vzhodu so razočarani nad kašo, ki so jo skuhali »Veliki trije« v Mid Ocean Clubu. Tako Amerikanci kakor Rusi nimajo upanja, da bi se v Berlinu mogli pogovoriti o Nemčiji in njeni neodvisnosti. Einsen- howerjev zaključni govor na Generalni skupščini OZN je sicer ubiral strune najplemenitejših človečanskih čustev, vendar ni prepričal ne domače makar- tistične desnice ne sovjetske delegacije in sedanje moskovske garniture. »Welt- presse« je zapisala, da je Višinski ves čas brezizrazno poslušal gensrala-zma- govalca in filozofa, po njegovem govoru zaploskal (kar se je zelo opazilo), ko pa so ga vprašali, kaj pravi k govoru, se je otresel nadležnih časnikarjev, češ, govor je tako pomemben, da ga je tre- ba posebej študirati, potem šele komen- tirati. Seve, v govoru je glavno jedro Eisenhowerov predlog o »pacifikaciji« atomskih in vodikovih bcnnbah. To ni majhna stvar, težko js obema največji- ma priti drug drugemu naproti na pol pota. Pri vsem tem je zanimiva Attlee- jeva beseda, da je Eisenhower končno moral spregovoriti, da pokaže, ali je on gospodar Bele hiše ali McCarthy. Težko danes še kdo verjame tistim Amerikancem, ki pravijo, da progresiv- na Evropa pretirava Mc Carthyjev po- men in vpliv. Generalna skupščina se je torej raz- šla brez pomembnih uspehov, čeprav je odkrila marsikako potezo na obrazu planeta, ki bi jo »Veliki trijevozni red«, bi se v tem članku omejil predvsem na tehnične podatke in orisal potek proslave novoletne jel- ke lin dodal še nekatere bistvene stvari. TEDEN DNI PRED NOVIM LETOM Ves teden pred Novim letom bodo različne prireditve v okviru proslave novoletne jelke in prihoda Dedka Mra- za. Dne 24., 25. in 26. decem.bra bodo gledališke predstave v Mestnem gle- dališču v Celju. Te predstave, ki so na- menjene dijakom nižjih gimnazij se bodo pričele vsak dan ob dveh popol- dne. Pred uprizoritvijo »Bratovščine Sinjega Galeba«, bo navzočo mladino pozdravil Dedek Mraz. Kinopredstave bodo na dan 28. de- cembra za učence osnovnih šol. Razne mladinske pravljične in risane filme bodo predvajali ves dan od jutra do ve- čera. Lutkovne predstave bodo od 21. do 27. decembra neprekinjeno vsak ve- čer po terenih in predmestju. Tako bo- do na Babnem igrali v Zadružnem do- mu, v Cretu v Domu SZDL, pri Jugo- slovanu itd. Podroben razpored bodo pravočasno dobile terenske organiza- cije. PRIHOD DEDKA MRAZA 29. in 30. DECEMBRA Popravljamo datum, ki smo ga ob- javili v prejšnji številki. Glavni del proslave bo na 29. in 30. decembra. Ta dva dneva bo Dedek Mraz v popoldan- skih urah s celotnim spremstvom obšel mesto, imel nagovor, razne skupine pa bodo izvedle svoje programme. VAZNO! Prosimo starše in ostale vo- ditelje skupin, da se naslednjega razpo- reda točno drže. 29. decembra bo ob- daritev in celotna prireditev za šolske otroke, ki jüi bodo vodili njih vzgoji- telji rn zato določeni redarji. Na ta dan naj starši predšolskih otrok ne priha- jajo, ker bo gneča že itak dovolj velika. Za izvenšolske otroke pa bo popolno- ma enaka prireditev z obdaritvijo vred 30. decembra popoldne. Istočasno prosimo odrasle, ki ne bodo pripeljali svojih otrok, pa bi radi vi- deli vso to slovestnost, naj dajejo pred- nost otrokom, kajti za njüi je vse to organizirano. Bodimo ta dan obzirni in obmimo bontonsko pravilo. Ce vse leto drži pravilo: Otroci dajajte pred- nost starejšim, dajmo izjemoma dva dni v tem letu starejši prednost otro- kom. NACIN IN POGOJI ZA OBDARITEV Da ne- bo nepotrebnega prepiranja, nepotrebne gneče in nezadovoljnega ter hkrati neupravičenega godinjanja spo- ročamo, da bodo otroci obdarjeni na naslednji način: Obdarjeni bodo vsi otroci na pod- ročju mesta Celja, ki so rojeni leta 1950 pa navzdol do otrok rojenih leta 1942 vključno. Otroci, toda samo šoloobvezni, star- šev, ki stanujejo izven Celja pa so za- posleni v Celju bodo tudi obdarovani, toda le, če bodo osebno prišli iskat darila in če jih bodo podjetja pravčas prijavila pri rediteljskem odboru pri Mestnem odboru SZDL. KDO VSE SODELUJE PRI ORGANIZACIJI NOVOLETNEGA VESELJA CELJSKE MLADINE Letošnja novoletna jelk« bo bržkone velika rcf. kajti v odboru, ki pripravlja to slovesnost, je precej ljudi, porazdeljenih v tri pododbore. V organizacijskem odboru sodelujejo: Ponikvar Igor, Urbnnčič Anica. Vudler Zoran, Jenko Rado, Luzncr Bojan, Gajšek Risto, Krašovec Jnrček in Uranjek Ivan. V tehničnem odboru: inž. Korent, arhitekt Ja- nošič, Umek, Peperko, inž. Presečnik, Trofenik, Lah in Eerlan. V kulturnoprosvetnem odboru: Filipič, Zorko, Pogačnik, Košutnik, Cerjakova, Lužnik in Stanič. Imena smo objavili predvsem zato, da bodo Celjani vedeli, kdo vse bo imel zasluge za uspeh a!i pa tudi za neuspeh. Ne KZ Tabor, temveč poslovodja Tabor v predpretekli številki se je v uvod- niku vrinüa smiselna napaka, katero danes popravljamo. Proti koncu članka izzveni, ko da je v Kmetijski zadrugi Tabor v Savinjski dolini prišlo do iz- redno velikega primanjkljaja. Pazljiv bralec pa hi vendarle lahko zaključil, da gre za poslovodjo pod imenom Tabor iz zadruge, o kateri piše pisec v do- tičnem odstavku. Ker člani KZ Tabor mislijo na primanjkljaj v svoji zadrugi. Ispravljamo to napako in se oproščamo odboru rn uslužbencem, če so zaradi te napake bui morda moralno prizadeti. Celjske mesarske predelovalnice kličejo rešitve Mnogo se je zadnje čase razprav- ljalo o gospodarskih problemih, ki so v Celju pereči. Predvsem je bilo obilo tolmačenj ter govora o gostinstvu in trgovinah, dosti manj o pekarnah, prav nič pa o mesarijah in mesarskih predelovalnicah. Ne želim omalovaževati potrebe po zboljšanju gostinskih in trgovskih lo- kalov, kar se je v precejšnji meri tudi že izvršilo. Ker pa se nihče ne odloči, da bi načel tudi mesarsko dejavnost v Celju, bi človek smatral, da je le-ta v najlepšem, in najboljšem redu. Temu pa žal ni tako. Zato je potrebno, da spregovorimo tudi o mesarskih predelo- valnicah nekaj besed. Mesarska dejavnost je bila od vseh slovenskih mest ravno v Celju naj- skromnejša že pred vojno. V Mariboru je bila že prej evropsko znana tovarna mesnih "izdelkov, v Ljubljani pa je bila po vsej Sloveniji znana tovarna mesnih izdelkov (Slamič). Poleg tega sta imeli ti dve mesti še mnogo večjik in manjših predelovalnic. V Celju so pa imeli skromne in male predelovalnice le mesarji Junger, Urban in Šeligo. Vse te tri predelovalnice so bile zgrajene pred tridesetimi leti. Že takrat niso bile zgrajene v te svrhe, marveč so bue preurejene iz raznih skladiščnih pi-ostorov. Stroji so bili de- loma stari in izrabljeni že ob ustano- vitvi teh predelav, deloma so pa me- sarji stroje nadomeščali z novimi. Take so te mesarske predelovalnice še danes z izjemo, da smo jih prečistUi ter od- kupili tri nove stroje, ki so nadome- stili stare, že popolnoma izrabljene stroje. Vsled slabe zmogljivosti teh pre- delovalnic so dovažali v bivši Jugo- slaviji mesne izdelke iz Murske So- bote in Zagreba. Tovarna mesnih iz- delkov Benko v Murski Soboti je dnev- no dovažala v Celje do 1000 kg mesa in izdelkov. Skratka, v Celju je bUa mesarska predelovalna dejavnost skrom- na in ni nikdar zadostUa potrebam celjskega bazena. V težnji za čim boljšim razvojem na- še socialistične dejavnosti in decentra- lizacije trgovskih podjetij želi tudi Svet za gospodarstvo v Celju izvršiti reorganizacijo Cel j sike klavnice. Nimam namena nasprotovati, da se ne bi ločila klavnica od obrtno trgov- ske dejavnosti. Ne strinjam se pa s predlogom, da se razdvaja podjetje v dvoje manjših podjetij, ki že sedaj ni veliko, primerjajoč podjetja te stroke v Mariboru ali Ljubljani. Razlogi za to so ti, da mesarska dejavnost ni tr- govina. Odvisna je od čimboljšega na- kupa, čim cenejšega dogona in dovoza ter organizacijsko izpopolnjenega raz- ix)reda delovne sile. Trgovske poslovalnice imajo možnost nabave blaga od grosLstičnih podjetij. Mesarija je pa povsem drugega гвш- čaja. Odvi?na je od kmečkih proizra^ jalcev ter sejmov. Želeti je, da bi bila vsaka mesnica, bodisi predelovalnice, samostojna. Naši mesarji pa še niso in verjetno tudi v kratki dobi ne bodo postali taki idealisti, da bi hodili, ka- kor nekdaj za svoje lastne interese, v nočnih urah po živino v lonečke hle- ve, v dopoldanskih urah, da bi proda- jali, v popoldanskih pa klali, kakor eo to delali nekdaj. Vedeti moramo, da eo mesarji zaposlevali tudi svoje žene k(A pomočnike, v odsotnosti mojstrov pe tudi zastopnike. To delo se ne da delifc na oscmurni delovni čas. Ce primerjamo delovanje mesarij v Celju pred vojno z današnjim delom celjske klavnice ugotovimo naslednje: Celje je imelo leta 1939 okoli 16.50t prebivalcev. V tem času je bilo v me- sarski stroki zaposlenih mnogo reč ljudi kakor danes. Mesarskih lokalov s stojnicami na današnjem Tomšičeve« trgu je bilo 26. Vsi mesarski mojstri so zaposlevali svoje žene kot blagajni- čarkc, trije od teh so imeli tudi go- stilne, eden pa je bil tudi hotelir. Me- sarskih pomočnikov je bilo vsega sku- paj 116 ljudi. Na klavnici, ki je bUe mestna ustanova s samostojnim vzdr- ževanjem in dodatkom iz mestnega proračuna, pa je bilo zaposlenih 11 ljudi. To so bili upravnik klavnice, re- terinar, hišnik, ki je obenem zaposlev^ tudi svojo družino za čiščenje klavnice, strojnik, kurjač in dve pisarniški mo- či. Razen teh je bil vldjučen v stroko tudi črevar, ki je zaposloval dva po- močnika. Devet mojstrov je imelo 11 konj, 5 avtomobilov in 4 motorna ko- lesa. Ves ta aparat je služil izključno za nabavo in klanje živine, predelaf% in prodajo mesa. Vsak teden so dovažali in doganjaM v Celje živino, prašiče in teleta žirin- ski trgovci, ki so delali večinoma na račun celjskih mesarjev. Ti trgovci, 15 po števuu, so bili vključeni v stroke kot nakupovalci, dosta vi j alci in trgorci obenem. Vsak izmed njih si je zat* vzdrževal konje, voz ali tovorni arto- mobil. Osnovo za dobiček v gospodar- stvu od celjske mesarije je tako imele 158 ljudi, neupoštevajoč še mnoge me- šetar je, gonjače in prekupčevalce. Iz statističnega lizvlečka Celjske к1ат- nice je razvidno, da je Celje potrošilo januarja 1939 leta 31.738 kg govejega, 9870 kg svinjskega in 5292 kg telečjega mesa. Tu ni vštet konjski mesar, ki je bü v Celju. Skupno je bilo potrošene 46.900 kg mesa. K tej količini ni ršte- to meso in mesni izdelki, ki so se do- važali v Celje iz Murske SODote te ' Zagreba. Letos januarja pa je samo Celjske klavnica oddala na celjski trg 32.897 kg govejega, 8.741 kg svinjskega, 10.082 kg telečjega in 4000 kg konjskega me- sa, skupaj 60.751 kg mesa in mesnik izdelkov. Pri tem nista všteti trgovsko IKxijetje OZZ in ICmetijska zadrug* Celje, ki sta tudi dajali meso na celjska trg. V januarju letos je bilo zaposlenih v Celjski klavnici 100 oseb, pri trgov- skem podjetju OZZ 6 in pri KZ Ce]Je 5 oseb, skupno 111 ljudi. Vse delo, ki je sedaj za 50% večje kakor y ietm 1939, opravlja danes z najskromnejšlBii prevoznimi sredstvi treh starih arte*- mobilov 111 IjudL Ali bomo še naprej gledali na ше- sarsko dejavnost v Celju kot doslejt Izgleda že tako. Kajti, kolikor je Celj- ska klavnica ustvarua denarnih sred- stev, oziroma kolikor ji je büo doro- Ijeno od ustvarjenih sredstev uporabi* za lastne investicije, jih je uporabil* za popravilo klavnice. Klavnica v Celj« je bua po okupaciji prevzeta v skrajne slabem in zanemarjenem stanju. Kake tudi ne, saj je že stara čez 50 let. Ree je, da je bUa v letu 1900 za takratne razmere modema in dovolj velika. Tode takrat je imelo Celje 8000 prebivalcem. Nihče pa ne bi mogel pritrditi, da le danes odgovarja celjskim razmerant, ke ima mesto 24.500 prebivalcev. Sedanje podjetje najbolj obremenjei- jejo stroški dogona in dovoza žirine. Letos do decembra znašajo ti stroški 2,150.148 dinarjev. Kdo od gospodar- stvenikov bi lahko trdil, da je mogoče, brez resnih posledic za redno poslo- vanje dveh podjetij, vršiti prevoze c istimi prevoznimi sredstvi. Ali bi bile pametno ustanoviti dvoje podjetij po- leg klavnice brez prevoznih sredstev? Ce upoštevamo, da so nekdaj dovažali v Celje teleta, prašiče in goveda z 2S konji in 6 avtomobili, danes pa imame le 3 avtomobUe, pridemo do zaključka^ da bi bila delitev podjetja nesmiseln« in škodljiva. Ne pa, kakor navaja do- pisnik Borbe 10. dec. 1953 v članke »Ukrepi, ki jih bodo Celjani pozdra- vili«, da bo z delitvijo podjetja večja izbira mesa. Dalje pa navaja, »da se kolektiv brani in odsvetuje razdvojiter podjetja zaradi pomanjkanja osebja, osnovnih sredstev, večjih režij itd«. Želeli bi, da bi se pisec informiral v Ljubljani in Mariboru, kakšno je stanje tamkaj v tem smislu, pa bi dobil dovolj tehten odgovor, čemu imame pomisleke pred razdvojitvijo našega podjetja in kaj r resnici želimo. T. G. Nepričakovano številen vpis v kmetijsko-gospodarsko šolo v Šentjurju Kako potrebne so bile kmetijsko-go- spodarske šole in kako željno jih je kmečka mladina pričakovala, nam pri- ča nepričakovano velik odziv pri kmeč- kem brebivalstvu. V Šentjurju, kjer je ta šola dobUa svoje učne prostore v zgradbi kmetijske šole, je bil na šolo pravcat naval. Vpisalo se je 84 učen- cev, 28 fantov in 56 deklet. Nove pri- glašence pa je moralo vodstvo šole za- radi pomanjkanja prostorov odklanjati Pouk, ki se je pričel v začetku tega meseca, se odvija v dveh sporednih oddelkih. V prvem so učenci s področja šentjurske občine, v drugem pa iz so- sednjih občin. Vsak oddelek ima te- densko dvakrat po pet ur pouka. Tako je na šoli kar štiri dni v tednu prav živahno. Med učenci prevladujejo mlajši let- niki, pa tudi 2n-eli ljudje niso redkL Vse je zajela želja po SF>opoLnitvi sploš- ne in strokovne izobrazbe. Kako je kmečka mladina sprejela svoje šole. nam najbolj zgovorno dokazuje nemara prav njena vnema in požrtvovalnost. V izredno lepem števuu obiskuje šolo mladina iz slivniške občine, celo iz Jelc, ki mora napraviti za dve uri In več hoda do šole. Za njo ne zaostaja mladina .iz občine Šmarje in Ponikva, ki se vozi z vlakom, poslužujoč se me- sečnih kart. Med njo so dekleta in fant- je celo iz zelo oddaljene Sladke gore in iz tamošnjega predela, ki imajo že na vlak v LiF>oglav nad eno uro pe- šačenja. Ti se pripeljejo v Šentjur ne- kaj pred tretjo dn se vračajo zvečer ob pol desetih z mariborčanom. Tako razumevanje, tak glad po fe- obraževanju, tako bi označil človek to- likšno vnemo kmečke mladine po šo- lanju, daje najlepše perspektive rasti in razvoja kmečko-gospodarskih šol, ki so bue ena izmed naših perečih potreb na področju izobraževanja kmečkega prebivalstva. Ker je imela vsa ostala mladina svoje šole in je bila brez njih le kmečka, je bila le ta za nadaljnje izobraževanje, zlasti tudi strokovno, krivično prikrajšana. Spričo tolikšnega zanimanja bodo morale kmečko-gospo- darske šole opravičiti velika pričako- vanja. Za njihovo uspešno delovanje pa je eden bitnih pogojev materialna osnova, za katere ustvaritev bo treba najti finančnih sredstev. Hovolatna številka lista bo izlla v sredo, 30. decembra v povečanem obsegu Naše naročnike in bralce obveščamo, da v sobofo, 26. decembra ne bo izšel Savinjski vesfnik kot običajno, temveč bo list izšel za Novo leto že 30. decem- bra v povečanem obsegu (št. 51 in 52). List bo obsegal okoli 20 strani. Za vsakega bo nekaj zanimivega. V njem bosle našli mnogo zanimivega in pri- jetnega branja. Tudi naše najmlajše bo- mo razveselili z mladinsko stranjo in nagradno križanko z lepimi knjižnimi nagradami. Naši naročniki se bodo pa lahko kratkočasili za novoletne dni tudi z novoletno nagradno križanko. Med pravilnimi rešitvami bo izžrebano pel lepih denarnih nagrad. Urediušlvo (Nadaljevanje s 1. strani.) Pravna služba pri zadrugah šlo do omejitve sečnje. Zadruga je se- veda pravdo izgubila, ker odklonitev sečnega dovoljenja ne predstavlja »višje sile«. KZ Zagorje odnosno njena pravna naslednica bi bila izgubila ca. pol milijona dinarjev, če ne bi bilo pri- šlo do primerne poravnave med Slo- venija-lesom in Trgovskim podjetjem OZZ Celje. Premislili je treba, ko pod- pisuješ pogodbo, če jo boš lahko izpol- nil. Sploh je treba pri sklepanju pogodb posebne previdnosti. Navedimo primer, kako iz male površnosti lahko nasta- nejo velike posledice: Naše zadruge in zadružna podjetja dobavljajo les predvsem v Srbijo ш Makedonijo. Sklenjena je bila pogodba, da se dobavi vagon lesa Kmetijski za- drugi v Mihajlovcu. Kot namembna po- staja je bila označena v pogodbi »Mi- hajiovac«. Zadružni uslužbenec je iz- polnil tovorni list in navedel kot konč- no postajo >Mihajlovac«. Uslužbenec JD2 je pojasnil, da postaje »Mihajlo- vac« ni, ampak da sta postaji Mihajlo- vac—Kolarevo in Mihajlovac—PralTovo scio. Moža obstojita, kaj sedaj? Vrag ve- di, kameri je pravi! Ali čas je zlato, odločiti se je treba, naj gre vagon v prvo navedeni Mihaj- lovac, mogoče bo pa ravno »ta pravi«! Vagon desk potuje v Srbijo; moral bi pri'i v Mihajlovac—Prahovo selo, pri- šel pa je v Mihajlovac—Kolarevo! Na posîaji ga severa nihče ne prevzame. Ležarina, stroški, prekladanje so nara- sli nad 70.000 din. To je primer, kako se ne posluje. Zadružni uslužbenec bi bil moral vsekakor prej vprašaji kup- ca, kateri Mihajlovac je pravi, če se je že pri sklepanju pogodbe napravila po- vršnost. Pomislimo, kaj bi bil napravil. z uslužbencem lesni trgovec v stari Ju- goslaviji, če bi mu bil manipulant po- slal vagon lesa »ins blaue«. Zadnji čas se opaža, da hišni lastniki radi ponujajo zadrugam v nakup stav- be, v katerih imajo slednje svoje pro- store. Privatniki z dohodki od hiš ne morejo kriii stroškov vzdrževanja, skra- tka hiše so nerentabilne. — Tako je kupila hišo KZ Store, KZ Prebold, KZ Šentjur, KZ Ponikva. Take nakupe zmo- rejo le močne zadruge in iz posebnih razlogov. Posplošiti pa se to ne sme. Zadruge se morajo zavedati, da s tem zazidajo denar, ki bi ga morda potre- bovale za stroje, semena, plemensko živino itd. Le nekatere zadruge so že toliko močne, da lahko prebolijo »za- zidavo« 2-3,000.000 din obratnega ka- pitala. Našteli smo nekaj napak iz poslova- nja, da se iz njih učimo. Še to naj povemo: Ko imamo opravka v našiti južnih krajih (beograd, Sarajevo itd.) v pravnih zadevah, ponovno opazimo, da tamošnja podjetja posvečajo znatno pažnjo pravni zaščiti svojih poslov. Mo- timo se, če mislimo, da mi v teh stva- reh prednjačimo: pravna služba pri njih je že mnogo bolj v rokah pravnikov kot pri nas, kjer je ta stvar v glavnem še vedno poverjena razgledanemu ali tudi nerazgledanemu! knjigovodji. V pravno službo spada seveda tudi delovna zakonodaja za številne usluž- bence zadružnega območja. Posebno tu si želimo novih zbranih predpisov, kakor so že predvideni v osnutku, ker današnja raztresenost teh določil ote- žuje pregled. Se o primanjkljajih pri KZ in o ukre- pih za njih zajezilev bi morali nekaj povedali. O tem pa drugič! Dr. P. P. Štev. 50 »Sariiijski v^teik«, dna 19. decembra 1958 Straa 3 Gledal sem vojake poročnika Laze • • • Sto}Ì7n na travniku oh Dečkovi cesti na vežbališču celjske garnizije in gle- dam praktično vajo enote tovariša po- ročnika Laze Kolundjije. Nastavni vod ito so bodoči komandirji odelenj) stoji pred žično prepreko, poročnik Kalundji- ja pa pojasnjuje, kako je treba delati prehod skozi žične prepreke. Vreme je rs hladno in ker je vse dni nekaj ro- silo, so tudi tla mokra. Ce ležeš na zemljo, si brezpogojno blaten, pa tudi prijetno toplo ne more biti... »Svojim vojakom boste najlaže do- povedali, kako se ta vaja izvrši, če jim boste sami praktično pokazali. Postav- Ifam se v vlogo komandirja odelenja.« Vzel je prvemu vojaku puško, določil dva sprenilje7)alca, legel гм tla in se prižci v blatni zemlji rdazil do žične prepreke. Sproti je objasnjeval, kako je treba plezati čisto pri tleh, prvo ži- - segala več strani. Uredništva LI Mi PODJETJE MlEKOPROMET V ŠOŠTANJU PRENEHA POSLOVATI! že večkrat smo javnost seznanili o nerentabilnosti Miekoprometa v Šošta- nju. Žal pa se stanje kljub vsemu temu ni izboljšalo. Treba bo nekaj ukreniti, da no bodo ostali nasi industrijski pre- deli, kakor sta to Šoštanj in Velenje nekega dne brez mleka. Upravnik podjetja navaja o vzi-okih nerentabilnosti podjetja naslednje: V letu 1949 je kolektiv podjetja dobu na- logo, da dovrši montažo podjetja, to je mlekarno, ki je bila zgrajena v času okupacije. Kljub obljubljeni pomoči OLO do leta 1951 ni bUo moči misliti, da bi pričeli z montažo. Seie ob koncu 1951. leta je izvršni odbor OLO Šoštanj sklenil, da se v investicije vložijo sred- stva bivšega podjetja »Material« Smart- no cb Paki. Navedeno podjetje je in- vestiralo okoli 1,800.000 din, dočim je Mlekopromet sam plačal iz svojih obratnih sredstev v letu 1952-53 okoli 1,600.000 din. Tu je všteto tudi gene- ralno popravilo avtomobilov. Največji problem za podjetje predstavlja pre- voz mleka iz Zgornje Savinjske doline v Šoštanj in Velenje. Samo prevoz mleka stane letno 3,162.000 din. Iz gornjega je razvidno, da so pre- vozni stroški v pretežni meri krivi slabega stanja v podjetju. Nujna bi bua nabava novega 1,5 tonskega to- vornega avtomobila namesto sedanjega 3 tonskega, ki troši na 100 km 40 litrov benzina. Ce bi se to uresničilo, bi samo pri bencinu letno prihranili okrog 800.000 din. Občutno težavo za obrat povzroča pomanjkanje vode, zaradi česar se ne morejo pravuno hladiti vskladiščeni proizvodi ter se zaradi tega dogajajo večkratne okvare. Vsled tega p>odjetje ne m.ore izdelovati tudi ledu, čeprav ima vse potrebne strojne naprave. Ta- ko podjetje trpi izgubo okrog 750.000 din. Treba bo osigurati jxìdjetju vodo, da bo vsaj v bodoče lahko izkoriščalo svoje stranske kapacitete. Ce bi bili parni, vodni in hladuni cevovodi izo- lirani, bi prištedUi samo pri kurjavi nad 150.000 din. Podjetje bi lahko poleti izdelovalo tudi sladoled, za kar ima vse pogoje. V vseh naprednih državah proizvajajo sladoled le mlekarne. Ce bi podjetje nabavilo stroj za izdelovanje sladoleda, bi potrošniki prišli do kvalitetnega in higienskega izdelka, podjetje pa do za- služka okrog 200.000 din letno. Ce bi vložili primerne investicije za izdelavo vodotesnih betonskih bazenov za konzerviranje jajc, bi podjetje pri vložitvi 500.000 jajc letno pokruo vse tukajšnje potrebe potrošnikov, samo pa bi zaslužilo nad 1,000.000 din. Da je dotok mleka v podjetje tako minimalen so krive kmetijske zadruge, •ki se premalo brigajo za proizvodnjo in odkup mleka. Nekdaj so iz Zgornje Savinjske doline odvažali dnevne ▼ Celje okrog 2500 do 3000 litrov mleka. V kolikor bi tudi sedaj podjetju iispe- lo zajeti navedene količine, bi odpadi* vse izgube. Izgube bi bile še večje, če bi se podjetje ne bavilo s prodajo dru- gih artiklov kot so čokolada, keksi, bonboni, mesni in ostali delikatesni izdelki. Poglejmo, kaj pravi Okrajna komi- sija, ki je ugotovila vzroke nerentabil- nosti podjetja? Komisija se v glavnem strinja z mnenjem upravnika. V pod- jetje bo treba vložiti najpotrebnejša ie- t^esticijska sredstva, katera bo kolektiv vračal v obliki dolgoročnih kreditor, ko bo postalo podjetje rentabilno. Pred- vsem bo treba nabaviti bolj ekono- mično prevozno sredstvo. Tako bi pod- jetje zajelo čim več m.leka, znižali bi. se režijski stroški, mleko pa bi bue cenejše. Ker je to podjetje v Šaleški dolini nujno potrebno, mu bodo me- rodajni forumi morali priskočiti na po- moč, da bo naš delovni človek tudi ▼ tem predelu preskrbljen vsak dan z zdravim mlekom po primerni ceni. DROBNE iz celjskega predmestja Cestna ograja iz Brega proti Polulam je na več krajih podrta. Na tem delu je precej ozka cesta in se mora pešec pri križanju vozu direktno nasloniti na ograjo, da se izogne nesreči. Ker obstoja resna nevarnost, da se lahko človek, posebno ob slabo raz- svetljeni cesti prevrne v prepad, je po- pravilo ograje nujno, da se ne zgodi kaka nesreča. Ob pešpoti v Zagradu so postavili ше- kaj drogov za električno napeljavo. Ker je od tega že poteklo precej časa, že vedno hodijo in vozijo, posebno re- darji zaF>osleni v rudniku Pečovnik, pe trdi temi. Vsi prebivalci Zagrada se vprašujeje, kdaj bo tudi njim zasvetila električne luč, saj je ta predmestna kolonija v egiptovski temi * Brv preko Savinje pri Belaju je bala sicer zasilno popravljena, ogrodje pre- pleskano, vendar tako površno, da ee deske dvigujejo in stopnice pri sestopa na levem bregu Savinje podirajo. Ker smo pasanti preko brvi brez električne razsvetljave, smo v nevar- nosti, da si kdo pri stopnicah ne zlomi noge, ker se deske vidno udirajo in po- puščajo. Zakaj brv pri prvi obnovi niso te- meljito popravila? Mar prebivalci Za- grada niso vredni sigurne brvi. Sicer pa tudi most preko Savinje ima na- brekle mostnice, da se človek pri peS- hoji spotika ob njih, za kolesarje ee pa sploh nevarne. Pričakujemo, da bodo te nedostatke odpravili. v Srečal nthdar ne počiva Pravijo, da nesreča nikdar ne počhre, tudi s srečo je tako. Tovarišica Dolinar Vida, por. Zupančič, tkalka v iovani »VOLNA« Laško, je pred nedavnim ku- pila srečko »športne loterije«, za 5i dinarjev. Imela je srečno roko, njena srečka je bila izžrebana z glavno pre- mijo 200.000 dinarjev. To je kar čcdca znesek, s katerim si bo tov. Zupan- čičeva kupila tudi pohištvo, ki ga nc- obliodno potrebuje, ker se jc pred krat- kim poročila. Sreča je v tem primeru pravilno iz- brala, ker je tov. Zupančičeva dobila na ta način lepo poročno darilo, ok najbolj primernem času. Zanimivo je opazovati igralec na srečke, v »Prodajalni srečk« v Celju, Stanetova ulica 9, ko izžrebanci praV presenečeni z veseljem prejemajo več- je ali manjše dobitke. Vsak bi rad zadel premijo, toda zadovoljen je tudi, ako prejme kakšen tisočak. Seveda tudi zavisti in jeze ne manjka, zlasti, če srečka ni bila izžrebana. Vendar vsi tisii, kateriti srečke niso zadele — vztrajajo in nadaljujejo z igranjem, sai ima »Prodajalna srečk« različne srečke jugoslovanske loterije, in sicer srečke »Športne loterije« ter srečke — tablice »Tombola gluhonemih«. Premije so raz- lične: 1,000.000.-, 500.000.-, 300.000.- in din 200.000. Vsak lahko izbere sreč- ko, katero si sam želi, kaj'i večina živi v upanju na premijo »če mu bo sreča naklonjena«. Sicer pa kot vidimo, je sreča kupcem »Prodajalne srečk* v Celju precej naklonjena, ker je vedno več dobitkov v Celju in okolici. Vsakdo, ki igra na srečke, prispeva tudi skupnosti, ker se dobiček razdeli med družbene organizacije: Zveza bor- cev NOV (za vojne sirotei. Zvezi vo- jaških vojnih invalidov Jugoslavije, Zve- zi slepih Jugoslavije in Jugoslovanskem« rdečemu križu. Dedek iraz - \ vsako lilšo in ï vsako vas Ko se je dedek Mraz pro- ti jutru poslednjič preteg- ml v topli postelji nekje na zasnežnem Pohorju, je v tem zadnjem trenutku stopil v njegove sanje maj- hen gozdni škrat in mu na- ročil tri čarobne besede: bogato, poceni in za vsa- kogar ... Potem je pod njegovim zglavjem zaropotala budil- ka in hočeš nočeš moraš, dobrodušni starček je mo- ral izpod odeje. Le za kaj mi je ta smeš- ni možic naročal: bogato, poceni in za vsakogar? I, kdo bi o tem mislil in si belil možgane. V Celje mo- ram. Ogledati si bo treba, kaj bi prinesel otrokom, ki vame verjamejo in kaj bi takole neprisiljeno nasve- toval odraslim, ki nočejo vame verjeti. Pa je sedel na sanke in hej, hoj! v do- lino ... V Celju smo dedka Mra- za izgubili izpred oči v gneči, pa, saj je bil čisto navadno oblečen, kot vsi drugi. Zalotil sem ga po- tem, ko se je vračal in v skritem kotu gostilne pil svoj četrt črnega. »I, zdaj vem, zakaj bo- gato, poceni in za vsake- ga .. je godei sam zase. BOGATO... zalogo vsakovrstnega blaga, najprikladnejšega za darila. Praktično darilo ima dvoj- no vrednost. Darilo je, in dolgotrajne uporabne vred- nosti. Svilene kombineže. PERLON kombineže, suil" ne hlačke in spalne srajce ter PERLON IN NYLON nogavice. Pozor! mož- je! Največkrat pozabljate da so žene takih daril zelc vesele. Radi bi šli na novoletni ples. Vaša žena pa noče. ker nima primerne oble- ke. Kdo ve, če nima prav? Bogata zaloga Cre- pe de china. Crepe mare- aina. Crepe sadina. Crepe georgeta, Moire, Taft, On- dule mode itd. Kaj pa za otroke? Bon- bone? Seveda, toda tudi kaj koristnega: puloverje, jo- pice, nogavice, rokavice, pidjame, spalne srajce itd. Možje so tudi radi obda- rovani, čeprav tega ne po- vedo vedno naravnost. Bo- gata zaloga moških srajc v poplinih, športne srajce. mošlco fino perilo, kravate vseh vrst v najboljših vzorcih in kvalitetah. Doko- lenke, kratke nogavice, us- njene in volnene rokavice itd. Vse to dobite POCENi! Povej že enkrat skriv- nostni starec. Kaj ne vidiš, da onile možak na ulici že vse dopoldne premišljuje kaj bi kupil svoji mladi že- ni, ki kar pozabiti ne mo- re, da je zadnjič malo delj sedel v družbi prijateljev kot se je to njej zdelo prav? ... Tja notri naj bi šel, ne- roda, kjer vidi, da se tlači največ ljudi. Kaj menda m^sli, da je tam kaj za- stonj? Ne, toda najceneje je, bogata izbira in kaj primernega ZA VSAKEGA Kdor hoče najti vse tri čarobne besede na enem kupu, naj obišče trgovino VOLNA v Celju, kjer se bo prepričal, da je tam za- res nad vse BOGATA za- loga, POCENI nakup in ZA VSAKEGA nekaj. Tisti, ki bodo prišli do novega leta, bodo itak de- ležni osebnih čestitk vseh uslužbencev, za preostale w v njihovem imenu spo- ročam: srečno in veselo novo leto i 954 in na skorajšnje svidenje! Trgovsko podjetje VOLNA - Celje Stran 4 »Savinjski vestnik«, dne 19. decembra 1953 Stev. 50r Telesna vzgoja in sporí Vaje na orodja DVOBOJ v VAJAH NA ORODJU - HRVATSKA - SLOVENIJA Po daljšem obdobju se obeta Celjanom zaiii- Miva prireditev v vajah na orodju. V nedeljo, dne 27. decembra se bosta pomerili v Ljudskem gledališču (Stanetova ulica) ob 15. uri mladinski reprezentanci Hrvatske in Slovenije. Zadnja leta se kvaliteta orodne telovadbe, ki je bilu pred Tojno na izredno visoki stopnji, pri nas vidno izboljšuje. Zasluge za ta napredek je iskati predvsem v vrstah mlađih telovadcev. Tudi v Celju kažejo mladinci iz Gaberja vedno večji • napredek in kvaliteto. Zadnjo nedeljo je že bifo v Ljubljani izbirno tekmovanje za sestavo slo- venske reprezentance. Franjo Florjane je na teh tekmah dosegel 3. mesto in se je s tem uspehom že uvrstil v reprezentančno vrsto, nadarjeni Lojze Zavodnik pa je zaradi poškodbe na roki moral med tekmovanjem odstopiti. Vse pozna- valce vaj na orodju pa preseneča odsotnost dva- kratnega državnega mladinskega prvaka Tineta Vebra, ki se na izbirnem tekmovanju ni pojavil in v zadnjem času sploh ne obiskuje več telo- vadnice! Celjani bi brez nadaljnjega lahko imeli v reprezentančni vrsti kar 3 mladince ali polo- vico reprezentance, izgleda pa, da nas bo zasto- pal le Florjane, kajti nastop Zavodnika je od- visen od pravočasne ozdravitve. V reprezentanci Slovenije bodo nastopili trije tekmovalci iz Ljubljane, dva iz Hrastnika in eden iz Celja. Nastopili bodo na naslednjih orodjih: na drogu, bradlji, konju, krogih in s prostimi vajami — vse v Ljudskem gledališču, medtem ko bodo preskoke morali izvršiti v telovadnici Partizana Celje-mesto, ker je na gledališkem odru pre- malo prostora za zalet. Gledalce že danes opozarjamo na to kvalitetno priredtev. Sestavo reprezentance Hrvatske in Slovenije bomo objavili poimensko v naslednji številki našega lista. _Atletika__ SILVESTROV TEK V CELJU Najboljši mladinec bo prejel poicaj Savinjskega vestnika Ob zaključku leta bo atletsko društvo Kladivar izvedlo še eno prireditev — »Silvestrov tek« po celjskih ulicah. Razpis tekmovanja daje možnost udeležbe na tej prireditvi vsem aktivnim šport- ■ ikom, telovadcem, šolski mladini in delavcem. Tekmovanje bo izvedeno le v enotni skupini, rezultati pa bodo na podlagi doseženih mest diferencirani na aktivne atlete-tekmovalce, člane in mladince Partizana in šol ter v tretji grupi tekmovalce iz naših delovnih kolektivov. Start- no mesto bo pred kolodvorom, nakar bo tekmo- valna proga potekala po Cankarjevi, Stanetovi, Levstikovi, Gregorčičevi ulici, Šlandrovem trgu, Ulici V. kongresa, Prešernovi ulici do Titovega trga zopet pred postajno poslopje. Dolžina proge je okrog 1700. m. Tekmovanje je razpisano le za moške — mladince in člane. Start bo 31. XII. ob 18. uri. Za zmagovalce so pripravljeni okusno izdelani prehodni pokali. Zmagovalec Silvestro- vega teka bo prejel pokal AD Kladivarja, naj- boljši mladinec pokal Savinjskega vestnika, naj- boljši tekmovalec Partizana pokal Partizana, zveze za telesno vzgojo Slovenije, najboljši tek- movalec nešportnik iz vrst delavstva pa pokal. Iti ga poklanja Cinkarna. Brez dvoma bo na tisoče Celjanov prisostvo- valo temu zanimivemu teku po celjskih ulicah, prireditelj pa si obeta prav tako tudi velikega •dziva vseh ljubiteljev teka na tej prireditvi. Nogomet KLADIVAR : ŽELEZNIČAR (Maribor) — 2 : 2 (1 : 1) Mrzla nedelja je privabila na Glazijo le okrog 1000 gledalcev, pač najbolj vročih pripadnikov ■ogomctne igre. Kladivar se je še enkrat v le- lošnjcm letu hotel pokazati domačinoni. Po nji- hovem uspehu na tujih igriščih so ljudje res precej pričakovali od celjskih nogometašev. V tem prijateljskem srečanju pa smo skoraj do- živeli neprijetno presenečenje, ki Kladivarja že tradicionalno spremlja v podobnih tekmah. Ma- riborčani so bili trd oreh in Kladivarju ni uspelo, da bi ga zmlel! Dogodki na igrišču so večkrat predvidevali, da bo Kladivar moral za- pustiti igrišče celo poražen, vendar kljub iz- vrstni igri Železničarja na polju, ni bilo pred vrati realizatorjev, ki bi usnje potisnili v mrežo, dadivar je to tekmo igral nekoliko preležerno, nekateri igralci celo domišljavo . . . Zopet sta dva stara stebra Dobrajc in Cater bila gonilni sili celotnega moštva, ki sta s svojo tempera- mentno igro in vzpodbujanjem dramila ostale igralce. V vodstvo je prišel Kladivar po Dobrajcu, ki je vratarju izbil iz rok že držano žogo, izenačil pa je Križan s kazenskim strelom. V drugi polovici igre so vsaj v začetku doma- čini močno navalili na nasprotnikova vrata'. Iz te močne ofenzive pa se je izcimil le en gol, ki ga je z lepim strelom z glavo dosegel Do- brajc. Še dve lepi priliki sta šli mimo. Posinek je močno streljal z nekako 20 metrov — žoga pa se je odbila od prečke v aut. Nov napad Dobrajca in njegov močan udarec z glavo pa je žogo usmeril mimo praznega gola poleg prečke v aut. Za tem so gostje razbili to domačo ofen- zivo in so vedno pogosteje prihajali na polovico Kladivarja. 2e po preteku regularne igre je Tomac silovito streljal z desnega krila in Klanj- šek je lahko k' še pobral žogo z mreže. Tako je prišlo do izenačenja in zaključnega piska sodnika Jordana. SKUPŠČINA NOGOMETNIH SODNIKOV V nedeljo so zborovali sodniki celjske nogo- metne podzveze. Iz obširnih poročil je bilo raz- vidno, da je odbor NS Celja zvršil v svoji kratki življenjski dobi veliko pozitivnega dela, ki ga žal prevroči gledalci na nogometnih tek- mah v Celju tu in tam kritizirajo. Na področju celjske nogometne podzveze je že 24 sodnikov in kar v letu 1953 je položilo sodniške izpite 8 kandidatov. Redni študijski sestanki, na ka- terih se poglabljajo v teoretsko predelavo pra- vil igre in kritiko sojenja svojih kolegov, so pripomogli k boljši kvaliteti sojenja vseh sod- nikov. Močno so na skupščini kritizirali nezdrav odnos mariborskega odbora NS, ki zapostavlja pri delegiranju sodnikov za vzhodno slovensko ligo celjski odbor in njihove člane. Ob za- ključku skupščine je bil izvoljen nov petčlanski odbor, ki se bo konstituiral v naslednjih dneh na svoji prvi seji. _Namizni tenis_ TRIDESET EKIP NA TEKMOVANJU Te dni se je pričelo tekmovanje v namiznem tenisu, za katerega je bil za celjske razmere nenavaden odziv. Prijavilo se je kar 30 moštev celjskih delovnih kolektivov in sindikalnih po- družnic, ki so razdeljena po kvaliteti v 3 sku- pine: dve moški in žensko. Tekmovanje bo or- ganizirano po ligaškem sistemu in razdeljeno na jesenski ter spomladanski del. Takšen način igranja daje možnost slehernemu moštvu, da se bo lahko s čestimi nastopi v svoji kvaliteti igranja upešno razvijal. Najboljše ekipe iz 11. skupine, kjer so po kvaliteti slabša moštva, se bodo ob zaključku lige 1933-54 lahko povzpela v kvalitetnejšo I. skupino, moštva na repu I. sku- pine pa bodo morala dati slovo tej družbi iz- brancev in prestopiti za stopnico nižje. Vse- kakor bo novo tekmovanje v namiznem tenisu ob tako množični udeležbi prispevalo h kvalitet- nejši stopnji te športne panoge v našem mestu. Naša želja bi pač bila, da bi se najboljši igralci iz tega tekmovanja le združili v nekem šport- nem društvu ali samostojnem klubu in da bi nas po daljšem presledku zopet dostojno zasto- pali v republiškem merilu. CELJSKI KEGLJACI ZMAGALI V TRBOVLJAH Dne 13. t. m. je SSD Rudar Trbovlje priredilo na novo zgrajenem dvosteznem kegljišču pokalni turnir v narodnem stilu, katerega so se udele- žili kegljači iz Kranja, Ljubljane, Celja, Hrast- nika, Zagorja in domači klubi Svoboda ter dve ekipi Rudarja. Sodelujoče ekipe so dosegle naslednje rezul- tate: Rudar II, Trbovlje 329 lesov Bratstvo, Hrastnik 266 „ Svoboda, Trbovlje 308 „ Beton, Celje 352 „ Rudar I, Trbovlje 325 „ Kladivar, Celje 325 Kranj, Kranj 281 Proletarec, Zagorje 256 ,, Železničar, Ljubljana 309 ,, Ker sta dosegli ekipi Rudarja 1 in Kladivarja enako število podrtih lesov, sta odigrali Se eno tekmo za III. oziroma IV. mesto. V tem srečanju je zmagala ekipa Kladivarja s 372 lesi, kar je novi rekord kegljišča. Uprava SSD Rudarja je vse sodelujoče ekipe nagradila, K. K. Beton je prejel lep pokal, osta- la moštva pa plakete in spominske brošure. Prav tako so gostujoča moštva v znak priznanja ob- darovala prireditelja s spominskimi darili. ŠAH__ VELIK USPEH CELJSKIH ŠAHISTOV Minulo nedeljo so pomerili svoje moči na 50 deskah šahisti mariborskega in celjskega okrož- nega odbora. Dvoboj je bil odigran v prostorih hotela >Savinja< v Celju. Tekmovanje je bilo brezhibno organizirano v zadovoljstvo vseh igralcev. Dvoboj je bil odigran pod vodstvom Celjanov tovarišev Rovana in Godnika ter Mari- borčana tovariša Mastena. Celjani so nastopili po kategorijah takole: 2/L ktg., 5/11. ktg., 27/in. ktg.. 16/1Y. ktg., Mari- borčani pa: 2/1. ktg., 14/11. ktg., 14/111. ktg. in 20/IV. ktg. S tem so bile moči obeh nasprotnikov skoraj izenačene z malenkostno prednostjo (3%) Mariborčanov. Zato je bil pričakovan izenačen rezultat. Vendar so Celjani že po nekaj partijah prevzeli vodstvo in dosegli končni rezultat 28 in pol : 21 in pol. Ta uspeh je zelo pomemben in dokazuje, da je kvaliteta šaha v celjskem okrožiu vidno napredovala in da so igralci pra- vilno kategorizirani. Na prvih desetih deskah je bil dosežen neodločen rezultat, ki so ga dopri- nesli naslednji igralci: Crepinšek — inž. Marek 1 : O, Rupar R. — Draksler remi, Brgles — Oder O : 1, Rudolf — Fajs O : 1, Krepek — prof. Grä- ser remi, Studnička T. — Plavčak 1 : O, Kac — Šnajder 1:0, Maurič — Kitak 0:1, Kolšek — inž. Lah remi in Kukovec N. — Lorbek remi. Prvo imenovani so Mariborčani. V drugi dese- tini so zmagali Celjani 6 : 4, z istim rezultatom tudi v tretji desetini, v četrti so Celjani poa- legli s 5 in pol : 4 in pol, v peti desetini pa so Celjani nadmočno zmagali 7 : 3. Vsem našim naročnikom in braicem Vsem našim naročnikom smo v pre- teklih številkah naznačili na naslovnem listku dolžni znesek, ki ga dolgujeio še za naročnino. Mnogi naši naročniki so se odzvali opozorilu in so naročnino tudi poravnali, nekateri celo za 1. 1954. Naročniki, ki so nam med letom pla- čali celoletno naročnino din 300.'-, so tudi imeli na listu naznačen znesek, in sicer din 100.—, to je doplačilo za naročnino v letu 1953, ker je znašala naročnina 400 din. Tiste naročnike, ki nam dolgujejo na- ročnino še za leto 1953 ali celo več in, nam dolžnega zneska do 31. decembra 1953 ne bodo poravnali, bomo z no- vim letom izločili iz seznama naročni- kov, dolžni znesek (poleg stroškov) pa bomo izterjali. Zato pohitite s plačilom naročnine, da si tako prihranite nepotrebne stro- ške, nam pa nepotrebno delo. Nakažite nam tudi delno naročnino za leto 1954, ki znaša za četrt leta din 125.—, za polovico leta din 250.—, za celo leto pa din 500.—. Priporočamo se tudi za nove naročnike, katere pa prosimo, da vselej naznačijo na položnico označbo »Nov naročnik« in naj pošljejo naroč- nino vsaj za pol leta vnaprej (250 di- narjev), ker naročila brez istočasnega nakazila ne bomo upoštevali. Vsakdo, ki želi biti nov naročnik, si lahko kupi pri vsaki pošti položnico, na katero naj napiše številko našega računa pri Narodni banki: 620-T-230. Danes smo naznačili dolžno naroč- nino naročnikom, ki so list naročili med letom, naročnine pa niso nakazali. Tudi tem naročnikom bomo z 31. 12. 1953 list ukinili ter znesek izterjali, če na- ročnine ne bodo poravnali. IZ ŠMARJA PRI lELŠAH V nedeljo, dne 13. t. m. so Smarčani in okoličani nestrpno pričakovali prvi jutranji vlak. Rečeno je bilo, da bo takoj za njim vozil posebni vlak, ka- teri je vozil pred 50 leti, ko je bila zgrajena železniška proga Grobelno— Rogatec. Vlaka pa ni hotelo biti od nikoder, čakala ga je šolska mladina, gasilci, lovci, predstavniki občine. S precejšnjo zamudo je končno le pripeljal. Na postaji, kjer se še kažejo obrisi veličastnega novega postajnega poslopja, je bil postavljen lep slavolok. •Predsednik občine, tovariš Anderluh Avgust je s prigodnim nagovorom po- zdravil predstavnike, ki so se vozili s tem vlakom. Po kratkem postanku je vlak »odso- pihal« proti Rogatcu. Dosti ljudi je s toplim pogledom na star stroj — saj je tako neznaten v primeri z mo- dernimi — vzbudilo prijeten spomin na mladost, šolarjem so sijale radovedne oči, ko so prvič v življenju videli kako je izgledal »lukamatija«. Dr. A. H. LEPO GESTO SO POKAZALI Delo prosvetnega delavca se bistveno razlikuje od dela ostalih delavcev in ni tako vidno, kot je delo ostalih po- klicev. Značaj tega dela je tak, da nikjer ne sili v ospredje, uspehi so vidni navadno šele po preteku daljše dobe. Pač pa doprinašamo tudi mi va- žen del k skupni izgradnji naše do- movine, saj vsajamo v srca otrok prve temelje socializma. Mnogi so si že osvojili to mnenje in vidijo delo prosvetnega delavca v pravi luči. Nismo pa produktivni v istem smislu kakor delavci podjetij, kajti na- ša produktivnost gre v drugo smer. Zato si prosvetni delavci ne moremo s svojim delom pridobiti fondov, s ka- terimi bi lahko zidali hiše za omiljenje stanovanjske stiske, čeprav to stisko tudi mi občutimo. Saj je stanovanje tisti prostor, kjer mora prosvetni delavec delati in ustvarjati po končanem šol- skem delu. Zato je tembolj razvese- ljivo dejstvo, da sta gornje socialistično gledanje osvojila uprava in stanovanj- ska komisija Tovarne emajlirane po- sode in oddala dvoje samskih stano- vanj v novem bloku ob Kersnikovi ulici, ki je še v gradnji, 11. osnovni šoli v Celju. Ta hvale vredna gesta je prijetno presenetila prosvetne delavce 11. os- novne šole. Tudi druga podjetja zidajo bloke in lepo bi bilo, če bi osvojila slično gle- danje. Gibanje prebivalcev v Celju v času od 7. do 12. 12. 1953 Rojenih je bilo 22 deklic in 27 dečkov. Poročili so se: Kužner Alojzij, delavec iz Celja, Mariborska cesta 18, in Gole razv. Kastelic Jožefa, delavka iz Celja, Mariborska 18; Snmrek Jože, delavec iz Crnc 44. Brežice, in Zalokar Marija, bolni- čarka iz Celja, Ipavčeva 10; Šalamun Janez, de- lavec iz Celja, Lava 9, in Strnad Alojzija, de- lavka iz Celja, Lava 9. Umrli: Vehovar Marija, upravnica pošte v pokoju iz Velikega Dola 24, stara 51 let; Ramšak Fran- čiška, roj. Škorjanc, gospodinja iz Celja, Savinj- sko nabrežje 4, stara 6? let; Stepan Dragica, dojenček iz Gabrovke 10, Ljubljana - okolica; Veber Anton, upokojenec iz Celja, Zavodna 36, star 83 let; Golob Dominik, otrok iz Bočne 10, Gornji grad; Hrašan Franc, upokojenec iz Hrast- nika 256, star 34 let. POMANJKANJE PLEMENSKIH BIKOV V OBČINI PREBOLD Predpogoj za uspešen razvoj vsake živinoreje so dobri plemenjaki, če teii primanjlSKRIVNO ZIVLJKNJE WALTER JA MITTYJA« - ameriški barvni für.. Od 26. do 29. 12. 1935: »AANDHIYANt — indijsk film Predstave dnevno ob 18. in 20. uri, ob nedelja!' ob 16., 18. in 20. uri. KINO DOM, CELJE Od 21. do 25. 12. 1953: .GOSPOD HULOT NA POCITNICAHc - francoski film Od 26. do 31. 12. 1953: >MOC OROŽJA^; - ameriški film Predstave dnevno ob 18,15 in 20,15, ob ncdeljai, ob 16,15, 18,15 in 20,15. Na zunanji strani zalepljene kuverte, v kateri- RAZPIS Občinski ljudski odbor Žalec razpisuje na podlagi 3. člena Uredbe o prodaji stanovanjskih hiš iz sklada splošnega ljudskega premoženja (Urod. list FLRJ št. 17-10Ì/53 z dne 22. 4. 1953 in št. 31-264/53 z dne 18.8.1955) ter sejnega sklepa z dne 10. 5. 1955 javno dražbo za dne 28. decembra 1953 ob 9. uri dopoldne v prostorih občinskega ljudskega odbora Žalec (sejna soba) za naslednje hše: 1. VI. št. 405, pare. št. 210 k. o. Žolec, dvodružinska hiša v Žalcu štev. 60, izklicna cena........ 1,150.000 din 2. VI. št. 546, pare. št. 252 k. o. Gotovlje, dvodružinska hiša v Žalcu št. 154, izklicna cena........ 1,150.000 din 5. VI. št. 942, pare. št. 55/3 k. o. Žalec, dvodružinska hiša v Žalcu št. 124, izklicna cena........ 1,381.800 din 4. VI. št. 853, pare. št. 290 k. o. Žalec, dvodružinska hiša v Žalcu št. 120, izklicna cena........ 1,250.000 din 5. VI. št. 422, pare. št. 175/2 k. o. Žalec, dvodružinska hiša v Ložnici štev. 8, izklicna cena........ 382.000 din 6. VI. št. 540, pare. št. 208 k. o. Žalec, enodružinska hiša v Ložnici štev. 23, izklicna cena........ 186.880 din 7. VL št. 106, pare. št. 1191/1 k. o. Pirešica enodružinska hiša v Pirešici štev. 6a, izklicna cena........ 320.000 din 8. VI. št. 208, pare. št. 109 1 k. o. Pirešica, enodružinska hiša v Pirešici štev. 5, izklicna cena........ 82.000 din Izpod izklicne cene hiše ne bodo naprodaj. Dražba bo na podlagi pismenih ponudb, ki jih je trebo poslati v zalepljenih kuvertah posebej za vsako hišo do 28. 12. 1953 na naslov Občinski ljudski odbor Žalec — dražbena komisija. Na zunanji strani zalepljene kuverte, v kateri pošilja ponudbo, mora ponudnik napisati hišno številko tiste hiše, za katero daje ponudbo. Ponudbe morajo vsebovati: 1. Priimek in ime, poklic in bivališče ponud- nika. 2. Ponndeni znesek. 3. Znesek, ki bi ga ponudnik plačal takoj, ko občinski ljudski odbor sprejme njegovo ponudbo. 4. Znesek, ki bi ga ponudnik izplačal v obro- kih in rok, do katerega bo izplačal ostanek. 5. Izjava, da je ponudnik seznanjen z dražbe- nimi pogoji in da jih sprejme. K javnemu odpiranju pismenih ponudb bo dražbena komisija pristopila dne 28. decembra 1953 ob 8. uri. Tega naroka naj bi se udeležil vsak ponudnik osebno. Najpozneje pred pričetkom naroka za odpira- nje ponudb mora vsak ponudnik plačati pri NB FLRJ — podružnici v Žalcu varščino v znesku, ki ustreza 5% izklicne cene. Tisti, ki so sodelovali v NOV, družinski člani borcev, ki so padli v NOV, vojaški vojni inva- lidi in izseljenci-povratniki lahko kupujejo sta- novanjske hiše tudi na obroke. Drugim državljanom bo občinski ljudski odbor Žalec dovolil obročno plačevanje do največ dveh let. Tistim, ki bi takoj plačali večje zneske ali celo kupnino v gotovini, se dovoli olajšanje v plačevanju obrokov oziroma popust pri kupnini. Natančnejši opis hiš, plačilni pogoji itd. so- razvidni iz dražbenih pogojev, ki so interesen- tom na vpogled pri Občinskem ljudskem odbore?: Žalec med uradnimi urami. Občinski ljudski odbor Žolec, Komisija zn prodajo hiš splošnega ljudskega premoženj«^ Möderndorfer Mojca:I SAIASTA DOLINA (Nadaljevanje) Maša je še nekaj trenutkov gledala za njim, potem pa je zavila po drugi poti v Sajasto dolino, od tam pa lepo počasi proti domu. Ko je prišla v bližino svojega do- ma, je zagledala pred hišo temne po- stave in nekdo jo je surovo pahnil v hišo: »No, smrklja, vendar te imamo!« Odkar je Maša odhitela z beguncem v Začarano planino, so kmalu potem prihrumeli v hišo orožniki, pretaknili in premetali hišo, hlev in mali skedenj in pretaknili še vse po kuhinji ter raz- bili pri tem največji ilovnati lonec, ki ga je mati Mojna pristavila v peč za kuho repice (krompirja), fižola in je- šprenja. Na Mojnine ugovore so ji za- brusili v obraz: »Baba! Kar molči! Skritega imaš po- tepuha! Iz vasi je šel naravnost sem in tu se sled tudi konča.« Navsezadnje so dognali, da ni Maše doma in da je morala prav ona begunca kam skriti. Sedaj so pestili Mašo, kje ima begunca. Ona je uporno molčala. Orožnik pa jo je sunil iz enega kota sobe v drugega, dvignil pest k udarcu in rjul: »No, ali bo kaj ali nič! Pankrt, kje imaš potepina!« in zopet je zletela Maša iz kota v kot. Pristopila je k Maši še mati Mojna in jo prigovarjala, naj pove, kje je be- gunec. Le ded, ko so ga orožniki že prej pestili in trdo prijemali, je molčal in se obrnil na peči k steni. Orožnik ni mogel več strpeti in je vlačil Mašo za kite, hropeč: »Tristo vragov, boš kaj zinil, zlodej'v Maša se je odločila. Zajecljala je: »Da, da ... odpeljala sem ga ... po strmi stezi skozi grmovje za hišo sem ga odpeljala nazaj v dolino... in sva videla kako greste k naši hiši. ... Tam se mi je zahvalil in hitro smuknil za neki skedenj pri Petruhovih... jaz pa sem šla domov.« Ш. Ko so orožniki odšli, je zavladal v hiši grobni molk. Mati je nekaj pre- metavala iz kota v kot in zraven težko sopla. Potem pa je užaljeno rekla: »Se tega nam je bilo treba! Ali ni že dosti težko življenje? Kaj si nam naredila? Spat se spravi! Večerje nisi zaslužila. Toliko skrbi imam s tem, kaj naj skuham in kje naj vzamem. Ti nam pa kličeš še orožnike v hišo!« Maša se je stisnila v kot, ded je molčal. Maša ni mogla zaspati. Ko se je preobračala na peči, je začutila v jopici nekaj trdega. Izvlekla je drobno knjigo in sedaj ji prav nič ni bilo žal, da je speljala moža orožnikom izpred nosa. Bogve kaj bi naredili z njim. Hu- do pa ji je bilo, da ded danes ni hotel spregovoriti. Gledala je skozi okno v jasno noč, sneg se je lesketal v luni- nem svitu. Mati je že mirno dihala, ded pa še ne, njo pa je sililo, da bi še in še govorila o tem, kar se je zgo- dilo. »Dedek, ali že spiš?« »Kaj je?« »Ali misliš, dn je res šel v Sajasto dolino?« »Saj si ga vendar ti peljala!« »Pa če ga nisem?« »Saj si povedala orožnikom!« Ded se je sunkovito obrnil in z ra- dostnim glasom vprašal: »Ali ga morda nisi?« »Kaj še«, je šepetala Maša, »peljala sem ga k izviru Sumice, kjer se pride čez mejo«. »Res, res? Tja si ga peljala«, je ne- verjetno živo spraševal ded. »Res, Mislim, da je srečno prišel čez mejo. Kaj ne, da orožniki ne smejo preko meje za njim? Potem sem pa zavila po bližnici v Sajasto dolino in tako zmešala orožnikom sled«. Ded je Mašo pobožal s svojo hrapavo roko po glavi in dejal zadovoljno: »Ma- ša, sedaj pa le zaspiva!« Drugo jutro je bilo za Mašo v šoli pravi pekel. Komaj je sedla v klop, že se je drl Petruhov France: »Antikristka je prišla!« Maša je molčala, Franceta še pogle-. dala ni, ker niti ni vedela, kaj to po- meni, kar France kriči. Ker Maša ni odgovarjala, je France še bolj divje ponavljal: »Antikristka! Bajtarska antikristka!« In tudi nekaj njegovih tovarišev mu je pomagalo, da je to njegovo rjovenje bilo slišati po vsej stavbi na cesto. Prvo uro je bil verouk. Kaplan je takoj po vstopu, ko je rjovenje po- nehalo, postavil Mašo v kot. Svojo ob- sodbo je povedal že včeraj pri pñdigi, ko je v živi besedi slikal pokvarjenost puntarjev, prekucuhov, hudičevih hlap- cev, ki se postavljajo po robu gosposki in bogu. Križ hočejo vreči iz šole, cer- kve porušiti in vse ljudi pogubiti. Se otrok nemarnih staršev se poslužujejo, da jih skrivajo in ovirajo od boga po- stavljene orožnike, ki tolovaje love. »Za Mašo so sledili slabi dnevi. Orož- niki so se po tem dogodku zelo pogosto sprehajali po Sajasti dolini in kadar so jih ljudje zagledali, so na novo premle- vali nedeljsko pridigo o Antikristu. Maša je morala slišati še marsikatero psovko. (Se nadaljuje)