Slovenski dom
Spcfflclon« ta atriMraamcnit« postita. Poitnlna platana T gotovini.
Cena Lir 0.50
-SLOVENSKI DOM“ Izhaja vsnV delavni* opoldne. Urejuje: Mirko Javornik. Izdajatelj: inž..T. Sodja. Za ljudsko tiskarno:.Toze Kramar)«, vsi v Llnbljani. TTredniStvo in uprava: Ljubljana, Konitarjeva 6. Telefon 4001 do 4005. Mesečna naročnina U lir, za tujino 20 lir.
V Ljubljani 21. avgusta 1943 - Leto VIII. - Št. 190
Bollettino di guerra 1182 NAVI NEMICHE B0MBARDATE NELLA RADA Dl BISERTA
11 grosse unita colpite, 49 velivoli abbattuti
! Comando Supremo. Bollettino dl guer-ra No. 1182:
Nclla rada dl BI ser ta concentramentl ri| naviglio ncnilco sono stati attaccatl da bomhardlcrl germanlci; undlol grosso unl-ta rlsultano colpite.
Formazionl dl qnadrImotorI avversarl, largamentc saortatl, hanno lerl aglto 1 u n-to la riviera Vesuvlana nel terrl-torlo della Provlncla dl A v c 11 1 n o, su Salerno e F o k g 1 a , cau.sando dannl lngentl In queste due eliti.
Le batterie controaeree e la caccla Ita-Jo-tcdesca Impegnatasl In rlpetutl vlolentl scontrl abfiattevano complesslvameute 44 appareccl)!.
Gruppl dl himotorl nemlcl, In tentatl at-lacchl al trnfflc0 marlttlnio nel Tlrreno, vcnlvano Intercettatl da nostrl caclatorl chc facevano prcclpltare In niare quattro aerel; un altro velivolo rlsulta dtstratto dalla artlgllerla presso Capo R 1 z z u t o, durante una Incurslone su C r o t o n c.
Generale AMBROSIO.
; NASPROTNIKOVE LADJE V BIZERTI BOMBARDIRANE
VI velikih enot zadetih, 49 letal zbitih
Vrhovno poveljstvo. Vojno poročilo 1182: '■ Nemški bombniki so napadli nasprotnikovo ladjevje, zbrano v pristanišču B 1 z e r-JU. Kaže, da je bilo zadetih 11 velikih enot.
Oddelki nasprotnikovih Stlrlmotornlkov »o včeraj ob številnem spremstvu nastopali vzdolž vezuvske obalo, na ozemlju avelllnske pokrajine, nad Salernom In F o ( 11 o ter povzročili ogromno Škodo v teli dveh mestih. Protiletalsko topništvo ter Itall jansko-nemškl lovci, H so se večkrat zapletli v silovite spopade, so zbili vsega 44 strojev.
Skupine nasprotnikovih dvomotornlkov, ki so poskušali napadati pomorski promet v TIrenskem morju, so prestrezali naši lovci, lil so zbili v morje 4 letala. Sc eno letalo, kaže, da jc uničilo topništvo pri rta It 1z-luto med napadom na C r o t o n e.
Vladarjevo sporočilo Italijanom na Siciliji
»Verujem v neogibni dvig vaše plemenite dežele, vedno zveste vladarski rodbini in Italiji!«
Rim, 21. avgusta, s. Nj. Vel. Kralj In Cesar jo Italijanom na plemeniti in močni sicilski zemlji včeraj poslal naslednje sporočilo:
V	bolečini, ki nas še bolj zbližuje, ate po besedi predsednika vlade ter po Rtrastncm In ganjenem glasu vašega prezvestega Orlanda, s katerim sem od blizu preživel že drugačno ure žalosti In vere, čutili, da Je z vami duh vseh vaših bratov.
NI še prav dolgo, kar sem hodil po vaših lepil) mestih, po vaših poljih. Ničesar niste tedaj prosili zase, brutjo Iz Sicilije, močno ljudstvo, ki ne pozna zahrbtnosti, ki zaničuje vsak dvom. Ničesar ne proslto danes,
V	teh dolgih dneh trpljenja sem mnogokrat spet doživljal z vami Isto pot ter ganjen občudoval vaše Junaštvo. Spet sem videl vaša obličja, trpinčena
po notranji muki. videl vaš ponosni pogled, poln dostojanstvene žalosti, slišal glas vaše duše, ki je Isti kakor moj glas, čutil vašo bolečino, ki je moja bolečina.
Italijani, bratje * Sicilije, vaš kralj vam Jc vedno ljubeče «blfzu, prvi med vami, da trpi vašo lastno bolest, prvi z vami, da mučno veruje v neogibni dvig vaše plemenite ln hrabre dežele, ob
Nemško poročilo o zadnjih bojih na Siciliji
Podrobnosti o načrtnem umiku in prevozu čez Messinsko ožino
Berlin, 21. avg. s. Kakor poroča dopis z bojišča, ki so ga objavili skoraj vsi včerajšnji nemški jutranjiki, so nemško-italijanski oddelki na Siciliji, ki so se borili v tosnem vojnem tovarištvu, izpolnili vso naloge, ki so jim bile postavljene, in so vztrajali do zadnjega trenutka vzlic vdornikovi veliki številčni premoči.
Da bi podal približno sliko o silovitosti bojev, ki so se v Siciliji razvijali prav do jutranjih ur 17. avgusta ter o silnih krvavih izgubah, ki so jih utrpeli Angleži in Amerikanci, dopis našteva zapovrstjo vsa važnejša obdobja in pravi dobesedno:
Preden so italijansko - nemške četo začele z zadnjimi umikalniml premiki proti Messini, so znale z noži krepko držati postojanke proti nasprotnikovim silam, ki so stalno dobivale sveža ojačenja, in jim s srditimi protinapadi zadati ogromno izgube. Ozemlje pri Adranu, Brontu, Troini, Baendazzu in severna obala v višini izliva Kosmarina, zraven Brolia, kjor so Angleži in Amerikanci poskušali z izkrcanjem za hrbtom nemških črt, je bilo dobesedno pokrito s trupli. Zadnjo nalogo branilcev: izpraznitev otoka in odhod na italijanski polotok, so italljansko-nemške četo izvedle z zgledno natančnostjo. Oddelek za oddelkom jo zapuščal bojišče, da bi bil prepeljan na drugo stran. Od vsake divizijo je najprej ostal polk, potem bataljon in
končno le še četa, ki se jo skupaj s poveljstvom do zadnjega držala v utrjenih postojankah. Ko so izpolnili svojo nalogo, so tudi ti oddelki prišli do obale, koder so jih naložili na prevozna sredstvu in jih prepeljali na nasprotni breg.
O tem poslednjem obdobju borbo za Sicilijo . pa obsožnejo poroča drugo poročilo, ki se bavi posebej z izpraznitvenimi nastopi in s prevozom italijansko - nemških čet ter vojnega materiala na kopno. Dva dni potem, ko jo bilo izdano povelje za izpraznitev otoka, so motociklisti, ki so bili v prvih vrstah, že lahko sporočili, da so ceste, ki vodijo proti obali, polnijo in da na vseh točkah nastopi potekajo v popolnem redu. 24 ur kgsnčjij je bilo sporočeno, dh so ceste že izpraznjene in da so čete branilcev brez večjih nezgod prispele na celino. Italijansko-nemškl pešci, ki so še ostali na otoku, so so borili še naprej, dokler niso nasuli polno min, ki so predstavljale veliko oviro, ki se jo dala le z velikimi napori odstraniti.
ijod tem so nasprotnikova ogledniška letala poskušala dognati! razvrstitev itali1 jansko-nemških zaščitnih čet, ki so se skrivalo po vinskih goricah in prečnih dolinah, pa vendar niso .mogla ugotoviti poteka obrambne črte. Z velikim mirom so branilci šo naprej ustavljali nasprotnika, ker so bili prepričani, da je zaradi pravočasnih ukre-
Novi hudi boji na raznih odsekih
Sovjeti so včeraj izgubili 486 oklepnikov — IJspeh nemških letal pri
napadu na Hiserto
vne^h pri Ribiškem polotoku so nem- vanemlrjevalnlh poletih nad zahodnim ln
Hitlerjev glavni stan, 21. avgusta, s. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole uradno vojno poročilo:
Na bojišču oh Mlusu so sc ponovno fazvnele hude borbe.
Pri Izjumu so nemške čete v ogorčenih bojih odbile hude boljšcvlško napade, obkolilo v drznem protinapadu dva sovjetska bataljona ln ju uničile.
Na bojnem področju Jugozahodno od BJelgoroda se nadaljuje bitka z nezmanjšano silovitostjo.
Na ostalih odsekih bojišča so nemške Sete, uspešno podprte od letalstva, zavrnile vse sovjetske poskuse za prodoro ln prizadele sovražniku velike Izgube. Včeraj Je sovjetska vojska Izgubila 486 oklepnikov ln 81 letal.
ška brza bojna letala potopila sovražno stražno enoto.
Močan oddelek nemških bojnih letal j® v noči na IS. avgust ponovno napadel pristanišče v Itlscrtl tej- zadel z bombami vseh mer 11 velikih ladijskih enot. Pri tem je bilo osem prevoznih parnikov s skupno 33.000 tonam) težko poškodovanih. 5000 tonska trgovska ladja se Je takoj potopila.
Nemški lovci so včeraj v budil) letalskih borbah nad južnim Italijanskim področjem sestrelili 28 angleških ln ameriških letal, med njimi 15 štlrlmotornlh bombnikov.
Nad zasedenim zahodnim ozemljem Je bilo 19. avgusta po zaslugi lovske ln protiletalske obrambe uničenih 12 sovranlh letal. Preteklo noč Je Izgubil sovražnik pri
SOVJETI NISO POSLALI NOBENIH PREDLOGOV ZA ZAVEZNIŠKE POSVETE V KANADI Zanikane govorice o posebnih angleških in ameriških odposlancih, ki naj bi šli poročat Stalinu
tIshona; 21. avgusta, s. Dopisnik angleško uradno poročevalske agencijo javlja iz Queboca, da so tam visoke dostojanstvenike spraševali, če je res, du bi bili Sovjeti poslali na zavezniški posvot predlog za skupno ofenzivo. Odgovor jo bil, da ni prišlo nobeno tako sporočilo. Tudi ni verjetno, da bi Kusi kaj takega še zahtevali, saj so Bvojo željo po ofenzivi na evropski edini od zahoda proti vzhodu sporočili že zdavnaj Churchillu in Rooseveltu in sta jo ta dva' temeljito obravnavala.
Buenos Aires, 21. avgusta, s. Iz poluradnega vira zatrjujejo, da so bodo posvetovanja med predsednikom angleške vlade Churchillom in med ameriškim predsednikom Rooseveltom končala prihodnji torek. Ta domneva temelji na sporočilu, da bo Roosevelt prihodnjo sredo prebil v Ottawl. Visok uradnik je povedal, da sta se Roosevelt in Churchill posvetovala včeraj prav do zore. Malco sta lahko počivala šele popol-
dne. To ne pomeni, da bi bili sklepi že Izdelani, pač pa sta državnika do zdaj bila edina glede vseh poglavitnih vprašanj.
Buenos Aires, 21. avgusta, s. Sumner AVelles, začasni ameriški zunanji minister, je na posvetu s časnikarji včeraj povedal, da nima nobenih obvestil o tem, da bi predsednik Roosevelt mislil poslati v Moskvo posebnega diplomatskega zastopnika v spremstvu nekega angleškega diplomata, s katerim bi Vesla tja načrt za napad na Evropo. Prav tak odgovor je Wellles dal' 'na vprašan jo o novici, da bi bivši sovjetski poslanik v Londonu Majski najbrž v kratkem odpotoval v London, da pripravi posvet vseh treh zaveznikov o vojni in o vprašanjih, ki so tičejo povojnega časa. Wolles jo ponovil, da ameriška vlada živo želi vodno in na vse možne načine popolno sodelovati s Sovjetsko Rusijo za nadaljevanje vojne.
PRAVA SLIKA 0 DEJANSKEM POLOŽAJU NEMČIJE V SEDANJEM OBDOBJU VOJNE
Berlin. 21. avgusta, s. V včerajšnji številki tednika »Das Reich« je propagandni minister dr. Goobbels - napisal članek pod naslovom »Stvarnost vojno«, v katerem proti naporom nasprotnikovo propagando, ki ekuša Neincom z vsemi sredstvi narisati napačno sliko o stvarnojn stanju vojne, jasno in stvarno prikazuje položaj, kakor ga vidijo nemška poveljstva. Nemški poveljniki so daleč od tega, da bi samim sebi in nemškemu narodu prikrivali neogibne težkoče trdega boja, pač pa z jasnim čelotn gledajo stvarnosti v lice, kor so docela in do dna dušo prepričani, da je ni težavo, ki bi se ne dala premagati. Nemški odgovorni vodniki so ne poslužujejo laži, pristavlja Goebbels, da bi slikali ljudstvu neizvedljive utvare drugo za drugo in ga s tem lagali. To pa zijto, ker se nemški vodniki zavedajo ne le možnosti, ki utegnejo nastopiti jutri in s katerimi. mora država računati, temveč .tudi ogromne in daljne bodočnosti. Ako bi
mogli povedati odkrito, kaj vso smo pripravili in imamo v zalogi, bi verjetno celo dvomljivci začeli misliti drugače. Toda višjo državno koristi nam branijo, da ne govorimo niti o bodočnosti niti o sedanjosti. Molk nemškega vrhovnega poveljstva je Imel zmorom tehtne razloge in ga nikakor ne narekujo to, da bi si bilo na nejasnem gl.odo usode. Nasprotnikova propaganda pa že prestopa meje dostojnosti, ko o nas širi strašno fantastične reči.
Minister govori nato o mrzličnem delu v vseh nemških delavnicah iu o tekmovanju med njimi za čim večjo in boljšo izdelavo orožja in streliva. O tem slednjem pravi Goebbels, da zdaj izdelujejo novo orožje za boj proti letalskim napadom. »Noč in dan,« pravi Goebbels, »je na delu neizmerno število dolavnih in spretnih rok. Potr-pežljivostna preizkušnja, v kateri smo sedaj, je trda, pa bo nekega dne dobro poplačana.« •
severnim nemškim ozemljem, poten) ko jc brez uspeh« odvrgel bombe, eno letalo.
Pri oskrbovanju Sicilijo ln poznejšem umiku tam se bojujočih oddelkov, so se z žilavo hrabrostjo ln požrtvovalnostjo tor neutrudljivim delovanjem posebno odlikovalo razne enote vojne mornarico pod poveljstvom fregatnega kapitana von LIc-benstelna.
Važna vprašanja na sestanku nemških škofov v Fuldi
Berlin 21. avgusta. 8. Kolikor se je izvedelo, so' v Fuldi, kjer so se zbrali nemški škofje, sestavili štiri pastirska pisma. V kratkem bodo s prižnio prebrali nemškim katoličanom najvažnejše teh paBtlrskih pisem. Pismo — tako pravijo v dobro obveščenih krogih —govori o življenju upniške katoliške corkve, o omejitvah, ki jih delno zahteva vojno stanjo, ter določa navodila, ki se jih je treba držati v začenjajočem potem vojnem letu. Druga vorska pisma pa menda obravnavajo Verska vprašanja. Pri razpravah v Fuldi, ki so zbudila največ zanimanja, je bilo tudi poročilo o naraščajočem delovanju vseh cerkvenih krogov med velikimi množicami vernikov, i ki so zaradi letalskega bombardiranja selijo iz kraja v kraj, in zaradi nereda v cerkvenem življenju, potem ko so bila številna cerkvena poslopja razdejana.
Francija mora izpolniti svoje obveznosti do Nemčije
Pariz, 21. avgusta, s. Predsednik francoske vlade Laval je govoril vladnim pooblaščencem za obvezno delo in dejal, da jo neogibno potrebno,# da francoska vlada izpolni obveznosti, ki jih je prevzela do Nom-čfje. Laval je svojim podrejenim zapovedal, naj izdajo vse potrebno, tudi najstrožjo ukrepe, da se bodo uveljavila določilaf ki jih je vlada dala glede tega.
Politični posveti v Španiji
San Sebastian, 21. avg. h. španski zunanji minister grof Jordana je odpotoval iz San Sebastiana v Pazo de Mciras, kjer zdaj prebiva držav, poglavar general Franco. Grof Jordana jo te dni imel razgovore z generalom Orgazom, Španskim visokim komisarjem za Maroko, in sicer o vprašanjih, ki se tičejo te pokrajine.
Anglija in Amerika pred novimi težavami
Stockholm, 21. avgusta, s. List »T)aily Telegraph« piše: »Anglija in Združene države stojijo zdaj pred zelo težkimi naloga-ni. Odnosa ji s Sovjeti so izredno prisrčni in prijateljski Na setanku v Quebecu skuhajo rešiti vprašanje, kako bi se dalo pomagati sovjetski Rusiji. Gotovo pa je le, da drugo bojižče še ne deluje.« Neki švedski list pa še pristavlja: »Sovjeti hlepijo po gospodujočem vplivu nad vso Evropo. Iztegujejo roke, da bi lahko pobili vse 'svoje žrtve.c
pov italijansko-nemškega poveljstva za zmerom minila nevarnost, da bi kot ujetniki padli v nasprotnikove roke.
V	prvih dneh umika proti Messini, ko so zelo dolge vrste avtomobilov drvele v popolnem redu po vijugastih cestah sicilskih gora, jo tudi nasprotnik spoznal načrte, ki so jih osne čete mislile izvesti, ter jih je skušal razbiti s silovitim, pa neučinkovitimi letalskimi napadi. Podnevi so nasprotnikovi obmbnkii zaradi neutrudnega ognja protiletalskega topništva morali bombe zmetati z veliko višine, ponoči pa so nasprotnikovi pilotif da bi mogli delovati z manjše višine,‘leteli nizko nad cestami, toda njihove bombe so padale ali na morski breg ali pa fia gorska pobočja, ki se spuščajo proti notranjosti otoka.^Temu nasprotnikovemu letalskemu delovanju, ki ga lahko označimo kot drugo obdobje uifiika, so se postavili po robu italijansko-nemški tehnični oddelki, ki so se takoj lotili popravila eest na nekaterih točkah in so takoj vse zopet spravili v red. Med tem so posebni oddelki podvojili svojo napore, da bi Čim bolje usmerjali ta ogromni avtomobilski promet, in Bicer z neprestanim signaliziranjem in raznimi telefonskimi postojankami ter s številnimi sli, ki so prinašali povelja.
Tretje in zadnje obdobje umika je bilo pod vtisom divje nasprotnikove letalske ofenzivo. Nasprotnik je uvidel, da se mu je velik plen izmuznil iz rok. Zato ni v svoji silovitosti vzel za cilj le središče Mes-sine, ki ga jo branila peklenska protiletalska obrmaba, temveč tudi ceste. Ki vooijo do eMssine. Tako je upal doseči ugodnejše uspehe. Le na eni točki ,ki je bila že očiščena min, ki bi morale eksplodirati v primernem trenutku, se je nasprotnikovim pilotom za nekaj ur posrečilo pretrgati pro-mot, ki so ga pa tehnične čete takoj usmerilo na drugo progo. Ko je bilo zaključeno tudi to obdobje, je večina italijansko-nemški b čet že dosegla celino, dočira je moral nasprotnik z jezo ugotoviti, da razen orožja in vojneg ablaga, ki je bilo uničeno med boji, ni ostalo na sicilskih tleh nič. Niti navadnega-žeblja, ki bi ga bilo moči še rabiti, neo pustili, da bi padel v grabežljive roke anglesko-amerikanskih vdornikov.
vsakem dogodku zveste vladarski rodbini ln moji hiši; ki je od vedno In za vedno posebno ljubljen otrok te naše neumrljive Italije, ki jo rane slccr trpinčijo, a nikdar ne potlačijo!«
Vojni minister pozdravil združenja bojevnikov
Klin, 21. avg. s. Glasilo oboroženih sil objavlja naslednjo pozd ravno brzojavko vojnega ministra vsem združenjem bojevnikov, ki so zdaj podrejene temu ministrstvu:	»V trenutku, ko združenja vseh
bojevnikov ter italijansko alpinistično sre-diščo prihajajo pod vodstvo vojnega mini-strstVa, ml je posebno ljubo, da njihovim članom, hrabrim bojevnikom vseh vonj, lahko pošiljam topel pozdrav in P^titko vojske, ki jih z veseljem sprejema v svoj družinski krog. Strnjeni okrog vzvišene vladarjeve osebe v junaških žrtvah preteklosti in sedanjosti so vsi italijanski vojaki ponovno zbirajo pod slavnimi zastf vami vojsko za rešitev domovino.«
Pozdrav komisarja poljedelske zveze
Rim, 21. avg. s. Grof dr. Filippo VT-sconti di Modrone, komisar zvezo poljedelcev, jo pokrajinskim združenjem, delavskim in podpornim ustanovam ter ravnateljem zveznih ustanov poslal naslednji pozdrav:
»Ko prevzemam posle komisarja zveze, pozdravljam veliko družino italijanskih poljedelcev, ki s čudovito vdanostjo opravljajo naloženo dolo v sedanjem trenutku. Pozivam vse, naj se globoko zavedajo težkih dolžnosti in polne odgovornost), ki jih imajo danos poljedelci ter naj se spominjajo, da domovina v sedanji uri zahteva od njih neobhodno potrebna sredstva za življenje. Nihče naj se ne vdaja skušnjavam umazane sebičnosti in nevarnega no-zaupanja. Pošiljam tudi prisrčen pozdrav uradnikom zveze ter odvisnih združenj ter jih vabim, da bi prav vdano sodelovali za obramb" in veličino domovine.«
Poveljstvo XI. armadnega zbora
Ml, general armadnega zbora, Gaston« Gambara, glede na odredbo od 27. ‘ julija t. 1.
ukazujemo:
Od dno 22. avgusta 10(3. se za vso Ljubljansko pokrajino policijska ura določa na čas od 22. do 5. ure z že predpisanimi pogoji ln izjemami
Neizprcmenjene ostanejo vse ostale določbo, ki jih vsebujejo našo prejšnje odredbe.
Ljubljana, 21. avgusta 1043.
General armadnega zbora, poveljnik G AS TONE GAMBAI1A.
Turški tisk obsoja zavezniške posvete o bodočih mejah na Balkanu
Carigrad, 21. avg. s. Novice, da so na sestanku mod Churchillom in Rooseveltom določili tudi bodoče meje jugovzhodne Evrope, to se pravi liaikana, so v turških krogih vzbudile neugoden vtis. Tisk izraža ta "vtis in odločno napada (iiiebeški posvet ter ga označuje za preranega in Iahkomlšljenoga. Uvodnik v listu »Tašviri Efkar« poudarja težave, ki jih bo treba v zvezi z balkanskim vprašanjem rešiti, kajti pisec smatra to vprašanje za odločilni činilee zadnjih dveh svetovnih vojn. List govori nato o udUoibi balkanskih zastopnikov na kanud-SKi konferenci in pravi, da za dobro rešitev balkanskega .vprašanja niso zadosti le nekateri zastopniki, temveč bi morali biti zraven pravi zastopnik vseh balkanskih držav, kajti nove meje lahko začrtujejo Je tisti. ki jih dejansko imajo. Vsaka drugačna rešitev no bo nič boljša, kakor so bili vsi
po*jkusl doslej, odkar jo bila Turčija pognana Iz Vzhodne ltumelije, pač pa bodo povod za nove spore in spopade.
List »Džumhurijet« sodii da stvar'ni dobra, ker nihče ne upošteva prizadetih držav in Itusije. Dalje zatrjuje, da so na sporedu šo važnejša druga vprašanja, k, jih jo treba rešiti prod balkanskimi. Nesmiselno je, ako sc lotevamo vprašanj drugntneg£ pomena, vnemar pa puščamo vprašanja prvorazredne pomembnosti. Zlasti je potrebno, da zavezniki porazijo Nemčijo. Šole nato naj bi razglabljali o sklopih, kako prikrojiti njeno usodo. List Izreka sodbo, da bo neizvedljivo, da bi Nemčijo razkosali, kajti s tem bi vso Evropo pognali v naročje Sovjetov. Tako bi jo izpostavili vdvoru z vzhoda. Končuje z zatrdilom, da se mu zdo vsi razgovori o balkanskih mejah še močno prezgodnji.
UGIBANJA, DOMNEVE IN RAZOČARANJA ZARADI ZAVEZNIŠKIH POSVETOVANJ V QUEBEGU
Stockholm, 21. avg. s. Newyorški dopisnik lista »Dagens Nyheter« piše, da jo eden izmed namenov zavezniškega posveta v Que-becu mešati nasprotnika. Stotinam časnikarjev, ki »o prišli v Queboc, no dajejo no-' ličnega uradnega sporočila o potekajočih posvetovanjih, dovoljujejo pa jim in jih celo bodre, naj kujejo noomejena ugibanja in domneve o vojaških uspehih, ‘ki se bodo videli še na bojišču.
To posvetovanjih v Quehecu bo Roosevelt odpotoval v Ottawo, kjer bo imel govor. Glede tega govora domnevajo dvoje: ali ga l>o naslovil kanadski zbornici, ki se bo sešla nalašč za to, ali pa bo govoril po radiu vsemu svetu.
Nekateri opazovalci pravijo, da bo Churchill šel z Rooseveltom v Otta\vo, drugi pa pravijo, da pojde z zunanjim ministrom Edenom v Moskvo.
Stockholm, 21. avg. s. V splošno presenečenje časnikarjev, zbranih v Queh<wn zaradi zavezniškega posvetovanja, jo angleški minister zn informacijo Braeken dal časnikarjem izjave, ki so docela nasprotne tistemu, kar so v zvezi z novimi načrti za vdor v Evropo domnevali Dejal je, da je težko, da bi se invazija začela ta mesec ali pa septembra, in da bo vojna zatrdno dolga. Tudi če bi zmagali nad Nemčijo, bi zavezniki še vedno ne končali vojne, zakaj treba je premagati tudi Japonsko. Boj proti Hitlerju iu proti Japonski sta ista stvar.
Londonski tisk razpravlja o teh ministrovih izjavah, ki pravijo, da so bo izvedba novih načrtov za invazijo zakasnila. Tudi general Eiscnhower je po za-tedbi Messino v radijskem govoru dojal, da se je boj na Siciliji končal prej, kakor so pričakovali. Zaradi tega zavezniki še ne morejo biti pripravljeni za nov pohod. Medetm so bo letalska ofenziva nadaljevala z vedno večjo silo.
Vesti 21. avgusta
Vsi švicarski listi razpravljajo o poslanici maršala Badoglia sicilskemu prebivalstvu in pravijo, da si Italijani ne morejo edinosti svojo države misliti brez Sicilija. Poudarjajo modro previdnost maršala Badoglia, rekoč, da ima Italija za svojo Igro šo precej kart, Cesar ne sme nihče pozabiti.
Sovjetski ujetniki Iz zadnjih časov pripovedujejo, da znaša učna doba za ruske regrute zdaj samo 4—6 tednov. Edino vojake Iz oklepnih in drugih motornih edinic urijo in uče bolj dolgo. Vse moško prebivalstvo od IS. do 60 leta je pod orožjem, prosti so samo člani komunističnih združenj In GPU. Delavci, tudi nedoletni otroci, morajo delati tudi po 12 ur na dan.
Nova vrsta komunističnih zločinov v metliški okolici
Metlika, 21. avgusta.
JK® smo 13. maja zadnjikrat poročali o komunističnih zločinih v metliški okolici, o pokolju dveh m očkih in osmih žensk, katerih edina krivda je bila, da niso nikoli soglašali z zločinsko komunistično akcijo, smo na tihem upali, da se je s tem morda vendar zaključila vrata nedolžnih žrtev Iz naie okolice. Bridko smo so motili. Morali bi vedeti, da dokler bo na slovenski zemlji že dihal kak komunist, toliko časa tudi naše ljudstvo ne bo varno; niti svojega življenja niti svojega imetja.
Huje kot kdaj prej so to dejstvo izkusili Drašičanl v dnevih od 9. do 19. maja. Sicer so komunistične tolpe tudi prej večkrat hodile v to lepo in mirno belokranjsko vas ropat in strahovat miroljubno prebivalstvo in sta v teku leta padli že tudi dve nedolžni žrtvi, Ivan Klobčar in Joie Pečarič. Toda takega Babilona kot omenjene dni jnaja v Drašičih še ni bilo. Dne 9. maja opolnoči so nenadoma zalajali po vasi psi in oznanjali že itak zbeganemu prebivulstvu, da eo približuje nekaj hudega. In res, kmalu so se oglasili po vasi mnogoštevilni koraki, kriki, udarci na vrata hiš. Prispela je cela tolpa razbojnikov, ki Jo Imenujojo s ponosnim imenom »šercerjova brigada«. Tolovaji so sl seveda predvsem pustili postreči z obilno jedjo in pijačo in se nato spravili spat po kozolcih in skednjih. Napočil je dan in nič ni izglodalo, da bi so dlčna vojska nameravala podati dalje. Zučole so se »rekvlzlcije« po hišah, soveda po vseh hišah. Sol je vol ali krava ali junco lz hleva, krompir iz kleti, moka in mast lz shrambe, vino lz zidanice, zelenjava z vrta. Prvi dan, drugi dan ... če vedno se jim ni mudilo lz vasi. Posebno hudo so bili Izropani Guštinovi, hič. štev. 31, Plutovi, hiš. čtev. 26, Pečaričevi, hiš. št. 33, Simoničcvi, hiš. štev. 16, Qber-ninnovl, h. it. čl. Posegli so tudi v sosedno vas Božakovo in izropali Crnuglovlm h. št. 11, Nomaničovim, h. št. 24, Bopovževim h. št. 9. Dnevi so tekli, hlevi ln shrambe so se praznile, vino jo teklo, po vasi so ubijali živino, roparji so polegall po vrtovih in sl trobili uši, ob večerih pa so od dela utrujene vaščane zganjali v šolo na »mitinge« in jim vtopali v glavo komunistični evangelij, čvekali o enakosti in brulstvu, o tov. Stalinu in o »Boli gardi«, ki je neki skupok največ-jih propalic človeštva. Končno je vendar prišel 19. maj in na veliko veselje vseh poštenih vaščanov so tolpe, ki so v teh desetih dneh poklale in požrle samo živino 19 glav, odšle, da tudi drugim krajem prinesejo svoj blagoslov. Drašičanl so se veselili, toda če bi vedeli, kaj jih čaka nekaj dni pozneje, bi jokali. Rahlo slutnjo o tem bi jim mogla dati dva zverinska umora, ki go ju »osvoboditelji« izvršili pri Drašičih za časa svojega bivunja v vasi. Ko so namroč prišli v vas, so privedli s seboj pekovskega mojstra 29-letnoga Gabrijela Sedmaka lz Berečo vasi v župuiji Suhor, in nekoga mladega okoli 16 let starega fanta, ki ga domačini niso poznali. Toga moža in tega fanta so kmalu po svojem prihodu.v Ilrašiče ubili v gozdu pod vasjo in ju tam pokopali.
Smrt 4 delavcev
23. maja so komunisti v bližini Metliko zagrešili zločin, katerega žrtev »o postali 4 delavci iz Novega mesta. Toneči so nastavili mino pri Dobravleah. Zločinec je iz skrivališča z vrvico, Ul je bila na ta način montirana, potegnil in sprožil mino. Učinek je bil strašen: on delavoo je bil na mestu mrtev, drugi je umrl že čez kake pol ure na postaji v Motliki. Druga dva delavca so odpeljali v Metliko, kjer so jim nudili zdravniško pomoč, nato pa odpravili v bolnišnico. Eden je podlegel poškodbam že med prevozom pri Črnomlju, drugi pa po nekaj dneh v novomeški bolnišnici. Tako prinašajo komunisti pravico in svobodo delavstvu, ki ga s tolikimi obljubami vabijo v svoj tabor.
Nadaljnje nedolžne komunistične žrtve v motliški okolici so bile izključno samo ženske. Ne smemo namreč pozabiti, da komunizem tudi doslej »zapostavljenemu« ženstvu prinaša »svobodo in enakost« Iu da jo prvi korak k te.i svobodi ln enakosti v tem, da tudi ženske, do katerih imajo vsi drugi sistemi, razen komunističnega, neko plemenito Obzirnost, na kruti način padajo pod komunističnimi puškami in noži.
nje dni so ju nbili na Dlragah. Dokaz za njuno smrt ni samo komunistično sovraštvo do fiukljetove hiše, marveč tudi izjava, ki so jo komunisti čez nekaj dni podali v Dra šičih, da je namreč treba take ljudi, kot sta bili Sukljetovi, vse pobiti. Po odvodbi obeh deklet je ostal njun bolni očo Suklje Martin popolnoma sam na doanu. Mati sl jo namreč že prej rešila življenje samo s tom, da Je po srečnem naključju, ko so tolovaji že prišli po njo, zbežala v Metliko.. Bolnega moža si nihče v vasi ni upal vzeti pod streho, kor se je vsakdo bal maščevanja. Tri tedne se je ubogi mož potikal po vasi od hiše do hiše, dokler se mu ni končno • posrečilo doseči, da so ga dobri ljudje spravili v Metliko, kjer je po nadaljnjih treh tednih bolezni umrl kot tretja žrtev Iz svoje družino. Zdaj stoji Sukljetova domačija na Dolenji Lokvlci prazna, izropana dio golih sten in čaka, da se bodo vrnili trije domači fantje, ko bodo osvobodili slovensko zemljo zločinskega komunizma.
Praznik Vnebohoda je bil za Drašiče dan strahu
m groze
I
Umor mladoletnih Šukljevih deklet
V	noči od 23. na 36. maj so rdeči krvniki odpeljali z domn JS-lotno Marijo in 16-letno Nežo Šuklje z Dolenja Lokvice št, 17. Nasled-
To noč jo namreč prišla v vas večja skupina partizanov. Med njimi so ljudje spoznali dva domačina:	Nemaniča	Antona lz
proslule Pehurčeve komunistične družine v Curilih št. 1, in Bana Antona, sina prav tako proslulega komunističnega nasilnežu Bana Alojzija iz Kamenice št. 2. Tolpa je šla ponoči od hišo do hiše in odgnala sledeče ženske: 36-letno dekle Marijo Simonič hišna št. št. 16; 51-letno samsko Angelo Guštin, h. št. 31; 97-letno Amalijo Pečarič, roj. Gorše in njeno 12-lctnohčer Amalijo, obe b hišne št. 33; 33-letno dekle Karolino Oiberman, h. št. 41. Vseh pet se jo od domačih na hitro poslovilo z zlimi slutnjami v srcu. Odgnali so jih v temno noč neznano kam. Naslednje jutro je neka oseba videla, ko so jih gnali vseh pot skozi Bušinjo vas, torej v Drage. Potem jo izginila vsaka sled za njimi: nekje pri Dragah so nahajajo njihovi grobovi med grobovi ostalij), tam pobitih komunističnih žrtev. Kaj je vzrok njihove nasilne smrti! Kot pri vseh ostalih žrtvah: bile so vorno slovenske žene in dekleta, ki so se upale pokazati tudi na zunaj, da so zločinskemu komunističnemu mišljenju nasprotne. Zato so padle pod puškami ali noži »osvoboditeljev«.
V	Drašičih je po njih odvodbi zavladala nepopisna žalost in strah. Več zavednih katoliških družin se je z grozo zavedalo, da ne smejo niti on dan več ostati doma, če jim je življenje drago. Zapustili so svojo domove, ng katerih so mirno in zadovoljno živeli tako oni sami, kot tudi njihovi prednik skozi stoletja. aZpustili so valujoča žitna polja, cvetoče vinogrado, zapustili grudo, katere eo se oklepali s toliko ljubeznijo, grudo, ki jo je pojil njihov in njihovih prednikov znoj, zapustili vse, kakor njihovi sotrpini po drugih belokranjskih in sploh slovenskih vaseh, da si rešijo vsaj golo življenje za bodočo boljše čase.
Žalost zaradi izgube dobre in skrbne sestre Angele jo tako prevzela njenega že prej bolehnega brata-gospodarja Antona Guština, da jo takoj naslednji dan od bridkosti umrl. Bil jo vzor poštenega in značajnega slovenskega moža. Ni ga skvarila tu-jina-Amerike, kjer je v mladosti bival več let, marvčč jo prišel domov dober in pošten. Kot tak je bil ponovno Izvoljen za corkvo-noga ključarja pri drašički podružnici in za upravitelja premoženja drašičke soseske. Njegova prezgodnja smrt — umrl je v 66. letu starosti — je bridko zadela no samo njegovo družino, marveč tudi vse pošteno sosede ln prijatelje po vsej motliški fari.
S smrtjo očeta pa še ni bil Guštinovi družini prizadet zadnji udaroo. V družinski skupnosti z gospodarjem je živela še druga njegova sestra, 63-letna Marija. Nasilna smrt njena mlajše sestre Angele ln nonad-na izguba brata-gospodarja sta jo tako potrli, da je tudi sama, že prej slabotnega zdravja, po nadaljnjih šestih dneh umrla. Tako je Guštinova družina v Drašičih po zaslugi partizanskega nasilja v sedmih dneh izgubila svoje tri člane.
Ko pišemo o smrti obeh Guštlnovih tet, Angole in Marijo, se spominjamo tudi treh drugih njihovih tovarišic, komunističnih žrtev, Murjete Nemaničevo iz Dobravio, Neže Pleščove iz Curil in Katarino Luzar iz Slanino vasi. Bilo so iz vrst tistih slovenskih žeua, katerih življonjo jo vedno potekalo in poteka še danes v popolni skri-tosti, nepoznanosti in skromnosti, in jih za-
radi tega svet niti ne pozna niti ne omenja. Toda, kdor hoče z nekoliko odkritosrčnosti pogledati pod zaveso te skromnosti in nepoznanosti, bo kaj lahko ugotovil, da jo življenje slovensko »tete« ena sama velika, ti ha, nesebična žrtov, en sam truda in znoja poln delavnik. Kavno zato, ker niso vklenjene v ozki krog zakonske in družinske ljubezni, je njihovo nesobično delo prinašalo blagoslov vsej vusi, celi •fari. Kdo je po naših vaseh vršil dela ljubezni do bližnjega! Ce je obolela družinska mati, kdo ji je stregel v bolezni, kdo v bolezni oskrboval in snažil njene otroke, če ne sosedova teta!! Ce se je v vasi pri kaki hiši pojavilo nenadno pomanjkanje, kdo je z budnim očesom to prvi opazil in priskočil neopaženo na pomoč, če je v vasi živela uboga zapuščena oseba brez svojcev, kdo Jo je vztrajno podpiral ln ji pomagal zlasti v bolezni, če no sosedova teta!! Kdo je krasil naše podeželske eerkve s cvetjem, kdo je bil v fari vedno pri roki, če je bilo treba podvzeti dobrodelno akcijo, nabirati za misijone, razpečavati vorsko knjigo, razširjati versko časopisje, delati propagando za verske prireditve in pobožnosti! Kdo drugi kot zastopnice tega najmanj poznanega in najmanj upoštevanega sloja slovenskih žena. Na te ženske torej, ki se nikoli niso vmešavale v nobeno politiko, so se spravili krvi žejni komunisti. AH hočejo pokazati svojo plemenitost s tem, da ubijajo nje, Katerih življenje jo bilo ena sama nesebična, prostovoljna žrtev za bližnjega! Ali prinašajo, kakor pri vsaki priliki poudarjajo, versko svobodo s tem, da koljejo tiste, ki so bile za vero in Cerkev vedno najbolj vnete .. .1 Je že moralo biti p0 božjih neloumljivih sklepih dobro, da tudi iz vrst tega sloja vstanejo mučenice, da bodo pri Bogu posredovalo boljšo bodočnost slovenskemu narodu.
Da bo poročilo o komunističnih zločinih v metliški okolici popolno, moramo omeniti še poslednje tri žrtve: Marijo Prus, Ano Režek ln Angelo Bulič.
Marijo Prusovo, jjo letno kmetsko dekle s Krinačlno, so komunisti odvedli isto noč kot našteto žrtve Iz Drašičev, t. j. 3. junija,
toda ne z njimi skupaj. Ko so onih pet zločinci gnali skozi Bušinjo vas, nje ni bilo zraven.
Živo so vrgli v brezno
58 letno Ana Režkovo roj. Skof s Kraš-
njega vrha 13, so komunisti odvedli prve dni julija meseca t. 1. Njena edina krivda je bila. da je šla kljub komunistični pro-povedi od časa do časa v Metliko po opravkih in k službi božji. Krvniki so jo umorili na najzlobnejši način, ki so sl ga mogli izmisliti: živo so vrgli v gozdno brezno, v tako imenovano Sulnovko med Bojanjo vasjo ln Krašnjlm vrhom. Ker je obvisela na grmičevju v zgornjem delu jame, so jo s kamenjem zbil na dno jame.
Angelo Bullčevo iz Metlike so komunisti zvabili iz mesta s hinavskimi obljubami, češ da se ji ni ničesar bati. Sla je v svoj vinograd v Brezovico dne 18. Junija. Od tam je šla skozi Bušinjo vas, kjer je imela Se nek opravek, proti Metliki, Toda tam jo je ujela komunistična trojka in Jo odvedla na Suhor. Na Suhorju so jo imeli več dni zaprto. Sodil jo je zločinski komunistični tip bivši financar Smldt, sedaj terenski komisar, ki je prej v Metliki pri njej stanoval. Po nekaj dnevih zapora in zasliševanja so jo zločinci končno ubili.
Tako je padla v metliški okolici še šestdeseta nedolžna žrtev pod zločinsko roko komunistov, tistih komunistov, ki sc proglašajo za osvoboditelje naroda in zn voditelje k boljši bodočnosti, tistih komunistov, ki bogokletno-liinavsko kličejo v svet Kristusovo zapoved ljubezni do bližnjega. Vprašamo tiste, ki še vedno nočejo veljati za poštene člane človeške družbe, a obenem trobljo v zločinski komunistični rog, ter imenujejo izdajalce tiste, ki se ne dajo več pobijati, si ropati in požigati svojih domov, vprašamo jih, kako opravičujejo teh šestdeset nedolžnih, na najokrutnejši način pomorjenih žrtev! Včasih se je ves narod zgražal nad enim samim umorom, dane« pristaši »Osvobodilne fronto« nimajo beso-dlce obsodbe za šestdesot umorov lz ene snine občine. Toda, če jo oni nimajo, jo lina vsa poštena slovenska javnost in jo ima neskončno pravični Bog, ki bo maščeval in že maščuje oskrunjena trupla in nedolžno prelito kri evojih mučencev.
Smrtni udarec glavnini hrvaških komunističnih tolp
Komunisti so pri napadu na Gospft doživeli hud poraz
»Hrvatskl narod« priobčuje v eni zadnjih številk stvaren članek o hudih komunističnih Izgubah na Hrvatskem, zlasti pri Gosplču. Je to najboljši odgovor lažem slovenskih komunistov, ki hočejo prav našemu ljudstvu po vseh porazih na naši zemlji dopovedati, kako vse drugače jih sprejemajo kot »osvobodilce« drugod. Sledimo zato razgovoru nekega časnikarja z nekim hrvaškim častnikom, ki se je eam udeležil bojev proti komunističnim tolpam pri Gosplču!
»Bilo je v noči od 5. na 6. avgust,« —
tako nam je ovinovodoval simpatični poročnik Milan Mcsjč, — »ko smo imeli naj-hujše, a obenem najodločilnejšo boje za Gospič.«
Njegove Prsi krasijo odlikovanja zn hrabrost, pogled mu jo osredotočen na zemljevid, s katerega nam tolmači položaj Oo-splča, njegovo okolico, kakor tudi strateški pomen njegove scvernozapadne višine, ki jo na zemljevidu zaznamovana v kotu 375.
»Tu smo se namestili po umiku iz Peru-šiča, ko so imftle komunistične tolpe na-mon, da napadejo Gospič s te strani. Naša naloga jo bila, da zadržimo njihov napad in da za vsako cono obdržimo budaškl in železniški most, kj sta jugovzhodno od Go-spiča vužni oporišči za obrambo mesta.
S 360 vojaki 31. liške prostovoljske skupine je bil pod poveljstvom poročnika Milana Mesiča v bilki, ki jo trnjula celo noč, ko so komunisti v 12 zaporednih napadih hoteli zlomiti odpor branileljov, pekel, ki sta ga Ustvarjala lajanje strojnic in grmenje topov1, težkih motalcev in ostalega orožja. Dež in burja sta povečala težko boje, medtem ko *o se živalski glasovi podivjanih hord lomili v zraku in so gubili prod našimi položaji. Komunistični šesta -in deveta brigada sla tu doživeli polom.
Obramba Gospiča j® ^'la vzorno izvo-denn. V najkrajšem času je vso mesto postalo edinstvena zveza borcev, ki so — vsak na svojem mestu in pri svojem opravilu — izvršili trnjevo domovinsko dolžnost. V najkrajšem času so na cesti, ki polje Iz Gospiča proti Karlobagu — kjer je imola svoj
položaj 32. prostovoljska liška bojna skupina, — kakor tudi v Budački ulici Izkopali rove ln zgradili bunkerje, iz katerih so hrabri branitelji Gospiča brez milosti kosili sovražnike. V času 24 ur so utrdili Gospič z bunkerji in zaklonišči. Vanjo so hrabri borci postavili strojnioe in ostalo orožje.
Z utrditvijo položaja na višini sovorno od Gospiča v kotu 575, kjer jo bila 31. liška prostovoljska bojna skupina, kakor tudi položaj, ki ga je zavzela v Kaniži jugo-znpadno od Gospiča 82. prostovoljska liška bojna skupina pod poveljstvom stotnika Nikola Rubčiča, jo bila obramba Gospiča zagotovljena. Mestno obrambo M varnost Je zagotovilo meščanstvo samo in begunci iz Podlapca, Perušiča in Lovlncn, ki so bili — kot prekaljeni borci — v vsakem pogledu v veliko pomoč branilcom in z njimi hrabro držali položnje. Tako je obrambo mosta tvorilo vsega kakih 3600 ljudi, nn katere so komunisti navalili s silo več tisoč ljudi. Pred glavnim napadom so komunisti maskirali močan napad s zapadno strani, medtem ko so usmerili glavni napad s severne ln scvernozapadne strani na smlljan-sko ln budaško blokado. Z vikom in živalskimi kriki so nnpndall vso noč od 5. na 6. avgust. Boj je trajni 12 ur. Vse te napade »o pričakovali hrabri branilci s peBinljo v bunkerjih in z močnim zapornim ognjem, ki je sejal smrt med komunisti. Ko so okoli 1 ponoči doživeli poraz v kotu 573, so vrgli vse sile na skupen napad, da bi poslednjikrat poskušali zlomiti odpor branilcev. Povsod pa so bili odbiti s težkimi in krvavimi izgubami. Zrlvo eo bile mnogoštevilne.
S kakšnim namenom so komunisti napadli Gospič, nam najbolje pove to, da so pred napadom na mesto v bližnjih vaseh prisilili kmoto, da so pripeljali vozove, rekoč jim: »Gremo na Gospič, to bo ropanje!« No, namosto nnropanega blaga so po končanem boju odpeljali v tol: vozovih svoje mrtve in ranjene. Ko so so po porazu vračali, so kmetom, ki so jih spraševali, kako je bilo v Gospiču, odgovarjali: »Ne moreš, tovariš, v Gospič. Ce bi nas mati vsakega
Ljubljana
Koledar
Sobota, 21. velikega srpana! Ivana San-
talska, vdova: Bernard Ptolomej, opat la ustanovitelj reda.
— Mašnlško posvečenje. V nedeljo, 22. t.
m., bo prevzv. g. škof dr. Gr. Rožman podelil v škofijski kapeli v Ljubljani ob 7 mašnlško posvečenje bogoslovoema Misijonske družbe sv. Vincencija Pav. gg. Antonu Rupniku lu Bogomiru Kambiču,' ki bosta v ponedeljek potem opravila svojo novo mašo pri lazaristih v Ljubljani.
Obvesti ja
— Pokrajinski prehranjevalni zavod Visokega komisariata v Ljubljani poziva vse trgovce, zadruge in peke, naj pridejo po nakazila za racionirana živila za mesec sep-tembor ln to v urad na Novem trgu 4-II, ter po naslednjem abecednem redu: Trgovol In zadruge: 23 avgusta A—F. 24. avgusta G—Ke, 25. avgusta Kf—L 26. avgusta M—O, 27. avgusta P—8. 28. avgusta 8—Z. Peki: 30. avgusta A—M, 31. avgusta V—Z. — Upravičenci naj dvignejo nakazano blago naslednji dan po prejemu nakazila v skladišču Prevoda ali firi grosistih, kakor bo določeno. Zamudniki zgubijo pravico do nakazila in do nabave blaga.
— Davčna potrdila za odmero šolnine. Ponovno se opozarjajo vsi Interesenti, da čimprej vlože prošnje za istavitev davčnih potrdil v svrho odmere šolnine. Ker zarad.1 hltroga poslovanja davčna uprava za mesto v Ljubljani Izdaja potrdila na tiskanih obrazcih. uprava ne bo sprojemala taksnega papirja, temveč le kolko za 6 lir za vsako potrdilo Obrazci prošenj, ki jih ,1o treba tudi kolkovati s 6 lirami. Re dobe'pri davčni upravi na Vodnikovem trgu 5-IT.. soba 7.
— Berite knjižico »Trpin Job«. Cena knjižici 1 Ura
Razdeljevanje krompirja
Prehranjevalni zavod za Ljubljansko pokrajino obvešča potrošnike, da lahko na odrezek »714« navadne živilske nakaznice dvignejo od 23.-27. t. m. 1 kg krompirja pri tvrdkah: Marinko, Kmetijska družba, Smerkolj, Železničarska nabavljalna zadruga, Prvo delavsko konzumno društvo, Sever In Gregorc.
Iz Hrvaške
V Kustošljl, zagrebškem delavskem predmestju, so ob priliki verske slovesnosti delavci izročili nadškofu dr. Stopincu posebno lepo izdelpn album.
V Dubrovniku Je umrl popularni dubrovniški trgovec Zvonko Sikič.
Okrog 46 hrvaških umetnikov ln veliki balet Državnega gledališča Iz Zagreba so priredili v Varaždinu posebno prireditev za ranjence.
Begunci, ki so bili do sedaj v Mostarju in okolici, so so vrnili na svojo domove. Oblast je takoj priskočila vsom na pomoč, zlasti pa prebivalstvu, ki je najbolj občutilo komunistični bič in ropanje. Sedaj so očiščeni komunističnih tolp tudi kraji vzhodne Hercegovino. Kotorske oblasti Ne-vesinje, Gacko in Bileča ko začele svojo redno dolo.	_________________
rodila z desetimi glavami, nam ne bi niti ena ostala. Branijo ga vojaki.«
»Odločnost braniteljev Gospiča, njihova visoka zavest in zaupanje v lastno moč,« — nam pripoveduje poročnik Mesič, — »je bilo najboljše jamstvo za našo zmago. Ozka povezanost vseh meslnih slojev, starih in mladih, moških in žensk, z ono besedo vseh, knr jih je moglo pomagati na kakršen koli način, vso to jo delalo nadvse popolno. Kakšna jo bila vera v zmago, nam bo najbolje pokazal primor vodnika, ki je s 80 možmi držal svoj položaj, četudi je sovražnikova granata razrušila njihov bunker. Padlo je 27 junakov, trije od njih «o pa držali svoj položaj, dokler niso dobili oja« čenjn; nato so odbili komuniste ter jim prizadeli hudo izgubo.' Pri boju samem je dovršeno sodelovala mostnu obramba. Težko je oceniti, kdo je bil v tem boju bolj junaški. Neustrašeni poveljnik tankovskega odreda poročnik Pio-Uljski se je izkazal v tem boju s svojo hrabrostjo in odločnostjo, ki je vsom borcem vlivala največjo sile in zaupanje.«
Oas je hitro tekof, toda zanimivo Pripovedovanje poročnika Mesiča je ustvarjalo v naših dušah slike iz teh težkih borb In vzbudilo občudovanje teh hrabrih branilcev, ki so spisali spet novo strun v ZK0' dovlnl hrvatskega naroda, ki ni nikdar tudi v najtežjih trenutkih dvomil v svojo moč in ki vedno kaže najtrdnejšo voljo in odločnost, da bo ohranil svojo nnjsvct<1^° pravico ln najdragocenejšo žrtev, za katero je hrvalskl narod prelil potoke krvi.
Scce in ket iee dobcodeliuisi
Bilo je pred vojsko. Premišljal sem ln premišljal, kje bi dobil denar, da bi lahko kupil ženi čevlje in vpisal sina na vseučilišče. Z ženinimi čevlji bi že kako naredil; saj nikjer ne piše, da mora biti žena za vsako cono obuta, sina sem pa moral vpisati. Cez tri dni tfo pretekel zdnjl podaljšani rok za vpis; če bi zamudil še toga, bi moral sin počakati do drugega semestra, a tega nisem hotel. Med prcmlšljanjem sem »e spomnil, da sem v boljših časih žo tudi sam pomagal dobrodelnim društvom ln sem poklical sina:
»Pojdi, sinko, moj ponos, pojdi, očetova tolažba, v kakšno dobijodolno društvo ln Jih prosi, naj tl pomagajo 1 Povej jim, da sem jim že tudi jaz prej pomagal.«
Žalosten se Je« vrnil domov. Nobene pomoči 1 V onem društvu so mu rekli, da bi mogočo lahko kaj storili, a stvar mora priti pred odbor, ki bo zasedal čez mesec dni. V drugem so mu rekli, da jo izgled za kakšno podporo najnižji, kolikor mora biti, ker ni najvažnejše, da so izšolajo nove narodne veličine. Imajo žo zadosti upokojenih, za katero morajo tudi nekaj storiti. Enemu morajo posta-' viti spomenik, drugemu lo doprsni kip, tretjega morajo prenesti ali le preložiti, ker neudobno leži, četrti ima zdaj obletnico in mu morajo narediti spominsko
ploščo, ln tako Imajo neprestano dolo in stroške s temi našimi dragimi ln zaslužnimi pokojniki.
Tretji ■ so rekli, da Je mnogo revežev ln kdo bi vsem pomagal; v četrtem Je bilo največ teh revežev ravno v odboru.
Napotil sem se še na slavno policijo ln so obrnil na »topogledega« referenta:
»Dovolite ml. prosim vas, Javno nabiranje!« /•
»Ali imate prošnjo?«
»Nimam.«
»Morate napisati prošnjo. Za katero društvo pa prosite?«
»Za svojo družino.«
»Kaj? Kako? Za koga?«
. »Za svojo družino.«
Uradnik* si Jo nataknil očala ln me ostro pogledal:
»Tako? Divno 1 Ali ne veste, da dajemo taka dovoljenja samo društvom, potrjenim društvom?!«
»Ah, samo društvom...? No, dobro, sestavil bom društvo, pa še kakšno!«
Posvetoval sem se z nekim odvetnikom, kako so to naredi in človek mo je poučil:
»V prvi vrsti moraš sestaviti pravila, dati društvu primerno ime In zbrati začasni odbor, ki bo ta pravila predlagal oblasti. Ko bo oblast pravila odobrila, lahko začneto z »uradovanjem«.
»Hvala!«
l
Tekel sem domov ln se vrgel na delo.
Najprej Ime. »Za naše otroke!« »Hm, ne zveni lepo. »Materina solza«? To Je že skoraj boljše. Jivenl nekako topleje. Torej: »Materina solza« — dobrodelno društvo za naše otroke...
Zdaj pa pravila. Pri tem delu so ml prišla zelo prav pravila neke propagandno banke. Bila so prvovrstna in sodobno sestavljena lt) obdržal som Jih skoraj v celoti. Nato sem poklical vse svojo ožje in širšo sorodnike na prvi sestanek. V tem izvrstnem odboru bodočega dobrodelnega društva smo bili jaz, žena, sin, hčere, dve sestrični (z družinami), trije bratranci (z družinami), stric in tri tete. Skupaj: dva ln štirideset oseb različnih spolov, starosti ln položaja, a vsi so bili dobri rodoljubi, prekaljeni do konca in z mnogo smisla za nesrečo bližnjega.
Kor je moja kuhinja premajhna, da bi mogla sprejeti toliko ljudi v svoje okrilje, smo Imeli prvi sestanek na neki trati v parku. Tu sta moje govorjenje in živa vera v postavljeni ideal prinesla krasno zmago.
Pravila eo nam potrdili, ste zaradi našega socialno-kulturno-dobrodelno-na-rodno-vzgojnega programa. Potem so zbrali odbor. Jaz kot začetnik in roditelj »Materine solze« sem se zadovoljil s predsedniškim mestom, moja hči je bila podpredsednica, bratranec je bil tajnik, sestrični smo pa zaupali blagajno. To je bil ožji odbor, m tem Izbiranju smo imeli, kot smo to poznejo videli, posebno srečne roke. Vsi ti odborniki eo
stanovali ln živeli skupaj z menoj, kar je mnogo pripomoglo k delavnosti našega dobrodelnega društva.
Drugi rodbinski člani so dobili ostala odborniška mesta. Eden Izmed stricev, ki Je že pred tremi leti oslepil, a brez svoje krivde, Je postal član preglednega odbora. }2a drugega preglednika smo pa Izbrali tetko, ki živi že dvajset let v Avstraliji.
Zdaj pa na lov za dohodki.
Na kakšno članarino nisem niti pomislil ; kdo bi jo pa tudi plačal! Zaprosili smo torej za dovoljenje za Javno nabiranje. In dovolili so nam ...
Operacijsko področje za to nabiralno akcijo sem naredil tako temeljito ln preračunano, da bi mo zanj zavidali vsi strategi toga sveta. Upošteval som vse možnosti. Za Boga, moja družina je bila premajhna, da bi' brez zunanje pomoči zmogla to veliko delo. Zato sem najel pet sto strokovno izobraženih nabiralcev in nabiralk; ljudi, ki so najlepša leta svojega življenja prebili s hranilnikom v roki ln so sl pridobili na tem polju nevenljlve zasluge.
Demobilizacija nabiralne vojske se izvršila v vzornem redu. Najprej sem Jim Izplačal dogovorjeno plačo, nato pa Je ad hoc sestavljeni pevski zbor »Materine solze« zapel mogočno nabiralno himno :
»Kadar potrka važen čas,
Evo nebiralnikov — evo nas 1 Oj, nabiralnikov čar ...
Oj, nabiralnikov žari«..«
»Zdaj sl bomo pa razdelili, kaJne?« jo bleknila ena Izmed sorodnic in *o Je potegnila papir ln svinčnik, da bi *zla-čunala svoj delež.
»Kaj,« som zagrmel, »delili? Ali smo hajduki in je to naš plen? MI smo torina solza«, kulturno-dobrodelno dru* štvo. Vso za druge; za sebe niti Pkrel Od toga ne odstopim niti za ped. 56ahte» vam, da so na osnovi 8 67., a v zvez 8 88 132., 276., 133. in 438. društvenih pra-vil osnuje takoj podporni fond za kakšnega ubogega akademika. PredlaSam’ da znaša ta podpora 5000 lir na meeec ln da traja, dokler bo podpiranec na kateri koli fakulteti. Vsi so moj predlog onoglasno sprejeli.
Samo neprljeton slučaj je hotel, da je bil prvi prosilec ravno moj B*n-prav sem se iznonadll, nisem m°£e' storiti nič proti temu. Izpolnil je vsc zahteve, kaj sem pa mogel; V ostalem pa jaz tudi nisem za njega glasoval ln vest ml Je čista; to sejo Jo vodila gospa podpredsednica, moja hči.
Kolikor poznam svojega Bina, se bo naužil te podpore. Prej bo usahnila »Materina solza«, kot bo pa končal vseuči-liško študijo. Po medicini se bo verjetno vpisal na veterino, potem na pravo, **• lozofijo, tehniko ln mogoče tudi na teologijo. ICot pokojni Faust. ..
Ko pa bomo z obetajočim in stalnim nabiranjem in obiranjem v celoti Izpolnili ta fond, bo prva naša naloga- da ustanovimo fond za bolne matere.
Mojo ženo vse bolj nekaj bode v križu ln redne vsakoletne kop®1* Ji D« bi škodovale ...
Za sporazum med posestniki travnikov
in kopalci
KrlviSno bi bilo zahtevati od mestnih drugi se izkrcajo na zelenem travniku, kjer
ljudi, da bi se tudi v poletnem času zadrževali samo v zatohlih stanovanjih, pa na ulicah in cestah. V dnoh poletne vročine si vsakdo želi v prirodo, pa najsi ho na sonce ali v senco. Navada oddiha, razvedrila pod vodrim nebom so je pri nas kaj kmalu udomačila. Vpeljali so jo najprej planinoi, za njimi pa skavti in Športniki. Potem so se pridružile množioe mladega sveta, ki jih prav tako mikn kopanje, igranje ob obalnh voda ali prijetno poležavanje v trati, kot one, ki spadajo v vrste organiziranih Športnikov.
Človeško mravljišče ob Ljubljanici
' Povsem razumljivo je, da kopaliSčo Ilirije ne more sprejeti vseh kopanja željnih Ljubljančanov. To velja tudi za mestno kopališče ob Iijubljanioi. V Vročih sončnih dnevih sta obe kopališči prenapolnjeni, in čosto vidite ljudi, ki v dolgi vrsti čakajo »a vstopnice. Zavodajoč so naloge, da mora mestna občina omogočiti ljudem kopanje, je uredila veliko kopališču na Špici. Zamisel je bila vsekakor dobra in ustrezajoča željam prebivalstva.
Zdaj, ko je špica preskrbljena * vsem, kar epada k ljudskomu kopališču, privabi dan za dnem na tisočo in tisoče kopalcev od dojenčkov, ki jih jonjljejp matere s seboj v vozičkih, pa do sivolasih mož in žena. Nekdaj jo bila Špica »posest« trnovske, krakovsko in prulsko mladino. Zdaj pa prihajajo semkaj tudi ŠiSkarji, Božigrajci, Moščani in drugi. Cenijo, da jo tu ob vročih dnevih do 3000 ljudi. Cesto jo na obrežju taka gneča, da jo vos prostor podoben vollkemu človoSkemu mravljišču. Vtis jo, da so ljudje na Špici zadovoljni. Voda jo primerna za kopanje in za plavanje, pristop k vodi jo urejen, na obeh bregovih pa je obilna možnost poležavanja na soncu, sprehajanja ali športnega udejstvovanja. Tu so tudi brezplačne kabino za preoblačenje, prhe, pitna voda in podobno.
Špica je parcelirana
Ampak tudi Spioa ne moro sprejeti navala vedno večjega štovila kopalcev. Marsikdaj se zgodi, da so mora novodnšla druščina dolgo ozirati po sončnih in senčnih tratah, preden najdo prostorček, kjor se bo utaborila. Ljudje, ki se tu kopljejo že od začetka polotjn, vodo povedati, da je vsa Šplcn nekako parcelirana. Tisti, ki jo prvi položil svojo odejo na ta ali oni prostorček, ima Po tihem sporazumu obiskovalcev Špico pravico do svojo »parcele«. Bo prepirov glodo prnvio »bnsnovanja« sicer ne pride, pač pa to gledajo po strani, če no upoštevaš jjeplsnnih postav Špico.
Vsaka druščina Ima svoj stalni prostor, novinoi pa si morajo pomagati, kakor vejo in znajo. Toda naprej od Špico svot ni več svoboden, tam se začno parcela Ljubljanskega športnega kluba, višjo gori pa postojanka starega kopališča. Zn zvezo skrbita dva čolnarja, ki to sprejmeta v svojo barčico proti odškodnini 1 liro za vožnjo v eno smor. Voda je kajpada za vse prosta, toda na gotovih parcelah sprejemajo samo one, ki imajo vstopnico ali člansko izkaznice, kar jo seveda povsem razumljivo.
Kopalni so seveda zelo podjetni. Nekateri plavajo na gostovanje v kopališče.
je imelo njega dni »Primorje« svojo športno postojanko. Le^os so prodrli kopalci tudi že za streljaj naprej in so počutijo na novem svetu nad vso dobro. Kako tudi nel Tu ni voč hiš, ki bi zapirale pogled v pokrajino, tu ni gneče, vrh toga pa je tako prijetno hoditi po stezi in plavati nazaj v mirni in globoki vodi Ljubljanice.
Vse bi bilo prav in lopo, če bi bil tudi ta svot občinski in če no bi imel ta ali oni občutka, da dola lastniku travnika škodo. Brezskrbna mladina so kajpada ne zaveda, da poseda na tujem svetu, kjer bi morala čim bolj paziti na travo. Tu pa tam so pojavi gospodar tega ali onega zemljišča ob Ljubljanici ter 6kuša zlepa ali zgrda dopovedati ljudom, do mu delajo prevoliko škodo. Nekateri kopaloi upoštevajo njegove boBode in se spet držijo obvodne stezico in shojenega svota ob grmovju. So pa tudi taki, ki jim ni mar za škodo, ki jo trpijo posestniki. To so druščine, ki so nnjrajši vgnozdijo nokje daleč od človeškega mravljišča, kar sredi travnika. Seveda ni čudno,
Preveč trave jim poteptajo in to se kajpada pozna pri pridelku sena in otave.
Do posebno hudih sporov med kopaloi in lastniki zemljišč pa doslej ni prišlo. Pred leti so rešili sporno vprašanje na ta način, da si jo druščina, ki so je kopala na nasprotni strani kopališča na Ljubljanici, lepo najela travnik in plačevala najemnino. Ni nam znano, kako je v tem oziru letos, ugotoviti pa je treba, • da jo naval občinstva prav na te prostore vedno vočji. Izkušnja kaže, da je omenjeni prostor prav primeren za poletno razvedrilo in za kopanje meščanov. Zaradi • tega bi bilo dobro, da bi sprožili misel, naj bi mostna občina oskrbela na tem prostoru podobno ljudsko kopališče, kot je na Špici. Tako bi bilo ustreženo tisočerim kopalcem, hkrati pa tudi posestnikom. Pomislek, da bp nekoč manj zanimanja za kopanje v Ljubljanlol, ne drži, zakaj že pred vojno, ko je Sava pritegnila dober del kopalcev k sebi, jo bil ta prostor zelo obljuden.
Poudariti želimo, da je pokazala naša občinska uprava veliko razumevanje za tovrstne potrebo meščanov. Za dokaz omenjamo samo Tivoli In pa Špico. Predlagamo, da bi si pristojni gospodje oglodali popoldansko življenje na bivšem Primorju in da bi so tako prepričali o tehtnoeti našega predloga, naj bi občina odkupila ali vzela v najem še to obvodno zemljišče in
da jih posestniki travnikov no gledajo radi. | ga uredila v Prid ljudskemu kopanju.
13 ugankarjih in križankarjih
Stari koledarji in stare pratike so imeli posebno rubriko, pod katero so objavljali razne zapletone in preproste uganke v mirno in veselo zabavo ljudem na kmetih ob dolgih zimskih večerih. Ko so ljudje na kmetih posedali okoli velike tople peči, so pri mnogih družinah bili izbrani tipi, kt so imeli polne koše veselih novic, pravljic in tudi z ugankami so bili na dolgo in široko preskrbljeni. Navadno so začeli z uganko, ki Jo sedanji mladi rod mogoče no bo več poznal in jo tudi ne bo takoj mogel rešiti, ono uganko o slamnati strehi, ko so stari ljudje pri peči začeli:
»Kaj Jo to? Luknjica pri luknjici, pa vendar vodo drži?« ali
»Okence pri okencu - majhen gradič?«
Prvo je bila slamhata streha, drugo pa naprstek. V sedanjih časih so stari ugankarji izumrli, a nadomestili so jih križankarji, kt so povsod dobro zaposleni in so se ljudjo žo navadili na njihove križanko in so Spoznali vse rtjlh načine sestavljanja križank, ki jih objavljajo naši časopisi v»ak teden. Krl-žankar pravijo sedaj ljudjo onemu, kt sestavlja križanke, a tudi onemu, ki jih v potu svojega uma rešuje pri samotni mizi, dostikrat pri čaši rujnoga vlnea, dostikrat pa tudi doma za zapuščeno in prazno mizo. Ko človek ob določenih dnevih po kavarnah prime časopis v roke, bo tu in tam nejevoljen opazil, kako jo gotov predel časopisa počečkan in popisan.
Včasih so po kavarnah imeli obiskovalci to grdo in slabo navado, da so lepo revije, ilustracijo ln ilustrirane časopise vso pomazali, pristavljali so k raznim slika min fotoposnetkoin svoje »kritične« opazke in tako pravemu estetu kvarili pravilen in pošten užitek ilustriranega časopisa. Sedaj čečkajo in pišejo po časopisih »križankarji« namesto njih in vselej hite, da dobo prvi časopis v roke, da morejo prvi rešiti križanko in svojim konkurentom napraviti jezo ln
»ihto«, ko morajo poiskati nov časopis, da zadoste svoji strasti križankarstva.
Stric Matija Jo človek starejših let, ki je bil dolga leta silno odločen nasprotnik »križankarstva«. Pomilovalno Je zrl na križankarje in križanke. Sedaj pa je posvetil vsem posebno pozornost. Začelo ga je zanimati vprašanje, da-lt lahko človek kaj pridobi v znanstvenem ln praktičnem pogledu iz križank. Najprej je z zadovoljstvom ugotovil, da marsikatera križanka človeku pomore do spo-polnitve svojega znanja, ali pa vsaj do osvežitve starih zgodb in dogodkov.
Ko jo pregledoval vse mogoče križanke ln sestavljal posebno študijo, je stric Matija najprej dognal, da se v križankah nekateri izrazi, nekatere osebnosti in nekatere besede stalno ponavljajo. Človek si skoraj ne more misliti križanke, da ne bi nalotel na kak v križankah že skoraj ukoreninjen izraz. Izbral in zapisal si je strto Matija nekatere Izraze. Naj jih tu nekaj navedemo.
V	naših križankah beremo dostikrat« »Prednji del voza?«... »Oje!« Je navadno v sleherni številki križanko rešitev. Stric Matija pa pravi, da so križankarji slabo podkovani v kolarskl ln vaški obrti. Vsak kolar ln kovač smatra za prednji del voza —■ prednjo premo, ki pač obstoji iz več delov, tako tudi iz »ojesa«. Zato jo Matija dal krlžankar-jem v tem pogledu »nezadostno«, ker skušajo spreminjati lepe in domače izraze naših kolarjev in kovačev.
Važno mesto v križankah ima tudi egiptovsko božanstvo. To božanstvo — Ra po imenu, ki pa ga je neki krlžankar iz tehničnih ozirov spremenil v Ro — jo zastopano v vsaki križanki. Dosega pravcati rekord. In vsak reševalec žo kar hiti vpisati v kvadratek to božanstvo, kakor hitro Jo navedeno.
Kaj Je naš koledar, so stricu Matiju šole povedali križankarji. Kaj je koledar. rreprosto : seznam po tednih in mesecih urejenih dni. Kaj je pekel? Neka križanka je navedla, da Je zadnje pri-
BANCO di ROMA
BANCA Dl INTERESSE NAZIONALE - BANKA DRŽAVNE KORISTI ANNO Dl FONDAZIONE 1880 LETO USTANOVITVE
LUBIANA
FILIALE Dl
^PODRUŽNICA V
Mariiin trg 5. telel 4316-4317 TUfTE LE OPERAZIONI Dl BANCA - VSI BANČNI POBU
l. septembra
bo začela izhajati knjižna zbirka
»SVET«
Naša kuhinja obratuje stalno
GOSTILNA »PRI LOVCU«
RIMSKA CESTA štev. 24 — TELEFON štev. 46-95
Cerknica
Zlatoporočencema v pozdrav. Pred 50 loti sta stopila pred oltar takrat šo mlada: Luka in Ančka. Ona je po njem dobila ime Otoničar, po domače pa se je že takrat in se še danes pravi pri Pocinovih. 14 otrok jo bilo rojenih v tem svetem zakonu, 14 postaj križevega pota pravega slovcnskegu in katoliškega zakonskega para. Ni jih veliko, ki bi Jim bilo dano, da bi doživeli to čast, da pri 80 letih, toliko jih namreč imajo oče, in pri 70, kolikor jih imajo mati, praznujejo zlato poroko. Od 14 otrok je še 9 živih. Dva, Matija in Angela, živita v Kanadi, ena je poročena na Dolenjem jozeru, druga v Cerknici, tretja v Št. Vidu nad Ljubljano, Ivan je v službi kot puškar v Zemunu, tri hčere pa so se odpovedale posvetnomu življenju, izbrale so sl vzvišen poklio — usmiljenih sestor. Ena je v Bol-grndu, druga v Mariboru, tretja pa jo s-Bogomila v ljubljanski bolnišnici. Voščilom njunih otrok eo pridružujemo tudi mi. Boža.
X Gorenjskega
Na Golniku jo umrl 13. t. m. po kratki in mučni bolezni g. Stanko Kastelic, olektromonter iz Ljubljane. Pokopali so ga v nedeljo, 15. t. m., v St. Vidu. Zapustil je žalujočo ženo in sinčka. Pokojniku lep spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
V	Borovljah so v nedeljo izročili svojemu namenu novo strelišče, ki je največje na Koroškem. Ima 12 stojišč za streljanje s puškami malega kalibra ln 3 stojišča za streljanje s pištolami. V soboto Jo bila večerna prireditev z geslom: »O Bož!« V no-deljo jo bil sprevod narodnih noš iz vsega
bežallšče hudobnih ljudi. Mnogi križankarji, ko škrtajo in tuhtajo izraze, so ne »Jeze«, marveč »ihtajo«, zato naletimo v križankah prav dostikrat namesto »jeze« staro in lepo besedo »ihto«. Strlo Matija dolgo ni vedel, da Je »lajna« tudi glasbilo. To mi je povedal prebrisani krlžankar. Da je »tokajoe« peneče vino, so,ja stric Matija takoj Bpomnll, ko Jo pomislil na Esterhazljevo klpt v i. okraju mesta Dunaja. PrlBtanišČe ob Azov-skom morju Azov in bolgarski pisatelj Vazov sta sl po križankah mnogokrat v sorodstvu. Neka križanka pa jo napravila v#krtžnlh kotičkih duhovitost, ki je vredna, da jo tu napišemo. Dve besedi, obstoječi iz treh enakih črk, sta nam predstavili povsem nove pojmo. Iz »kola« lahko napravimo »lok.« Iz »kota« pa »tok«. In kako je to imenitno v križanki! Kaj je idiot? To je Matiju povedala križanka. Jo to novednež, topoglavec in bebec — vse hkratu1
Toliko o križankah. »Križankarji« so se v Ljubljani zelo razmnožili. Ro nekaterih javnih lokalih Imajo celo stalna omizja. Ti »protesionalci« so mnenja, da bi bilo umestno izdajati posebno izdajo križank. Sedaj je pač križanka v modi, pa pridejo dnevi, ko bo treščena v staro ropotarnico.
S Spod. Štajerskega
Najstarejša prebivalka Maribora je gospa Marija Radejeva, ki je v soboto praznovala svoj 92. rojstni dan. Doma je iz Velike Nedelje in je prišla z 12 leti v Maribor. Rodila je 19 otrok. Trijo sinovi so sc borili v prvi svetovni tojni, zdaj pa se borijo trije vnuki. Okrog prababice pa so zbirajo že tudi pravnuki, najstarejšemu izmed njih jo botrovala pri krstu.
DARHOI.
II mlgllor lassativo najboljša odvajalno sredstvo
Novi grobovi. V starosti 80 let jo- umrla v Mariboru zasebnica Terezija Mesaričeva. Nadalje sta umrla mestni uslužbeneo Mirko Leskovar in 70 letna hišna posestnica Franja Corlnškova. V Brežicah jo umrl Frlo Predanič, v Celju pa upokojena učiteljica Ana Srienz-Jurko.
Žalostna smrt kmetice. 46 letna gospodinja Ana Obornauorjeva na Štajerskem jo po nosrečnem naključju padla v gnojno jamo. Sama ee ni voč mogla rešiti in jo utonila.
»MARIINA KRPANA«
dobe le listi naročniki ^Slovenčeve knjižnic e“, ki imajo ali ki bodo no ravnali naročnino za ves letnik „Slov. knjižnice*. Dotični, ki so natočeni le na pol letnika „Slov. knjižnice* bedo dobili za nagrado drugo nagradno knjigo
..TRIJE BRATJE"
Naročnike ,.Slov. knjižnice ‘ z dežele opozarjamo, da č i m p r e j e poravnajo naročnino, ako želo dobiti
..Mariina Krpana"
Za nenaročnikebo „MARTIN KRPAN“ v prodaji čez nekaj tednov in s cer toliko izvodov, kolikor jih bo še ostalo.
Prvenstveno pa smo dolžni postreči naročnike	^
Vrtnica
roža ljub
Zaradi lažjega pregleda razvrstimo vrtnice v razrede, in sioer po značaju divjih vrst, iz katerih izhajajo. Ta ruzdelitev je koristna ljubitelju vrtnioe, da so laže znajde v gojenju vrtnic. Ruzno vrtnico zahtevajo različen način gojenja-
Ena najstarejših vrtnic je tako imenovana Provenoevoso, ki je prišla iz Malo Azije. Cveti »o malone okroglasti, kakor kaže žolna glfva, in imajo prav nožen vonj. Listje je svotlozcieno z rdečkastim robom. Poleti se pojavijo v izobilju ljubki cveti rožaste barve; najdejo pa so tudi z belimi ali biedorožastlmi cveti. Od to izhaja neka stranska vrsta, ki jo vrtngr
Spomini na Veliko Gospojnico
a
Štirinajst dni prod Veliko Gospojnico Jo stara mama prejela pisemce. Btrna-dovl iz Petrovč so pisali.
»Mati, kakor zadnjih pet let, tudi letos šestdeset obiralcev in obiralk. Na Veliko Gospojnico pridem z lojternim vozom po Vas do Faientača. — Strnad.«
Nestrpno sem iak„i tega dne. Vse predolgi so bili soparni pasji dnevi ln le svetlo noči so mi s svojim hladom krajšale, da so Se nekako minuli. Podnevi som posedal v senci jablan, obloženih z božjih blagoslovom, ter užival njihovo sadove, ponoči pa sva v očarljivi mesečini z bratom, zarila v svevže suho seno na kozolcu, sanjarila o Skatih hmelja, denarju, novih čevljih, obleki... |n o knjigah. Prav za prvo Solo sem se pripravljal.
Nepozabni so ti lepi zvezdnati večeri, ko sem sedel na kloplel pod lipo, slonel z glavo v naročju stari mami in Jo prosil, da bi tokrat vzela tudi meno v šostdesetorico. V šolo bi rad šol, zato pa sem hotel tudi že sam zaslužiti. In o tem sem sanjal vse noči, ko som skrival kuštravo glavo v seno, da bi me ne začaralo nočne vile, ki Jih Je polna luna pošiljala s prameni prav skozi vse špranje lesenih sten na kozolcu tor Jih prikradla celo na kupček novega sena,
V	katorega sva se zarila s Karlekom.
Vse Jo bilo tako skrivnostno: brat je hrčal, sova je skovikala v bližnjem Dominikovem gozdu tor celo predrzno, vendar plašno prifrfotala prav do našega marofa, iz katerega sem slišal globoko dihanje in prežvekovanje krav, kakor enakomerno pesem, slišal celo miško, ki
se Je prikradla iz kleti na pod ter zobala omlačeno pšenico. Svečan Je bil ta molk, poln prekipevajoče sreče ... Sola, šola, šola,..
Pri Sv. Trojici na Gojki Je odzvonilo opoldne. Se so doneli po dolini zvoki novih Vaclovih zvonov, ko Jo drdral Strnadov voz s šestdesetorico proti Ivencl, Vojniku. Petrovčam. Stotine voz je bilo na beli cesti in posem tisočih grl je valovala po dolini
»Od Celja do Jtalca je ravno polje, po njem so sprehaja en zauber dekle.«
ter se vila po dolini ob bistri Savinji naprej in naprej pod vznožje snežno belih in v soncu se lesketajočih planin. Polje Je. žarelo v soncu in nas pozdravljalo s svojo zlato rožo, savinjsko rožo s svojstvenim duhom.
Pri Strnadovih so nas lepo sprejeli. Sveže pečen kruh in poliči jabolčnika so nam prav teknili za malico.
»Sedaj pa pojmo k petrovškl Mariji, da nam bo naklonjena,« je dejal Strnad obiralcem, ko je izpregel konja.
Nismo bili sami. \ cerkvl je bila že tesnj,ava in pod Marijinem oltarjem so se -zbirali tisoči : Dolenjcev, Prlekov, Hrvatov in domačinov. Som pred Marijo nas je pripeljala stara mama.
Tako se ,1e začel vsako leto čas obiranja hmelja v tednu Velike Gospoj-nice...
Jutranja zarja Je S0 blestela na zlati roži, ko smo pričeli z obiranjem. Trideset parov, stodvajset rok. Mački so se zarili v zemljo in na njivi ob žoloznlškl progi, na poti proti umobolnlšnici v Nov. Celju so padalo hmeljevke. Padale so, da bi Jih znova postavljali prihodnje leto, padale, da smo obrali sadove dobro in bogate savinjske zemlje.
Košarice so se polnile in Habetova Terezika iz Rakove steze Jih je praznila v vreče vsakih deset minut. Kako ji je šlo izpod rok. Kakor da bi človek vso to prej vadil ali se tega naučil že pri nabiranju borovnic. Niti zmenila se ni, ko je oče Strnad dejal nam novim nasvete : »RjaVega za sebe, zelenega za sebe. Lepe peclje, manj perja, no cufajte, obirajte lepo!«
Hmelj je hitel izpod drobnih prstov v košare, lz košar v koše, iz košev v zgornjo leso, lz zgornje v srednjo in iz srednje lese na spodnjo, potem pa kakor val Ustja v jesenskem vetru zasumcl v skladišče.
Lopo Jo bilo te dni v naši dolini. Povsod, tudi pri sosedovih, v 2alcu, Gotov-ljah, Sv. Petru, St. Pavlu ...
Povsod Jq donela čez polje pesem, ob večerih pa »I slišal na pod veri h vse govorico:	dolenjsko,	kranjsko,	pohorsko, prle-
ško ...
Tako je pesem spremljala povsod vso naše delo tam od postavljanja hmeljevk, privezovanja, škropljenja do obiranja in sušenja ter prodaje, ko so naložili hmelj v posebne vrečo ln ga prodali.
To leto sem zadnjič obiral pri Strnadovih. Prihodnjo leto sem kot prvošolec že lahko nosil mačka in dregal z njem
hmeljevke na domači njivi, katero J0 oče nasadil s hmoljsklmi sadikami že pred dvoma letoma. Toda tako lepih dni ni bilo več. Strnad Je izsekal svoje njivo in na naslednji Veliki Šmaren sem ga srečal v Ivencl ter z vozom z 20 dekleti
—	brez moje stare matere, ki jo umrla.
Z njo so umrli in minuli v dolini zlato rožice tudi bogati in srečni dnevi. Le za nekaj let... Kriza, pomanjkanje, nesrečo, uničenje celih posesti in družin, ki Jih Je onesrečil boben, so minuli in zlata rožica Je spet zadišala po dolini ln osvežila njeno ozračje. Tako jo bilo vedno v Savinjski dolini in bo.
Kasnejša leta sem obiral hmelj le doma. Tud'1 tu Je bilo lepo, toda najlepšo jo bilo takrat, ko sem obiral pri Strnadovih. Sam sem si prislužil prve denarce in v neizbrisnem spominu ml bo ostala sobota po Veliki Gospojnlcl, ko sem si z lastnim zaslužkom kupil prvo zvezke v knjigarni in novo obleko v trgovini.
Tudi Strnadu je bilo žal po tistih lepih dneh. Znova je obnovil hmeljišča in nekaj let potem ml je na Gospojnico dejal : »Gospod, škoda da ne živi več vaša stara mama. Tako lepa, pridna in vešča dekleta Je vedno zbrala. Sedaj bom moral spet poiskati novo staro mater, da bo spet tako.«
Prihodnje leto Je spet Strnad prišel
z lojtrcem pred Faientača in odpeljal v Petrovče šestdesetorico. Nič manj vesela ni bila, nič manj razgibana, le brez stare mame in njenih prijateljic. Spomnil sem se Jo ln vseh tistih lepih dni, ko sva tiho kovala načrto za prvo šolo. In takih dni nlkdo izmed nas na bi pozabil!
imenuje »šport«, staromodna mahe-’'«, katero so iz Nizozemske in Anglije uvedli v Nemčiji leta 1596 Prej je bila ta silno priljubljena, sedaj jo pu najdeš le še v starih vrtovih.
Druga zelo stara vrtnica je vrsta, doma iz Birije. Ta cvete poloti in jo pri-mernu za mestne vrtove. Cvetovi so zelo štovilni in močno dišijo. Mnogo jo gojijo v Orientu, kjer delajo iz njo rožno olje. Za gojitelja jo to največjega pomena, da jo to ona prvih staršev prekrasnih llemen-tank. (V Nemčiji pravijo kitajski vrtnici Monatsroso, ker tako dolgo cvete.) Je kot vrtna roža zelo priporočljiva. Vso njone stranske vrsto so trdno in bogato evotejo vse poletje. Zahtevajo mnogo sonca in svetlobo ter uspevujo v kakem južnem kotu. Pritlikova vrsta kitajske vrtnice, ki 1o najvišja 25 cm, je vrtnica (Thceurosa), ki so jo uvedli s Kitajskega leta 1810. Ker je vedno odota v cvetje, jo zu vrt zelo vub-ljiv kras. Lahko jo gojimo v lončkih na prisojnih oknih. Zelo verjetno je. da je kitajska vrtnica imela važno vlogo v prastarih vrstah onih ekupln, ki so znane kot burbouke in »o prišle 1825 lola na An-gleškp. Domnevajo, da izhaja prvotna oblika in križanje kitajske vrtnico z Dansko, toda začetek je zavit v temo. Nuj bo od koder koli, burbonke so vrsto velike lepote, občudovanja vredne zaradi bogatega cvetja, močne rasti in prijetnega vonja. Ovetejo vse poletje In še pozno jeseni, mnogokrat so prve in zadnjo vrtnice na vrtu. Zahtevajo toplo tn zavarovano lego, mraza ln mokrote no pronesojo. Iz nje so vzgojili več krasnih vrst. Cajna vrtnica je potomka kitajske vrtnioe; njo posebsno odlikuje njen vonj, ki je podoben čajni vonjavi. Leta 1810 Je prispela le ona vrsta tega razreda 8 Kitajskega v Anglijo in takoj zbudila zanimanje. Štirinajst let pozneje ji je sledila rumena oblika, od katero so dobili več krasnih enočič. Zelo »o podobne kitajski vrtnioi, le da so šibkejše in jih moramo akrbno varovati pred mrazom. Co dobro uspevajo, spadajo k naj-dragocenejšim vrtnicam ln hvaložno evotejo pozno jeseni.
Zruk in sonce sta zanjo važna, zato mnogokrat ne pridejo v mestu do popolnega razvoja.
! Moškatna vrtnica — ime ima zaradi moškatnega vonju — jo prišla iz Perzije v Anglijo leta 1596. Je plnzilka, zadovoljna s toplim zavarovanim bivališčem ob kakem plotu in zidu, ki loži proti jugu ali jugovzhodu. Cvete pozno od meseca avgusta do septembra; veliki šopki cvetov s prijetno vonjavo kruse vrt. — Z. M. Lj-
V
\
>
London v četrtem letu vojne
Po poroki ln gostiji sta se mlada drvarjeva vselila v svoj novi domek, ki so tra pomagale zgraditi gradiške vile. Htinj-ska kmetica je sama prignala podarjeno telico, >a prvo kravo, ki jo že kmalu povrgla lepega telička.
Drvar je hodil v planinske gozdove dr-varit, podirat, tesat in plavit plohe, medtem ko je drvarka hodila na plodne njive htinjskih kmetov sadit, plet, okopavat, žet. GradiSke vile pa so jima tačas okrog koč-ke pasle kravico s teličkom.
Drvarjevima Je življenje ob delu teklo tako prečudovito lepo in srečno, da se je mlada drvarka često zbala za njuno srečo .• «
so se za trikraljevskim Velikim vrhom dvignile bele gore; lz rastočih oblakov so se dvigale vedno višje v srebrne višave; tedaj je čez kopasti Veliki vrh legla njih senca kot gora na goro. In tedaj so vsi, pohorski gozd, drvarji, pastirji in njth živina, vedeli, da bo kmalu pridivjala planinska nevihta.
Vedeli so, da bo divji loveo zopet gnal ivoj divji lov preko pohorskih kop in planj, dn bi ulovil kakSno planinsko vilo, ali pa s sekiro zadel predrznega lovca, ki se ga ne bi ustrašil ter ne bi legel na gozdno pot.
Amerlkanca, ki so je po devetmesečni odsotnosti vrnil v glavno mesto in opazuje življenje, ki je — kakor ima vtis — postalo zelo preprosto, London po 4. letu vojne zelo preseneti. Potnik mora priznati, da so mora Anglija zanašati glede življenjskih potrebščin samo na to, kar ji poSilja Severna Amerika. Zaradi tega ga tudi no sprejmejo v hotel kakor nekdaj, ko so ga pogostili v najboljšem hotelu zapadnega mestnega dela. Sedaj lahko izbira le med porcijo sesekljanega mesa, ki so ga poslali iz Amerike, in krožnikom zelenjavo. Lepi običaj »jej zunaj« je postal v Londonu simboličnega pomona in bo ta pomen obdržal pač do konca vojno.
Nič manjšo skrb ne bo povzročilo temu Amerikaneu iskanje stanovanja. Najti dane« v Londonu sobo ali stanovanje, je skoraj že pustolovščina, katere uspehi so prav tako fantastični kot najemnina, ki jo bog moral plačati. Nič bolje ni glede drugih potrebščin. Zalogo blaga v londonskih prodajalnah so se tako skrčile, da so morali zaradi pomanjkanja zaprotl cele oddelke in v drogerijah naleti človek redno na velike napise: Nimamo klin za britje, brivskega mila, ustnega rdečila.
Kar se tiče oblek, bo Amerikanec ugotovil s presenečenjem, da jo kakovost blaga, ki je bila pred vojno znana kot najboljša, zolo slaba. Danes dobiS, seveda samo na karte, le tako imenovane vsakdanje obleke, kot jih imenujejo londonski humoristi. Kar se tiče čevljev, nosijo ženske vedno bolj in bolj leseno coklje, ki jih prav tako proda1-jajo na karte. Z velikim zanimanjem kakor tudi z mučnim presenečenjem bo popotnik dognal, da eo z ženskih nog zginilo vse nogavice. Ali ne dobijo več na trgu nogavic, ali so pa tako elabe kakovosti, da jih
žensko niti kupiti ne marajo. Skoraj vse trgovine zapro že zgodaj popoldne zaradi pomanjkanja osebja, tako da jo postal nakup pravi problem. Človek mora biti na primer zelo vesel, če dobi obleko iz barvil-nice po preteku Sesteh tednov.
Z 'Saloeljo mora Amerikanec slednjič ugotoviti da jo svetoyno znano londonsko
nočno življenje ostalo samo še v pravijlcah. Podzemska železnica in avtobusi nehajo voziti že pred polnočjo. Restavracije, gledališča in kino zapro že ob 10. svoja vrata, tako da so lahko vrnejo gostje na svoje domove z zadnjimi vozovi. Ze pred polnočjo je Piccadilly cirkus ravno tako prazen kot Walstreet v New Yorku v nedeljo zjutraj. Tako je povsod. Zaradi pomanjkanja bencina so ostali taksiji samo So v spominu na zlate predvojne časo. (Pester Lloyd.)
Koliko glasov lahko daje pes?
Ko spoznaš žival, razumeš tudi njeno govorico
Mnogi lastniki psov trdo, da njihovi stvo tu niti no opazimo. Na višji stopnji je
ljubljenci razumejo govorjenje, oni pa pas jega ne, čeprav je po ugotovitvah sestavljeno samo iz SO glasov. Potemtakem naj bi bili psi pametnejši kot ljudje. Temu ni tako. Pameten pes opazi, če o njom govorimo, Je pa daleč od tega, da bi to tudi razumel. Je pa mnogo ljudi, ki razumejo govorico svojih čuvajev. Na žalost ni čarobne pijačo kot v Grimmovih pripovedkah, po kateri je neki otrok takoj razumel govorjenje ptičev. Jo pa drug način, da to do-sožomo: dolgo spoznavanje živali. Pri nekaterih narodih razumejo na primer govorjenje njihovih pasjih ljubljencev. Takoj razumejo govoreče glasove: lačen sem, ljubosumen seirt, čutim to in to, skratka, imajo vodno drugačen pomon, čo jih prevedemo v človeško govorico. Ce hoče kdo razumeti živalsko govorico, mora najprej dobro poznati življenje tiste živali, ker je dajanje glasov pri živali prav tako občevalno sredstvo kot pri ljudeh govorica.
Ce srečamo na gozdni poti več metrov dolg sprevod gosenic, vidimo tu prvo in najpreprostejšo vrsto družabnega življenja. Različnih glasov kot sporazumevalno sred-
99 1
,V imenu človeških pravic in enakopravnosti malih narodov..." .Slika Iz sovjetskega raja
Švedski list Allehanda je objavil podatke iz članka časnikarice Elme Danger-fieldove, ki ga je prinesel tednik »The Nineteenth Century« in ki govori o strahotni usodi tisočih državljanov vzhodnih držav, prepeljanih v sovjetsko Rusijo. Po teh podatkih so boljševiki s silo odvlekli skoraj milijon ljudi iz Poljske, od katerih jih je izginilo 300.000, ki so verjetno danes mrtvi. Iz Estonske so odpeljali 60.000, koliko med temi je Se živih, nihče ne ve. Iz Letonske so izselili 60.000 mož, 20.000 žena in 7300 otrok; od vseh teh pa je živih le Se 35.000. Iz Litve so odpeljali 50.000 ljudi, živi jih Se 30.000. Med Izginulimi Lit-vancl so tudi predsednik republike Alek-
sander Stulginskl, pravosodni minister Sl-lingas ter načelnik litvanskega vrhovnega poveljstva.
Elma Dangerfieldova piše v omenjenem članku, da morajo Izseljeni poljski otroci obiskovati boljSeviSke brezbožno Sole. Poljski begunci v Londonu so po zanesljivih poročilih dobili v roko sovjetsko učno berilo za poljsko otroke, ki na nekem mestu piše tole: »VaSe Poljske je konec, nikdar več ne bo vstala. Vzgajali vas bomo mi. Umrli boste tu, tu so vaši grobovi ln tu je vaša Poljska. Otroci, Boga »ni. Ne vidimo ga, ne čutimo ga in ne slišimo ga, Boga so iznašli vaši bogatini, da bi vas laže strahovali.«
združevanje živali k posebnemu namenu, n. pr. lastovk ln štorkelj k skupnemu po-lotu v toplejše kraje ali volkov k skupnemu lovu. Ko je namen dosežen, se zopet razidejo. Pri plenu so prepirajo volkovi in Štorklje gredo po skupnem poletu po posameznih potih, ne da bi stanovale skupaj kakor drugi ptiči, n. pr. galebi. Pri tej skupnosti so določeni zvoki za sporazumevanje potrebni. Tako si dajo volkovi znamenja, kadar vzajemno priganjajo divjačino. Pri tem lovi volk divjačino mnogo bolj brez glasu kakor pa domača žival, pes. Svizec razlikuje n. pr. prod- in glavno vznomlrje-nje. Svarilne klice posameznih živali razumejo tudi druge živali. Svarilno pogrka-vanje šoje razume tudi srna, prav tako dobro pozna lisica smrtne zajčje vzklike.
Število glasov, ki služijo živalim, kakor jih podaja prof. Bastian Schmid v dopisu »Prijateljstvo ln država med živalmi«, je izredno različno. Piščeta spravijo tekom enega tedna skupaj osem različnih glasov, odrasle kokosi 18 in petelini kar 15 glasov. Živalim ne služijo glasovi samo za sporazumevanje, ampak tudi kot izliv nekaterih duševnih čustev. Petelin Ima tri različno varnostno klice in prav tako tri vabilne klice In vsak ima svoj poseben pomen. Celo renčanje psa ima različen pomen: dobrikajoč, svarilen in grozeč. Divje živali so molčečnejše kakor domače, zlasti roparice; lovske pse je treba posebej priučiti, da so pri preganjanju divjačino tihi.
ANEKDOTE
Rimski cesarji in »iflra srečet. RimBkl cesarji so izdali stroge zakone proti »igri sreče«, toda sami so bili večkrat strastni igralci. Tako je Noro pogosto igral z vlogo 400.000 šostercev. — Zgodovinar Sucton sporoča, da je bilo ladjevje cesarja Avgusta dvakrat premagano; cesar je tedaj posvečal mnogo časa »Igri sreče«. Metal jo kocke, na-dajoč se, da bo mogoče le zmagali Kaligula je pri Igrah varal »kot velik« in je nekoč izgubil vse svoje imetje, je ustavil na ulici dva Rimljana ln jima vzel ves denar. Kralj Klaudius je metal kocke tudi na potovanju v nosilnici in v vozu. Napisal jo tudi knjigo o igri metanja kock. Domician je začel igrati že zgodaj zjutraj, Aetius Varus je pa igral celo noči.
Tudi največji peniji se včasih motijo. Poznano je, da Imajo navadni smrtniki o raznih stvareh popolnoma napačno mnonje. Da bi se pa tudi veliki ljudje, učenjaki in geniji motili pri tako rekoč povsom enostavnih pojavah, se sliši nekam neverjetno. Veliki genij Loonardo da Vinci, je imel v prav enostavnih pojavih kaj naivno pojme. V svojem delu »Bestiarius«, ki govori o živalskem svetu, se točno drži mnenj naj-starejših modrijanov. Tako piše, da preglasi čvrčanje čvrčka kukavičino petje. Ce vržemo čvrčka v Olje. piše naprej, takoj pogino, a ga moremo zopet oživiti, čo ga takoj vr,žemo v kis. O prepelici pravi, da se more v »slu-
čaju potrebo« spremeniti vsak trenutek lz žeaske v moškega. Nadalje govori o neki ptici, ki živi v prednji Indiji, ki se tako sveti, da razstalJn svojo lastno senco. Po njegovem mnenju se hranijo krastače z zemljo. Da so tako suhe, pa utemeljuje, ker se bojijo, da jim ne bi zmanjkalo hrane. Se bolj neverjetne nazore ima o živali gnu, neki vrsti antilop, ki da s svojim pogledom ubije človeka.
Edison in fonograf. Anekdota. Ko je leta 1678. fizik Du Moncel v »Acadomle des Sci-onces« pokazal zbranim učenjakom Edisonov Izum — fonograf, jo skočil akadoinik Bouil-laud, prožot s klasičnim naukom in plemenitim ogorčenjem nad predavalčevo predrznostjo, ga pograbil fca Vrat, rekoč:	»Goljufi
AH mislite, da nas boste s fonografom vodili za nosi« — Nekaj mesecev pozneje je dal Bouillaud po točnem pregledu aparata Izjavo, da so tu delal z zolo spretnim govorjenjem s trebuhom! Rekel je: »Nemogoče je vorjotl, da bi nevredna kovina mogla proizvajati plemenit zvok človeškega glasu.«
Milijonska jata golobov. Pred nekoliko leti so opazili na področju Indiane zelo redek pojav, ki še do danes ni razjasnen. To področje je prelete'a jata golobov, ki je bila široka celo miljo; let je trajal štiri ure. Ce računamo, kakšen prostor zavzame vsak golob, viidrno, da je bilo v tej jati 2,230 milijona golobov.
NnučUc se
na slovensko poljudno znanstveno
»SVET«
ki bo začela izhajati s 1. septembrom 1
Za naročnike bodo knjige le po 20 Ur. Mesečno izide po ena knjiga. V- programu so naslednja izvirna
in prirejena de!a:
Denar — dr. Vladimir Murko. Kako si pridobim prijateljev
— Carnegie.
Ladje — po v. Loonu. Egipt I. in II. del — dr. Valter
Bohinec.
Mehanika vsakdanjega življenja — dr. Anton Kuhelj
S premogom m rudami po svetu in zgodovini-po Semjonovu. Sprehodi po nebu — spisal ravnatelj Pavel Kunaver. Slogi v stavbarstvu —• univ. prof. Fr. Stele.
923 m pod morsko gladino
— po Beebu.
Čuda živalskega sveta — po R. H. France-ju.
Zgodbe matere zemlje — J.Hafner. Čudežna drevesa — Marijan Juvan. Slovenske starosvetnosti — dr. Fran Kotnik.
Naš vsakdanji kruh — po Setnjonovu.
Knjige bodo bogato ilustrirane, tiskane na glatkem, satiniranem papirju. Na težjem papirju tiskane knjige bodo vezane v polplatno in bodo za naročnike po 35 lir. Naročnike sprejema LJUDSKa KNJIGAKNa in uprava „SVETA“ v Kopitarjevi
Tako poceni in tako izbranih knjig poljudnoznanstvene vsebine Slovenci še nismo imeli. Zato r.aj se vsakdo naroči na to našo novo knjižno zbirko!
Naročnikom
,Quo vadita*
Ker prva Izdaja romana pohaja, prosimo vse tiste, ki so se priglasili v prednaročbl, naj denar za knjigo nakažejo do 25. avgusta, sicer jim knjige ne bomo mogli več rezervirati. Po pošti Jo namreč pošiljamo samo tistim, ki plačajo naprej 1 — »QUO VADIŠ« Je vzbudil ogromno zanimanje pri vseh slojih naSe filta-Joče javnosti in žel pohvalo vse kritike. Da ustrežemo tistim, ki bi ta prelepi roman v slikah radi imeli, pa so prvi rok za naročbo zamudili, sporočamo, da sprejemamo naročila za novo izdajo knjige »QUO VADIŠ«
samo do 15. septembra!
Ker bo tudi to pot na razpolago le omejeno število Izvodov, naročite knjigo člmprej, sicer utegnete ostati brez nje. — »QUO VADIŠ« velja: mehko vezan	32	lir
za naročnfke »Slov. doma* 26	lir
v polplatno vezan	45	nr
v celo platno vezan, na najboljšem papirju	85	lir
Naročila sprejema uredništvo »Slovenskega doma« Ljubljana, Ljudska tiskarna
Jož« Mahali 1
L M. F
Vsa živa bitja ln vsa rast, prav vse je slutilo bližajočo se planinsko nevihto ter še zateklo v zasilna zavetja; silje in bilje po njivah pa je v neprijetnem pričakovanju vztrepetavalo.
»Nevihta bol« so je balo.
T »Divji lov ...« je šepetalo,
Tam na skrivnostnem gradišču pa ni bilo o strahu pred bližajočim se divjim lovom niti duha ne sluha; bele vile so se bile v petju in plesni igri tako zanorile, da niso čutile trepetajočega gozda, ne videle plašnih seno bežečih ohlakev. Prepo-vale so si brezskrbno In plesale svoje vilinsko kolo.	,
ZANIMIVOSTI
Otok se je potopil v morje. Mali otok Smoerstmaaken, ki leži na severnem koncu Langelanda, je izginil pod morsko površje.
Bil je 100 m dolg, širok pa komaj en meter. Da se je potopil, so opazili šele te dni, ko je bil član danskega zemljepisnega instituta na poti na otok, da bi ga ponovno zmeril. O vzroku ne vedo do danes še ničesar.
»Sežgani naslov«. *»Zakaj moramo pričakovati skorajšen konec komunistično Internacionale? Samo zato, ker je šef Kominterne sežgal naslov:!« Re sprašuje pisatelj USA Eastman v enem v časopisu »Readecte Digest« objavljenem poglavju o boljševi-kih. Tako imenovani razkroj Tretje internacionale. tako nadaljuje Enstman, ne pomeni nič. Tudi Coko so nekoč razpustili, nadomestili so jo pa z GPU in pozneje z NKDV. Terorističen režin je pa ostal vseeno neizpremenjen, Nobenega dvoma ni o tem, da dobivajo komunisti v USA zdaj prav tako kot prej svoja navodila iz Moskvo. Njihov vodja Browder je razpust	......
Kominterne razložil kot praktično brezpo- i poročila o	letalskih napadih	na London
membrio zadevo, ker Je partija tri leta ) in druge	kraje, bi bil	dal	premoženje
popolnoma ločena od Kominterne. Vsakdo i zato, da	bi imel	pri	rokah zazigalno
pa ve. da so &rowder in njegovi pomoS- f bombo in	bi jo	vrgel	na	bleščeče se
niU »talno dobivali navodila iz Moskve. (zračne velikauiel	Tako	pa	6em moral
Skrivnosti z nevidnega bojišča
Vohunski spomini i» prve svetovne vojne
44
Tine Hodnik je pospravil svoje čopiče, barve, platno in stojalo in se poslednjič zazrl v svoj svet. Pokrajina «0 je razprostirala pred njim kakor velika Pernhartova platna.
Seženj od njega je zevala gola stena, ki *e je drobila v melišča; tam so rasli prvi macesni. Nato je svet strmo padal v dolino k jezeru, tako strmo, da so se smreko in bukve po pobočju zdele podobne otrokom, ki so so objestno zapodili po bregu, pa jih strmina tako zelo prevzame, da so ne morejo več ustaviti, da se jim začno šibiti kolena in s strahom pričakujejo, kdaj bodo v divjem zaletu treščili v kakšno skalo na poti in se ob njej razbili. Med spuščanjem se je gora nekajkrat pognala v rahlo vzpetino, tako da je bila v prerezu podobna zleknjeni zveri, ki jo svoje šape hladila v vodi. Cisto spodaj pod strminami in gozdovi jo polnilo nadaljnje, neznane in tajne globine jezero. Bilo je temne, ze-lenkastomodre barvo kakor čist in hladen smaragd. Tinetu se je zdelo nemogoče, da bi človeški čopič kdaj docela zadel ta ton. Kakor bele golobice so čepelo ob bregu cerkvice, vezala jih je drobna, vijoča se cesta. Nekje je vzplaval čolnič in puščal za seboj komaj vidno srebrno sled. Prešel je rumenkasti, plitvi, obrobni pas in plaval vedno globlje v sredino, kjer je bilo jezero skoraj čisto črno. Tino se jo zbal zanj, za tisto ubogo in krhko orehovo lupino, ki se je tako drzno spuščala nad brezna iu | izzivajoče plesala nad njimi. Na nasprotnem bregu se je svet spet poganjal v višine. Sosednji hrib jo bil še strmejši, bolj gol in posut s pečinami Hn čermi. Nad vsem tem vencem nižjih, gozdnatih gora, ki je obrobljal jozero, je valovilo sivo kamnito morje. To se je stikalo s ščemečo sinjino neba. Ozračje je bilo negibno in vročo. Tinetove prsi so .se polnile z vonjem žarečih skal in prhke črne prsti, smolnatega ruševja in opojno, rdeče burje. Včasih je zavel vetrič, ki jo prijetno osvežil Tinetovo opaljeno lice. Z njim je iz globeli ob koncu jezera prihajalo zamolklo bučanje venomer padajočega slapa, ki je bil kakor enakomerno utripajoče srce toga gorskega kota ln uspavajoča muzika za njegove nemirne otroke, ki so kdaj pogledali v veliki svet.
Ko se je slikar Tine zbudil iz svojih sanj, jo Ukanc že tonil v vijoličnem mraku in na vzhodnem robu jezera so sc lesketali rožnati žarki za Bogatinom zahajajočega sonca. Dvignil se je, se oprtal s svojo krošnjo in se naglo spustil skozi planine, gozdove, frate in rovte v dolino.
Ko jo stopil na cesto, jo bila že trda noč. Žive duše ni več srečal. Toda Tino je ljubil samoto in noč, ki sta bila zanj samo navidezna.
Na platnu, ki ga je nosil s seboj in kamor je danes spet skušal ujotl košček svojega sveta, teh zelenih globeli in sinjih višav, je žarelo* poletno gorsko sonce, je bila sama drhteča luč in božajoča toplota.
»Na tistem letališču eo bile štiri ogromne letalske lope. V vsaki izmed njih sta iniela dovolj prostora po dva >Zeppelina«, dolga kakih sto metrov. Dve novi, nič manjši lopi eo tedaj imeli v delu. Vse skupaj je bilo zares >kolo-salna« zadeva, to je treba priznati. -
Lahko si torej misliš, da so te velikanske in tako važne naprave bile zavarovane, kakor se spodobi. Okoii teh letališč, ki eo zaradi svoje popolnosti bila ponos nasprotnikove vojske, je bilo etraž nič koliko in nadzorstvo tako slro-go in natančno, da bi niti mižj ne ušia strogim očem tistih, ki so s svojim življenjem odgovarjali za varnost tega kraja. Nič čudnega, zakaj če bi »0 v>ilo zaveznikom posrečilo zmešati štrene ondi, bi to bila huda reč...
Pomisli, da je v teh lopah tiste dni, ko sem jaz imel' nadzorovalno službo okoli letališča in na njem, bilo vsaj sest najnovejših in najpopolnejših zračnih ladij. Hodil sem mimo njih kdo ve kolikokrat na dan, jih ogledoval in zraven od jeze stiskal zobe in pesti, ko sem so opominjal, kakšno razdejanje so te velikanske pošasti sejale na mojo domovino. Z vsemi močmi sem se moral premagovati, da nisem planil nadnje kakor besna zver, ki jo je zadela lovčeva puščica, pa je našla priliko, da bi se lahko maščevala.
Včasih, kadar eo prišla najnovejša
gledati, kako jih izpopolnjujejo in pripravljajo za nove nastope. Se več, moral sem celo skrbeti, da bo to delo čim bolj varno in čini bolj skrbno potekalo!
A kaj sem liolell Taka je bila moja dolžnost, zakaj tako se je glasila zapoved, ki sem jo dobil. Samo tako sem mogel tudi imeti poroštvo, da bom lahko izpolnil nalogo, zaradi katere eo me bili poslali službovat med nasprotnikove vohune.
Letališčo je »»rovalo neSteto straž, ki so se gibale ne le okoli letališča, temveč so bile razmeščene tudi v njegovem zaledju.
Kakor je pri takih napravah vedno običajno, eo med straže pomešali tudi nekaj agentov iz vohunske službe. Razmestili so jih ponialem povsod, tako da so imeli lahko popoln pregled o tem, koliko so straže zanesljive in kako izpolnjujejo svojo nalogo.
Agenti so	bili	preoblečeni v	najrazličnejše	ljudi,	ki	si jih moreš	misliti.
Imeli so zapoved, da^ se morajo nepretrgoma gibati po bližnji in daljni okolici letališča ter takoj poročati o sleherni stvari in 0 slehernem človeku, ki bi se jim zdel sumljiv.
Tudi	jaz sem	dodeljen tej	skupini
vohunov. Moja naloga je bila nadzorovati nekaj javnih lokalov, gostiln, restavracij iin nočnih zabavišč v bližnjem mestu. V teh prostorih so se po podatkih, ki	nam	jih	je pošiljala	policija,
zbirali razni eumljivci in prevratniki, ki bi lahko imeli zveze tudi z nasprotniko-
škega vedenja in prav takega govorjenja. V glasu in izrazu je imel nekaj bahaškega, kakor je pri takih ljudeh kaj pogosto. Zraven je bil pa udrihač, da mu ga ni bilo para.
Ze nekaj časa, preden se je primerilo to, kar boš kmalu zvedel, se ie vedno vrtel okoli mene. Nisem 6e ga
gledal ob sebi na takih krajih in ob takem času, ko bi bil najmanj pričakoval io kadar mi je bilo morda naj-
očesci, o katerih se mi je zdelo, da eo hinavska in najrazličnejših polna.
(Dalje)
 ..................	,, .	...	.	...	Pri	cerkvici	pa	se	jo	izmotal	iz	mraku
vimi vohuni in bi zaradi tega lahko bili prljatelji u Je vedno gpremljal. Pod
nevarni.
Redno sem zahajal v tiste lokale in skoraj vedno ine je pri tem spremljal
V^un^kemu od^ku^na^ei^p^r^lu^1" i ZBmlJanom- Nosil je preprosto ribiško °blo-Ni važno, da bi ti pravil, kako se je mož imenoval. Dovolj bo in vse boš razumel, če ti povem, da je bil zoprn, kar si le moreš misliti, da pa je — kar se ti bo zdelo kaj čudno — kazal nerazumljivo prijaznost prav do mene, ki bi kakor se mi je samemu zdelo, moral v njem prej vzbujati sum, s svojim vedenjem do njega pa pogosto nejevoljo. ^ p®
Njegove naklonjenosti si prav res nisem znal razlagati.
Tisti častnik je bil človek pri kakih petdesetih letih. Bil je velik, zajeten,
ga
dolgimi, valovitimi lasmi in visokim čolom so mu sijale orlovsko bistre oči, ki so videlo dalje, ki so tuje in zastrte navadnim [janoi]
ko, hlače Je imel zavihane visoko nad ko-lpna. V golih mišičastih, rokah je držal drevo, ki ga jo bil obsekal vej in mu ji*pustil samo pri vrhu nekaj mladega zo-lonja. Orjak jo prekoračil cesto, stopil v jezero, da se je vzvalovijo in da Je zašu-melo bičjo ob bregu, in nomo spremljal svojega varovanca, ki so jo vračal domov drobni, beli cesti sredi brezkončnih, temnih gozdov ...
»Se je pokoncu, šel« ee jo" razveselil Tine, ko je dospel do svojo »Ruše« In pogledal proti sirarlci. Ne da bi odložil, je
skoraj^bi* lahko delal, 'da 'debel, 'pro^ia- krenil tja da .e oni medtem morda ne bi
odpravil k počitku.
»Dober večer, Marka! Saj mi no zamorite da vas še ob tej uri nadlegujemt Na
mogel otresti. Kar na lepem sem ga za-f muli	,	.	1
- - -	-	-	  *-	vami	jn	z	vrsto	sirovih hlebov in masle-
Voglu sem delal danes, pa sem se malo predolgo zamudil. Ali jo zame ostalo Se kaj mlekat« je pozdravil in vprašal, ko je vstopil v čeden, sveže pobeljen in prijetno liladon prostor s cementnim podom, zajet-Ua vdelanimi posodami in pripra-
nih greb v policah.
»Bog daj, Tinel Nič ne de! Tebi, ki sl
manj ljubo. In preden me je ogovoril, I' pošten in domač človek, so vrata k meni je vsako pot najprej dolgo in ostro str-# vedno odprta! Tudi mleka zate ne bo nikoli mel vame s tistimi svojimi prašičjimi * zmanjkalo, pa če b ga hotela ta mestna
gospoda ne vem kolikokrat preplačati!« je šumenj odvrnil stari sirar, odložil- očala in tedenski časopis in šel po prihranjeni lončlč mleka.	(Dalje.).
J