LETO XXX. — Številka 18	3. maja 1979 Cena 4.— šil. (5 din)
Poštnina plačana v gotovini	Celovec	P. b. b.
Erscheinungsort Klagenfurt	Verlagspostamt 9020 Klagenfurt
Otroški vrtet Šentprimož je bil slovesno odprt
Odkritje spomenika zadnjo nedeljo v Šentprimožu — v letu posebnega spomina: „spomenik“ je bil novi otroški vrtec — odprt v svetovnem letu otroka. Spomenik, kjer se ne polagajo venci, temveč, ki je napolnjen z otroškim živžavom, z življenjskim optimizmom, kjer neprisiljena „Mi se imamo radi“ nadomesti togo „Ich hatte einen Kameraden“ in „Wo man mit Blut die Grenze schrieb“.
V Šentprimožu so se torej odločili za spomenik prihodnosti. Več sto ljudi je prisostvovalo slovesnemu odprtju, med nastopajočimi pa je dal odprtju posebno noto še Slovenski oktet. On in mešani zbor „Danica“ ter moški zbor „Vinko Poljanec“ — oba pod vodstvom Hanzija Kežarja — so dali pravi okvir za nastop najmlajših, ki so pred tem „spomenikom življenja“
pokazali s hrabrim nastopom, kaj Mlinar, otroški zbor Danice, ki ga so se naučili: otroški zbor iz Ško- vodi Danica Kežar ter seveda otro-cijana, ki ga je tokrat vodila Helka	(Dalje na 4. strani)
u«odnik__I Rebrca: umazana igra na hrbtih delavcev
Gre za prihodnost!
V nedeljo, 6. maja, bodo državnozborske volitve. Za glasove se poteguje več strank, na Koroškem samo „tradicionalne“ stranke SPD, ÖVP,
F PD in KPO. Vsaka od njih snubi vo-lilce z obljubami, programa je bolj malo. Pozorni in kritični volilci so lahko ob televizijskih spopadih predsednikov strank, zastopanih v državnem zboru, ugotovili, da prave alternative, druge, boljše izbire, ne nudita ne SPD s Kreiskym ne DVP s Tausom na čelu. Götzove FPO mi koroški Slovenci itak ne moremo voliti. KPO si bo morala na Dunaju pridobiti osnovni mandat, če hoče imeti svojega zastopnika v državnem zboru. Kot pa kaže razvoj zadnjih, ji to verjetno spet ne bo uspelo.
Gre torej samo za izbiro med SPD in DVP. Dejstvo je, da se prebivalcem Avstrije godi trenutno precej dobro. Inflacijska stopnja — razvrednotenje denarja — je precej nizka, ena najnižjih v Evropi. Šiling velja za „trdo“ valuto. Vlada kanclerja Kreiskega je na področju socialnega skrbstva dosegla določene napredke. Število delovnih mest je tudi povišala. Tu pa gre v precejšnji meri tudi za delovna mesta v birokraciji, v upravi, a to se da lepo skriti. Hudo skrb pa povzroča čedalje hujša zadolžitev Avstrije v tujini. Mnogi gospodarski strokovnjaki upravičeno očitavajo Kreiskyjevi vladi, da ne zna varčevati. Predvsem afere okoli finančnega ministra Androscha in gospe Leodolterjeve, ministrice za zdravstvo, so povzročile upravičeno negodovanje med volilci, med plačevale! davkov. Davki pa tlačijo prebivalce Avstrije hudo, kot le malokje. Kmetijska politika je zašla tudi v zagato; to čutijo predvsem tisti, ki živijo samo od kmetijstva.
Bi preostala torej kot izbira DVP? Zagotovo Tausu nihče ne more oči-lavati nepoštenosti. Seveda pa se je ÖVP v zadnjih letih notranje tudi moč-n° spremenila. Od nekdanje „krščan-ske“ stranke ni več preostalo veliko. Bokaz temu je tudi dejstvo, da se DVP in vodstvo katoliške Cerkve v bistve-nih pogledih razhajata. Hudo negodo-Vanje je tu sprožilo novo stališče DVP do splava. Taus in DVP sicer pred-'agata vrsto olajšav in izboljšav, a upravičeno se vsak bara, kako vse to uresničiti. Drži pa Tausov očitek vladi, da ji gospodarski problemi uhajajo izpod rok.
Za nas koroške Slovence je obdobje zadnjih devetih let obdobje najhujših in ponovnih napadov na naše osnov-ne življenjske pravice. Zakon o dvo-jazičnih napisih iz leta 1972 je uradno raztrgal naše ozemlje, čeprav je še upošteval nekako celoten naselitveni Prostor. Koroška jesen 1972 pa je sprožila plaz, ki je dosegel svojo uničevalno moč v sedmojulijski zakonodaji in pri ugotavljanju manjšine 14. novembra 1976. Tudi politični procesi Proti koroškim Slovencem, ki so samo opozorili na nevzdržnost sedanje ureditve, se nadaljujejo. Kaže, da se nobena od obeh velikih strank noče re-
Nadvse umazana igra na hrbtih težko preizkušenih delavcev tovarne celuloze v Rebrci: vsak dan prinese novo varianto, kaka naj bi menda bila „najboljša“ rešitev za delovna mesta v dolini Bele. Najbolj se pri tem odlikuje FPÖ, nič kaj boljša tudi ni ÖVP. Vidi se: volitve so pred vrati — in tudi Adam Riese (1492—1559) v svojih prvih računskih knjigah ni prišel do drugih zaključkov kakor danes strankarski strategi: da večina prinese več glasov kakor manjšina in da je torej treba gledati na usta predvsem večini. O vsebini, smislu in morali posameznih zahtev ni govora. Kako tudi: za razne zahteve predvsem v zadnjih tednih tudi plašča morale ne bi bilo možno najti, ostal bi — in ostane — nagi oportunizem, lažnivost, neverodostojnost.
Začelo se je s tem, da je FPÖ (potem ko možgani njenih politikov skozi leta niso porodili nobene uporabne ideje, kako ohraniti in zagotoviti delovna mesta v Rebrci; še manj pa je prišlo do resne finančne alternative) zahtevala plebiscit, ali naj prevzame Rebrco dežela ali ne. Beseda „Volksabstimmung“ je na Koroškem slej ko prej dražilo; koliko glasov resnično prinese najbolj domovini zvestemu, pa nihče še ni mogel povedati. Hvaležna naloga za sociologa torej. 15.000 glasov je potrebnih, da se sproži plebiscit. Da ne bo pomote: FPÖ bi bila zmožna nabrati te glasove — kako potem izide ljudsko glsovanje, nihče ne more povedati. Pikanterija: ravno pri Zwentendorfu je FPÖ argumentirala, da ljudstvo za odločitev takega vprašanja ni zrelo in da morejo odločati le na podlagi čustev. Kaj bolj čustvenega kakor to vprašanje pa se le težko najde.
Pri ÖVP je naletel predlog na previdnost. Šef koroške ÖVP Knafl je na tiskovni konferenci predlagal, naj prevzame Rebrco država, sploh naj bi se ustvaril gospodar-sko-politični sosvet za večje projekte. Na začudeno vprašanje urednika NT, kako se te zahteve dajo uskladiti z načeli ÖVP po
šili iz oklepov tristrankarskega sporazuma in da se obe bojita male FPD.
Nimamo zato vzroka, da bi priporočili katero od strank. Ne gre sicer pri nedeljskih državnozborskih volitvah le za naše vprašanje, toda prav „reševanje“ slovenskega problema dokazuje, da nobena od obeh velikih strank sama ne zmore velikanskih problemov. Kakršnakoli koalicija z FPD bi bila nazadnjaška. Edina rešitev bo, če se bosta obe veliki stranki združili v koaliciji in če bosta potem s tako močjo skušali reševati probleme skupno; našega, koroškega, pa v sodelovanju z zastopniki obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev, NSKS in ZSO.
Narodni svet koroških Slovencev
čim manjšem poseganju države v privatno-gospodarske odnose in po delni reprivatizaciji javnih uslug, se je Knafl bolj izmikal in odgovoril, da hoče „koroška“ delovna mesta (koliko ameriških, zahodno-nemških, holandskih delovnih mest je že na Koroškem? — op. ur.).
NT: ÖVP se sicer zavzema predvsem za zdrava in smiselna podjetja, da mora produkcija imeti smisel — kupca. Kaj misli Knafl; bo Jugoslavija tudi v bodoče kupovala rebrško celulozo, čeprav ji bodo spet enkrat tovarno pred očmi odvzeli? Pa ne bodo heimat-dienstovci požrli rebrške celuloze?
Knafl: Prepričan sem, da bo Jugoslavija tudi v bodoče kupovala rebrško celulozo, saj je tovarna zelo blizu odjemalca. Tudi bi bilo to za Jugoslavijo edino pametno.
NT: Se je ÖVP kaj naučila iz primera Gorenje? V Pliberku so preprečili 1000 novih delovnih mest, namesto tega pa ohranjuje
Doslej so darovali:
Urank Matjaž, Celovec 100.—, Urank Mira, Encelna vas 300.—, Urank Tomaž, Nagelče 1000.—, Urank Jože, Encelna vas 1000.—, Urban Jožko, Do-brla vas 1000.—, dipl. trg. Millonig Andrej, Celovec 1000.—, Schlemitz Simon, Resnica 1000.—, Wakounig Jože, Kotmara vas 500.—, Münch Ewald, Obirstraße 9, Celovec 1000.—, Volina Helena, Dvor 100.—, Krištof Gregor, Dvor 500.—, Malej Alojz, Šmihel 500.—, Weber Milena, Šentjakob 1200.—, Šolske sestre, Šentjakob 10.000.—, Ko-schat Florijan, Podgorje 500.—, Lederer Terezija, Šentjakob 100/—, Pastork Jože, Kokje 300.—, Brumnik Franc, Dobrla vas 3000.—, Lesnik Oti-lija, Goselna vas 100.—, Olip Jožko, Borovlje 400.—, dr. Neumayr Ernst, Dunaj 1000.—, Dolinšek Emilija, Lepena 50.—, Salezijanci Marianum, Celovec 1000.—, Wutte Mihael, Bistrica na Zilji 500.—, Okorn Anton, Vinogradi 200.—, trgovina G. Ogris-Martič, Bil-čovs 200.—, Piko Maks in Marija, Vidra vas 400.—, dr. Janach Simon, Kotmara vas 100.—, Tixl Ljudmila, Sko-cijan 100.—, župnišče Skocijan 1500.—, Kutsche Rudolf, Celovec 100.—, Weis Janez, Celovec 1000.—, Inzko Marija, Sveče 450.—, nameščenci NSKS, NT, SIC, KKZ 4000.—, Erlach Sonja, Galicija 500.—, Erlach Ma-
ta jugoslovanski koncern delovna mesta na Salzburškem, Bavarskem in v Zgornji Avstriji.
Knafl: Nimam kaj proti, če Jugoslavija postavi tovarno celuloze v Zgornji Avstriji.
NT: Pa ravnokar ste rekli, da je
rija, Brnca 500.—, Koman Matevž, Brn-ca 500.—, Motschilnig Sofija, Bistrica 200.—-, Karnitschnig Adolf, Zalibič 100.—, N. N„ Sele 350.—, Dovjak Tomaž, Sele 2000.—, Olip Valentin, Sele 200.—, Dovjak Agnes, Borovlje 300.—, Sienčnik Helena, Dobrla vas 1000.—, Wastl Tomaž, Grabštanj 2000.—, Wiesl Marko, Podgora 100.—, Boštjančič Jožko, Bilčovs 500.—, družina Kaus, Rute 600.—, Strauß Bernard in Štefanija, Žihpolje 600.—, Urank Marjeta, Celovec 1000.—, Boštjančič Ana, Celovec 500.—, Lackner A., Celovec 200.—, Franc fsop, Gorinčiče 1000.—, Raš Ana, Železna Kapla 500.—, Brež-jak Justina, Zitara vas 200.—, Korotaj Branko, Obirsko 500.—, Konec Stanko, Trg 1000.—, Keuschnig Barbara, Borovlje 1000.—, Trampusch Marija, Pliberk 500.—, Zarnik Alojz, Celovec 500.—,	Skrutl Nežka, Miklavčevo
1000.—, Maček Franc, Pliberk 200.—, Miki Heinrich, Diča vas 1000.—, Kraj-ger Neža, Globasnica 350.—■, Laura Mihael, Breitenegg 300.—, Zanki Marija, Šmohor 400.—, Oitzl Franc, Brnca 1000.—, Gastl Stanko, Bekštanj 500.—, Motschilnig Josefina, Šentvid v Podjuni 500.—, Podlipnik Andreas, Sovče 100.—, Pototschnig Lukas, Bistrica v Rožu 200.—, Sienčnik Stefan, Dobrla vas 1000.—, Fritz Matevž, Smiklavž ob Dravi 2000.—, Lepuschitz Jožef, Šentjanž 1000.—.
za Jugoslavijo najbolj ugodna Rebrca zaradi bližine.
Nič odgovora.
NT: Če bi prevzela Avstrija Rebrco in vtaknila recimo 100 milijonov v ta obrat, bodo ti denarji manjkali drugje pri ohranjevanju delovnih mest. Ali ne bi bilo najbolje ujeti kar dveh muh na en mah: jugoslovansko-švicarski družbi prepustiti Rebrco, tistih 100 milijonov ali več pa kljub temu vtakniti v boljšo gospodarsko infrastrukturo na južnem Koroškem — npr. v podržavljen obrat finalne industrije?
Knafl: Na to vprašanje Vam ne bom dal odgovora. Razen tega Avstrija tudi ne sme investirati v Jugoslaviji.
Nato so ga drugi časnikarji popravili in navedli kot primer Sava-Semperit, montažo Steyr-traktor-jev itd.
Knafl: Toda nikjer Avstrija nima večine.
NT: Bi vsaj akceptirali jugoslovansko manjšinsko udeležbo pri Rebrci?
Knafl: Tudi na to vprašanje Vam ne morem dati odgovora.
In tako dalje.
V nedeljo je demostriral Heimatdienst svojo slabo službo domovini — ob močni udeležbi promi-nence iz FPÖ in ÖVP. Rebrški delavci ter drugi simpatizanti — med njimi številni slovenski občinski odborniki — pa so s proti-demonstracijo opozorili heimat-dienstovce, da tudi Rebrca spada h koroški domovini.
SPÖ je izrabila Knaflovo vožnjo na led in zahtevala podržavljanje celotne papirne in celulozne industrije. ÖVP je kričala o grozeči razlastitvi (in se hkrati hvalila kot pionir podržavljene industrije po drugi svetovni vojni), hkrati pa predlagala tretjo varianto. Država naj kupi Rebrco ter jo podari re-brškim delavcem. Vseeno: ÖVP še ni prinesla nobenega namiga, kje bi bilo dobiti kakšen groš ali milijon za štrapacirano „avstrijsko rešitev“. Kako tudi: ostala papirna industrija v ozadju ÖVP bi raje videla mrtvo Rebrco. Že dolgo mrtva pa je politična morala.
Konto 3350: za žrtve potresa že šil. 60.000.-
noš tednik
Dunai: mogočna demonstraiiia proti AND. NDP in KHP
Štirideset organizacij različnih svetovnonazorskih smeri — socialističnih, komunističnih in katoliških, med katerimi je bil tudi Klub slovenskih študentov na Dunaju in katero sta podprli obe osrednji organizaciji — je pozvalo na demonstracijo, katere povod je bila kandidatura neofašistične ANR pri visokošolskih volitvah. Kljub hudi plohi se je zbralo okrog 3000 antifašistov, ki so zahtevali prepoved neofašističnih organizacij kot so ANR in NDP ter tudi koroškega Helmatdiensta.
Nekaj besed je na demonstraciji spregovoril tudi zastopnik KSŠ na Dunaju, ki je poudaril, da je obstoj koroškega Heimatdiensta ravno tako v nasprotju z državno pogodbo kot so ANR, NDP, Kameradschaftsbund i. dr.
Po mnenju avstrijske vlade bi prepoved neonacističnih organizacij ne bila v skladu z demokracijo. Pri tem pa se očitno pozablja na to, da takšno pojmovanje demokracije daje svobodo delovanja ravno tistim, ki demokracijo teptajo z nogami. Lahko si mislimo, da se vlada zaradi tega hoče izogniti prepovedi ANR in NDP, ker se boji, da bi to vplivalo vzpodbudno na antifašistično gibanje, ki bi potem moglo močneje in odločneje nastopati proti KHD-ju; če upoštevamo, da so na Koroškem
deli SPÖ sami naklonjeni KHD-ju, potem bi bile takšne bojazni razumljive. Zastopnik Kluba je poudaril, da med prepovedjo in informiranjem javnosti o bistvu neofa-šizma ni nobenega nasprotja, ko je zavzel stališče k izjavi zvezne vlade „nicht verbieten, sondern aufklären müßte man“ ...
Zastopnik KSŠ se je udeležil delegacije k zveznemu kanclerju Kreiskemu, ki je še enkrat zahtevala prepoved neonacističnih organizacij. Kar se tiče kandidature ANR pri volitvah na univerzi, je Kreisky odgovoril, da ima pri tem zadnjo besedo gospa minister Firn-berg, pač pa bodo razgovori o tem še prej v ministrskem svetu. Velik uspeh demonstracije je zagotovilo predvsem dejstvo, da se je na skupno platformo moglo zediniti štirideset različnih organizacij, čemur je prispeval mnogo tudi KSŠ na Dunaju, in na pobudo katerega je bil v skupni platformi imenovan med organizacijami, ki bi jih bilo treba prepovedati, tudi Kärntner Heimatdienst.
*
Isti dan je Klub slovenskih študentov na Dunaju obiskala 40-član-ska mladinska skupina kluba OZN iz Slovenije. Mladinci so si ogledali nove prostore Kluba ter se zanimali za delovanje KSŠ na Du-
naju; ravno tako so člani kluba OZN informirali slovenske študente na Dunaju o svojem delu ob prijetnem družabnem vzdušju. Navzoča je bila tudi mariborska televizija, ki je snemala nove klubske prostore.
Dan navrh je KSŠ na Dunaju imel svojo tradicionalno komemoracijo v spomin in počastitev „trinajstim selskim žrtvam fašizma“, ki so bili obglavljeni pred 36-imi leti v deželnem sodišču na Dunaju. Klubaši so se z ganjenjem spomnili junakov, ki so dali svoja življenja za borbo proti fašizmu z recitacijami, pesmimi ter polaganjem venca. Komemoracije se je udeležila tudi skupina OZN.
V velikonočnih počitnicah je Klub slovenskih študentov na Dunaju predstavil svoj na zadnjem občnem zboru nanovo izvoljeni odbor oddelku za manjšinska vprašanja pri SZDL Slovenije, Narodnemu svetu koroških Slovencev ter Zvezi slovenskih oragnizacij, kjer je poročal o svoji pretekli poslovni dobi ter predstavil svoje načrte za naslednje leto. Pri NSKS-u in ZSO so se razvili pogovori predvsem okrog možnostih za sodelovanje ter medsebojnega informiranja na kulturnem in političnem področju. Na obeh straneh je prišla do izraza želja po boljšem sodelovanju, kar velja pred-
vsem za NSKS, s katerim so se stiki v preteklosti včasih zanemarjali. Bilo je zagotovljeno, da se bo to zboljšalo.
Na splošno je bilo tokrat razveseljivo, da so bili razgovori konstruktivni in se je šlo za konkretne stvari in vprašanja.
DRŽAVNOZBORSKE VOLITVE:
„O tempora, o moreš!“
V nedeljo, 6. maja, bomo več vedeli.
Kdo bo zvezna vlada, kdo zvezni kancler, kdo zmagovalec.
Kreisky sam?
Taus brez Kreiskega in z Götzom?
Götz brez Tausa in s Kreskim ali brez Kreiskega in s Tau-som? Kdo s kom in kdo brez katerega. Ali vsak brez drugega.
Ne vemo, kako bo. Nanašamo se samo lahko na zasebne domneve.
„Ich bin der Meinung“ proti „so einfach dürfen wir’s uns nicht machen“ proti „seien sie mir nicht ungehalten“ bi lahko označili presveto politično trojico v izurjenem verbalnem boju. Dialektični prepadi so očividni. Kajpak tudi osebni.
Na določenem mestu stoji sin vzhajajočega sonca, ki mu je po-
darjena karizma najboljšega politika, kateri je kdajkoli Avstrijo poznal. Na drugem mestu stoji sin proletarca, na katerem nismo le odkrili politično „brezbarvnost“, ampak celo (zamolčanosti navkljub) dvoje štrlečih zob. Na tretjem mestu stoji „svobodnjak“, katerega pomen medtem poznamo (vsaj od pretekle nedelje naprej, ko je bil v Pliberku), le on svojih bivših prijateljev nikakor ne pomni več.
O tempora, o moreš!
Götz pozablja, da se je nekoč v veselem srčnem utripu spominjal pobitih Židov, kot Burger (NDP) in ostali njegovi somišljeniki, ki so nekdaj pribežali v hitlerjansko idejnopolitično gredo. Take človeške poteze so tudi po 30 in več letih prava pravcata pomembnost. Ko namreč za to (Dalje na 4. strani)

tednikov Uotn&ttae - tednikov kontentem - tednikov kontentem - tednikov konte
LADO HAJNŽIČ, občinski odbornik v Železni Kapli:
OHekaj mi$li k rQel)rei
V nedeljo smo demonstrirali za ohranitev delovnih mest v tovarni celuloze v Rebrci pri Železni Kapli. Prvič smo se zbrali vsi, taki, ki se priznavamo k slovenski narodni skupnosti in tudi taki, ki sicer govorijo domače slovensko narečje, se pa drugače čutijo bolj povezane z nemškim kulturnim krogom, da skupno pokažemo koroškemu Hei-matdienstu, da je na napačni poti in da njegovi argumenti zdaleč ne pritegnejo več toliko ljudi na cesto kot pred nekaj leti.
Gre nam torej za ohranitev delovnih mest. Za to, da
našemu človeku ne bo več treba s trebuhom za kruhom na delo ven iz domače občine ali celo okraja in dežele.
Kaj pa rečejo k tej stvari drugi, na primer koroške stranke ali celo Heimatdienst? V zadevi tovarne celuloze v Rebrci se jasno kaže, koliko smo vredni mi, torej majhni ljudje, delavci.
9 Koroški „Heimatdienst“ je torej, kot je znano, sklical protestno zborovanje, rotil je politike in rebrške delavce, naj ne nasedejo „jugoslovanski zasedi“. Za delavce ni bilo slišati nič drugega, kot nekaj besed pomilovanja ...
#	FPÖ, stranka, ki je docela prevzela argumente Heimatdiensta, pa je na ta-istem zborovanju v Pliberku že pričela zbirati podpise za ljudsko glasovanje, ki naj bi preprečilo, da bi tovarno prevzela jugoslovansko-švicarska družba.
#	ÖVP spet zahteva, naj bi tovarno celuloze prevzela država in
4 končno si je socialistična stranka pod vidikom volilnega boja izmislila tri variante: a) Avstrija naj podržavi s privoljenjem ÖVP vso papirno industrijo; b) tovarno naj prevzame avstrijska družba, skrbi pa naj tudi za odkup celuloze;.c) če pa obe prejšnji varianti ne prideta v poštev, pa naj tovarno za božjo voljo kupi omenjena jugoslovansko-švicarska družba.
Delavci v Rebrci in mi vsi, ki tam živimo, in se brigamo za probleme občine ter občanov, pa čakamo in smo upravičeno zaskrbljeni. Že zdavnaj namreč ne gre več za gospodarske probleme naše tovarne, še manj se-
veda za delavca, na usodi rebrških delavcev se kuha po-litično-volilna juha.
Grešni kozli posebne vrste pa smo spet mi — koroški Slovenci. Na naših ramenih se namreč preizkuša trdnost ali zlomljivost znanega protimanjšinskega pakta med SPÖ, ÖVP in FPÖ. In če sledim svojim temnim slutnjam, bo „zakonska zveza“ med tremi večinskimi — v svoji nastrojenosti protimanjšinskimi — strankami trdnejša kot skrb za dostojno življenje človeka (kajti tokrat ne gre „le“ za dvojezične napise).
Če bi šlo za Nemca, Angleža ali Francoza, ki bi se želel udeležiti pri rebrški tovarni, bi stali ob vhodu tovarne zastopniki vseh strank s Heimatdienstom na čelu in bi ga najtopleje pozdravljali. Ko pa gre za Slovence (iz Jugoslavije), ki želijo prevzeti del tovarne (poleg Švicarjev) in garantirati odvzem celuloze(l), se nič takega ne zgodi, reševalcem se mečejo polena pod noge in brezposelne delavce zmerjajo za hlapce titokomunizma. Od strank, ki jim ni prva briga ohranitev delovnih mest v deželi, ki se bojazljivo oklepajo tristrankarskega sporazuma, od strank, katerim od tujega denarja le jugoslovanski smrdi, tudi v bodoče ne bomo imeli kaj pričakovati.
Ojačiti bomo morali lastne vrste. Pri tem nam bo v veliko pomoč, da se delavec, ki je brez dela, ne briga dosti za fraze, temveč želi kruh v domačem kraju. Ko bo videl, da smo mi tisti, ki mu pomagamo in naredimo vse, da bi mu pomagali, se tudi on ne bo več oziral na nacionalistične izpade naših nasprotnikov, kajti živeti morava v domačem kraju oba, Slovenec in Nemec.
2e tradicija:
Slavistični seminar na Slovenski gimnaziji
% Delovna skupnost za slovenšči-Q no na višjih šolah (predsednik
•	ravnatelj Reginald Vospernik)
•	je letos v sodelovanju z Dežel-9 nim šolskim svetom spet pri-9 redila v učilnici za zemljepis na ^ Zvezni gimnaziji za Slovence v % Celovcu slavistično-pedagoški 9 seminar za profesorje slovenšči-% ne na koroških gimnazijah (26.
•	april — 28. april 1979); prvič sta Q se ga letos udeležila tudi dva % učitelja slovenščine na vojaški % akademiji v Wiener Neustadtu.
Po pozdravu in uvodnih besedah strokovnega nadzornika Valentina Inzka je seminar odprl poslovode-či predsednik Deželnega šolskega sveta za Koroško ravnatelj Karl Kircher in poudaril pomen te prireditve.
Kot prvi predavatelj se je dotaknil koroški rojak univerzitetni profesor Stanko Hafner, predstojnik Instituta za slavistiko na graški univerzi, problemov dvojezičnega pouka. Popoldne pa sta predavala Helga Glušič, izredna profesorica na ljubljanski univerzi, o razvoju sodobne slovenske proze (od 1945 do današnjih dni) in univ. as. Erik Prunč (graška univerza) o inventarizaciji s’ovenske ljudske govorice na Koroškem.
Gospa Glušičeva je v svojem nazornem pregledu nakazala glavne tokove v slovenskem povojnem pripovedništvu, ki so deloma nastali že v tridesetih letih, in omenila glavne zastopnike (Ciril Kosmač, Prežihov Voranc, Ivan Potrč, Anton Ingolič, Miško Kranjec, Edvard Kocbek). Predavate'jica je nato nanizala vrsto novejših imen in del, med njimi tudi Štajerca Draga Jančarja (Galjot), ki je letos dobil za svoje literarno delo malo Prešernovo nagrado. Omenila je tudi Korošca Janka Messnerja (Skurne štorije) in Florijana Lipu-ša. Pač pa so poslušalci kritično Pripomnili, da ni bilo čuti imen Alojz Rebula in Boris Pahor, ki spadata vsaj med najvidnejše ustvarjalce v slovenski zamejski literaturi.
Izredno poučno je bilo Prunčevo Predavanje. Predavatelj že nekaj fet zbira slovenski narečni mate-dal. Za nas koroške Slovence je ta pobuda tem važnejša, ker mno-Si viri usihajo, z njimi pa ginevajo v pozabo stari izrazi, neprecenljivo bogastvo naše kulturne dediščine.
Prvi predavatelj drugega dneva j® bil univ. prof. Norbert Schausberger (Celovec), ki je govoril o nacistični zasedbi Avstrije leta
1938 (Der Griff nach Österreich). Razložil je vzroke, zakaj je Hitlerjeva Nemčija zasedla Avstrijo (gospodarski in vojaški vzroki), pokazal je pa tudi ozadja, zakaj se avstrijska vojska takrat ni postavila v bran nacističnim napadalcem. (O isti temi je profesor Schausberger govoril lani v okviru Rožanskega kulturnega tedna, točno ob 40-letnici zasedbe, v farnem domu v Kotmari vasi.)
Ravnatelj Reginald Vospernik je na podlagi novejših znanstvenih dognanj in posegov nakazal razlike med slovensko in nemjsko jezikovno strukturo, medtem ko je prof. Janko Messner v predavanju „Vprašanje naše jezikovne strukture“ nakazal napake, slovnične in stilistične, značilne za slovensko pisanje na Koroškem.
Po predavanju prof. Rudolfa Neu-häuserja o strukturi, dejavnosti in načrtih Slavističnega instituta celovške univerze je sledilo predavanje univ. prof. I. Strnada (fakulteta za naravoslovje in tehnologijo, Ljubljana) o sodobni fiziki. To predavanje zasluži zaradi tega posebno pozornost, ker je bilo prvo s področja naravoslovja pri teh seminarjih sploh. Bilo je tudi potrebno, ne samo za fizike.
Zadnji dan je bil posvečen spet bolj psihološko-jezikovno-literar-nim razmišljanjem. Univ. prof. Josef Schofnegger (Celovec) je govoril o izbranih poglavjih uporabne psihologije s posebnim ozirom na področje vzgoje, Richard Bam-berger (Dunaj) pa o problemih branja.
Višek seminarja pa so bila razmišljanja znanega slovenskega pisatelja Alojza Rebule (Trst) o besedi in duhu v slovenski literaturi. Rebula je zlil v svoj esej vso lepoto slovenskega jezika in jo po-žlahtnil z globino svoje misli. Bilo je užitek slediti njegovemu pohodu preko slovenskega literarnega pogorja, se vzpenjati na vršace Prešernov vrh, Kettejev vrh, Murnov vrh, Cankarjev vrh, Župančičev vrh, Kosovelov vrh in druge vrhove, ki spadajo vsem prepadom in breznom navkljub v isti veličastni gorski masiv.
Vodja seminarja nadzornik Valentin Inzko se je ob zaključku zahvalil vsem predavateljem, predvsem pa Alojzu Rebuli, za njihov trud. Pomen tega seminarja pa je poudaril tudi deželni glavar Leopold Wagner ob sprejemu, ki ga je priredil v četrtek zvečer v poslopju koroške deže’ne vlade.
lil
nož tedniki
V soboto, 5. maja, na pliberškem odru:
„Emigrant“, ker socialno zapostavljen
V	gorski beneški kmečki hiši se odigrava drama družine, Slovenca in Slovencev beneških dolin.
Izidor Predan je v svoji drami dal največ, kar je mogel, dotaknil se je in obenem poglobil problem izseljenstva, raznarodovanja in ekonomske ubožnosti.
Drama je kritična analiza dogodkov in napak, ki so privedle ljudstvo do takega stanja.
Uprizoril je dramo iz lastnega življenja, iz lastne nemoči, uprizoril je sebe in vse tiste sodelavce, ki verujejo v pravo, čisto, v sveto življenje enakosti in pravice.
Uprizoril je našo smrt, naše vstajenje, naše življenje, naše kljubovanje, našo željo po življenju in po napredku, naše neskončno veliko notranjo moč, ki pravi, da ne bomo odnehali biti S!ovenci, da smo drug narod, da želimo in hočemo le to, kar nam pritiče, želimo, kakor pravi župnik Lenkič v beneškem narečju:
„Sada imamo Republiko an je stvar čisto drugačna. Republika nam daje pravico, po svojem košti-tucionu, po svojem največjem le-ču, use tisto kar nam njeso pried dajal, kar so nam branili. Vi pa sada to valiko, neizmerno bogatijo odklanjate, zaničujete, ko je bilo takuo težkuo priti do tega, da so zapisali te pravice u koštitucion.“
V	tem svetu želje po boljšem življenju se gibljejo liki. Mario, mlad, močan, željan fant, ki, kakor vsak mlad človek, noče ostati pri tem, kar je, želi vedno več, vedno boljše: hoče živeti svoje življenje! Tako sk!ene iti v svet s trebuhom za kruhom. Naveličal se je svojega ubožnega življenja.
„Kadar je bila polenta pri hiši, je bi! že praznik. Drugače pa biz-na, rjepa, krompier, korenje an podobno.“
V	svojem mladostnem dušku pravi:
„Naveliču sem se. Grem djelat u Belgijo, kot drugi. Gor bom vič zaslužu u enem mjescu, kot tle cjelo Ijeto.“
Vendar ko gre in piše očetu domov njegovo pismo je črno, kakor je on, ko se vrača iz rudnika, nima volje se smejati, spominja se svojih dolin, trate, gora, žene, matere, očeta, sonca. Želi se vrniti domov.
Žena Marija in oče Tinac ter mati Vanča ga svarijo in prosijo, ko odide, naj ne pozabi na jezik, na navade in na družino.
Oče, čeprav v svoji neznanosti, se zave, da mora mlad rod nadaljevati in izboljšati to, kar so podedovali sinovi za očeti:
„Oh, ne, kumetije ne smeš zapustiti. Pisma nam pričajo, da ži-
vijo Korenovi na tej zemlji že nad štiristo Ijet.“
In mu je še grenkeje pri srcu, ko zve da:
„Sama mladuost, usa naša mlada muoč an od narbuojših kumetij gredo po svetu.
Le bješte, le. Bote videli, da se ne cedi med iz črne jame.“
Okrog te družine se gibljejo glavni liki: župnik, ki predstavlja edino inte'igenco, ki je ostala zvesta svojemu jeziku in svoji zemlji. Želi, da bi ljudje delali doma in ne hodili umret v Belgijo, v Nemčijo, v Švico ali Francijo!
Njegov nasprotnik je župan, hli-nast, brez nobene vere, gleda samo nase, na svoj interes in predstavlja oblast in vse njene slabosti.
Nato pa Tone Mateužu, napreden, morda komunist, zaveden beneški Slovenec, ki ga hočejo podkupiti, sindikalist po poklicu: V njem se vidi avtorja.
Na eni strani župan, na drugi Tone in med njima katalizator: župnik. Med temi tremi se razvija boj za obstanek in za napredek.
Župan, ničvrednež in skrajno
konservativen. Tone, napreden komunist, župnik, zagledan in zatopljen v onstransko življenje.
Zaradi tega in zaradi ravnanja drugih farjev pravi nekje župan župniku:
„Pomagati bi nam morali, kot djelajo že nekateri duhovniki po drugih farah. Gre za to: za župana tudi ta župnik bi moral zatajiti svoj jezik in svoje ljudi.“
L. B.
O nastopu igralske družine iz Beneške Slovenije v Gorici piše Katoliški glas:
„ ... Temu je sledila dramska predstava ,Emigrant'. Eno dejanje v desetih slikah. Dvorišče kmečke hiše v Slovenski Benečiji, kjer se vrstijo žalostni, bridki pa tudi veseli prizori. Avtor igre Izidor Predan je znal izredno doživeto prikazati trpko usodo ljudstva, ki ga oblasti puščajo vnemar, ki si išče pomoči v rudnikih v Belgiji, ki tam pušča svoj znoj in življenja, ki pa hrepeni po domačih krajih.
Župnik, župan in sindikalist se srečujejo na odru; župnik ves na
fC
r|fW m	R e ž i j a: Adrijan Rustja
v s o b o t o, 5. maja 1979, ob 20.00 uri
v farni dvorani v Šmihelu pri Pliberku.
Gostuje: Beneško gledališče iz Benečije.
Po predstavi bo nastopil mešani pevski zbor “REČAN“ iz Benečije, številna udeležba bo za naše rojake iz Benečije najlepša dobrodošlica!!
01®
Dva prizora iz drame „Emigrant“, s katero bodo beneški rojaki gostovali v soboto na Koroškem. Vsekakor je socialno ozadje igre — emi-grirati iz socialnih razlogov, ravno v zadnjem času na Koroškem še posebej aktualno.
strani ljudstva, pa obenem oprt na Boga in njegovo pravico, župan ves predan oblastem, sramujoč se svojega jezika in zadovoljen, da ljudje odhajajo na tuje, pa sindikalist, ki brani pravice domačinov in je zato prijatelj z župnikom, čeprav je njegovo iskanje blagostanja predvsem tostransko. Vlogo župnika je igral sam Predan. Menimo, da tako igra lahko samo nekdo, ki to, kar govori, tudi misli in doživlja. Njegova zaključna molitev je čudovit hvalospev Bogu, prošnja za pomoč in izraz vere v prihodnost,svojega ljudstva. Ustvaril je lik, ki je vreden Bevkovega Čedermaca.
Ob njih nastopa preprosta beneška družina: oče, ki mu je že dva sinova pobrala vojna in tujina ter izgubi še tretjega; plemenita mati, ki sina Maria vzpodbuja, naj Boga v tujini ne pozabi; mlada nevesta, ki ostane v nosečem stanju sama, (Dalje na 5. strani)
Vinko Zaletel: 1500 predavani
Izobraževalna in prosvetna inštitucija posebne vrste je obhajala zadnji četrtek izreden jubilej: vo-grški župnik, duhovni svetnik Vinko Zaletel, je imel v Domu prosvete v Tinjah svoje 1500. predavanje z diapozitivi. S svojimi predavanji je obiskal vse naše kraje, s kamero v rokah pa domala ves svet. Npisal je več knjig o svojih potovanjih, spet ena bo v kratkem izšla pri celovški Mohorjevi. Vinko Zaletel piše v njej o sebi:
„Že od dijaških let sem veliko fotografiral. Z razvojem barvnih slik so me zvabile barve, odkrival se mi je nov svet. Fotoaparat je postal moj stalni spremljevalec, kjerkoli sem bil. Koroška je prelepa, začel sem loviti njene lepote in zanimivosti na barvne dia-slike. Potoval sem vedno več in dalje, da sem oblezel vse kontinente in povsod lovil lepote in zanimivosti. Vsak rad pokaže svoje slike tudi drugim. Ljudje so se zanimali, spoznal sem, koliko koristnega lahko napravim s predavanji in koliko ne le poučnega, ampak tudi verskega in vzgojnega lahko skrijem v slike. Iz zasebnih predavanj sem kar nujno, ko drugih ni bilo, prišel
PISMA BRALCEV:
KOMU TO SLUŽI?
Z začudenjem sem morala ugotoviti, da Zveza slovenskih organizacij na Koroškem že v dveh zadnjih številkah „Slovenskega vestnika" poziva včlanjene organizacije, njihove člane in vse rojake, da se vključijo v akcijo solidarnosti in po svojih močeh pomagajo vsled potresa težko prizadetemu ljudstvu v Črnogorskem Primorju. Do tukaj je vse v redu. Moti me samo zaradi tega, da ta poziv velja za vplačila na konto štev. 46-76 319-9 pri BAWAG (Bank für Arbeit und Wirtschaft) v Celovcu.
Zelo žalostno je, da Zveza slovenskih organizacij ne ve ali noče vedeti, da obstajajo v Celovcu tudi slovenske banke. Ni mi razumljivo, da ni tudi Zveza slovenskih organizacij odprla le pri teh poseben konto za pomoč težko prizadetemu ljudstvu Črnogorskega Primorja?
Znano mi je, da je tajnik Zveze slovenskih organizacij celo odbornik ene teh slovenskih bank — za to tembolj nerazumljivo.
Micka Miškulnig a-
Pisma bralcev izražajo zgolj mnenje pisca in ni potrebno, da se uredništvo strinja z vsebino.
v organizirano delo v Katoliški prosveti in KKZ. Sedaj sem kot v deroči reki, ki me brez miru in prestanka žene naprej... “
Jubilej — 1500. predavanje je bilo posvečeno Poljski, domovini novega papeža — je počastil s svojim obiskom tudi škof dr. Jožef Köstner ter številni drugi častni gostje: dr. Apovnik, prelat Zech-ner, ravnatelj dr. Zablatnik, predsednik KKZ Kašelj, Milka Hartman, France Gorše, šef katoliškega Bil-dungswerka dr. Meir in številni sobrat je.
Tinjski rektor Jože Kopeinig je v svojem govoru orisal lik jubilanta. Zaletel se je ravnal po besedah Sv. Avguština: Če smo storili vse, kar smo mogli, smo storili samo to, kar je bila naša dolžnost.
VOLITVE
(Nadaljevanje z 2. strani)
gre, ali postane Götz zvezni kancler (kot razvija ÖVP-jevski Lanner svojo prav prisrčno teorijo demokracije, ki postavi najbolj nepomembnega na pomembni prostor) ali ne. Takšnega duha otroci v politiki prav nič niso pozabili.
Taus pozablja, da nima udarnega političnega koncepta. Nekaj sitnarjenja tukaj, nekaj sitnarjenja tam — do privlačnejšega delovanja se tovariš Taus ni priboril. Ali pa se enostavno ne more. V stvari korekten, je vendar malenkosten in prepričljiv tam, kjer ni zelo važno. Da je bila ÖVP proti Zwentendorfu, menda sam ni mogel verjeti. Kdo pa je začel z načrtovanjem atomske elektrarne, če ne Tausova stranka? Da je bila ÖVP proti nekaznovanemu splavu iz drugih kot iz taktičnih razlogov, vsaj močno domnevam. Navsezadnje smo pri jedru Tausove kritike: privilegiji politikov, da ga motijo, državni dolgovi, da ga dražijo in nepotrebna birokracija, da ga tlači. Kreisky pozablja, da bi brez njega tudi šlo. In da ga Avstrija morda ne potrebuje tako zelo, kot je SPÖ o tem prepričana.
Neizogibno se torej sta vi ja vprašanje, kakšna naj bo naša odločitev, odločitev vsakega posameznega Slovenca, ko bo šel v nedeljo na volišče.
Katera stranka jamči, da bo zastopala naše želje in težnje? Reči moramo: nobena.	pm
Modični, lepa oblika, najboljša prilega, zelo poceni, to so prave prednosti
Naši novi
ČEVLJEV
POLETNI MODELI
so zelo modični, aktualni, zelo prijazni nogam ter odgovarjajo najnovejšemu trendu v evropski modi čevljev. Obiščite tovarniško prodajalno tovarne čevljev PEKO v
nakupovalnem centru
CD
ODelelica
v v
V TRZICU/JUGOSLAVIJA
10 avtominut od Ljubelja, direktno ob glavni cesti — nasproti bencinske črpalke.
Prizora iz Sentprimoža
Otroški vrtec Šentprimož...
(Nadaljevanje s 1. strani) ci iz novega vrtca, ki so pred publiko zarajali.
Otroški vrtec Šentprimož je začel z obratovanjem 12. marca letos. Že prvi dan je obiskalo otroški vrtec 25 otrok, tri tedne navrh so dosegli „piafond“ 30 obiskovalcev — več občina ne dovoli. Voditeljica vrtca Simona Pörtsch že po tem kratkem času deluje v premajhnem vrtcu.
V nagovorih so ob odprtju apelirali tudi na občino Škocijan, naj v enaki meri podpre tudi zasebni otroški vrtec v Šentprimožu kakor podpira občinski otroški vrtec. Zaseben vrtec je postal šele potreben, ko je občina — kakor tudi sedmojulijska zakonodaja — zanikala dvojezičnost občine in odrekla tamkajšnjim številnim Slovencem vse manjšinske pravice. „Samopomoč“ v Šentprimožu je uspela — kakor tudi že prej v Celovcu, kjer dvojezični otroški vrtec „Naš otrok“ slej ko prej raste; kakor tudi v Šentpetru, kjer požrtvovalne šolske sestre polne idealizma že skozi leta dnevno demonstrirajo zgledno dvojezičnost. Dvojezični vrtec v Šentprimožu bodo vzdrževali: obe društvi „Danica“ in „Vinko Poljanec“, krajevna volilna skupnost, združeni starši ter Slovensko šolsko društvo, pod katere okriljem se je vrtec zgradil.
Zahvala je veljala številnim tvrdkam iz Slovenije, ki so pomagale pri realizaciji vrtca, ter seveda
motorju gradnje Janezu Wutteju za vse potrebne tisočere korake.
Med častnimi gosti: Zora Tomič (predsednica mednarodnega leta otroka), Vida Rudolf (skupnost otroškega varstva Slovenije), konzul Šandor, predsednika in tajnika osrednjih organizacij Grilc, Zwitter, Warasch in Wieser, župan Ogris, dr. Apovnik, pet škocijanskih občinskih odbornikov in predsednica društva „Naš otrok“ Šikoronja.
© BäSTRICA NA ZILJI
Na Zilji je umri zvest narodnjak: Luka Pipp je 30. aprila popolnoma nepričakovano — šele 57 let star — za vedno zatisnil oči. Več o pokojnem ter o pogrebu v naslednji številki NT.
IŠČEMO 2 SERVIRKI Z INKASOM in 1 POMOČ ZA THEKO (tudi študentke) od konca junija do srede avgusta. — Camping-Rož Wernig Franc, Kočuha 2, tel. 0 42 25/246.
NAS TEDNIK izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslov: .Naš tednik", Celovec, Viktringer Ring 26. 9020 Klagen-furt. — Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave 72 5 65. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče 10, 61000 Ljubljana, tel. 22207. Naročnina znaša letno: za tuzemstvo 150.— šil., za Jugoslavijo 200.— din za ostalo inozemstvo 250.— šil. (po zračni pošti 500.— šil.). — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev — Odgovorni urednik: Nužej Tolmajer, Verovce štev. 2. 9065 Žrelec. — Tiska: Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.
OBČNI ZBOR IN SEMINAR KLUBA SLOV. OBČINSKIH ODBORNIKOV
V soboto, 19. maja, bo imel Klub slovenskih občinskih odbornikov svoj redni občni zbor. Dopoldne ob 10. uri bo predavanje o občinskem proračunu (vodja občinskega
oddelka pri uradu deželne vlade dr. Herbert Arbesser), opoldne kosilo ter popoldne občni zbor. Občni zbor bo v farni dvorani v Selah. Na sporedu: poročilo predsednika Warascha, analiza zadnjih volitev (Wedenig), razprava in volitve.
„EMIGRANT“: POPRAVEK Na 3. strani te številke pišemo v naslovu, da gostujejo z „Emigrantom“ na Pliberškem odru. Pravilno je: v šmihelskem farnem domu, kakor je to razvidno tudi iz vabila na isti strani.
Vabimo na prireditev ob „LETU OTROKA“
Prireditelj: Študirajoča mladina Kraj: dvorana Marijanišča
(Rudolfsbahngürtel 2, Celovec) Čas: sobota, 5. 5. 1979, ob 14. uri Spored:
1.	Glasbene točke (citre, harmonika, tamburice)
2.	„Magdina žrtev“ — igra iz dijaškega življenja v petih slikah
OTVORITEV KULTURNEGA DOMA NA RADIŠAH
v nedeljo, 20. maja 1979 Spored:
10.00	Budnica (godba na pihala)
10.30	Sv. maša, blagoslovitev
11.30	Opoldanski piknik (zabavna glasba, jedi na žaru)
13.30	Igra godba na pihala
14.00	Otvoritvena slovesnost
16.00	Vrtna veselica s plesom
Katoliška mladina prireja na vnebohod, 24. 5. 1979
OTROŠKI DAN
v Šmarjeti v Rožu. Pozivamo vse, ki imajo otroške zbore in skupine, da se udeležijo tega otroškega praznika.
Skupine, ki hočejo sodelovati, se morajo javiti najkasneje do 30. 4. pri Katoliški mladini, Viktringer Ring 26, tel. 0 42 22/72 4 83. Tam lahko dobite vse nadaljnje informacije in navodila.
SRD „Rož“ in krajevni odbor ZSM v Šentjakobu vabita na film
DER GEWÖHNLICHE FASCHISMUS
ki bo v ponedeljek, 7. maja 1979, ob 20. uri v društveni sobi narodnega doma v Šentjakobu v Rožu.
DIE LITERATUR DER SLOWENEN IN ÖSTERREICH Prireditelj: Volkshochschule Brigittenau
Kraj: dvorana v „Volkshochschule Brigittenau“, Wien 20, Rafaelgasse 13
Čas: torek, 8. 5. 1979, ob 19. uri Predava: dr. Matjaž Kmecl (univerza Ljubljana)
IGRE SAK
V nedeljo popoldne igra SAK vse tri igre na „domačem“ Koscha-tovem igrišču: ob 13.30 igrajo mladinci proti sovrstnikom iz Bilčovsa, ob 14.45 nastopi moštvo „pod 21“ proti enajsterici iz Šmihela v Labotski dolini; ob 16.30 pa se bosta končno pomerili prvi moštvi SAK in labotskega Šmihela. Navijači dobrodošli: čim več jih bo, tem bolje!
DOM v TINJAH
IKEBANA
Začetni tečaj japonske umetnosti šopkov
Voditeljica: Marija Krischek Čas: sobota, 5. in nedelja, 6. 5. 1979, vedno od 14.30 do 18.30
DNEVI SREČANJA ZA MINISTRANTE
Vesela družba Voditelj: kaplan Jurij Buch Čs: od sobote, 5. 5., ob 15. uri, do nedelje, 6. 5. 1979, ob 17. uri
ROMARSKO POTOVANJE V LURD, TURIN, LA SALETTE IN PADOVO
Voditelj: Anton Cvetko Čas: od ponedeljka, 7. 5., do torka, 15. 5. 1979
DUHOVNA OBNOVA ZA AKADEMIKE
Ne bojte se (v n. jeziku) Voditelj: prelat dr. Leopold Ungar Prireditelja: Kat. zveza akademikov in Dom v Tinjah
Čas: sobota, 12. 5. 1979, ob 14. uri
naš tednik
Uspešna turneja Slovenskega okteta
Transparent, razpet nad cesto v Kotmari vasi, in številni lepaki so vabili na koncert Slovenskega okteta v novi šoli v Kotmari vasi. V nedeljo popoldne se je napolnila šolska telovadnica do kraja. Zanimanje za pevce Slovenskega okteta in ljubezen do pesmi, ki povezuje narode, sta privabila poslušalce od blizu in daleč.
Predsednik SPD „Gorjanci“ Joži Pack je pozdravil med njimi župnika Maksa Mihorja, župana Josefa Strugerja (prišla sta tudi oba podžupana) in skladatelja Pavla Kernjaka, očeta „Mojceje“ in številnih drugih prelepih pesmi. Povezavo je imel Bogdan Pogačnik, predsednik Okteta.
Poseben pozdrav pa je seveda veljal pevcem Slovenskega okteta in predsedniku Bogdanu Pogačniku. Nato sta prebrala dijaka Franci Rulitz Prešernovo Zdravico in Jožko Pack Frana Šaleškega Finžgarja Geslo koroških pevskih zborov.
Po pozdravni pesmi domačega mešanega zbora (Stanko Wrulich) so začeli s svojim sporedom umetniki iz Ljubljane. Kot običajno so se vrstile v prvem delu umetne pesmi, med katerimi sta bili izreden užitek Gallusovi liturgični „Ante Luciferum“ in „Haec est dies“ (To je dan) ter pravoslavna liturgična ruskega skladatelja Dav'i-dovskega. KKZ je zastopal podpredsednik dr. Janko Zerzer. V drugem delu pa so bile na sporedu ljudske pesmi raznih narodov. Vsaka je bila doživetje zase, pa najsi so to rezijanska o gori Kaninu (svojevrstna melodika, ki spominja na dudke) in druge slovenske, predvsem koroške — kot „Pojdem v Rute“ in Kernjakova
„Ana nina nana“ — ali dalmatinska „Plovi, plovi“, ruska „Kak poj-du ja na bistruju rječku“ ali češka „Teče voda, teče“ (Oton Župančič jo je presadil kot Zabučale gore na Slovensko) ali pa ameriška črnska duhovna „Go down, Moses“. Navdušenega ploskanja ni hotelo biti konec, če bi bilo šlo po poslušalcih, bi bil Slovenski oktet lahko kar ostal v Kotmari vasi. Župan Struger se je umetnikom osebno zahvalil. Takega kulturnega dogodka Kotmara vas še ni doživela in ga tudi zlepa ne bo več, kvečjemu, če bo Slovenski oktet še kdaj prišel med Kotmirčane. V tem smislu se je tudi zahvalil ob koncu predsednik Joži Pack in izpovedal željo, da bi bil ta popoldan pobuda za novo pevsko in kulturno ustvarjanje v domačem kraju.
Koroško publiko je Slovenski oktet na svoji turneji navdušil še v Pliberku, Škocijanu, na Brnci ter ob otvoritvi vrtca v Šentprimožu.
@ ŽELUČE
V soboto, 28. aprila, sta si obljubila večno zvestobo Gerhard Kropivnik iz Bilčovsa in Marija Mi-schitz, Kranjčeva iz Želuč. Po cerkveni poroki v želuški podružnici je sledila vesela svatba pri Miklavžu v Bilčovsu. Mladoporočencema, oba sodelujeta pri SPD Bilka, želimo obilo sreče na skupni življenjski poti.
Obenem pa izrekamo rjušnici pri tej poroki, gospe Mariji Žnidar iz Želuč, iskrene čestitke, ker je dan po poroki obhajala petdesetletnico. Še na mnoga zdrava leta!
Kazaze: slovo od Marije Ogradnik
„Po vsakem velikem petku pride Velika noč“. Te besede so se v Posebno veliki meri uresničile v življenju in smrti naše izredno verne in požrtvovalne faranke Marije Ogradnik. Lahko rečemo, da je bilo njeno življenje v zadnjih trinajstih letih en sam veliki petek. Saj je ob binkoštih leta 1966 tako nevarno zbolela, da je bila — človeško gledano — zapisana skorajšnji smrti, kakor je tedaj izjavil njen zdravnik.
Posebno pa je trpela od 7. oktobra leta 1977 dalje, ko jo je zadela kap in se nato dva meseca sploh ni mogla sama ganiti in je nato
le z veliko težavo hodila in zelo trpela. Kljub svojemu večletnemu bridkemu trpljenju se je preselila v večnost tako nepričakovano hitro, da tega kar ne moremo prav verjeti. Na belo nedeljo dopoldne ie v svojem domu na Novi Metlovi tsko nesrečno padla, da si je zlomila bolno desno nogo in že naslednji torek ob 7. uri zjutraj je kirurškem oddelku ce'ovške deželne bolnišnice v 76. letu svo-
jega življenja za vedno zatisnila svoje oči. Njeno pogrebno slavje v četrtek, 26. aprila, popoldne smo obhajali v duhu rajne v blagodejnem domačem vzdušju kot manifestacijo velikonočnega upanja.
V svojem nagovoru med pogrebno mašo je župnik Florijan Cergoj poudaril, da rajne ne hvali zato, ker bi človeška pohvala kaj pomenila, ampak zato, da bi jo vsi posnemali. V prisrčnih besedah se ji je zahvalil za vso njeno nesebično apostolsko delovanje za versko življenje v fari in za vse njene številne žrtve za širjenje vere po svetu.
Bi'a je zelo požrtvovalna vodnica Papeške družbe za širjenje vere in Živega rožnega venca ter zvesta članica Bratovščine presvetega Jezusovega Srca in Armade sv. križa. Veliko je molila, hodila vsak dan v farno cerkev in na Met-lovo, kadar so tam obhajali sv. mašo, tudi še v času bolezni, dokler ie količkaj mogla.
Od leta 1964 do leta 1974 je sodelovala tudi pri domačem farnem odboru oziroma farnem delovnem krožku, predhodnikoma sedanjega župnijskega svet. V zadnjih dvajsetih letih je kar štirikrat poromala v Lurd, enkrat v Rim, in velikokrat k Mariji na Brezje, na Sveto goro, na Višarje in v Marijino Celje.
Poleg knjig Družbe sv. Mohorja ter „Nedelje“, „Katoliških misijonov“ in drugega verskega branja je vsa leta z ve'ikim zanimanjem prebirala tudi „Naš tednik“ in nekajkrat tudi napisala zanj novice iz naše fare.
Nai ji vstali Gospod vse njeno apostolsko delovanje in vsa njena številna dobra dela povrne s svojim večnim velikonočnim veseljem!
Zenski oktet Obirsko^
Nova
gramofonska
I ir v
plošča
„Šumi, šumi gozd zeleni“. Pod tem naslovom bo v jeseni izšla druga plošča Obirskega ženskega okteta, ki z veliko ljubeznijo in vnemo že štiri leta goji slovensko pesem. Njegov spored obsega približno šestdeset narodnih in umetnih pesmi. Kar precej jih je napisal in uglasbil njegov vodja Valentin Polanšek, npr. „Dečva z Obirja“, ki je bila izbrana za naslov prvi plošči okteta.
Ni še dolgo tega, odkar so deč-le z Obirja nastopile v Šentjakobu pri Ljubljani s svojim 110., nekako jubilejnim koncertom. Z ubranim ter nežnim načinom prepevanja so zbudile pri publiki posebno zanimanje ter žele veliko odobravanje. To petje nadaljuje tradicijo domačega načina petja, kakor je bilo razširjeno po obirskih druži-
nah. Prepevalo se je ob delu, posebno pa še ob nedeljah popoldne. To petje je predstavljalo tako rekoč eno izmed glavnih oblik družabnega življenja.
Na Varšem, kjer sta bili doma dve pevki okteta, se je na primer pelo kar štiriglasno. O tej navadi priča tudi napis Valentina Polan-ška izpred kakih trideset let na brunu hišnega vhoda:
„Majniška nedelja — polna vsa veselja:
tu pri Varhu peli — bili vsi veseli“.
Pevke okteta so matere, gospodinje ali drugače poklicno zaposlene, vendar najdejo zaradi svoje ljubezni do petja in globoke kulturne zavesti čas za vaje, čeprav se morajo nanje voziti od daleč-V zboru pojejo: 1. sopran — Ma-
rica Štern iz šentlipša in njena hčerka Urši, 2. sopran — Justi Polanšek z Obirskega in njena hčerka Marta, 1. alt — Mici Brumnik in Vida Polanšek z Obirskega, 2. alt pa Greti Štern iz Kaple in Žalika Kelih iz Celovca. Vodja zbora Valentin Polanšek pa je naši kulturni javnosti znan, tako da ga ni treba posebej predstavljati.
Na prvi plošči so pevke posnele pred dvema letoma nekaj narodnih pesmi na besedilo ter glasbo Po-lanška, na drugi plošči pa bodo predstavile sedemnajst pesmi v priredbi slovenskih skladateljev. Naj zboru ob tem dogodku čestitamo z željo, da bi še naprej dosegal tako lepe uspehe in s tem prispeval h kulturnemu osveščanju in dvigu narodne samozavesti!
Ik
Karel Gril:
Odpreti srce času, ustvariti otrokom pravi dom
Dragi prijatelji! Po prvih nastopih naših najmlajših naj Vam spregovorim o namenu in ciljih, ki so si jih stavili združeni narodi za leto 1979.
Proglasili so leto 1979 za mednarodno leto otroka — ker so po dolgih izkušnjah prišli do zaključka, da se dela krivica na svetu, da je mnogo zemljanov, katere tlači ne malo mo-gočnjakov ter jim jemlje pravice.
Na vseh krajih sveta živijo ljudje, katerim manjkajo najosnovnejše potrebščine — zjutraj in zvečer pogrnjena miza ali streha nad glavo, manjka zdravniška preskrba, nimajo pa tudi možnosti za izobrazbo.
Povedal sem samo nekatera prikrajšanja, ki tlačijo pravice človeštva. Zavedati pa se moramo predvsem tega, da je ob vsem tem trpljenju in pomanj-
kanju prizadetih več milijonov otrok po vsem svetu, otrok, ki nikomur niso storili kaj žalega, a kljub temu trpijo pomanjkanje, ter so od mogočnežev zavrženi in potisnjeni ob cesto in so prepuščeni lastni usodi.
Združeni narodi — to so tisti, ki mislijo dobro in skušajo s pomočjo vseh, ki se borijo za pravico, zmanjšati to krivico, ki se dela že nedolžnim otrokom. Ta velika družina se zaveda, da bomo imeli uspehe le, če bomo tudi mi zastavili za dosego pravic otrokom vse naše sile in če bomo odprli otrokom naše srce. Srce pa, tako pravijo znanstveniki, moramo odpreti tudi našim otrokom, ki živijo v blagostanju in ne trpijo pomanjkanja.
Odpreti bo treba srce času, ki nam narekuje, da bomo morali spet bolj zanetiti domače ognjišče in ustvariti toplo gnezdo, kjer bodo naši otroci imeli pravi dom, dom, v katerem vlada prisrčnost in ljubezen, tista ljubezen, ki nam po skritih poteh narekuje in kaže ter usmerja naše delo in našo vzgojno pot za otroka v družini.
Učasiti se moramo ter vzravnati našo hrbtenico, da ne bomo klonili krivici, ki se dogaja otrokom po starših, ki so bili teptani in zapostavljeni na delovnih mestih in sedaj vneša-vajo ta strah v naše družine in v otroke. Postavimo vse naše sile v tem letu za našo korajžo in povejmo glasno, da tudi tu-
kaj teptajo pravico in enakopravnost že takrat, ko gre za našo materino besedo v otroškem vrtcu; ta neenakopravnost se nadaljuje, toda ne bom našteval naprej, a vedimo pa to, da če se bomo mi odrasli okoraj-žili, bomo v našem kraju zmanjšali krivico in prišli do lepih ciljev, ki bodo vidni na drugih kulturnih tednih, takrat, ko sosed ne bo več govoril, da je slovenska pesem strup in ko sosed ne bo več karal otroka, ki bi rad nastopal v slovenskem zboru, ker se boji tistih dobrih prijateljev na delovnem mestu, ki mu vedno samo bijejo v glavo, da je dovolj, če v Avstriji govoriš samo nemško.
Treba bo pokazati otrokom ravno pot, ne smemo biti omahljivci, kadar gre za materino besedo. Povejmo otrokom, da je naša pesem lepa in naša beseda čista in polna vere v lepo bodočnost ter da našo besedo tepta le tisti, ki ima raztrgano srce in noče, da bi vsi, ki so voljni pomagati drug drugemu in spoštovati bližnjega ne glede na njegov jezik, zmanjšati krivice, ki se gode odraslim in ki jih najbolj čutijo otroci.
Naj bo leto otroka za vse na svetu korak naprej v lepšo bodočnost, kjer bo naša beseda v naših društvih še bolj zaživela.
(Slavnostni govor ob priliki revije otroških zborov v okviru 7. Kulturnga tedna v Globasnici dne 29. 4. 1979).
„Emigrant, ker socialno ...
(Nadaljevanje s 3. strani)
ko ji mož Mario odide v Belgijo in rodi otroka že po njegovi tragični smrti.
Adrijan Rustja, igralec SSG iz Trsta, je kot režiser znal dati dogajanju na odru enotnost, razgi-
banost in barvitost. Glasbeni vložki igro zelo poživijo in ji dajo novih razsežnosti. Ni čuda, da je bilo občinstvo od prizora do prizora bolj povezano z igralci in da je bil aplavz na koncu igre dolgotrajen, krepak in iskren.
Bratje iz Slovenske Benečije! Flvala vam za lepo doživetje, hvala vam za vašo predanost slovenski pravdi, za katero se bijete, hvala vam za vašo zvestobo vrednotam, ki jih oznanjate: mati, domovina, Bog! Želimo vam še mnogo uspešnih nastopov, zlasti pa, da bi se trpka usoda .Emigranta1 čimprej umaknila bolj sončni usodi novega rodu, ki se med vami poraja!“
rrn
naš tednik
GOFLJA:
(Zlo)raba slovenščine
V	mariborskem tedniku “7 dni“ se na humorističen način ukvarjajo z uporabljanjem slovenščine. Kakor vse, kar človek uporablja, se tudi slovenščina včasih čisto po človeško napačno uporablja — in ziorab'ja. Tokrat prinašamo del enega teh prispevkov, kajti precej teh napak delamo tudi sami. Humoristično navodilo za pravilno uporabo.
V	kratkem bo posvetovanje o javni rabi slovenščine, pravzaprav o javni (zlo)rabi slovenščine. Pri nas namreč nekateri delajo s slovenščino kot svinja z mehom, pri čemer je meh seveda — slovenščina. Saj skoro na vsak korak srečaš kakega Slovenca, ki bi o njem po njegovi „slovenščini“ sodeč vsak mislil, da je izdelek neke matere, ki je 2 meseca služila kje na jugu in je zato pozabila materinščino, ter 2 očetov, izmed katerih je prvi avstrijskega porekla, drugi pa iz Teksasa. Saj smo vrli Slovenci že tako udarjeni s tem, da žvrgolimo vsak po svoje in, denimo, Pomurec sploh ne razume Primorca, zaradi česar morata poklicati na pomoč tolmača, če se hočeta sporazumeti. Včasih gre res tudi brez tolmača, toda le tedaj, če sta odslužila vojaščino, nakar se potem pač pomenita v srbohrvaščini. Vse bi se dalo še urediti, če bi nekateri Slovenci vsaj 5 minut dnevno malo polistali po Slovenskem pravopisu. Tako pa poznam rojake, ki sicer res uporabljajo Pravopis, toda zato, da si ga podložijo pod podaljšek hrbta, kadar jim je kakšen stol prenizek. Tako seveda potem ne more biti pravega učinka, ker pravopis na ta način zleze namesto v glavo v tisto nespodobno krajino pod hrbtom! — Omenjeno posvetovanje o javni (zlo)rabi slovenščine bo seveda uspelo le v primeru, da bo najprej sprejelo sklep o obveznem cepljenju proti jezikovni davicK to je proti napačni slovenščini, srbohrvatizmom, germanizmom, kraticam, predvsem pa seveda proti tujkam, ki so v jeziku isto, kar je rak med bolznimi. — Če začnemo kar pri napačni slovenščini: mislim, da bi morali negovati knjižni jezik ne le po šolah in v tisku, temveč tudi na radiu in televiziji. Ne pa, da je bila pred kratkim le-tam oddaja z jezikovno ganljivo oporečnim naslovom: „Beg pred ČEM?“ (Mislili so: pred ČIM!) Mislim, da je to bil beg — pred slovenščino. V tem oziru ga pošteno lomijo tudi nekateri pišoči ljudje in govorniki. Tako nekateri dvomijo „V USPEH“ namesto „O USPEHU“. Po njihovem je
tudi „IZGLED“ (videz) naših mest obupen. „ČUDI JIH“ (čudijo se), da bodo „KONCEM“ (konec) tedna pričeli prazniki, ne pa da „SE BODO PRIČELI“. — „POTOM ČASOPISA“ (po časopisu) so nekateri izvedeli, da so že izbrani kandidati za „MIS“. Tudi — moški! To jih seveda močno preseneča, ker pomotoma mislijo, da so „mis“ samo napol slečene ženske, ki imajo edino zaslugo, da so jih starši rodili lepe. Ne vedo pa, da so „MIS“ tudi Mediteranske igre Split. Zakaj ne bi mogle biti „sredozemske igre Split“? Seveda bi bila potem njihova kratica pač SIS“ — če že imamo toliko, „sisov“, bi bil pač eden več! Naravnost zabavni pa postajajo samoupravljale!, kadar na kakih sejah „IZNAŠAJO“ in „OSVAJAJO“ predloge. Kot da so predlogi jajca! In če kaka govornica kje „iznese“ kak predlog, zakaj nato ne zakokodaka? Saj kure
zakokodakajo, kadar znesejo jajce. Tisti, ki predloge „osvajajo“, pa so potemtakem „OSVAJALCI“! Na srečo vsaj nekrvavi, saj osvajalci so ponavadi krvavi. „Prijetno“ boža tudi uho, kadar, recimo, kdo blekne: „TEMU NI TAKO!“ ker „temu res ni tako“, ampak kvečjemu „TO NI TAKO!“ Tudi taki so še vedno, ki stalno „PRISTOPAJO K DISKUSIJAM OKOLI STABILIZACIJE“ itd. itd. Neki „važič“ je celo na TV javno „iznesel“ predlog, naj se glede jezikovnega čiščenja „SPROVEDE“ nek simpozij „NA NAJVIŠJI RAVENI (ravni)!!! Ne strinjam se z njim niti glede „spro-vajanja“ niti „raveni“ niti „simpozija“. Simpoziji so namreč v starogrških časih pomenili „gostijo in popivanje z duhovitimi razgovori in pri nas le prečesto na „simpozijih na najvišji raveni“ posnemamo stare Grke zlasti glede gostije in popivanja. Glede „duhovitih raz-
govorov“, s katerimi naj bi bili povezani ti simpoziji, skoroda še nisem slišal, da bi bili na gostijah in popivanjih pogovori duhoviti. Kvečjemu bojeviti, tako da je včasih treba klicati celo — reševalce. — Ne bomo se tudi nič pregrešili zoper bratstvo in enotnost, če bomo pometali iz slovenščine vse nepotrebne srbohrvatizme; ko nekateri slastno čivkajo, da je kaj „OBAVEZNO“, da je kdo neki „OBIČNI KLIPAN“, nekdo drug pa na „ČASTNO REČ“ neki „PRO-PISNI GNJAVATOR“. „Gnjavator“ je po naše „MORA“ oziroma človek, ki ga najprej treščiš skoz vrata, potem pa se ti vrne skoz dimnik. — Veliko skrb bo treba posvetiti tudi kraticam, ki ne samo da so ponavadi nerešljive uganke, temveč imajo tudi po dva in več pomenov. Kaj je, recimo, „2P“? Železniška postaja ali ženitna posredovalnica? Pa to dvoje ima vsaj
Janez Snedec, Ponikve	50.—
Marija Jernej, Čergoviče	50.—
Luka Boročnik, Podkraj	50.—
Lukas Pipp, Bistrica	50.—
Josef Sticker, Šentpeter	50.—
N. N., Tešinje	50.—
Niko Mark«, Rožek	50.—
Janez Tratar,
Šentjakob v Rožu	50.—
Andrej Schüttelkopf, Velika vas	50.—
Matevž Fritz, na Dravi, Drobolje	50.—
Alojz Baumgartner, Bistrica	50.—
Doroteja Samonig, Šentjakob	50.—
Ana Jelenik, Šentjakob	50.—
Marija Amrusch, Šentjakob	50.—
Janez Korenjak, Šmarjeta	50.—
Franc Hudi, Kapla ob Dravi	50.—
Katarina Ogris, Branča vas	50.—
Gregor Reichmann, Želuče	50.—
Peter Mečina, Gora	50.—
Jožef Mečina, Gora	50.—
Frančiška Pipp, Ziljska Bistrica	50.—
Alojzij Zwitter, Ziljska Bistrica	50.—
Marija Prutej, Ziljska Bistrica	50.—
Franc Truppe, Ločilo	50.—
N. N., Žužalče	50,—
Pavla Robič, Žužalče	50.—
Maks Trunk, Žužalče	50.—
Tomaž Miki, Malošče	50.—
Anton Klampferer, Goriče	50.—
Judita Kravanja, Malošče	50.—
Uršula Valentinič, Malošče	50.—
Marija Brandstätter,
Zgornje Dobje	50.—
nekaj skupnega: tako na železniški postaji kot tudi na ženitni posredovalnici se kdo lahko zmoti in stopi — v napačen vlak! Pa zakaj mora strašiti pri nas kratica „OD“ (osebni dohodki)? Mar se ne sliši kot jecljanje, če kdo toži, da od „OD“ ne more živeti? Razen „OD“ imamo tudi kratico „PD“. To so „p(osebni) d(ohodki)“. Le-ti so včasih na moč skrivnostni in se odkrijejo — če je sreča! — včasih šele na sodniji.
Tudi pri „PZ“ ni mogoče vedno takoj uganiti ali pomeni pokojninski zakon ali pa — pogrebni zavod. Sicer pa je to dvoje včasih za kakega upokojenca isto. Za nekatere kratice bi morali razpisati izdatne nagrade, pa jih tudi največji mojstri ne bi mogli razrešiti.
Recimo ko so v Mariboru uprizorili „Veselo pomlad“ in je bil kot prireditelj naveden „OO ZMMS DSSS DEM“! Kaj nevarne pa, lahko postanejo kratice, če jih kdo poskuša sestaviti iz prvih dveh črk raznih besed. Kdor ima pogum, pa naj uporabi prvi dve črki vsake besede pri „Društvo ekonomistov“ in iz njiju sestavi kratico.
Marija Kacijan, Robeč	30.—
Ivan Rus, Struga	30.—
Franc Wrolich, Podgorje	30.—
N. N., Podgorje	30.—
Albin Vavče, Letina	30.—
Franc Grilc, Llbuče	30.—
Rudi Pichler, Gorpiče	30.—
Valentin Tarman, Podgorje	30.—
Simon Triesnig, Loče	30,—
Neža Jurič, Malenice	30.—
Rosina Lajmiš, Vidra vas	30.—
Leopold Cvelf, Nonča vas	25.—
Tomaž Kropivnik, Podsinja vas	25.—
Franc Kralj, Sreje	20.—
Marija Hafner, Sreje	20,—
Janez Miki, Ločilo	20.—
Franc Wutti, Ločilo	20.—
Johan Warum, Goriče	20.—
Neža Pušnik, Loče	20,—
Gustav Novak, Malenice	20,—
Barbara Hirm, Apače	20.—
Lovrenc Bister, Svetna vas	20.—
Angela Obilčnik, Rute	20.—
Marija Kunčič, Podsinja vas	20.—
Amalija Krištof, Bistrica	20,—
Mirko Kaiser, Bistrica	20.—
N. N., Bistrica	20,—
Marija Franc Pernat, Bistrica	20,—
Roman Kert, Letina	20.—
Franc Jelen, Libuče	20.—
Janko Igerc, Podkraj	20.—
N. N., Ponikve	10.—
N. N., Želuče	10.—
Karol Wojtyla:
Delavec tovarne avtomobilov
Izpod mojih prstov prihajajo elegantni modeli — odšumevajo vzdolž daljnih cest.
Vendar pa sam ne dirjam z njimi po tlaku neznanih cest, ne urejam njih prometa, na to misli redar.
Odslej bodo govorila vozila — meni so vzeli besedo.
Moja duša pa je odprta. Hočem razumeti: proti komu se bojujem? Za koga živim?
Glej, to so misli, močnejše od besed.
Odgovorov ni. Ne postavljaj takšnih vprašanj preglasno.
Vrni se sam kakor vsak dan ob šestih zjutraj.
Kako veš, da tehtnico sveta prevegne edinole človek?
v
Človek emocije
Nič te ne utrudi ljubezen, ki te nenehno zagrinja,
— pač napaka vseh navdušencev, kar precej privlačna, a površna napaka —
ne začutiš praznine, kadar se ljubezen iztroši?
Od srca do srca — praznina; vanjo stopaš zlagoma,
da se pogled privadi na barvo, uho na ritem.
Ljubi tako, da se ugrezneš do dna in pronikneš do volje, kjer ne boš čutil, ne kako bega srce, ne kako ubijajoče preverja misel.
Prevedla Zora Tavčar
Darovi za fiskovni sklad:

r-----------------------------------\
Valentin Polanšek	10
Križ s križi
V___________________________________J
Morda so nekateri že skrivaj kovali načrte, za koliko bi prodali drugemu zadeto puško, ker sami pač ne bi vedeli kaj početi z njo. Joži je podal še Zdravku pojasnila. Držal je v roki vrečko, v kateri je rožljalo, kot bi se kdo poigraval z orehi v žepih. Joži si je po večerih jemal toliko časa, da je iz leskove palice narezal kolesca in vsak leseni kos opremil s številko. Vse je bilo nared. Joži je dal povelje — in Zdravko je potegnil številko „9", kolikor je bil sam star. Korlejev Venci pa je bil srečni dobitnik puške. Fantu je stisnil zato celega šuberta v pest.
Ze devetintridesetega leta poleti se je izvedelo, da jemlje v trgu Primoževa trgovina maline. Takoj je bil tudi Zdravko zraven, ker je vedel, da bo takisto prišel spet do novih mark in pfenigov. Seveda največ malin pa je bilo v Sosednju v prostrani grofovski osenči. Tod pa je vohljal neki tržanski mladec Wolfgang, ki je bil lovski praktikant visoko-rodnega gospoda grofa. Ta je bil strog. V vsaki po-
seki ni dovoljeval nabirati malin, češ tako se divjad splaši, da potem grof ne more hoditi na prežo na srnjake. Baje dobijo nekateri v grajskem gozdarskem uradu pismeno dovoljnje za gotove dni in kraje za nabiranje malin. Seveda le taki, ki so pri grajskih dobro zapisani. Kjer bi sumili, da so pri hiši tudi taki, ki škilijo v bližino divjega lova, pri takih je veljala celo za otroke prepoved, da niti stopiti ne smejo v grofovsko osenco. Ženska, ki je vigredi hodila širne frate pogozdovat, je imela prednost za nabiralno dovoljenje.
Tudi Zdravko in njegova mama sta imela neko pozno avgustovsko popoldne smolo z Wolfgangom. Vse je kazalo, da tisti dan ne bo praktikanta v revirju. Zato sta jo ucvrla kar čez Vozarjeve njive prek dolinske ceste v smer proti Tevževi poseki. Naletela sta na kraj, ki je bil še „na celo" — tako so malinarji rekali v svojem jeziku, če so našli kraj, kjer še nihče ni nabiral malin. Mati in sin sta pridno nabirala. Kaj kmalu sta nabrala polne posode: Mati dva pločevinasta kebla in sin svojega. Toda, glej zlodeja! Ko se vračata proti cesti, ju dohiti Wolfgang, zahteva pismeno dovoljenje in nastopa zadirčno tako „od zgoraj navzdol." Mati skuša izravnati zadevo, prosjači in zatrjuje, da je tudi že naredila kak šiht pri sajenju smrek. Nič ni zaleglo. Praktikant jima je skidal vse maline pod stezo in zdirjal žvižgljaje naprej proti Vozarjevi šupi, kjer je bil skril svoje kolo. Vsa trda od žalosti in nemoči sta stala ženska in otrok na cesti. Solze in kletve sta mešala z grožnjami, kakor bi imela bogsigavedi
kako moč se maščevati nad grofovskim podrepnikom.
Zdravko in njegovi so obletavali bolj kmečke poseke — in tako z velikim naporom tudi prišli do nekaj denarja. V Podgorovju so zorele maline v poznem poletju. A niso se bali napora, strmin, dolge poti in včasih praznega iskanja. Pod Tonino bajto so imeli skrit kraj, kjer so vsipali nabrane maline v večjo kad in potem še v mevtre. Ko je bilo vse polno, sta zapeljala mati in sin z ročnimi garami sočne rdeče maline na trg. Včasih sta vzela še kako Spodnjo sosedo s seboj, ki je pomagala krepko, kajti dolinska cesta je bila pravzaprav zgarana kolovozna pot z mlakužami, globoko zarezanimi kolesnicami, blatnimi predeli in pasjimi klanci. Ljudje so trpeli in se pretegovali za prekleti denar.
Na poletje dvainštiridesetega leta nihče več ni maral v oddaljeni malinov gozd. Grofovskega praktikanta ni bilo več. Sel je k vojakom. Tudi logarja so vpoklicali. Kdaj pa kdaj je prihajal neki tuji starejši možakar v dolino, kolikor je bilo potrebno v zvezi s sečnjo ali z lovom. Drvarji so bili zdaj večkrat tuji ljudje, tudi vojni ujetniki; domačine so večjidel vpoklicali.
Glavni vzrok pa je bil pojav partizanov, kakor so gošarje začeli v tistih letih imenovati zaupniki, zakaj nemško uradno so bili le banditi. Prav partizani pa so dosegli z gotovimi akcijami, da je pogledoval vsak drugače na širne — zlasti grofovske nekdanje
rrn
nai tednik
1. SPORED
------------------------------------
k
NEDELJA, 6. maja: 14.25 Ladja mor-| skih roparjev — 16.00 Zlata ptica — (	16.30 Državnozborske volitve 1979 —
17.25	Klub seniorjev — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Državnozborske volitve !	1979 — 18.45 Sport — 19.00 Državno-
zborske volitve 1979 in poročila — 21.15 Kraj zločina — 22.45 Poročila in šport.
PONEDELJEK, 7. maja: 9.00 Am, dam, des — 9.30 Samo buča? — 10.00 šolska TV: Francoščina — 10.30 Potop Troje — 17.00 Am, dam, des —
17.25	Pika nogavička — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Švicarska družina Robinson — 18.30 Mi, družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Cas v sliki 1 s kulturo in športom —
20.00	Sport ob ponedeljkih — 21.00 Ceste San Francisca — 21.45 Poročila — 21.50 Večerni šport.
TOREK, 8. maja: 9.00 Am, dam, des
—	9.30 Angleščina — 10.00 Materija in prostor — 10.30 Danes se poroči nioj mož — 17.00 Am, dam, des —
17.25	Oddaja z mišjo — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Živalski svet — 18.30 Mi, družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Cas v sliki 1 s kulturo in športom — 20.00 Kaj sem jaz? —
20.00	Na besedo — 21.40 Ljudje v Manhattanu — 22.25 Poročila in šport.
SREDA, 9. maja: 9.00 Oddaja z mišjo
—	9.30 Italijanščina — 10.00 To je Milano — 10.30 Ladja korsarov —
17.00	Posoda za rože — 17.25 Rdeči avtobus — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Tony Randall — 18.30 Mi, družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki —
19.30	Čas v sliki 1 s kulturo in športom — 20.00 VAS OB MEJI — 21.55 Za lahko noč.
ČETRTEK, 10. maja: 9.00 Am, dam, des — 9.30 Izobrazba v podjetju —
10.00	Šolska TV: Krščanski ritusi —
10.30	Mozart — 17.00 Am, dam, des
—	17.25 Živalski leksikon — 18.00 Prosimo za mizo — 18.30 Mi, družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki —
19.30	čas v sliki 1 s kulturo in športom — 20.00 Tannhäuser — 23.10 Poročila in šport.
PETEK, 11. maja: 9.00 Am, dam, des ~~ 9.30 Ruščina — 10.00 Šolska TV: Zvok iz človeške roke — 10.30 Klub seniorjev — 11.00 Derby — 17.00 Am, dam, des — 17.25 Potatoji — 17.30 Slike naše zemlje — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Muppets-šov — 18.30 Mi, družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki 1 s kulturo ln športom — 20.15 Derrick — 21.25 Obzorja — 22.10 Sport in reklama —
22.30	Interno na reki — 0.20 Poročila.
SOBOTA, 12. maja: 15.25 Plesalec na Broadwayu — 17.00 Športna abeceda — 17.30 Pinocchio — 17.55 Za
lahko noč — 18.00 Panoptikum — 18.25 Dober večer... Heinz Conrads —
19.00	Avstrija v sliki z aktualno Južno-tirolsko — 19.30 Čas v sliki 1 s kulturo — 19.55 Sport — 20.15 Sanje se ne morejo prepovedati — 21.55 Sport — 22.10 Vprašanja Kristjana — 22.10 Garaža — 23.55 Poročila.
IHDIO CELOVEC
SLOVENSKE ODDAJE
NEDELJA, 6. MAJA:
07.05—07.35 Duhovni nagovor — Naj pesmica naša darilo vam bo.
PONEDELJEK, 7. MAJA:
14.10—15.00 Celovški	radijski
dnevnik — Koroški zbori.
TOREK, 8. MAJA:
09.30—10.00 Domača zabavna glasba — 14.10—15.00 Celovški radijski dnevnik — Sport — Rdeče, rumeno, zeleno.
TV Avstrija 2. spored
NEDELJA, 6. maja: 17.00 Državnozborske Volitve 1979 — 17.05 Neznani z rumenimi čevlji — 18.00 Državnozborske volitve 1979 — 18.05 Gospodje puščave izumirajo — 19.00 Državnozborske volitve 1979 — 19.05 Hollywood, Hollywood — 20.00 Državnozborske volitve 1979 — 20.10 Hollywood, Hollywood — 21.15 Državnozborske volitve.
PONEDELJEK, 7. maja: 18.00 Angleščina — 18.30 Po Humbodtovih korakih v Mehiki — 19.30 Orientacija —
20.00	Ljudje v Manhattanu — 20.45 Prost vstop — 21.45 Čas v sliki 2 — 22.15 Pod črto.
TOREK, 8. maja: 18.00 Italijanščina
—	18.30 Znanje aktualno — 19.30 Jazz-gimnastika — 20.00 Mozart — 21.35 Čas v sliki 2 s kulturo — 22.10 Club 2.
SREDA, 9. maja: 18.00 Francoščina
—	18.30 Pregled — 19.00 Izobrazba v podjetju — 19.30 Zgodba za zgodbo
—	20.00 Teleobjektiv — 20.45 S streho, šarmom in melono — 21.35 Cas v sliki 2 s kulturo — 22.10 Trailer.
ČETRTEK, 10. maja: 18.00 Ruščina
—	18.30 Brez nagobčnika — 19.30 Jazz-gimnastika — 20.00 Pravi Dunajčan nikoli ne utone — 20.50 Solo za Dolores Schmiedinger — 21.40 Čas v sliki 2 s kulturo — 22.15 Club 2.
PETEK, 11. maja: 15.00 Evrovizija iz iz Kopenhagna: Telovaddno EP žensk
—	19.00 Orientacija — 19.30 Trailer
—	20.15 Vodo za Polikratesa — 21.00 Nova — 21.25 Kronika Adamovih —
22.25	Čas v sliki 2 s kulturo ter karikaturami tedna — 23.00 Mednarodni šov ob petkih: Če dovolite.
SOBOTA, 12. maja: 14.30 Evrovizija iz Kopenhagna: Telovadno EP žensk — 17.30 Semmering: Trial prominent-nih — 17.55 Vedno ta Michael — 19.30 Munsterjevi — 20.15 Mama — 21.25 Lev in lisica — 22.15 Wembley: Angleški nogometni finale, posnetek.
SREDA, 9. MAJA:
14.10—15.00	Celovški	radijski
dnevnik — Minute z... — Iz koroške literarne delavnice: Andreja Hartman bere svoje pesmi. ČETRTEK, 10. MAJA:
14.10—15.00	Celovški	radijski
dnevnik — Mladinska oddaja: Matura.
PETEK, 11. MAJA:
14.10—15.00	Celovški	radijski
dnevnik — Kar	po domače (Zalka
Steiner in Tone Sticker).
SOBOTA, 12. MAJA:
09.45—10.30 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
TV Ljubljana
________________1. SPORED
NEDELJA, 6. maja: 9.00 Poročila —
9.05	Za nedeljsko dobro jutro: Kvintet bratov Zupan — 9.35 Dickens iz Londona — 10.25 Sezamova ulica —
11.25	Mozaik — 11.30 Ljudje in zemlja — 12.30 Poročila — 15.55 Katastrofe, dokumentarni film — 16.20 Stanovati z rastlinami — 16.35 Očka, dragi očka — 17.00 Športna' poročila —
17.05	Poje Joan Baez — 17.35 Poročila — 17.40 Komik — 19.15 Risanka
—	19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik
—	20.00 Tale — 20.50 Konca sveta ni več, oddaja iz cikla: Antipodi —
21.35	TV dnevrvik — 21.50 Zabavnoglasbena oddaja •— 22.05 Športni pregled — 22.35 Nogomet: Zeljezničar — Hajduk, reportaža.
PONEDELJEK, 7. maja: 9.00 TV v šoli: Pravopis, Močvirje, Za prosti čas, Na travniku — 10.00 TV v šoli: Materinščina, Risanka, Fizika — 11.10 TV v šoli: Za najmlajše — 15.00 TV v šoli, ponovitev — 16.00 TV v šoli, ponovitev — 16.20 Kmetijska oddaja TV Beograd — 17.20 Poročila — 17.25 Vrtec na obisku: Murni — 17.35 Katastrofe, dokumentarni film — 18.05 SOZD, oddaja iz cikla: Pota samoupravljanja —
18.35	Obzornik — 18.45 Mladi za mlade — 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak
—	19.30 TV dnevnik — 20.00 Kati Ku-stec — 21.15 Kulturne diagonale — 21.55 Mozaik kratkega filma — 22.10 TV dnevnik.
TOREK, 8. maja: 8.45 TV v šoli: Per-jada, Ali ste vedeli, Atom, TV vrtec, Dnevnik 10 — 10.00 TV v šoli: Zemlje-
pis, Risanka, Glasbeni pouk — 14.45 TV v šoli, ponovitev — 16.45 Šolska TV: Arktika in Antarktika, Človek in nezgode pri delu — 17.30 Poročila — 17.35 Zapisi za mlade: Marjan Lipovšek —
18.05	Mali svet — 18.35 Obzornik —
18.45	Reportaža o Črni gori — 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja
—	20.00 Pomlad se je začela 9. maja, dokumentarna oddaja — 20.45 Propagandna oddaja — 20.50 Pogovor z A. Haleyem — 21.15 A. Haley: Korenine
—	22.00 TV dnevnik.
SREDA, 9. maja: 9.00 TV v šoli: Literatura, Antika, Dioklecijanova palača
—	10.00 TV v šoli: Izobraževalna oddaja, Risanka, Kocka, kocka, Reportaža — 17.30 Poročila — 17.35 Z besedo in sliko: O fantu, ki je po suhem jadral — 17.55 Od slike do slike —
18.20	Ne prezrite — 18.35 Obzornik
—	18.45 Od vsakega jutra raste dan: Slovenj Gradec — 19.15 Risanka —
19.20	Cikcak — 19.30 TV dnevnik —
20.00	Film tedna ali športna sreda.
ČETRTEK, 10. maja: 8.55 TV v šoli: Matematika, Zvok v filmu, Od Altaja do Severnega ledenega morja — 10.00 TV v šoli: Francoščina — 10.30 TV v šoli: Umetnost, Risanka, Kemija —
15.05	šolska TV: Arktika in Antarktika, Človek in nezgode pri delu — 15.50 Poročila — 15.55 Državno nogometno prvenstvo, prenos, v odmoru ob 16.45 reportaža po poteh partizanske Ljubljane — 17.50 Gucio in Cezar — 18.00 Na sedmi stezi, šport — 18.35 Obzornik — 18.45 Čarobno sedlo — 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Tretja razsežnost —
22.00	TV dnevnik — 22.15 Evropsko prvenstvo v boksu, posnetek iz Kölna.
PETEK, 11. maja: 9.00 TV v šoli: Ruščina, Od petka do petka, Elektronika
—	10.00 TV v šoli: Angleščina, Risanka, Zgodovina — 15.00 TV v šoli, ponovitev — 17.20 Poročila — 17.25 La Fontainove basni — 17.40 Otroci kamnov — 18.05 Rock-koncert: Steve Hil-lage — 18.35 Obzornik —- 18.45 Voda, vir življenja — 19.05 Spekter — 19.15 Risanka —- 19.20 Cikcak —- 19.30 TV dnevnik — 20.00 Zabavno-glasbena oddaja — 21.00 625 — 21.20 TV dnevnik — 21.35 Nočni kino: Hitler — neka kariera.
SOBOTA, 12. maja: 8.00 Poročila —
8.05	Ljudje in zemlja — 9.05 Gucio in Cezar — 9.15 Vrtec na obisku: Murni
—	9.25 Z besedo in sliko: O fantu, ki je po suhem jadral — 9.45 Čarobno sedlo — 10.15 Mali svet — 10.45 Družbena samozaščita — 11.05 Odprta vprašanja evro-komunizma, dokumentarna oddaja — 11.55 Pota Poljske — 13.10 625 — 15.50 Poročila — 15.55 Nogomet: Sarajevo — Sloboda, prenos — 17.45 Spoznaj samega sebe —
19.05	Naš kraj — 19.15 Risanka —
19.20	Cikcak — 19.30 TV dnevnik —
20.00	Major Dundee — 22.05 TV dnevnik — 22.20 Evropsko prvenstvo v boksu, posnetek iz Kölna.
TV Ljubljana 2. spored
NEDELJA, 6. maja: 8.55 Poročila —
9.00	Oddaje za JLA — 15.15 Test —
15.30	Nedeljsko popoldne — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Vaterpolo: Jugoslavija — Madžarska, prenos — 20.50 Včeraj, danes, jutri — 21.10 Film tedna.
PONEDELJEK, 7. maja: 16.55 Test
—	17.10 TV dnevnik v madžarščini —
17.30	TV dnevnik — 17.45 Usoda nekega Čarlija — 18.00 Z besedo in sliko
—	18.15 Izobraževalna oddaja — 18.45 Mladi za mlade — 19.30 Evropsko prvenstvo v boksu, posnetek in prenos iz Kölna — 21.05 Poročila — 21.15 Celovečerni film.
TOREK, 8. maja: 16.55 Test — 17.10 TV dnevnik v madžarščini — 17.30 TV dnevnik — 17.45 Pionirske TV novice
—	18.15 Aktualna oddaja — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Aktualnosti — 21.00 Lepotice noči — 22.40 TV dnevnik.
SREDA, 9. maja: 16.55 Test — 17.10 TV dnevnik v madžarščini — 17.30 TV dnevnik v madžarščini — 17.30 TV dnevnik — 17.45 Majske igre — 18.15 Izobraževalna oddaja — 18.45 Popularna glasba — 19.30 TV dnevnik —
20.00	Športna sreda — 22.35 TV dnevnik.
ČETRTEK, 10. maja: 17.30 Test —
17.45	Tehtnica za natančno tehtanje
—	18.15 Samoupravni socializem —
18.45	Vabilo na potovanje, kviz — 19.30 TV dnevnik — 20.00 3-2-1 ... gremo
—	23.00 Poročila.
PETEK, 11. maja: 16.00 Hokej na travi, prenos srečanja: Jugoslavija — Belgija — 17.40 Premor ob glasbi —
17.45	Med domom in šolo — 18.15 Družbena tema — 18.45 Prijatelji glasbe — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Gost urednik — 21.00 Včeraj, danes, jutri
—	21.20 Portreti — 21.50 Zabava vas Joan Baez — 22.20 Nevsakdanji dan.
SOBOTA, 12. maja: 18.40 Test — 18.55 Poročila — 19.00 Narodna glasba — 19.30 Köln: Evropsko prvenstvo v boksu, prenos — 22.30 Poročila.
Darovi v tiskovni sklad:
Magdalena Isop, Gorinčiče	50.—
Vida in Karli Rudolf,
Spodnje Dobje	50.—
Johan Ressmann, Ledince	50.—
Franc Arneitz, Spodnje Borovlje 50.— N. N., Pečnica	50.—
Helena Močnik,
Šmihel nad Pliberkom	30.—
Valentin Rupitz, Pogrče	30.—
Jožef Mohar, Encelna vas	30.—
Tomaž Nimec, Plešivec	30.—
Jožef Dissinger	30.—
Tomaž Ogris, Strunje	30.—
Franc Valentinič, Gora	30.—
Jožef Valentinič, Ravne	30.—
Matevž Ressmann, Reka	30.—
N. N., Sreje	30.—
Frančiška Rassinger, Sreje	30.—
^■VWWWWWWWWWWVWWVWtfWWWWWWUWyVW.V-.W^^
kmečke gozdove: Prihajali so k skupinam drvarjev in jim prepovedali v „imenu osvobodilne fronte slovenskega naroda" nadaljnjo sečnjo z nalogom, da povedo svoji nemški gospodi, „konec je izkoriščanja slovenskih gozdov za hitlersko vojno!" Požgali so tudi vrsto drvarskih brunaric in kož-naric.
Na pozno jesen je ponudil bratrančev mesar Zdravku in svojcem nov vir dohodkov: Ker je zaradi vojnih razmer primanjkovalo kolofonija, so je-rrali smolo, v prvi vrsti smrekovo smolo. To je bilo kaj naporno iskanje. Treba je bilo obletati mnogo gozdvo. Zlasti si moral vedeti, kakšna smreka ima največ smole. Na sončni strani seveda, pa take, ki so jih okleščali za steljo, in take, ki stojijo vzdolž drč, koder so gonili les in se je pri tem otolklo mnogo stoječih debel. Vse to so Zdravkovi iz izkušenj upoštevali — in spet računali z dodatnimi pfenigi.
Kar s pričetkom vojne, septembra devetnajstode-vetintridesetega, je začel kupovati v trgu priseljeni lesni in živinski prekupčevalec leskove kole, ki so idr — tako se je rekalo — potrebovali za lopatišča. Kol je moral biti samo v eno smer skrivljen, poldrugi meter dolg in 3 do 5 cm debel. Za neoluplje-nega je plačal dedec tudi manj, za olupljenega, ki je rzgledal kot pripravno lopatišče, pa je spustil nekaj dez marko. Leščevja pa je bilo zlasti po sosedenjskih globelih in v Lomju dovolj. Pri vseh kmetijah je zlasti leščevje obrobljalo njive, travnike, senožeti la loge. Lešnike so ponekod ljudje še. radi nabirali,
skoraj toliko kot lešnikarji in veverice. Da — bili so nekateri, ki so lešnikova zrna nabirali zato, da jih dobro presušijo na soncu in potem zmeljejo za kavo. Kdo si je že sredi vojne mogel kupiti prave kave? Ali dobre mešanice, kot so jo hvalile stare reklamne table pri tržanskih trgovinah izpred vojnega časa. Zdaj v vojni pa kave sploh ni bilo! Tako se je zagnal tudi Zdravko v svoje novo lovišče za lopatišči. Seveda je poprej vprašal gospodarja, če sme. Ljudje niso branili. Zlasti, kjer je pasel ali pri košnji in žetvi in mlatvi opravljal razna kmečka dela, so mu rade volje dopuščali. To je bilo blago občutje, ki ga je odnesel iz take hiše!
Nekaj bolj toplega, dobrega in krščanskega kot pa iz grajskega gozdarskega urada, ko mu je šlo na kozlanje ob misli: Gospod grof pa v župnijski cerkvi sedi čisto spredaj, da skoraj noge na oltar moli, se križa prav imenitno, pa moli k istemu Bogu kot bajtarji in domačini Slovenci!?
Tudi Zvamančarjevi hlapci so napravljali lopatišča. Jozej je pokazal še Zdravku, kako je treba olupiti palico in jo oguliti s steklenim drobcem, da je gladka kot pravcato že dogotovljeno lopatišče. To se izplača! ga je bodril Jozej, kdo od kmetov pa rabi toliko lopatišč in kdo pa ti bo že dal denarja zanj. Denar je denar, četudi so marke in pfenigi, ki so naše avstrijske šilinge in groše požrli. Tako je Zdravko tudi storil, in se je še opogumil za prošnjo, da bi smel z Jozijevimi lopatišči spraviti tudi svoje v trg. Jozej je bil za to. Jozej je bil sploh prijeten človek. Zdravko je večkrat čutil, da ga ima posebno
rad. Fant pa njega. Zlasti, ker je pel v moškem zboru in je ob poletnih večerih trobil v svoji kamrici, da se je slišalo skozi sanjavo noč prav do Zdravkovega doma.
Zdravko je morda posnemal Jozeja tudi v tem, da je začel — še slaboten otroče kakih dvanajstih ali trinajstih let — napravljati drva v Ajdovi osenči za lomenjskim hudournikom. Samo to pa je bilo garanje, da se je mladenič zdelan vlačil domov. Ko ne bi mati pomagala, bi se fantov načrt ne uresničil. Ko sta prodana drva spravila po zimskem sa-nincu v trg, je še mama dodala nekaj, da je bil izkupiček izdatnejši. Vedela je, česar si sin želi kljub trdemu denarnemu stanju družine in z dneva v dan vsebolj neizglednemu času glede najnujnejših življenjskih potrebščin. Vse je bilo na karte in dobavne liste. Vse je šlo za požrešno vojno.
Najbolj razširila pa se je fantova dejavnost z naročanjem raznih reči pri nekaterih tvrdkah bodisi za glasbila, orodja, kuhinjske posode bodisi za bi-cikle in drugo drobnarijo. Kjerkoli je bil, je brskal v časopisih ali drugih publikacijah po novih naslovih. Tako je naročil pri dunajski tvrdki za sladkarijo Oscarju Tičingerju cenik. Naslov je dobil na bonbonovih ovitkih. Niso ga mu poslali, marveč ga vabili za nakup kar direktno v hiši na Dunaju. V Blaznikovi pratiki pa je našel slovensko tvrdko Ster-mecki in že je pisal po cenik. In slovensko! Odpisali so mu, da pač v inozemstvu ne dobavljajo. Najbolj reprezentativen cenik je poslala tvrdka iz Pforz-heima.	(Dalje prihodnjič)
Tradicionalni — letos 7. po vrsti
—	kulturni teden v Globasnici je bil po svojem uspehu vsekakor mejnik za nadaljnje kulturno ustvarjanje Globašanov: število prireditev so v primerjavi z začetki zmanjšali, vendar — o tem so vsi istega mnenja — se je to zgodilo predvsem zaradi tega, da bi namesto kvantitete bila v ospredju kvaliteta. Pogumen korak, ki je pokazal svoje sadove že tokrat. Omejitev na štiri prireditve je prinesla štiri vrhunce — tako umetniško kakor tu-cfi po obisku.
Že v zadnji številki NT smo poročali o igri „Kastelka“, ki so jo Globašani naštudirali. Komad je bil tako vsebinsko kakor tudi igralsko zahteven. Tajnik KKZ Nužej Tolmajer: „Globašanom je treba k temu izboru čestitati; želimo, da bi — če zaradi terminov ne prej, vsaj jeseni, s to igro šli gostovat tudi v druge kraje.“
V	torek je bil na sporedu literarni večer. Na plakatih je bil napovedan Harald Irnberger. Le-ta pa je bil zadržan in je namesto njega bral Del Vedernjak iz svojih del. 40 obiskovalcev je bilo — več kakor na marsikaterem literarnem branju v deželni prestolnici. Vedernjak, ki stanuje v Goselni vasi, je znal publiko pritegniti in motivirati
—	tako da so bili poslušalci ne le prijetno presenečeni, temveč tudi navdušeni.
V	četrtek zvečer je bila na društvenem odru pri šoštarju v Globasnici revija podjunskih moških zborov. Obisk je bil izvrsten, nastopilo pa je pet zborov: domači zbor Franc Leder-Lesičjak, ki ga vodi neumorni Janez Petjak (Le-sičjak: „Dokler s’m ledig biv“), moški zbor SPD „Zarja“ iz Železne Kaple pod vodstvom Jožka Wru-licha, „Trta“ iz Žitare vasi pod vodstvom Jozeja Starca, „Vinko Poljanec“ iz Škocijana pod vodstvom Hanzija Kežarja in „Edinost“ iz Pliberka, ki ga vodi Foltej Hartman. Komadi, ki so jih posamezni zbori predvajali, so bili v precejšnji meri nevsakdanji in zaradi tega še boljši kulturni užitek.
Kakor vedno, naj bi bila zaključna nedeljska prireditev tudi vrhunec. Tokrat še posebej: ob priliki Mednarodnega leta otroka je bila nedeljska prireditev posvečena najmlajšim. Deset otroških skupin iz Podjune je nastopilo — nekatere od njih prvič. Bili so to otroški zbori iz Železne Kaple, Globasnice, Dobrle vasi in Pliberka; nadalje učenci glasbene šole Pli-
berk, dekleta iz Žvabeka, folklorne skupine najmlajših iz Železne Kaple, Dobrle vasi in Globasnice ter vogrški otroci, ki so pokazali, kaj so se naučili na odru.
Mnogo pozornosti je vzbudil sijajni nagovor predsednika šmihel-skega katoliškega prosvetnega društva Karla Grila. Gril, sam učitelj, je nanizal in povezal v celoto številne probleme in misli, o katerih bi bilo — nenazadnje v Letu otroka — več razmišljati in eno ali drugo zamisel tudi uresničiti. (Govor Karla Grila prinašamo na posebnem mestu.)
Med častnimi gosti v nedeljo: konzul Šandor, predsednik in tajnik NSKS dr. Matevž Grilc in mag. Filip Warasch, župan Albert Sad-jak, podžupan Janez Hudi, podpredsednik SPZ Jožko Hudi, tajnik KKZ Nužej Tolmajer, bivši ravnatelj dr. Pavel Zablatnik.
Vse vstopnine letošnjega kulturnega tedna so bile namenjene potresnim žrtvam.
V okviru zaključne prireditve je predal predsednik globaškega društva Luka Hudi predsedniku NSKS dr. Matevžu Grilcu nabrano vsoto — nad 15.000 šilingov —, ki bo prenakazana na konto Našega tednika štev. 3350 pri Zvezi slovenskih zadrug v Celovcu. Dokončna vsota bo potem podvojena.
K SLIKAM:
Otroška folklorna skupina SKD v Globasnici, ki je prvič nastopila, vodi jo Marica Smrečnik; otroški pevski zbor iz Železne Kaple, vodi Leni Sticker; učenke glasbene šole v Pliberku in dekleta iz Žvabeka, vodi Rozina Katz;
pionirska folklorna skupina SPD „Zarja“ iz Železne Kaple, vodi Urška Paul;
otroški zbor SPD „Srce“ v Dobrli vasi, vodi Lizika Pasterk; otroški pevski zbor SKD v Globasnici, vodita Štefan Petjak in Štefka Igerc;
otroci iz Vogrč, ki so zaigrali igrico „Pes in maček“ v režiji župnika Vinka Zaletela; otroci iz Vogrč;
mladinska folklorna skupina SPD „Srce“ iz Dobrle vasi — vodita Milica Šturm in Lizika Pasterk; napovedovalki: Lidija Smrečnik in Janko Smrečnik
Hotel „Obir“ v Železni Kapli zaposli
MLADEGA KUHARJA (Jungkoch)
Pogoji: Dokončana šola za poklic kuharja.
Nastop: Po dogovoru.
Čas zaposlitve: Poletna sezona 1979.