29. številka.

Trstu, v sredo 10. aprila 1889.
Tečaj XIV.
„EDINOST"
izhaja dvnkrat na teden, vsako sredo in soboto ob 1. uri popoludne.
„Edinost" stane:
za vse leto gl. fi.-; izven Avat. 9.— za polu leta „ 3.—; „ „ 4.50 „ za četrt leta „ 1.50; „ * 2.25 „ Posamične številke «6 dobivajo v pro-dajalnicah tobaka t Trstu po «ov.,
▼ Gerici in T AJdOTiČlnl po • nov. Na naročbe brez prlloitn* naroćnlae m upravniitTO na ozira.
EDNOST
\>i dopisi se pošiljajo uredniAtva v u lini Carintia St. 28. Vsako pi*nio mora biti frankoTiino, kur nofrankovana ne npro-jemajo. Rokopisi se rie vračajo.
Oglasi in oznanila se ruiuno po 7 nor. vrstica v petitu ; za naslove t. debelimi črkami se plačuje prostor, kolikor bi ga
obseglo navadnih vrstic. Poslana, javne zahvale, osmrtnice itd. so račune po pogodbi.
Naročnino, reklamacije in inscnitn prejema uprav&Utvo v ulici Carintia 28. Odprto reklamacije so proste poštnino.
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
• V iJlMIl J« mofi I,
Vabilo na naročbo.
S 1. .aprilom iztekel je I. četvrt XIV. teč. našega lista. Vabimo zatorej naše gg. naročnike, da svojo naročbo o pravem času obnove, da ne nastanejo neredi v pošiljanju lista.
Opozarjamo ob enem gg. naročnike, kateri svoj dolg doslej niso še poravnali, da svojo dolžnost čim prej store, kajti brez gmotnih sredstev ni napredka.
Cena listu jc: za vse leto .... gld. 6.— za pol leta . . . gld. 3.— za četvrt leta . . .gld. 1.50
Nanaročbebrez priložene naročnine se uprav-ništvo ne ozira;
Upravnidtvo „Edinosti".
je leta 1829. odrekla pobiranja splošnega siti enostavno k plači vanju nove potro-užitninskega davka v Trstu. Po obliki Sarine, odnosno davka na izdelano žganje! pobirajo se v Trstu le občinski davki j Vidite, gospoda moja, to je dvostroko na porabe, toda iz tega izneska plačuje se'obdavčevanj e, kakor se je drastič-državi odpravilna svota, katera je dandanes neje ne more niti misliti. Ljudje so svojim odmerjena z 860.000 gld., v katere j svoti davčnim dolžnostim uže popolnoma zado-bi morale biti vračunjene tudi carine, katerih stili. V izredno visokom mestnem dacu so se v Trstu ne plačuje. V plačevanje te svoj del državnemu ližitninskemu aversu pavšalno svoto prinaša svoje deleže poteg popolnoma odplačali, dolžnosti napram dr« mestnega okraja tudi vsa okolica tržaška žavi so ispolnili. Sedaj pa pride fiskus še brez obzira na to, da-li leži tostran ali enkrat in zahteva od okoličanskih izdelo-onstran carinske meje, da-li pripada prav j vnlcev žganja mirne krvi še plačanje za prav okrožju svobodnega pristanišča, 35 gold. davka na izdelovanje za vsaki ali ne.	! hektoliter alkohola, baš, kakor da dotični
Opazujem, da je davek na porabo za ne bi bil plačal še niti novčiča! To je mesto prav izredno visok, ter da se more- j nepravično, to je dvostroko obdavčenje biti v vsej Evropi menda ne nahaja vz- istega davčnega predmeta, katero davko-gleda enako visokega davka.	plačevalca baš ugonobi.
Ali, kaj se sedaj zgodi? Lani vpeljal se je novi davek na žganje. Ta velja za vso državo, izvzemši carinarsko izključjo tržaško. Uže pa sem omenil, da se tržaško
(Konec prih.)
Občni zbor
Govor poslanca Nabergoja
v državnozborskej seji dnč 3. t. m.
Visoka zbornica! Zadeva, zaradi katere sem prosil za besedo, ni baš glede njene finančne strani v pravem razmerju z ogroumomi svotami, katere dobiva država od uŽitninskega davka, toda za moj volilni vokraj, za tržaško okolico, je vender j<iko pomenljiva in za državo kot tako jo načelne važnosti. Kajti daljne obatojanje razmer, kakor so navstale po davčnem za-konodajstvu in njega vršitvah v tržaškem ozemlju, je, kakor se kaže, baš v flagrantnom protislovju z najvišjim postulatom davkarske modrosti, t. j. s pravičnim obdavčevanjem. Stvar je spojena s posebnim razvijanjem užitninskih davkov e mestno pokrajino tržaško. Baje zna se sploh v visokoj zbornici, da so bili v Trstu in okolici do.itej državni užitninski davki prav za prav neznani. Naše mesto ima stare, zapisane pravice, katere se opirajo na takozvani „ods opivni ugovor* (Dedictions-pact) od 30. septembra 1382. leta in država ao je nanje v toliko obzirala. da se
podlistek!
Sprememba v Kurji Vasi.
Spimil Ivo TroSt.
(Dalje.)
O^eba bil je zajetna, junak vender ne. Njegova notranjost pa je imela čudno svojstvo, da je namreč spravila pod svojo streho strašno množino mesa, klobas, pečenke, vina in drugih gospodu želodcu ugodnih raritet, samo da jo bil kedo drugi plačnik. Sam si ni privoščil ničesa, vse le na stroške drugih. Da je le koga mogel, uščipnil ga je, da je sam potem pil in jedel. Tudi sina je bajo le za to oženil, da je v dan poroko napasel z dobrimi jedili in pijačami notranje slabosti svoje. Pri vsakem podjetji bil jo pravcati mešetar, če se je le kaj dobilo za „pod zob in v grlo". Ako si česa potreboval pri njem, gledal je le na to, da dobi kak nameček za evoj želodec. Sploh jo meril vse naprave starega in novega veka le po tem, kolikor koristijo želodcu. —
O nekej priliki bil je pozvan k žup-
|ozemlje ne slaga z carinarskim i *trž. ženske podružnice družbe sv. Cirila ključjem. Mnogoteri kraji leže to- jn Metoda dne 30 marca 1889. v prostorih : stran carinarske meje in iz tega za-.	„Slovanske Čital niče"
j ključuje finančni minister — in to'	(Konec.)
J se razvidi iz odgovora na interpela-! Prešlo se je k tretjej točki in gdč. jcijo, katerega sem dobil v seji dne prvomestnica povabi denarničarko gospo-14. februvarja t. 1. — da so zgubili dično Kalistrovo, naj prečita svoje izvestje. ti kraji okolice pravico svobodnega prista- Gospodična blagajnica dodala je svojemu , nilča. To pa ni tako. Vsled Najviše od- poročilu lep uvod. Tu navdušuje Bvoje | loke od 27. aprila 1852. stavilo se jih je'„predrage sestre Slovanke" ter je spodite pod nadzorstvo, t. j. oni deli okolice, ka- j buja k nadaljnemu energičnemu delu za (teri leže torej tostran te črte, smejo dobivati j domovinsko stvar. Obžaluje, da "se neka-(vedno še svoje blago, ne da bi plačevali tere matere vedno trdo spe in da se še (carino, a to samo za domačo prtrebo, ne j niso probudile po tolikih klicih domoljub-i da bi je smeli dalje oddajati. No, ta ugod- nih oseb.
|nost se jako drago plačuje s tem, da so- Potem prečita svoje natančno poročilo | delujo tudi ti kraji pri eksorbitantnih o vseh dohodkih in troških. Račune je davkih za porabo io pri odrajtovanju od-j pregledaval gosp. prof. M. Mandič. — Iz«
pravne svote za državo.
Kako pa so postopa sedaj z ubogimi
vestjo bilo je ednoglasno odobreno.
Pri četrtej točki predlaga gdč. prvo-
prebivalci tega dela tržaške okolioeP Fi- mestnica dve prcgledovalki računov kon nančna uprava se ne briga niti najmanj, 'cem leta in sicer gg. Lavrenčič in Gombač. da so užo storili svojo dolžnost napram' Predlog se vsprejmo brez ugovora.
Pri peti točki bo oglasi gospa Lavren-čičeva ter v kratkih a krepkih besedah mitnic, zadostuje, da se faktum uže pla-j izrazi, da jo odbor mornl dosti delovati, čanega davka popolnoma prezira tor se jih da je prišel do tacega vspeha ter zatorej
! državi s plačanjem pavšalne svote. Ne; samo zunanja okolnost, da leže onstran
predlaga, naj se v priznanje voli stari odbor. Predlog se enoglasno sprejme. Na to vstane g. prof. M. Mandič omenjajoč, da se vsoja spregovoriti kot zastopnik možke podružnice in nadzornik naše šole par besedi glede predloga svoje predgo-vornice. On se povsem strinja s pred-govornico ter osebno izreka srčno zahvalo odboru na neumornem trudu, toda opazuje, da Bi bodo morale vsled sklepa vodstva v Ljubljani čč. odbornice svoja opravila mejsobno drugače razdeliti. Slednjič se še obrne do vseh druiabnic ter je navdušeno spodbuja k delu, kajti ne samo odbor, ampak vsaka družabnica mora delovati v proapeh splošne stvari ter gledati na to, da se podružnica širi in dobiva čezdalje več moči. Na to je zbor končal in smelo rečemo, da je vsaka udinja zapustila zbor z novo in trdno obljubo v svojem srci, da bode tudi v naprej delala marljivo v korist velevažnej podružnici. — V ta namen kličemo vrlej našej ženskej podružnici iz vsega srca. „Dober vspehl" Nnj nnpre-| duje tako, da postane v pravem smislu uzor Sirjej našej domovini!
Slovan gre na dan.
Resnico tega reka spoznali so v zadnjom času Italijani v Dalmaciji, kojo so imenovali in smatrali za posadko italijanskega mišljenja in kulture. A starodavna laška (?) Dalmacija prelevila se je v malem času v slovansko deželo in odklen-kalo je za vedno italijanstvu v onej deželi. : Tudi Istro razvpili so Italijanaši za laško deželo in benetsko naselbino ter I prištevajo dve tretjini njenega slovanskega prebivalstva vsiljencem, laškim hlapcem itd.; a resnica postaje vedno bolj očita, da Istra ni italijanska zemlja, niti ne bode | dolgo trajalo, da bodo še dlje časa Italijanaši v njej prevladali. Dan na dan so Istra zbog trudapolnoga prizadevanja vnetih in nesebičnih rodoljubov zaveda svoje prave narodnosti namreč: slovansko.
niku na obed. Ljudje so ga povpraševali, kako je kaj bilo pri obedu. Odgovarjal je: „Vse dobro; le premalo so silili", — Te črtice torej našega junaka dovoljno karak-terizujo.
Da vstreza svoji samogoltnosti, po-žrešnoati in lakomnosti, prizadeval se je kolikor mogoče više dolezti. Zato je bil Bohne županov najhujši nasprotnik. Sreča, da so ga ljudje le predobro poznali, sicer bi bit on užo zašel zgodovinsko slavni županski stol v Kurji Vasi.
Bohne je sam trdil, da če bi znal čitati in pisati, ugnal bi bil Grogo uže davno v kozji rog, ali taj je „pismen" človek, Bohnetovemu talentu na čast pa moramo priznati, da se jo pozneje vender naučil načrkati svojo ime — v šolo hodeči sin imel je to nalogo. Bohne se je podpisal, a svojega podpisa ni znal čitati. —
O novih volitvah nadejal se je Bohne, da bode izvestno izvoljen županom: le on in nikdo drugi. —
III.
Oče Antona Primca bil je „trden", kmetovalec. Ni se učil modernih vednosti,
imel pa je jasen um in jekleno voljo. Ker je mali Tonre kazal nekaj talenta, dal ga je v šolo. Sin, očeta svojega verna slika, napredoval je dobro in tako jo „dotolkel" do šeBtega razreda gimnazije. Kar se očetu dozdeva, da mu pojemajo moči; treba bodo naslednika, Tonče je bil lani še Tone, letos pa uže Anton in celo „gospod"; sedaj mora iz šole. Nekako težko mu jo bilo zapustiti učilnico in tovariše, mnogo solz pa vender ni potočil za to. Dva ali tri tedne je doma „pohajal", hodil okoli sorodnikov, obiskaval znance in prijatelje. Potem je začel po malem nadomeščati očeta v gospodarstvu. Ostal je vedno zvest gaslu, koje smo ai bili nadeli še dijaci VI. šole v Gorici; „Vse za narod!" Res, takoj je začel svojo sveto misijo mej popolnoma zapuščenimi, a nepokvarjenimi rojaci svojimi.
Ker je pa uže svet tak, da sodi človeka bolj po vnanjosti, kakor po notranjosti njegovi, moramo storiti svojo dolžnoBt, da pokažemo v Antonu Primci tudi zunanjega človeka.
Bil je sloke postave, bolj šibek, ven-
der popolnoma sorazmernih udov. Modro pa žive oči dajalo so njegovemu tipu neko posebno milobo. Lase je imol rumenkaste, malko kodraste in kadar se je zasmejal, kazal je njegov obraz še bolj kot sicer odkritosrčno dušo. Da, odkritosrčen bil jo Anton še skoro preveč. Ko je bil dve leti doma, vzrastel je v popolnega moža, čo tudi mu ni bilo nad dvajset in štiri leta.
V gospodarstvu je sam vodil nekoja opravila, pomagal pa jo tudi očetu. Pro-bujal in navduševal je narod, da bodo ljudje s Časom tudi kaj druzega govorili o Kurjevaščanih, kakor same zabavljive. Župan Groga, po starem kopitu in „volji Božji", ni bil sam naobražen in tudi ni
imal nikacega pojma o napredku. — *
* *
Jesen je uže blizu in z njo nove občinske volitve. Pri Primčevih so imeli napravljen reorganizacijski načrt o volilcih, odbornikih in županu. Vrinilo pa se jo še nekaj druzega vmes.
(Dalje prih.)
Marsikje se je uže na bolje obrnolo v občinskih uradih. Pazin n. pr., nekdaj ' gnjezdo lahonstva, osvobodil se je lahon-! »kega morečega jarma in sedaj se najlepše razvija ter odločno stopa po narodno-hr-vatskem potu.
Dokaz zavedujoče se narodne zavesti v Istri dajo nam tudi zadnjo dopolnilne volitve v državni zbor mesti pokojnoga Vidulicha. O tej priliki opazili smo izdaten . napredek na polju narodne zavednosti.' Zmagali so sicer Italijani ter posadili na državnozborsko btolico svojega kandidata dr. Ilizzija, ali zmaga ta ni bila tako sijajna, kakor jo razvpivajo nekateri la-hon;«ki listi, na čelu jim židovski „Mattino" v katerega se steka, kakor nekdaj v pokojno „Šalobardo", vso židovsko-lahonsko' blato, podlost in nesnaga, kateri prisega v nesramnem blatenju in nečednih lažeh, kakor tudi v sumničenju in črnenju vse enake židovske liste na Dunaju in drugod, i
Sploh pa sodimo o tem listu, da boljši ne more biti, ako pomislimo, da je nesrečni atvor slovanskega odpadnika. „Povej mi s kom občuješ, in povem ti, kdo si". Ja-belko tudi ne pado daleč proč od jablane. Ni čuda, ako renegat sramoti svoj nekdanji rod in se trdo drži ljubega kruheka, kojega vdobiva edino pri Zidovih! A to le mimogrede. — Vesele so sicer Lahoni svoje zmage, a v tem ne pomislijo, da uprav iz te zmago se jim je bati nekaj, kar prihaja vedno bolj očito. Pametni in zmernejši italijanski elementi so to ne-j varnost tudi spregledali. Glejte n. pr., kaj meni o tej zmagi nek tukajšnji zmernejši, časopis laški:
Veselimo se — pravi — kakor vsi naši bratje in sodeležuni, kakor vsi oni, j ki srčno žele, da so proslavlja naša italijanska narodnost in laški jezik. Evo vam uradnega poročila: dr. Ljudevit Rizzi bil je voljen z ogromno večino poslancem v državno zbornico, napram hrvatskemu protikandidatu g. Mate Mandiču, ki je vdobil samo okolo 500 glasov.	|
Splošno veselje je opravičeno. Ali, j pristavimo se nekoliko in ravnodušno po-' mislimo to resnico. 500 glasov za Mandića zgine sicer proti 3000 glasovom za dr, Rizzija. Pri vsem tem onih 500 glasov ima nekak pomen: ti so simptom, prikaz, preteča nevarnost laske j narodnosti. Z eno besedo: v Istri se nahaja 500 volilcev, ki so glasovali za i hrvatskega kandidata. Onih 500 volilcev so I brez drombe zavedni hrvatski narodnjaki. O prvej priliki bode njih število narastlo 1 na 1000. In potem? Take misli in posledice nam prihajajo, ako strogo logično preudarimo ta pojav.
Glejte Dalmacijo: pred desetimi leti noben hrvatski kandidat ni dosegel 500 glasov. Tudi tam doli so tedaj hrvatski časopisi bili pisani v najlepšem laškem jeziku. Tudi v Dalmaciji so se tedaj veselili in radovali, ako je prodrl avtonomni kandidat in prepričani smo bili, da je italijanska stvar trdna in se ne boji propada.
A sedaj ? Hrvati imajo v rokih politično vlado. Sladkodoneč jezik Dantejev je uradno skoraj prognan iz dežele, v BeČ se pošilja devet poslancev — tudi Hrvatov — in list „II Nazionale" se jo kakor začaran prelevil v „Narodni List".
Sodeč iz laškega stališča Istre onih 500 glasov, ki jih je vdobil Mandič, nas skele v srce. In, odkritosrčno javljamo, da se ne moremo radovati zmage. Kakor tudi ne opravičujemo apatije tržačanov napram hrvatskim agitacijam ( ? ), ki se nekaj čaBa sem godć v sredini Trsta in mnogo bolj v njegovem obližju. „Glejte na jezove, kajti naraščaj vode se vedno bolj bliža". Treba je drugačnih jezov, nego onih nespametnih homelij P i c c o 1 a in I n d i-p e n d e n t e j a, da se vstavi ta plaz ! Delalcev je treba in činov, ne pa praznih fraz: „Dixi ecc."
Enako modruje težaški časopis „II Secolo", koji — vsaj dosedaj — ni še pokazal one nestrpnosti in abotnega izva-
janja kakor ostali tržaški listi. Besede, čeprav pristranske in laške, zde se nam pri vsem tem premišljene in vzete iz ust treznomislečega konservativnega Italijana.
Slednjič vender spoznajo, da tudi Slovani v Istri igrajo svojo ulogo. Zadnje volitve so pač jasen dokaz, da celo primorska isterska mesta, na katera se Italijani najbolj opirajo in sklicujejo, neso tako laška, kakor bi kdo na prvi pogled mislil. Pri vsej korupciji in nečuvenim potezanjem in spletkami isterskihLa-honov, našlo se je v njih vender pet sto volilcev, ki so oddali svojo glasovnico za narodnega kandidata.
Iz teh 500 volilcev, — ki so po me-nenju laškega lista sami politični agitatorji, — narastlo bode število kmalu na tisoče in narodni kandidat bode navzlic lahon-skemu potezanju izvoljen v jezo in srd Lahonom.
Istra je slovanska zemlja. To svedoči nam večina njenega prebivalstva, ki jo slovanska; njena lega poleg slovanskih dežel, njeno tradicije, navade in običaji.
Sveto narodno načelo, ki je prešinilo vročekrvno Francoze ter jih vnelo, da so razklicali ljudovlado; Italijane, da so so se združili; druge narode sploh, da cikajo k svojej domovini — ono načelo oživelo je tudi v avstrijskih Slovanih, da so se jeli gibati in neumorno delovati v dosego pravic, ki so zagotovljene drugim narodom.
(Konec prih.)
Govor državnega poslanca dr. Ferjančica
v državnem zboru 11. marca 1889.
(Dalje.)
V poročilu o ortsgrupi se pravi (čita):
„Kmetje od Sv. Štefana, verno udani svojej slovenskej materinščini, goje naj-odkritosrčneje spoštovanje za nemški duh in nemški jezik".
Sedaj so je to premer.ilo. Zastop je postal slovensk in šulferajn s svojo orts-grupo je zginil. (Poslanec Šuklje: Moral je zapreti!) in moral je zapreti in sedaj kmetje neso druzega kakor pijanci (veselost na desnici), pobožni kramarji, udani vsem mogočim najneumnejšim vražam itd. in te stvari naštevajo se v jedni sapi v odprtem pismu deželnemu predsedniku v „Freie Stimmen" (čujte! na desnici), katero se konča z besedami: „Da zavrne vnanje motilce miru, bode prebivalstvo vedno pripravljeno". — To smo gotovo mi — „toda proti notranjemu sovražniku, ki po noči skrivaj seje razpor, pa tudi pozornost naroda ne zadostuje. Tu se uže mora poseči vmes z one strani, katerej sta izročena blaginja in beda dežele. In potem obračamo se do vas, Vaše Visoko-rodje, ki ste pokazali tako gorko srce za Koroško, kadar jo je zadela nesreča in beda in če so tako vztrajni Korošci zgubili zaupanje v sebe. Pri takih žalostnih priložnostih učili smo se spoznavati skrb Vašo. (Klici na desnici: Oho!) Pomagajte tudi danes, ko nam preti druga nesreča bila bi za deželo, Če bi vzgled pri Sv. Štefanu našel posnemalcev, če bi se upor in sovraštvo prepovedovalo tudi v druzih krajih, kjer do sedaj vlada blagodejni mir.
Potem bi bilo prepozno posegati vmes in odgovornost zadela bi ono, ki so bili neodločni in so se obotavljali, ko bi bila jedna njihova beseda zadostovala. (Smeh na desnici. Poslanec dr. Trojan : To je svoboda!)
Kaj hočejo od deželnega predsednika ? (Klici na desnici: Policijo!) Nič druzega, da bi ukrenil kake policijske naredbe in se ponižal v agenta šulferajnovega. (Poslanec dr. Trojan : In pripomogel nemškim manjšinam, da bi zapovedovale !)
Če se mora prebivalstvo slovensko boriti z naravnimi odnošaji, katere B^m začetkom omenil, če se mora boriti proti nasprotovanju vseh oblaatev, če se mora
boriti s časopisjem, se mora vender Šteti za pravo junaštvo, da se slovensko pre-1 bivalstvo tu in tam z uspehom upira. Potreba je torej, da dobi prebivalstvo slovensko kako zastopstvo, in ko smo poprej omenjeni predlog stavili v visoki zbornici, se je zdelo poslancu za Beljaško mesto, ko je omenil ta predlog, potrebno tako-le spregovoriti (čita): „To umešanje gospodov iz Kranjske jim ne bode nič koristilo. Tu na Dunaji v drž. zboru morejo staviti predloge, če se za to ne zmenijo, da zopet proti temu protestujejo koroški Slovenci. Pa ne svetovali bi jim priti v deželo (Čujte ! Čujte ! na desnici). Naši Slovenci so dobrosrčni, a utegnejo kaj neuljudni postati, če vidijo, da jih hočejo tuji agitatorji nahujskati proti nemškim 8odeželanom". (Čujte! Čujte! na desnici.)
Gospoda moja ! Če bi kaj tacega či- i tali v „Freie Stimmen", bi se nič no čudil, kajti ondu sem tudi zares čital. Pa da se to govori tu v zbornici, kjer smo' popolnem na legalnih tleh stavili predlog, katerega gospodje morejo podpirati ali j pa odkloniti prav po svojej volj', da nam na teh legalnih tleh pridejo z argumenti j pestij in polen, nam ž njimi prete, če pri-: demo na Koroško, tega bi ne bil pričakoval.;
Če pridemo na Koroško, kar tudi nameravamo (Pritrjevanje na desnici. — Steinvvender : Le ! Le !), seveda ne bomo prišli h gospodu poslancu in pristašem njegovim, temveč k prosilcem za slovensko ljudsko šolo, prišli bodemo k onim, ki so nam hvaležni, da se zanje potegujemo | (Poslanec Ghon: Da bodete hujskali!), j k onim tisočem, ki dobivajo knjige od družbe sv. Mohorja in jih čitajo, in jaz ne verujem, da bodete tedaj imeli še ža-lostni pogum, motiti z nahujskano dru-haljo občevanje naše z našimi soplemeniki in somišljeniki in apelovati na pesti in polena. (Poslanec Suklje : Ne bojimo se ! Hvala Bogu! — Poslanec Trojan: Pa lepo je le! — Živahna veselost na levici.)
Predno se poslovim od Štajerske in Koroške, usojam se osvežiti začetkom sproženo misel, namreč, da ni bilo dobro, tako dolgo mirno gledati, vsaj največje oviro bi Be bile morale odstraniti, katere se stavijo sporazumljenju.
Njega ekscelenca gospod ministerski predsednik je rekel, da vlada skuša položaj tako urediti, da bode mogoče spo-razumljenje.
Če pa vlada pušča že leta tako postopati uradnike, tedaj moram pač reči, da v dejanji je vlada še kaj malo pokazala to prizadevanje svoje.
Če sedaj prehajam na kranjske razmere, pokazati bi mogel, kako malo povoda imajo Nemci pritoževati se. Pokazati bi mogel, kako se jim daje pravica v uradu, v šoli in javnem življenji, in sicer bolj kakor Slovencem.
Temu nasproti bi pa lahko pokazal, kako se pri uradih in posebno pri političnih in od njih odvisnih uradih, malo brigajo za § 19.
Nemci bo res imeli na Kranjskem pozicije, katerih neso mogli obdržati, ko se je jel vzbujati slovenski narodni duh. Te pozicijo zgubili so in nič druzega in nemajo nobenega povoda za pritoževanje in ko bodo preboleli to zgubo, bodo ondu zavladalo sporazumljenje, ki bode lahko služilo za vzor.	(Dalje prih.)
Politični pregled.
Notranjo deželo.
V državnem zboru je na dnevnem redu proračun trgovinskega ministerstva. Mladočeški poslanec Herold je govoril o državnih železnicah, katerih uprava in vodstvo je ustrojeno po prastarih centrali-' stičnih načelih. Ko so ustvarjali zakone o upravi državnih železnic, Be nikdo ni oziral na potrebe posamičnih dežel; gledali
so samo na to, da vso oblast vsredotočijo na Dunaji, Upravna ravnateljstva, ki so v posamičnih mestih, nimajo nikake praktične vrednosti, ker so v vsaki najmanjši stvari odvisne od glavnega ravnateljstva ua Dunaji. Ta sistema je v opreki s koristmi posamičnih dežel, zato bi se morala osnovati nova ravnateljstva, ki bi imela pravo voditi in upravljati državno železnice v dotičnih krajih. Poslanec Herold je govoril tudi o službenem jeziku trgovinskega ininisterstva. To ministerstvo je kar iz svojo moči uvelo v vse svoje uradef železniške in poštne, nemščiho kot uradni jezik, akoprav no moro te svoje naredbe opreti ob noben zakon. Železnice, državne in od države podpirane, so kar naravnost zavodi za pospeševanje germanizacije. Vsi železniški uradi se poslužujejo v dopisovanji mej seboj in v občevanji z vsemi drugimi državnimi in občinskimi uradi iz-ključljivo nemščine. Železniški višji uradniki gledajo na to, da vsak njih uradnik in delavec zna nemški, ter uplivajo na delavce, da pošiljajo svoje otroke v nemške šole. I)a je temu tako, priča nam faktutn, da so vse šulferajnove šole na Češkem napolnene z otroci čeških železniških delavcev. A no samo s svojimi uradniki in delavci postopa uprava državnih železnic tako ; državne in subven-cijovane železnice ravnajo kaj brezobzirno tudi s slovanskim prebivalstvom ter se-nikakor ne ozirajo na njih narodno pravice ! Vse listine in vozovnice, ki je dajejo strankam v roko, so nemške. Kakor železnice, take so tudi pošte, tudi tu je pričonši pri poštnih markah do listkov, ki je prileplajo na preporočena pisma vse nemško in poštni uradi v svojih dokumentih ne rabijo drugih krajevnih imen, nego nemška.
Naš poslanec P f e i f e r je stavil resolucijo, s katero pozivlje vlado, naj izdela in zbornici predloži zakonski načrt, po katerem se ima določiti dostatna državna podpora za zgradbo dolenjske železnice. Resolucija je bila izročena proračunskemu odseku. Skrajni čas je uže, da se Dolenjskemu pomaga ter naposled sezida ta železnica, od katere odvisi blagostanje te lepe dežele, ki je sedaj tako rekoč popolnoma odtrgana od sveta ter čedalje bolj gospodarsko propada. — Tržaški poslanec Burgstallerje govoril o koristih tržaškega mesta ter zahteval, naj se dozida do Trsta Rudolfova državna železnica ter izdela nova Tauriška proga. Prihodnjost Trsta je odvisna od teh železnic, ki bi ga vezale z drugimi deželami, s katerimi ga Bpaja sedaj samo „pre draga" južna železnica. Burgstaller je izrazil na-dejo, da bode tudi ta proga v kratkem podržavljena.
V ogerskej gospodskoj zbornici je bil na dnevnem redu novi vojni zakon. Grof Andrassy jo o tej priliki izustil znamenit govor, v katerem se je potegoval za jedinstvo vojske. Rekel je, da bi tudi §§. 14 in 25 ne bil sprejel v prvotni obliki, sedaj pa, ko je določena službena doba in zajamčen uspeh tudi onim dobrovoljcem, ki ne znajo še popolnoma nemški, glasuje odločno za novi zakon. Potem se obrača do onih, ki zahtevajo samostalno madjar-sko vojsko, sklicujoč se na to, da je to uže Deak sam zahteval. To trditev odločno zavrača, ker on Deakove nazore najbolje pozna, saj je delal z njim ter bil v onej dobi honvedski minister. Čisto madjarsko neodvisno vojsko jo Deak in njegova stranka izključila iz svojega programa ter se odločno izrekla za vzajemno vojsko. To pa ni storila iz oportunitete, ampak iz tehtnih in dobro premišljenih razlogov. Samostalna madjarska vojska je kakor lep zelen travnik, ki se ti pa ako se mu približaš, pretvori v močvirje. Ma-djari ne smejo misliti na to; to bi je uničilo. Oni morajo stopati vzajemno z Avstrijo, ker imajo z njo vzajemne interese, da, brez nje bi se niti ne mogli ohraniti, zato morajo imeti tudi z njo vzajemno
vojsko, in zato on glasuje za zakon. — Ministerstvo je sedaj po dolgem iskanju in borbi vender zopet skrpano in Tisza posedi se nekoliko Časa na mehkem mini-gtersko-predsedniškim stolu.
Vnanje dežele.
Ruska vlada je imenovala bvo-jega zastopnika v Belemgradu g. Persa* nija izrednim zastopnikom pri srbskem kralji. O ruskej politiki piše nek upliven londonski list. Ruska panslavistična stranka se je naslonila popolnoma na carjevo politiko. Rusija čaka v oboroženej defenzivi, ona ne misli nikoga napasti ampak pušča, da se stvari razvijajo naravnim potem. Rusija čaka, da razpade nemško-avstrijska zveza, da nemški vpliv pade in njena moč zraste.
Knez Koburg misli potovati v Ru-ščuk in neka druga poduvaneka mesta, ter potem podati se v Beligrad. Vodja bolgarske opozicije g. Cankov je odgovoril svojim prijateljem, ki so ga vabil', naj se vrne v domovino, da ne more domov, dokler je tam nezakonit knez in nezakonita vlada. Cankov upa, da o duhovih praznikih (bin-koštih) nastopi v Bolgariji zakonit knez in patrijotičn* vlada.
Rumunsko ministerstvo je odstopilo. Govori se, da kralj poveri sestavo novega kabineta zopet g. Rosettiju, ter da ostanejo vsi ministri na svojem mestu, izvzemši pravosodnega ministra.
Pravda proti vodjem francoske lige „patriotov" je zvršena. Sodišče je obsodilo vsacega na sto frankov globe in povrnitev sodnih troškov. Zdi se, da sedanji vladi ni bilo do druzega, nego do tega, da to neljubo jej družtvo naposled popolnoma potlači ter zapreči vsak poskus je zopet oživeti. Postavivši Derouleda pred sodišče, hotela se je vlada prepričati, ali sme tudi Boulangerja sodno preganjati Ko je videla, da je ves Pariz miren in da se za Dčrouleda no gane, sklenila je naperiti pravdo proti Boulangerju; ta pa jo je o pravem času popihal iz dežele. Beg Boulaugerjev je napravil na njegove pristaše slab utis in uže sedaj mu eden za drugim obračajo hrbet in tudi listi, ki ao ga poproj nekako sramežljivo podpirali, ga sedaj obsojajo. Nekateri trdo, da se Boulanger misli vrniti na Francosko, da popravi slab utis, ki ga je napravil s svojim begom.
Belgijski vladi ni po volji, da se je Boulanger nastanil v Bruselju ter od tod izdaje svoje manifeste. Tamošnja vlada se boji, da hočejo boulangisti prenesti v Bruselj središče svojo agitacije, česar pa ne bo trpela ter rajše vse te gospode iz-tirala iz dežele.
uzornega moža, da mu poklonimo najdragocenejši dar — znake narodove hval ežnosti.
Bilo je poludne, ko so se zbrale štiri na Reko došle deputacije v elegantnem salonu hotela „Europa", da zvrše častno svojo nalogo. Vrata se odpro: v salon vstopi visok mož, častitljiva prikazen. Korak mu je nekoliko plašljiv, pogled njegov 1 pa se nam vidi, kakor bi hotel vprašati: ! ste li res k meni prišli, jo li vse to res j meni namenjeno, sem li res to zaslužil P ! i Vtis ta trajal je seveda samo par sekund, kajti uže je stala pred počastencem lju-| bljanska deputacija treh mož, zastopajoča 24 kranjskih občin. — Mož pravimo, a ne menimo „mož" v tistem navadnem, vsak-' danjem, rekli bi, vulgarnem smislu, ampak mož, kakoršni so cvet narodno inteligencije in po vsej pravici ponos celega naroda ; mož, ki netijo v blagem srci svojem žarko, le narodni interes hoteče rodoljubje, iz katerega se poraja tista odločnost in rezkost, brez katere ni vspehov, ni zmage. In da resnico govorimo : nekako tesno nam je bilo v tem trenutku pri srci, spomniv-šitn se, da se ravno proti tem možem v j nekaterih krogih sistematično goji neka —
kako bi se hitro izrazili? — no, neka ne-
DOPISI.
Iz Pulja 5. marca 1889 [Izv. dop.j (V hiši narodovega dobrotnika.) Krasno in jasno je bilo nebo, ki se je razpenjalo nad nami, ko smo dospeli dne 18. marca t. 1. na Reko. Jasno nebo nad nami, jasno v duši naši. Praznična čuvstva prošinjala so bitstva naša. Kako bi tudi ne! Bili smo odposlanci, vršeči prečastno, vzvišeno, presveto nalogo: da glasno govorimo o tem, kako zna rod slovenski, — ta siromašni, a poleg vsega siromaštva vender tako vrli rod — samega sebe častiti s tem, da časti svojega prvega, svojega največjega dobrotnika.
Bil je to imeniten dan, ker bili smo gostje v odlični hiši odličnega moža. Nepozaben dan nam, ki do tega dne nismo po lici poznali slovenskega našega mecena.
Ne nameravamo govoriti v prvej vrsti o človeškomu očesu vidnih dogodkih tega dne, kajti to je uže ^storilo neprimerno spretnejšo pero v dnevniku slovenskem. Pač pa bi radi v kratkih potezah naslikali ▼tie onega veličastnega trenotka na občutno dušo našo, ko smo stopili pred
zaupljivost. Čudno, res čudno! j Govornik deputacijo iz motropole slo-, vensko dokazal nam je jasno, da gospodje i ti niso prišli na Reko fraze drobit, ampak da je prošinjajoče jih čuvstvo hvaležnosti isto tako pristno, kakor je bila krasna oblika, v katerej je carski svetnik Murnik i izrazil čuvstvo to. In prepričani smo, da to kar so čutili v tem trenotku ljubljanski gospodje, je čutil Ž njimi ves rod slovenski.
Kar smo čuli po odstopu Ljubljanča-' nov, to pa je bil uprav mojsterski produkt patrijotiške zgovornosti. Uzorna dikcija, vidno oduševljenje za našo stvar, kažoče nam kipečo ljubav do obeh narodov, hrvatskega in slovenskega, in vrhu vsega presimpatičen, sonoren glas — vse to jo storilo, da smo čuli iz ust — kakor se nam jo od vseh strani zatrdilo — obče in iskreno ljubljenega staroste „Sokola Kar-lovskega", gosp. profesorja Varabergerja, pravo evangelje bratske ljubavi in sloge mej narodom hrvatskem in slovenskem, vzvišeno odo slavjanski vzajemnosti. Kako divno, kako lepo naslikal nam je gosp. profesor „idealni most" mej obema jugo-slovanskima narodoma!
Za Hrvati prišli smo mi Primorci na vrsto: Čitalnici Goriška in Puljska; toraj od skrajnih naših, ptujemu nasilstvu najbolj izloženih krajev. Naravno je, da so bili pojavi naši bolesten vzklic pod neznosnim pritiskom živečega, po odrešitvi koprnečega naroda. Toda vzklic naš nikakor ni bil vzklic rosignacije; videčim okolo sebe toliko uzornega rodoljubja, toliko zvestih sinov slovanske svoje zemlje, ukre-pila sta se tudi v nas nada v boljšo bodočnost in vera v konečuo našo zmago. Duh naš p o p e I s e je ob bujno cvetočem drevesu slovanske vzajemnosti — zato pa: sur sum corda!
(Konec prih.)
Domače vesti.
Občnega zbora tržaške možke podružnice družbe ev. Cirila in Metoda vde-ležilo se je jako obilo Članov. Za danes omenjamo le, da so bili izvoljeni v odbor gg.: predsednikom M. Mandič, tajnikom L. Furlani, denarničarjem Jakop Gorup. Odbornikom : Fr. Žitko (predsednikov namestnik), dr. Turna (tajnikov namestnik) in Srečko Bartelj (blagajnikov namestnik.) Obširnejše poročilo objavimo prihodnjič.
Potrjenje. Minister za nauk in bogo-častje potrdil je profesorja na c. kr. drž. gimnaziju v Kopru, g. Štefana Petrisa za
daljnih 5 let konservatorjem umeteljnih in zgodovinskih spomenikov v Istri, izvzemši ozemlje puljsko.
Ostanki pokojnega cesarjeviča Rudolfa stavili so se dne 5. t. m. v novo krsto v rakvi kapucinske cerkve na Dunaju. Turobna slavnost vršila se jo na tihem ; pričujoč bil je le knez Hohenlohe z dvornimi uradniki.
Kraljica belgijska s princesinjo Klementino pripelje se dne 12. t. m. v Mira-mare v pohode cesaričinje-udove Štefanije.
Duhovniške premembe v goriški nad-Škofiji. Č. g. And. Brezovšček, župnik v Smarijali, je dobil župnijo Karanje; č. g. Josip Skočir, župnik v Melcih, je dobil dekanijo v Devinu; č. g. Janez Jug, vikar v Avčah, je stopil v začasni pokoj.
.Tržaški Sokol" priredi v nedeljo 14. t. in. v dvorani „Hotel Europa" zvečer ob 9. uri „Jour tix". Reditelji so člani novo ustanovljenega dramatičnega odseka. Ker smo prepričani, da bode ta večer jako zabaven, priporočamo obilen obisk. — Ustop prost.
Slovenskim gospodarjem in delavcem.
O raznih prilikah smo govorilili o zakonu od dno 30. marca 1888. glede zavarovanja delavcev in opozarjali na najvažnejšo določbo istega, po katerej mora biti vsak delavec vpisan v katerej posebnih državnih zavarovalnic, ali pa član tacega druž-tva, katerega pravila odgovarjajo določbam dotičnega zakona glede podpore v slučajih bolezni. Vračamo se danes na ta predmet, ker jo naša dolžnost opozoriti gospodarje in delavce, da bodo naša delavska podporna družtva storila vse potrebne korake, da ae obstoječa družtvena pravila prevRtroje v smislu novega zakona. Po tej prena-redbi pravil ne bode treba nobenemu delavcu, kateri je član delavskemu družtvu, vpisati se v državno zavarovalnico in zatorej tudi ne vplačevati po zakonu odmerjenih postotkov od svojega zaslužka. Prevstrojena delavska podporna družtva imela bodo za svoje članove zatorej isto veljavo, kakor državne zavarovalnice za ostalo delavce, kateri niso članovi takih družtev.
Ker pa užo govorimo o delavskih družtvih, omenimo naj še, da je, žal! mnogo slovenskih delavcev v Trstu vpisanih v italijanska podporna družtva, katera svojim članom izvestno no dajo večih podpor v slučaju bolezni, kakor naša. Skrajni čas je zatorej, da zavedni naši delavci pristopijo k našim družtvom, v katerih ae bodo med svojimi izvestno boljo občutili, nego med tujci, kateri jih mnogokrat šo celo prezirajo !
Lloyd in delavci. V zadnjej številki našega lista omenili smo, da se )Ioydovi delavci ustavljajo novemu redu uprave ter nečejo podaljšati vsakdanje delo za eno uro, ne da bi se jim ob enem povišala plača. Lloydova uprava dala jo sicer delavcem 8 dni premisleka, toda do danes je ostalo v delavnicah se vse pri starem. Tudi zadnjo soboto izplačali so se vsi delavci kakor navadno. — Dne 7. t. m. pp. zbrali so se odposlanci delavcev iz lloydovega arsenala v dvorani družtva „Operaia Triestina", da se posvetujo o predlogih, kateri se imajo staviti upravnemu svetu k zadnjej njegovej okrožnici. K zborovanju prišlo je blizu 100 odposlanikov, kateri bo sklenili vložiti prošnjo, da se novi delavni red, ki jo podaljšan za eno uro dela, za poletno dobo zniža za pol ure, ali pa, da ho delavcem razmerno povišajo plače, ako se cela ura pridrži. — To posvetovanje trajalo je od 5. do Vi"7 uro. Dne 8. t. m. naznanili so odposlaniki ostalim delavcem rezultat svojega zborovanja ter izročili lloydovemu upravnemu svčtu dotične predloge. Vsa zadeva bode torej skoraj rešena.
Našim sorojakora v lloydovem arsenalu polagamo Se enkrat na srce, naj se varujo, kakor doslej, tudi nadalje izgredov ter naj zahtevajo, kar jim gre po zakonu in obstoječih podrobnih predpisih, mirno in dostojno. Naše stališče nam ne
dopušča, da bi se i/.rrkli /.* eno ali drugo stran, kajti držimo so izreka »Vsakemu svoje !" Prepričani smo, da ste dobro podučeni. kaj vam gre ter da nikdar no bodete onečastili svoj rod z trmo »li pretiravanjem, temveč da vam bode glavna, vodilna misel: skrb za lastni obstanek in za kruh vaših obitelj !
Razpisano štipendijsko mesto. Početkom šolskega leta 1880/00 izprazneno je erarijalno ustanovno mesto za katerokoli vojaško odgojevalno ali izobraževalno šolo, odnosno za c. kr. mornarsko akademijo na Reki za učence, kateri imajo d o-movinsko pravico v Primorju. Pogoji za vsprejem morejo se izvedeti pri c. kr. namestništvu v Trstu, pri vseh okrajnih glavarstvih, mestnih magistratih in ravnateljstvih srednjih šol na Primorskem. — Prošnje morajo se uložiti do 20. maja t. I. pri c. kr. namestništvu v Trstu.
V odbor ljubljanskega „Narodnega doma" izvoljeni so : Predsednik g. dr. Al. Mosche z 58 glasovi; upravni odborniki gg.: dr. V. Gregorič s 60, dr. A. Jarc z 58, Maks Pleteršnik z 58, Ferd. Souvan z 58, Evgen Lah s 57, Ivan Murnik s 56, dr. vitez Bloiweis s 53, Ivan Hribar s 53, Ig. Kotnik z 51, dr. Josip Stare s 50, dr. Josip Vošnjak z 48 glasovi. V pregledo-valni odsek : gg. dr. Pr. Papež, V. Rohr-mann, Fr. Iiavnihar, Fr. Ks. Souvan in Ivan Gogola.
Občinski svet tržaški ima danes
ob 7 uri zvečer javno sejo z nastopnim dnevnim redom: 1. Poročilo odseka za javne zgradbe o spomenici družtva inženirjev glede načrta za vravnanje mesta. 2. Predloženje spomenice družtva inženirjev in arhitektov glede poprave stolno cerkve in prošnja dotičnega odbora za volitev posebnih sodnikov v preiskavo tekmovalnih načrtov. 3. Prošnja upravnega svčta mostne plinarno za razširjenje strojev za pranje. 4. Predlogi za odobrenje troškov k odd. „lokalno redarstvo", čl. VIII.. javna razsvitljava, prestavljenjo svetiljk in čl. XXXI.: podpore na temelju domovinsko pravice. V tej seji mlatilo se bodo izvestno mnogo prazne slame ter trošilo denar na vse strani — brez obzira na prave potrebščine prebivalstva.
Vremensko prerokovanje. Za mesec april prorokuje Mathiou de la Drome nastopno vreme: Lepo po vsej Evropi v dobi mlaja (do 8. t. m.) (Kakor pa se jo doslej pokazalo, se jo prorok vender nekoliko prevaril.) Sredozemsko, jadransko morje in arkipel miren. Dež v prvem krajcu od 8. do 15., toplota pada; razmerno mrzlo v Piemontu in na Tirolskem. Jako premenljivo vreme na visokih planinah. Jadransko morje v severnem delu nemirno. Jasno o ščipu od 15. do 22. Nestalna toplota v srednjih in severnih planinah. Lepo vreme ob vsem sredozemskem morju. Morje mirno. Razmerno slabo vreme o zadnjem krajcu od 22. do 30. Močno menjanje toplote v zapadnoj Evropi, na severnej Spanjskej in v Italiji. Po« gostoma dež v tej dobi. Slabo vreme na planinah. Jako premenljivo vreme v Al-giru, Tunisu in Italiji. Veter na Apeninah; lijonski in genovski zaliv burno vznemirjen.
Slllžbovnik nemško-slovenski za cesarsko kraljevo vojsko. Drugi del. Drugi natis službovnika iz leta 1874. (Bojna služba); že 16. voj. knjižica! Poslovenil Andrej Comel plemeniti Sočebran, c. kr, major v pokoju. Cena 80 kr. Ljubljana, 1881). Samozaložba.
Kopelj V Opatiji uvrščena je oficijelno med javna kopališča. Službeni dunajski list objavlja dno 6. t. m. zakon od 4. marca t. 1., s katerim se določujo temeljne določbo za ureditev kopelji ter objavo ko-pališčnega reda za Opatijo. Veseli nas, da bode vsled te naredbu krasna obal zapadne hrvatske Istre zaslovela po vsem svetu.
Potniki v sveto deželo, ki so odpluli dne 21. marca iz Trsta, izvolili bo soglasno
kot svojega predsednika monsignora Jos. MarušiČa iz Gorice.
Najdena utonenka. Dne H. t. m. ob
10. uri d. p, našel je ribič v morju pri Sestjanu mrtvo truplo mlade ženske. Dovel je utonenko k zdravstvenemu uradu v Trst, od koder se je odpeljajo v mrtvašnico pri sv. Justu. Nesrečnica je, kakor se je doznalo, šivilja Emilija C., hči vratarja v ulici Piccolomini h. št. 2. Skočila je baje v morje, ker je trpela na božjasti.
Zgubljen arsenik. Nedavno vozil je nek kočijaž več sodčekov hudega strupa arsena v Trst. Na poti med Dolino in Trstom pa se mu je zgubilo par sodčekov nevarnega otrova. Vsled tega odredila se je takoj stroga preiskava, katera je do-kasala, da je bil kočijaž pijan ter ni opazil, da mu je padlo par sodčekov raz voz, kjer so se razbili. Mogoče, da je kateri domačinov pozneje našel po cesti raztreseno belo tvarino ter jo, misleč da je moka, pobral in odnesel na dom. Zato se je podala posebna komisija v vse kraje okolice, da opozori prebivalstvo na nevarni strup ter zapreči s tem večjo nevarnost.
Statistika umrlih. Od 24. do 30. t. m. umrlo je v Trstu 78 oseb in sicer 49 možkih in 29 ženskih. Po starosti bilo jih je 19 do 1., 14 do 5., 1 do 20., 8 do 30., 3 do 40., 12 do 60., 18 do 80. leta in 3 preko 80 let. Lani umrlo je v istej dobi 32 oseb več. Poprečno je umrlo izmed 1000 oseb 25-65. —
Poskušeno samoubojstvo. 68Ietni prodajalec loterijskih srečk Alojzij Ambrosio zaprl se je 8. t. m. zjutraj v svojo sobico v podstrešju hiše št. 27 v novej ulici, stavil na p6d veliko posodo z /arečim ogljem ter mirno čakal smrti. Toda predno se je udušil, opazili bo njegov sklep domačini, vlomili vrata ter pozvali zdravnika, kateri ga je po prvej pomoči dal odvesti v bolnico. Ambrosio hotel se je usmrtiti zaradi slabih zaslužkov.
Napad. 2Sletni prodajalec Albert Alt-mann napadel je 36letnega ogljarja Josipa Suellija v ulici Riborgo ter ga z nožem v ustih težko ranil. Altmanna so zaprli Suellija pa so odpravili v bolnico.
Porotna obravnava. Nekoliko let uže vršile so »e v cnrinskih skladiščih in v novem pristanišču jako drzne tatvine, no da bi se bilo moglo priti tatom na sled. Neznani tatovi, odnosno sleparji, postopali so tako, da so odnesli iz skladišč zaboje z raznimi tkaninami, ter stavili na isto
a svojim tastom. Scefanutti trdi, da si je okrvavil perilo, katero se je našlo v njegovem stanovanju, ker je klal janjca. Razne priče so to izjavo res dokazale. Druge priče so zopet soglasno izjavile, da so bile rodbinske razmere Roviseve jako žalostne, da je bil Rovis s svojim tastom Fosičem v vednem razporju in da ai je Roviseva žena celo hotela živenje vzeti.
Nek stražnik iz Reke, katerega se je pozvalo takoj po odkritem zločinu v Vo-losko, trdi, da je videl isti večer tamo Stefanuttija, ko je šel preko ieleznične proge. Branitelj Stefanuttijev pa, dr. Ge-
Nova gostilna
odpre se v soboto, dno 13. t. m. pri sv. Ivanu, h. štev. 264 (blizu stare cerkve), hiša Vecchiet. Točilo se bode črno, izvrstno vino po 36 kr. liter.
K obilein obisku priporoča se 1—4	Josip Košuta
iz sv. Križa.
Št. 137./0. š. s.
Stavbena dražba.
Dne 11. aprila 1889 bode od 11 do
12 ure dopoludne pri ces. kr. okrajnem
nerini, zahteva'naj se pozove pred sodišče glavarstvu Sežanskem dražba za oddajo
cozdneea čuvaia iz Lovrane kateri ie 't® 1nove?a ^»kega poslopja v Vojščici. gozdnega čuvaja iz igrane, kateri je K,icnft cenft . 25?6 ](J ?3 .
Stefanuttiju tako podoben, da ga je mogel dražbeni vadium »n stavbena varščina po stražnik lahko s Stefanuttijem zamenjati. 150 gld.
Sodišče je to zahtevanje odbilo, na kar objavi branitelj ničevno pritožbo. — Na to pridejo na vrsto razne priče, katere vse trde, da so vidile rdečo listnico, katera se je tudi našla pri Stefanuttiju, mnogokrat pri Pošiču. Stefanutti pa trdi vedno, da je listnica njegova. Vse ostale priče javljajo Stefanuttija več ali manj obtežuječe stvari.
Policijska nota iz Reke, Žminja in Voloske opisuje ubitega kot jako sovraže-nega skopuha, o Stefanuttiju se pravi, da je bil pred nekaterimi leti sumničen, da je umoril in oropal lastno svojo sestričino, da je okradel v Krku cerkev ter sedel radi te tatvine in ponarejanja denarja skoraj 20 let v ječi. Rovis se opisuje kot aroganten značaj najgorje vrsti.
Porotnikom stavila so se tri vprašanja : 1. Je-li obtoženi Marko Stefanutti kriv, da je dne 27. aprila 1888. leta VBled Rovisovega naloga z ostrim orožjem Vin-cenca Pošiča z namenom, umoriti ga, tako ranil, da je ranjeni vsled tega umrl P 2. Je-li obtoženi Matej Rovis kriv, da jo dal Stefanuttiju nalog, naj njegovega tasta V. Pošiča umori, kar je Stefanutti tudi storil in 3. je-li M. Stefanutti kriv, da je dno 27. aprila 1888. V. Pošiču ugrabil iz sebičnosti novčarko z nekoliko krajcarji? Po govorih državnega pravnika in brani* teljev posvetovali so se porotniki uro. Za tem proglasi njih načelnik izjavo. Porotniki odgovorili so: na 1. vprašanje 10 glasov d a, 2 n e (5 glasov izključuje naročeni umor) na 2. vprašanje 7 glasov d a, 5 glasov ne, na 3. pa 10 da in 2 n e. Na to je bil obsojen Stefanutti na smrt,
Pismene ponudbe se ne sprejmejo. Naris, proračun troškov in stavbeni pogoji so pri c. kr. okrajnem glavarstvu v pregled razpoloženi.	2—2
C. kr. okrajni šolski svet Sežana, 2. aprila 1889.
Razglas.
da novi
SI. občinstvo
opozarja se na pekarno gospoda
F.
št. 21 v Trstu Corsia Stadion št. 21
v katerej se dobiva vsn ko vrstno fino in prosto pecivo, moko, kvas itd.
Ob enem opozarja se sedaj za
VELIKO NOČ
na veliko zalogo vsakovrstnega peciva.
Narofcbe izvršavnjo se jeftino in dobro.	2—6
Bogat izbor semen
vrtnih in poljskih cvetlic je prispel od tvrdke Wilmorin-Andrieux v Parizu, kakor tudi krasne rože. več ko tisoč raznih vrst.
Cene jako nizke. 6 -10
Prodaja semen in cvetlic
Jakoba Fonda
Trst, Lloydova palača. Na zahtevanje cenike zastonj in franko.
Podpisano županstvo naznanja kakor so bili v pretečenem letu 4 Semnji za živino in drugo razno blago naznanjeni, na katerih je bil tržni davek za živino prost, da bode prost tudi za to leto 1889, in ker bode prvi semenj uže 16. t.! m. se tudi ob enem gg. tržne kupce in prodajalce uljudno vabi, da bi se kakor, v preteklem letu teh semnjev udeležili.
Županstvo
Rifemberfl dne 1. aprila 1889. 2—2
Edina, velikanska
zaloga papirja za tapetarje
in velika zaloga
ŠPANJSKIH STEN
pri
6. BERTIN-U
4-104 Via Caterina št. 2.
Brnsko sukno
sn elfguntnn
pomladansko ali poletno obleko
t odrefUh po in. 3*10. tf> Je 4 nunajske »Rtlje vsak kupon n M~ Kld-4 30 icflrirt iw	6 i* flnejl«
mr (?r>ld. 7.75 i« j »ko lin * MT gr>ld 10 50 t« nuJAneJle
pristne ovčje volne
kakor tuđi atiknn sa povrSnJ-i nukrfo, česl.l-tno »ukno, p cplrteno ■/. s il >, poletno taIJuim sukno, BuVni f a livrrjo, tkanino iz niti. katere ti dajo pr.iti, fino in najtin-j*« fiino sukno za Halon obleka itd. itd. po»l j i proli povaHju isno.sa roelna in sr lidna, Jako dobro pot ana
tovarniška zaloga sukna
slegel 1mhof
v Brnu Brv\nnl
lijava! Vsa Vnpo i ie dolg 310 m. in Hirnk 130 otm., torej zadostuje popolnoma za kompletno obleko sa *< spode.
Tudi fin dnje kolikor metrov h« lolt. .latnfii se, da se odpelje natauS e bi ga po iznraiiArn uzorku,
Uzorci zastonj in franko. 14-so
mesto zaboje, napolnjene s peskom, starim železjem itd. Razumi se samo ob sebi, da so bili dotični trgovci, ko so sprejeli tako vsebino, iznenađeni ter proteatovali pismeno in ustmeno na vse kriplje. Ko-neČno posrečilo se je zaslediti kot „načelnika" tatvinske zveze Miho Lonzarja, prodajalca starinarske ropotije v Trstu. Policija je preiskala njegovo „skladiSče* in res je našla zabojev, železja in drugih predmetov, kateri so bili pripravljeni za nove tatvine. Vsled tega zaprlo se je Lonzarja, njegovo ljubico Lucijo Maghet in necega Lorenca Repiča, kateri pa je v zaporu umrl. — Trgovcev je oškodovanih mnogo; ukradeno blago je vredno preko 3400 gld. — Maghet je bila obtožena, da je ukradeno blago prodavala. Porotniki pa so jo spoznali nekrivo, vprašanja glede Lonzarja pa so potvrdili z 10 glasovi. Maghet bila je zatorej obtožbe oproščena, Lonzar pa obsojen na 5 1 e t n o ječo.
Porotna obravnava Rovis-Stefanuttl.
(Konec.) Ker smo objavili izid obravnave uže v zadnjej številki, dodajemo danas le še nekatere podrobnosti iz te razprave, katera nam prikazuje v žalostnem svitu človeško zlobnost. — Oba obtoženca napravila sta tekom obravnave toliko na občinstvo, kolikor na sodišče vsled ciničnega svojega ponašanja jako Blab utis. Oba trdita, da sta nekriva, posebno povdarja Rovis, da ni nikakor verjetno, da bi bil on najel Stefanuttija, da umori Pošiča, kajti baš v zadnjem času živel je v spravi
Rovis pa obtožbe rešen. — Stefanuttijev branitelj dr. Generini uložil je ničevno pritožbo na najvišje sudišče.
Listnica uredništva
Gosp. I. O. v I'. Hvala! O priliki objavimo.
v Dutovljah pri Sežmil hiša na jako lepem < kraju, prikladna za gostilno in trgovino z mešanim blagom; prizemno in.a 3 sobe, velik salon , kuhinjo, kM, 1 lev in *«nlk, v prvem na«i- ] stropju 3 sobe na uliro; tuai se toplo pripo- i rog t za letovišče radi lepe 1> ge in bližine Trsta. ! PobliBje liv« a« pri lastniku, Petru Loier-jn v Trstu, Via Zonta.
^flS^'igSgiilli-'SligliilTiiliiSSSiS^^
fei	Krščansko tekmovanje!
1
p u
Prosi se čo. duhovščina, krščanske učitelje ter meščane uljudno, da kolikor mogdge priporočajo to solidno, ceno, edino krščansko tekmovanje.__
njj	Poletno češljano sukno
l/f!] za možku opravu, elegantno, trpožno, se moru prati, 60 cm. široko.
n p
m
P L
m
p
LiD
m
p
LTtl p
11 m
ntu
m
P
m m
1 oprava B'/s metrov samo for. 8 —
Brnsko sukno
same dobro vrsti : 8.10 m. za jodno obleko for. 8.50
a-io.....5 -
8.10 „ „ boljše „ „ 7.80 3.10 „ „ fino „ „ 9.5'» 3.10 „ „ jako lino „ „ 12.50
Brnsko sukno za suknje :
2-10 m. za površno suknjo f. 15.30 2.10 p „ „ „ fino „ 8.40 a. 10 „ „ „ jako „ „ 12.60
Črno sukno za obleke
za duhovniške in salon obleke:
Za ženske obleke
gladko sukno vsake barvo : Cachemir 10 m. . . . for. 4.50 Volnati atlas io „ . . . „ 6.50
Poletno sukno za prati:
Creton, lepi uzorci 10 metr. for. 2.80 Satin, „ , 10 „ „ 3.-Troiičje sivo, svitlo in tomno. 10 m. I. for. 3.50. II. for. 2.80.
Za domačo porabo :
Domače platno, 29 vatljev ■
v «	n	n n
Sifon, fini	„ * .
„ srednji „ * . Kraljevska tkanina „ „
1.20 m. Dosking za hlače for. 2.50 2.30 „ Peruvienne /a hlačo
in telovnik	„ 7.20
LOTI Vse, kar ponujajo drugo tvrdke, ima tudi pL; krščansko tekmovanje in sicer bolje in ceneje.
m
Kanafas prave barve 29 „	. .
Oksford „ „ „ „	. .
Brlsalke I. 6 komadov	. .
„ II. « Namizniki, 6 „ Vse, kar ponujajo druge tvrdke.
krščansko tekmovanje in sicer	bolje in ceneje. lITji
Časi nam je preporučiti p. ti. občinntvu Trsta i okolice, Primorja i 03talih hrvat-sko-sloven8kih gradovah i mjestah, sa so-lidnosti i jeftinoće poznatu, te obilnimi modernimi pismeni i strojevi providjenu, JEDINU SLAVENSKU
TISKAHU
u trstu
Ista pri ina i obavlja svaku naručbu bilo koje vrsti knjigotiskarskoga posla to preporuča se osobito za ove vrsti tis-kanic kao n. pr.:
za župne urede, okružnice, račune, list. artiju i zavitke s napisom, preporučne karte, posjetnioe, zaručne i vjenčane objave, pozive, razporede, ulaznice, oglase, pravila, izvješće, zaključne račune, ročištnike, punomoći, cienike, jestvenike, svako-vrstne skrižaljke, izpovjedne cedulje, knjige itd.
Uvjerava se p. n. občinstvo, da če nam biti osobita briga, p. n. naručitelje u svakom pogledu zadovoljiti koli brzom I točnom podvorbom, toli jeftinom členom I ukusnom izradbom.
Dril u zalihi (skladižću) sve potrebno tiskanice i knjigo za crkvene urede.
Onda ima na prodaj sliedode knjige : Kmetijsko berilo za nadaljevalne tefaje ljudskih 6ol in gospodarjev v pouk ciena prijo &© sada -IO tvrdo vezana .... Bodnijski obrazci sastavi! B. Trnovec Vilim Tel, prevod Cegnera . . . • Ljudmila prevod .1 Lebana . • ■
Filip prevod Križmana.....
Antigona prevod Krizmana .... ITT Trst in okolioa od Silo • • • •
Pjesma o zvonu preveo A. K. Istranin Istra pjesma	-
n. OO n. *0 n. IO n. tO n. tO n. »O n. SO n. SO n. SO
Ove su knjigo jako prikladne za darove o Ifij praznicih zato ih si. občinstvu preporučamo.
I
djj Krščansko tekmovanje streži v e H t n o ter sprejme na % a j kar se no dopada
Lj[)	Naroćbe izvršuje se po povzet;u ter se imajo pošiljati na;	10—2
P	Erstes ost. behordlich concess.
|j HANDELS-AUSKUNFTS-BUREAU IN BRUNN.
Uzorcl ,n cenlkl 86 morejo zahtevati pri istej tvrdkl.	_ Jjljj
tragaš isiafasiEsiš mmimmmm^m^^BB^
liln fiJ. m rili
m
Kod naručivanja tiskanica i drugog, molimo naznačiti točno naručbu i dotični naslov (adresu) naručitelja. Za obilnu naručbu preporuča »e
Tiskara Dolenc
Via Carintia br. 28 u Trstu.
Lastnik pol. družtvo „Edinost".
Izdajatelj in odgovorni urednik Julij Mikota.
Tiskarna Dolenc v Trstu.