Ljubljana, v sredo 12. avgusta. Ishaja vsak dan svetier, izim&i nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a'stro-ogerBko dežele za vse leto lf> gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gtd., za jedea mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 80 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko vei\ kolikor poštnina ssnaSH. Za oznanila placnje se od četiristopne petit-vrste po i'» kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., će se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolć frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniStvo je v Gospodskih ulicah 6t. 13, UpravniStvu naj se blagovolijo po&iljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne stvari. Angleške razmere. Dne 5. t. m. končala je angleška zbornica letošnje svoje zasedanje in v prestolnem govoru naglasa konservativna vlada z velikim zadoščenjem, da je bila ta sesija izredno delavna in da je rodila obilo sadu. Minolo zasedanje res ni bilo tako burno niti pomembno, kakor je to bilo časih, ko sta si stali nasproti dve mogočni stranki : liberalci in konservativci. Temu je bil pa uzrok zgol prekanjenost vlade, ki se je zatekla celo v sodiščno dvorano, da je odvrnila od sebe občno pozornost in se rešila popolnega poraza. Ko je pahnil Salisbury Btarega Gladatone-a ras miniBterski fotelj in prevzel vlado, po kateri bo konservativci hrepeneli toli goreče, ni imel za seboj trdno organizovane, zanesljive večine, nego stranka njegova primorana je bila opirati se i na druge elemente v zbornici in sicer na take, katerih politične iu gospodarske težnje so bile konservativnemu programu baš nasprotne. Salisburv izdelal jo tedaj načrt zborničnemu delovanju, kateri načrt je imel biti podlaga vkup-nemu postopanju konservativcev in liberalnih uni-jonistov. Ta načrt pa ni prijal niti jedni niti drugi teh dveh vladnih strank in ostal je večinoma ne-izveden, ž njim pa so bile pokopaue tudi vsi veliki in obsežni nameni, katere je gojil Salisburv, dokler je bila stranka njegova še v manjšini. Minolo zasedanje je bilo s kraja zelo opasno za vlado; opozicija postajala je od dne do dne sil-ne j a, vladni ugled se je pa manjšal progresivno. Liberalci pridobivali so vedno več upliva, ker je narod videl, da konservativna vlada ni sposobna storiti kaj iz lastne inicijative svoje, da je primorana delovati v zmialu liberalcev, samo da se vzdrži na krmilu. Vse važnejše predloge, katere je stavil Salisburv, prevzel je od liberalcev. Proti volji konservativcev predložila je vlada zakon o brezplačnem pouku na narodnih šolah, in proti lastnemu svojemu prepričanju morali so konservativci glasovati za nekatere zakonsko predloge tičoče se socijalnega in delavskega uprašanja. Strastni konservativec, irski namestnik Balfuur trudil se je, da sestavi po na- uku Gladstone-ovem vladi naklonjeno irsko stranko in da ni bilo finančnega ministra Gošena, ki je učenec Gladstone-ov, kdo ve\ ne bi li Salisburv užival že zdavna zasluženo pokojnino. Ko se je začelo minulo zasedanje, katerega srečni završetek poudarjajo konservativci s tolikim zadoščenjem, bil je položaj za vlado tako neugoden, da se je bilo vsak dan nadejati preobrata. V grozni tej stiski zatekli so se konservativci k sodišču. Začela se je znana skandalozna pravda O' Shea-Paruell in sicer na vladne stroške. Sramotna obBodba in pozuejšnje nedostojno vedenje nekronanega kralja irskega oslabelo je opozicijo tako zelo, da je bila nesposobna upirati bo vladi, in to je uzrok, da se ju zdaj zaključeno zasedanje zbornice angleške končalo ugodno za konservativno vlado. Vzlic temu pa nima konservativna vlada mej narodom nikake zaslombe in nje kandidatje propadajo pri vseh nadomestilnib volitvah tako korenito, da smemo po pravici sklepati iz tega, da bodo bodoče volitve uničile sedanjo zbornično večino. Tudi z vnanjo politiko vlade so Angleži povsem nezadovoljni, akopram do zadnjega časa ni storil Salisburv nobenega odločnega koraka, ako se ne oziramo na nične konflikte z malo in slabo Portugalsko. — Glede Rusije držala se je vlada načela, da treba podpirati malo balkanske državice ter je ščuvati proti Kusiji. — Sploh je pa Salisburv velik prijatelj trojni zvezi in da je volja njegova moro-dajna, gotovo bi bila angleška pristopila tej a vezi, ki se evfemistiško nazivlje „ligo miru". Za Salisburvja je bil velik triumf, ko se je mogel pokloniti na angleškem ozemlji ošabnemu vladarju nemškemu Viljemu, II , ki je prišel snubit Angleže ter jih hotel zapeljati, da bi s svojim ugledom in uplivom podpirali sebične namene Nemčije. A Angleži pokazali so ministru svojemu tako jasno in nedvojbeno, da so proti taki nameravani zvezi, katera bi jim nalagala gotove dolžnosti in jih ovirala postopati tako, kakor jim kaže lastna korist, da je Salisburv nemudoma povabil iz Kron-stadta vračajoče se brodovje francosko naj poseti luko Portsmuthsko, kjer se bodo Francozom na čast priredile iHtotake slavnosti, kakor so se v Londonu prirejale nemškemu cesarju Viljemu. Bodoče leto vršile se bodo nove volitve v angleško zbornico in vse kaže, da bode minila konservativna slava, da bode ostavil Salisburv svoj ministerski sedež in neslavno končal Bvoje vladanje. Naslednik Beanconsfieldov ni umel sedanje dobe in nje terjatev nego vladal v zmislu zastarelih tradicij ,torryjeva in to ga bode brez dvojbe ugonobilo. Bodo-li pa zopet prišli na krmilo liberalci, je drugo uprašanje, zakaj tudi na Angleškem izpremenilo se je razmerje strank jako znatno. Namesto v dve stranki dele se zdaj poBlauci ua pet frakcij, katerih nobena ne utegne dobiti absolstne večine. Pobita in razkosana stranka Ircev, katere je nekoč tako uspešno vodil Parnell, delovala bode bržkone za delavsko stranko, katera vedno bolj narašča. Od te stranke se nadejajo Irci podpore. Delavci ne nasprotujejo Ircem ni v narodnem ni v poliliškem oziru in to bode vladi konservativcev smrtni udarec, kateri je pošteno zaslužila, ker je kratila pravice suverenih volilcev in ker je svoje stranke korist povzdigovala nad korist vsega naroda, grešuje tako proti ustavnim svojim dolžnostim. Družbe sv. Cirila in Metoda VI. redna velika skupščina v Kamniku dne 28. julija 1891. (Daljo.) VI. SJedi poročilo nad z orništv a. V njegovem imenu poroča državni in deželni poslanec Fran Po v še: Nadzorništvo je tekom leta 1800. dvakrat akon-trovalo blagajnico, 1. februvarija in 16. septembra. Dne 18. februvarija 1891 pa jo pregledalo račune za 1. 1890, računske knjige in priloge, in našlo, da so se vselej ujemali računi popolnem z blagajničniui stanjem, dohod in razhod pa z računskimi prilogami. Po skontrovanji dne 18. februvarija 1891 bile so v blagajnici hranilne knjižice sledečih denarnih zavodov : 1. Mestne hranilnice Ljubljanske 1.102 gld. 0f> kr. 2. Južno-štajerske hranilnice . 1 095 „ 18 , 3. C. kr. poštno hranilnice . . 357 , 09 „ 4. Hranilnega in posojilnega društva v Ljubljani . . . 300 „ — , LISTEK. Igrača. (Novela E. K r a a i I j n i k o v o, prevol Vojsk ar.) (Dalje.) Čuvašev je pomagal Olgi da je sela, sel sam in zapel platno. Naprej! Ker se je čili konj zastal in ga je zeblo, je naglo poskočil z mesta, obdal sedečo dvojico s snežnim prahom ter jo brzo odpeljal iz tolpe ljudij in domov hitečih kočij. Ulica, v katero so se sedaj obrnili, bila je tiha iu temna. — Olga, jaz Vas ljubim . . . Jaz Vas ljubim bolj nego vse na svetu . . . Morete li Vi uslišati mojo ljubezen? Čuvašev je govoril poluglasno, a v njegovem glasu slišala se je vsa ona razburjenost, katera ga je navdajala ta večer. Olga je obrnila k njemu svoje od vročiue in razburjenosti zaradelo lice in njega izraz bil je najboljši odgovor na prašanje Ćuvafieva. VIL Čuvašev je dosegel svoj namen: Olga mu je dala vse dokaze ljubezni, kakeršne le more dati ženska. Dosihdob je bilo vse tako, kakor jo računal, a potem se je prigodilo nekaj nepričakovanega, dasi no slabega. Ko se je prej Čuvašev zaljubljal, začenjal je, kakor pravi don Juun, postajati mrzlejši k predmetu svoje ljubavi, ko je le dobival tako razpoloženje, kakoršno je hotel. Na svoje začudenje je čutil sedaj Peter Kirilovič, da ljubi Olgo ne samo ne manj, temveč celo še bolj nego prej. Ćuvašev si je razlagal časih to s tem, da je bil popolnoma prepričan o nesebičnosti Olgine ljubavi do njega. Njeno postopanje v tem zmislu bi mnogokoga veselilo, s katerim je bil Čuvašev prej znan. Olga je resno nadaljevala prejšnji način življenja, in Čuvaševa jo stalo mnogo truda, da jo je pregovoril, da se je odpovedala vsaj deloma poučevanju (v tem Številu je bila tudi sorodnica Petra Kiriloviča). Čuvaševu se ni zdelo škoda denarja in jel jo je obsipati z darovi, dasi ui bilo moči reči, da so jo naredili ravnodušno, niti presenečeno: saj tu je bilo morda mnogo takega, o Čemer je mislila, da so za njo nedosežne reči; a Čuvašev je vedel, da, ko bi jej tudi ničesar ne podaril — bi ga nič mauj ne ljubila. Petru Kiriloviču niti ua misel ni prišlo, kakor je mislil začetkom, da bi se hvalil pred prijatelji z uspehom, — nasprotno, skušal jo, kolikor moči skrivati pred VBemi svojo neznano sreče. Čuvašev videl se je z Olgo vsak dau. Hodila sta skupno v gledališča, vozila se iz mesta, a naj-rajše Bta sedela doma, in radi teh skupnih večerov odpovedal se je Čuvašev rad mnogim drugim zabavam. Marija Ivanovna ju ni nadlegovala — ali je sedela v svoji sobi, ali je hodila v goste k družini nekega nebogatega uradnika, — njeno jedino znaustvo, — stanujoče v istem nadstropji, kakor Mihajluvi. Čuvašev je želel imeti Olgino sliko, a kor ga fotografija ni zanimala, prosil je nekega svojega dobrega znanca — ta je bil umetnik, dani ne še znamenit, vender že nekoliko slaven. Peter Kirilovič ga je seznanil z Olgo, in njegov prijatelj je narisal njeno podobo prekrasno v nekoliko sejah v akvarel) u, skoro v naravni velikosti. Umetnik je naslikal Olgo v istem rujavkastem plašči in belem oratniku, v katerem je bila pri 5. Kmetske posojilnice Jjub- 150 gld. 75 kr. 6. Okr. posojilnice na Krškem 1.169 a 05 7. Posojilnice v Logatcu . . 1.056 1) 75 * 8. Posojilnice v Sevnici . . . 1.415 i) 54 n 9. Posojilnice v Žavci . . . 450 » 84 n 10. Posojilnice v Ormoži . . . 576 ■ 24 ■ 11. Posojilnice v Diekšab . . 1.050 78 M 12. Posojilnice v Ptuji . . . 341 1» 84 II 13. Posojilnice v Spodnjem Drav- 300 » — n 14. Posojilnice v Sinčivesi . . 1.000 n — n 15. Posojilnice v Črnem . 800 u — u IG. Hranilnice v Slov. Gradei . 125 n 74 # toroj je bilo 10.994 gld. 76 kr. naloženih v domačih denarnih zavodih. Predloženi račun za 1. 1890 z dohodki 7505 gld. 82 kr., s troski 5874 gld. 84 kr., torej s prebitkom 1630 gld. 98 kr. in s saldom 10.644 gld. 12 kr. koncem leta 1890 naj slavna skupščina potrdi in naj daje v smislu § 22. družbinih pravil vodstvu oprostil o. Skupščina vzame to izvestje s pohvalo na znanje, kar konstatuje prvomestnik. VII. K točki volitev jedno tretjine vodstvenih članov izprosi si besedo skupščinar Dragutin Hribar ter omenja, da bi ne bilo treba z listi voliti; z ozirotn na prej že soglasno izrečeno zahvalo dosedanjemu vodstvu, naj blagovoli častita Hkupščiua kar z „vsklikom" potrditi izstopivšo tretjino odbornikov. Skupščina z odobravanjem soglasno pritrdi temu nasvetu. Pred volitvijo nadzorništva naznanja prvomestnik. da je prejel od dosedanjega njegovega člana dr. Frana Papeža včeraj list, v katerem javlja, da radi drugih opravil ne more sprejeti več tega posla. Predsednik torej prosi, skupščina nej izbere drugega gospoda. Zastopnik Fran Podkrajšek nasvetuje z ozironi ua to, da se župnik Ivan Vrhovnik, ki Hi je stekel mnogo zaslug za družbo, kmalo preseli v Ljubljano, skupščina naj blagovoljno njega pokliče v nadzorništvo. Zbor odobrovaje soglasno vsprejme ta predlog. Istotako soglasno so potrjeui člani prejšnjega r az so dn i š t v a. (Imena vseh upraviteljev bo objavijo skupno ob koncu.) V111. Prvomestnik še upra-a, ker po pravilih ni bil zglašon noben predlog, da želi li kateri čč. skup-ščinarjev .se, sprožiti kak nasvet v prospeh našega Šolstva iu nase družbe? Ker pa se ni kdo ne oglasi, prvomestnik skupščino sklepa približuje tako-le: „Srčno se zahvaljujem preblagorodnemu mestnemu županu, g. Josipu Močniku, slavnim vete-rancem ter ogujegasnemu društvu, slavni čitalnici in „Liri" ter iz Litije in od drugod prihitelim čast. pevcem za vso naklonjenost in vse sodelovanje glede te skupščine družbe sv. Cirila in Metoda. — Zahvala preč. predstojni.štvu frančiškanskega samostana, ki nam je ljubeznivo preskrbelo Božjo službo v župnijski Kamniški cerkvi na ftutini. — Domoljubno priznanje vsem čast. družabnieam in družabnikom, zastopnicam in zastopnikom, -lo-'.m iz vseh slovenskih pokrajin peni v prijazni Kamnik k šesti veliki skupščini družbe sv. Cirila in Metoda. — Zadnji slovenski domoljubki in zadnjemu domoljubu, i ki sta nam morebiti za sedaj ne še z doneski, ampak le samo a svojimi simpatijami do nas bila v korist, — istinita zahvala! Svetima bratoma Cirilu in Metodu pa naj bo priporočena naša družba še v dalnje njuno zaščitje. Šesta velika skupščina družbe sv. Cirila in Metoda v Kamniku je zaključena." Ob 3 4 na 1. uri populudne je bil sklep zborovanja. (Dalje prih.) pohodu Cuvaseva. Olga bila je kakor živa, — morda je bil to uajholjši umotvor mladega umetnika. Peter Kirilovič je bil kar zamaknen; sliko je del v krasen okvir in obesil jo nad svojo posteljo, da bi videl svojo Olgo, ko se vzbudi in pojde spat; umetnika je pa pozval, razven plače, s seboj na obed v nek restauraut izven mesta. Olga je bila z njima; pela je, igrala in bila tako mila, da je moral biti Cuvašov v resnici ponosen ua njo. Ni se mogel vzdrževati, — uprašal je drugi dan svojega prijatelja, kako mu je Olga ugajala. — V resnici zavidanja si vreden. Olga Ser-gejevna je čudovito mila ... to je prekrasna igrača! odgovoril mu je umetnik. — Igrača ? . . . Ne razumem te . . . kaj hočeš reči V opomnil jo nekoliko suho Čuvašev. — Oprosti . . . neseni te hotel žaliti . . . moro li priti iz vajinega vedenja kaj resuega? Ti se ne moreš oženiti z njo: tak napad bi bil še primeren našemu bratu — umetniku, a je modro za Cuvaseva, da se oženi z deklico brez imena, premoŽenja iu položeuja v svetu, in še . . . pod takimi pogoji, rekel je mirno njegov prijatelj. (Daljo prlh.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 12. avgusta. Mladočeski 'poslanci preti svojimi volile L Dočim naši državni poslanci še spe zasluženo spanje pravičnikov — nekateruiki, posebno strastni radikalci, trde povsem ozbiljno, da počivajo naši gg. poslanci na lavorikab, pridobljenih v prvem zasedanji nove zbornice, česar pa ni smeti vzeti ad verbum — poročajo mladočeski poslanci svojim vo-lilcem jako temeljito o občnem položaji in o upanjih in namenih stranke. Dr. Kramar govoril je v svojem poročilu tudi o češkem državnem pravu. Mej drugim je rekel, da češkega državnega prava ni moči uresničiti v oni obliki, katero mu je dal o svojem času grof Ilohenvvart, da bo pa bode dalo dejanski uresničiti, ako se spravi v sklad z interesi cele države. — Dr. Kramaf izrazil s« jo tudi jasno in precizno o pasivni opoziciji, naglašujoč, da zdaj še ni smeti guvoriti o njej. Mogoče pa je, — rekel je dr. Kramar, — da se kdaj povrnemo k njej, ako so osvedočimo, da drugim potom ne dosežemo svojega cilja. Za pasivno opozicijo treba močoe moralne upravičenosti, katero mi sicer imamo, katere pa ne smemo zlorabiti, ker bi nam inače bila v veliko škodo." Shod čeških učiteljev, o katerem smo že govorili na tem mestu, razdružil je s svojimi sklepi iu resolucijami brumne živce Dunajskega „Vuterlanda" in pobožni lažnjivec jim očita, da imajo zahvaliti svoje boljše gmotno stanje zgol veledušnosti fevdalnih aristokratov. Da je to izvito iz trte, ve pač vsak, kdor pozna razvoj države naše. Da so ustvarili novo šolo baš liberalni Nemci, to je zasluga, katere jim nihče utajiti ne more, da je pa to njih jedina zasluga, prizuamo radovoljno tudi mi. Sicer so pa Vaterlandova čen-čanja ravno tako brezuspešna, kakor njegove Ljubljanske izdaje vedna natolcevanja — učiteljev čeških in slovenskih pač oc bodo več zvabili ua led. Sjtrarljivi .Venict. Kraljevine češke bolniško blagajne sklenile so mej soboj posebno zvezo, da jim bode laglje varovati svoje vkupno interese. Višja sila pripomogla jo 0 svojem času, da se je imenovalo načelništvo skoro povsem nemško vzlic temu, da je članov zveze mnogo več Cehov nego Nemcev. Pri zadnjem 8hodu delegatov, kateri se jo vršil te dni, bili so Čehi v večini in jedva so to zapazili Nemci, že so zahtevali, da se razdeli zveza v dve skupini, v nemško in češko. Dokler so bili v večini, jim to ni prišlo nikdar na misel. V nanjo dr/ave. Kralj A leksander odklonil je vsprejeti v avdijenci bolgarskih emigrantov deputacijo, sestoječo iz Cankova, Lucltanova, stotnika Bendereva in Girginova, in sicer zategadelj ne, ker ne more vsprejemuti državljanov one dežele, ki dobrote carja ruskega plačuje z grdo nehvalež-nostjo. — Kralj Aleksander vsprejel je tudi odposlance „Slavjanskcga blagotvoriteljnega obščestva" in njim nasproti naglašal iskrone simpatije, katere vežejo nerazdružno Huse in Srbe. liazkrfdj Milan. Razkralj Milan zabava so v Parizu izvrstno, in 1'arižani zanimajo se zanj jako močno, akopram ga nič prav ne čislajo. Pred kratkim ruznesla se je v Parizu vest, da se je Milan ustrelil, ker je v igri mnogo izgubil. Ustrelil se sicer Milan ni, a izgubil je v igri res 200.000 frankov. — Nedavno tega spisal ]c kralj Milan tudi romau „Kralj Stanko in kraljica Ksenija", v katerem z ostudnim'cinizmom popisuje svojo zakonsko življenje iu obrekuje kraljico Natalijo. Metropol it M i h ael. Srbski metropolit, za Milana odstavljeni po-zueje pa zopet na svoje mesto poklicani Mihael namerja, kakor poročajo BMosk. Vjed.a, odpotovati jeseni iz Srbije. Metropolit Mihael vrnil se bode zopet na Uusko, kjer ju že bival za časa svojega prognaustva, in sicer pojde naprej v Kijev, potem se pa bode nastanil v Moskvi. Uzroki temu koraku sicer nišo še povsem jasni ali občua misel jo, da je povod nastalo načelno nesporazumljenje mej M i-haeloni iu sedanjo vlado srbsko. Jieleeva morilec. Stambulov staknil je zopet jedenkrat morilce Belčeva, in sicer dolži zdaj tega hudodelstva nekega bolgarskega dijaka, llijo Gjorgjeva, kateri je študiral pravoznanBtvo v Monakovu. Mladega moža odpeljali bo uklenjenega v Budimpešto, odkoder ga bodo odgnali na Bolgarsko, v kremplje gospoda Stambulova. Pruski škofi sešli so se te dni v Fuldi na konferencijo. Teh shodov ne gledajo na Pruskem posebno radi, zakaj pruski škofi so isto tako bojeviti fanatiki, kakor naši. Tudi razstavljanje „svete suknje" v Trierju kaže, da namerjajo škofe zopet jedenkrat poskusiti svoje moči. Trierski škof je jeden najstraatnejših jezuitskih pristašev in izvestno je „sveta suknja" le sredstvo, s katerim misli ta gospod podkopati ugled in upliv zmernega in tolerantnega škofa Koppa. Sicer se pa pripravljajo vlada in politične stranke na Pruskem, da bodo bojevitim škofom pravočasno postrigli perutnice. Turško razbojništvo.. Na Turškem cvete in se razvija prav idilično razbojništvo, katero vzbuja pozornost vse Evrope in nas spominja starih, romantiških časov, ko so v naših krajih živeli in gospodarili plemeniti razbojniki, katerih potomci zdaj nas učo, kako treba delati pokoro. Pri Herakleji napali so turški razbojniki nekega francoskega posestnika Ravmonda in njegovega upravnika Ruftieja ter ju odvedli v gorovje. Razbojniki zahtevajo odkupnine 115.000 frankov. Londonski anarhisti. Zadnji čas obrača se zopet občna pozornost na Londoskih anarhistov nevarno propagando, katera so zdaj posebno čutno javlja na Nemškem. Anar-histiški časopis „Autonomieu pošilja se zdaj celo ljudem, o katerih nikakor ni misliti, da so anarhisti. Ta list ščuje k revoluciji, a najslabši ljudje na svetu so mu „zanikarni" socijalistiški poslanci. Večinoma jih imenuje samo lopove, varalice in bedake, a jeden, nemški državni poslanec Borndl, je po tega lista poročilu tako neumen, „da je zrel postati mestni odbornik-. — Nemci gotovo vedo, kako neumni smejo biti njih mestni odborniki. Dopisi. las Litije 9. avgusta [Izv. dop.] (Občni zbor ^Litijskega pevskega društva" in poset „hrvatskih abiturijentov-tambu-rašev* v našem trgu.) Dne 2. avgusta imelo je naše pevsko društvo svoj letni občni zbor v gostilni g. Oblaka. Gosp. predsednik J. Zupančič pozdravi prisotne, iskreno omenjajoč velik pomen pevskih društev — soBebno v manjših krajih, ker ta društva v ljudstvu vnemajo veselje do ubranega petja, kakor mu tudi blaže Brce ter netijo narodno zavest, ki osobito v našem trgu od dne do dne raste. Isto tako vzbudilo je lepo petje narodni čut po bližnji okolici, kar je za ljudstvo velike važnosti. Upajmo, da našemu društvu ostanejo dosedanji podporniki in pevci zvesti, katerim naj bi se pridružili še drugi ter tako povzdignili petje še na višjo stopiujo. Domače pevsko društvo naj postane pravo ognjišče, okrog katerega naj bi se zbirali vsi zavedni domačini — a tudi oni, ki nam načelno ne nasprotujejo. Božja pomoč naj nas vodi — in uspehi bodo še večji, kakor so bili do sedaj .... Društveni tajnik poročal je obširno o letnem delovanji pevskega društva, kojemu poročilu povzamemo, da je „Litijsko pevsko društvo" v mino-lem letu vrlo delovalo isto tako za povzdigo posvetnega, kakor cerkvenega petja. Prirejalo jo pridno pevsko večere in koncerte; preskrbovalo o priliki večjih praznikov cerkveno petje ter se udeleževalo raznih narodnih praznikov in veselic. Tako n. pr. sodelovalo je lansko leto pri Ra v n i k a r j e v i s 1 a v-nosti ua Vačah, kjer je takorekoč največ pripomoglo, da se je ta redka svečanost tako izbornu obnesla; pri Sokolski slavuosti v Zagorji bila je tudi deputacija pevcev navzočna ; v 23. dan m. m. udeležil se je pevski zbor letne glavne skupščine družbe sv. Cirila in Metoda v Kamniku, kjer so naši pevci dkupščinarje izvestno dobro zabavali itd. itd. Iz tega razvidimo, da so nlitijski pevci" svojo nalogo pri vsaki priliki in povsod, kjer so nastopali, častno rešili, za kar jim je društveui tujnik v imenu odbora izrekel presrčno zahvalo. Gospode pevce pa prosimo, da vstrajajo v prijetem delovanji — akoravno vemo, da imajo pri tem obilo truda — in v gmotnem oziru žrtve; toda prijetua zavest jih vender le navdaja, da so storili svojo narodno dolžnost v prid narodne probuje. V tem naj jih vodi naš Gregorčič, ki poje : „Ne plafii se znoja, ne straši bo boja, Saj moAko dejanje kropčuju inoža, A pukoj mu zdrave muči pokonča, Dajanje ti ljubi, a boj se pokoja!1' Blagajničar g. Lovro Tura je poročal obširno o društvenem premoženji. Dohodkov je bilo 217 gld. 55 kr., troškov pa 113 gld. 53 kr., tedaj ostane v blagajni še 104 gld. 2 kr., — kar naj bi se naložilo za društveno zastavo, ako jo bode sploh moči kedaj napraviti. — Pri novi volitvi izjavi dosedanji g. tajnik in pevovodja, domači nadučitelj, da mu zbok bolehnosti ni mogoče več voditi pevskega zbora. Vender na prigovarjanje obljubi še toliko časa ostati na čelu tega zbora, da se dobi pripraven naslednik. V odboru ostanejo stari odborniki in sicer preČ. g. J. Zupančič, predsednik, g. Val. V o n č i n a, namestnik, g. Lovro Tura, tajnik, g. J. Gregorčič, blagajnik (na novo), gospoda L. Sve« tec in dr. Ig. Pavlic odbornikov namestnika; računov preglednika ostaneta gospoda Ant. Orehe k in Viktor vitez And rio 11 i, ki sta vbo račune našla v najlepšem redu. Na to se g. predsednik navzočnikom zahvali za zaupanje, izrazujoč nado, da vsi dosedanji podporniki iu pevci ohranijo društvu svojo naklonjenost ter u tem zaključi zborovanje. Zborovanju je sledila prosta zabava, pri kateri so nas dolgo zabavali domači pevci z ubranim petjem! — (Konec prih.) Domače stvari. — (Umrl je) v Sinju v Dalmaciji g. Ivan Peternel, e. kr. uadporočnik v 80. domobranskem batalijouu. Pokojnik bil je zuačajen narodujak. N. v m. p. — (Nova dijaška ustanova.) Pokojni gospod Luka Robič, bivši e. kr višji davčni nadzornik, volil je za dijaško ustanovo 2G70 gld. 20 kr* in ubožnemu zakladu župnije v Kranjski gori 1500 gld. Pravico do dijaške ustanove imajo v prvi vrsti pokojnikovi sorodniki, potem dijaki iz liorovške fare (Kranjska gora) in za temi zakonski sinovi slovenskih starišev sploh. Ustanovo podeljeval bode kranjski deželni odbor, dokler imajo večino Slovenci. Će pa pride nasprotna stranka v večino, podeljevati ima za isti čas ustanovo župnik v Kranjski gori. — Te določbe jaBno pričajo o iskrenem in poštenem rodoljubji pokojnikovem. Slava njegovemu spominu. — (Družba bv. Cilira in Metoda) po-trjuje prejem 20 gld. 20 kr., katere so zložili v nje prospeh vrlo-domorodni Vipavci ob priliki prve sv. maše svojega rojaka, čast. gosp. Fr. Pavlina, s pridejano željo, da živi Bog družbo sv. Cirila in Metoda! — Zahvaljujoč se za ta dar kličemo za bodoče tako, po raznih krajih se obhajajoče slav-nosti: „Vivant sequentBs!" Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. — (Imenovanje.) Pravni praktikant pri okrožnem sodišči v Novem mestu g. Frau Jagodic imenovan je nvskultautom za Koroško. — (Jubilarna razstava v Zagrebu.) V soboto dne 15. t. m. ob 10. uri zjutraj bode slovesno otvorjenje razstave s primerno slavnostjo, katere se bodo udeležila vsa oblast va. llazstavini prostori bodo razsvetljeni električuo ter se jo dotična poskušnja izvršila na občno zadovoljuost. Vsak dan bode svirala godba v razstavi v večernih urah od 7. do 11. ure. Vse meščanstvo se pripravlja, da bode razstava uspela sijajno. Vršile se bodo razne slavnosti, o katerih hočemo govoriti obširneje v bodočih številkah. — (Treščilo) je včeraj zvečer proti 0. uri v Švici v dimnik hleva posestnika Toneta Kožuha, kateremu je strela ubila kravo. Poznoje je treščilo v posestnice Mine Zdešarjevo kozolec, ki jo poškodovan na Btebrih. Treščilo je tudi na Dobrovi pri Štajerci, kjer je nastal ogenj; pogorela je hiša in dva prašiča. Ogenj se je razširil tudi ua hiši dveh drugih posestnikov, Čepona in Divjaka, kateri sta obe pogoreli. Itujavi graben b šviškega vrha je hitro narasel iu posestnika Jaueza Rozmana njivo s Šuto preplavil. V teku četrt ure je bila preplavljena vsa dobravnka dolina in je uuičena polovica pridelkov, tako da je jako veliko škode. Ajdo je pobila toča popolnoma, posebuo proti Zgornjemu logu. Vihar je zruval tudi nekoliko smerek. Treščilo je tudi pri Št. Vidu blizo Gorenje Šiške in v Dravljah in pogorel je vezaui Urbaučkov kozolec. — (Požar u a Igu.) Dne 11. t. m. ob polu-dveh zjutraj nastal je na Igu ogenj; pogorel je Francu Kramarju pod in kašča, vdovi Mariji Po-držaj pa šupa in p6d. Ker ni bilo vetra, ni bilo nevarnosti za druga poslopja. Hvalno nam je omeniti ognjegasce in njih načelnika gospoda Alojzija Mikutija, ki so bili takoj polnoštevilno prihiteli na lice mesta in požar hitro udušili. Posebna čast pa se mora priznati tukajšnjemu kapelanu, prečastitemu g. Jul. Čuku, ki je prihitel na pomoč in sam po* magal gasiti in tudi druge k temu nagovarjal. Posestnik Fran Kramar je na sumu, da je zenetil ogenj sam in zategadelj odvedli so ga žandarji v zapor. Pogorelca sta oba zavarovana. — („Popotuik",) glasilo .Zaveze slovenskih učiteljskih društev", ima v Štev. 15 nastopno vsebino: I. Poskušnje s pokončno pisavo. (I) (Lj. Stiasnv.) — II. Razvrstitev učne tvarine za dvo-razrednico. (II) (J. Mešiček.) — III. Nekoliko be-sedij o spremembi naših beril. (IV.) (A. Kosi.) — IV. Listek. (Ali naj postane učitelj državni činovnik?) — V. Društveni vestuik. — VI. Dopisi iu druge vesti. — VII. Natečaji. — (Narodna čitalnica v Kranj i) priredi ob ugodnem vremenu dne 16. avgusta 1891 poletno veselico s petjem, godbo in plesom. Vspo-red: 1. Koncert na vrtu g. Petra Mavr-ja ml, pri katerem sodeluje iz posebne prijaznosti kvartet Ljubljanskih pevcev (gg. Avgust Stefančič, Rajko Branke, Alojzij Lilek in Anton Dečman) in oddelek (16 mož) vojaške godbe c. iu kr. pešpolka št. 17. Pevske točke: a) Lisinski: „Tam gdje Btoji"; b) Grbić: „Pred slovesom"; c) Eisenhut: „Ti me pitaš"; d) „## „Tema je nastopila". 2. Ples v društvenih prostorih. Začetek koncertu ob 4. uri popoludne, plesu ob polu 9. uri zvečer. Ustopniua h koncertu članom 20 kr., nečlanom 30 kr., otrokom brez izjeme 10 kr., k plesu nečlanom 20 kr., člani prosti. Posebna vabila se ne izdajajo. Ustop dovoljen je tudi nedruštvenikom. K mnogobrojni udeležbi vabi uljudno odbor. — (Petnajstletnico Bvojega obstanka) praznovalo bode prostovoljno gasilno društvo vNovem mestu v soboto 15. avgusta 1891 s sodelovanjem dolenjskega „Sokola" in pevskega društva. Vspored: 1- Ob 1. uri popoludne velika vaja gasilnega društva ua Glavnem trgu. 2. Ob 3. uri popoludne izlet z godbo na čelu v Žunhovo bosto, kjer bode ljudska veselica s petjem, telovadbo, godbo in drugim razveseljevanjem. Ustop-nina prosta. Pri slabem vremenu preloži se veselica na drugo nedeljo. K tej slavnosti se najuljud-neje vabijo podporni člani, prijatelji in pospeševalci teh društev. — (Konec šolskega leta) v otroškem vrtu družbe sv. Cirila in Metoda v Roja n u bode jutri v četrtek 13. t. m. Po sv. maši vršila se bode primerna slavnost, pri kateri se bode vrstilo izpraševanje otrok s petjem, deklamacijo Itd. Tudi bode razstava otroških del. Odbor vabi vse prijatelje mladine, da se udeleže te slavnosti. — (Otroški vrt na Greti pri Trstu.) „ Edinost" javlja veselo novico, da se je znani rodoljub trgovec g. Krajcar, ki gradi prostorno hišo ua prav primernem mestu na Greti, odločil prepustiti potrebne prostore v tej hiši za novi otroški vrt. Nadejati ho je torej, da se še to leto odjire Bloveuski otroški vrt na Greti, kjer je potreba silno velika, da se prepreči pogubno delovauje italijanskega jednacega zavoda, ki raznaroduje slovensko mladino. — (Narodni dom v Bark ovijah.) Pravila tega društva, tako važnega za vso tržaško okolico, predložila so se predrugačena c. kr. namest-uištvu v potrjenje. S početka se je mislilo napraviti večje prostore, za katero zgradbo pa bi bilo treba nabirati še delj časa; zato so se odločili me-rodajni krogi, da zgradijo poslopje, katero bode v ekonomičnem oziru bolje zadoščevalo domačim potrebam. Na vsak način pa pozdravlja vsak zaveden Slovenec novi uarodui dom, ki naj se skoro dviune ob obali sinje Adrije. — (Morpurgo iv. Par en te,) največja Tržaška tvrdka, ki je doslej takorekoč zapovedovala na ondotuem trgovišči in bila glavna zastopnica Rothschildov, primoraua je bila napovedati likvida-cjo. Uzrok temu je baje neki uradnik te tvrdke, ki se je spuščal na svojo roko brez vednosti gospodarjev v velikanske spekulacije, ki so se pa izjalovile. — (Podružnica sv. Cirila in Metoda za Pribiove8) in okolice bode imela svoj letošnji občni zbor v nedeljo 23. t. m. v Kazazah. — (Z Reke) se nam piše: Gospod Lovrenc Bole, rodom Postojiučan, službujoč v Reški filijali tvrdke A. Gandusio iz Trsta, peljal se je v nedeljo na svojem biciklu z Reke preko Bistrice in Vrema v Trst, v ponedeljek pa zopet po istem potu iz Trsta na Reko in za ta precej dolgi pot potreboval obakrat samo po šest ur. To je izvestno poseben uspeh, kateri vredi, da ga hvalno omenimo. — (Tujci na Koroškem.) Ob Vrbskem jezeru je letos zopet veliko tujcev. V Porečah bilo jih je 1080, v Vrbi 1023, v Krivi Vrbi 398, na Otoku 83, v Loreti 35, pri Majerniku 36. — (Tramvaj v Cel ovc i.) Konjska železnica v Celovci vozi od kolodvora do mesta in iz mesta k Vrbskemu jezeru. Občinstvo se še precej poslužuje te nove velikomestne naprave. Od kolodvora do mesta je plačuje po 5 kr., iz mesta do vojaške plavarne pa po 10 kr. Podjetnik je neki Dunajčan Springer. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Krakovo 11. avgusta. Jutri odpelje se posebni vlak s 550 poljskimi udeležniki k razstavi v Prago. Tehniško društvo, društvo industrijalcev in trgovcev in literarno društvo v Lvovu se pridružijo. Peterburg" 11. avgusta. Listi javljajo, da Rusije politična prijatelja, Francija in Anglija, nesta prizadeta po ukazu, ki zabranjuje izvo/.njo žita, ker potrebujeta samo pšenične otrobe. S prouvroČitelji bojnih carin pa, katere jedino zadeva ta odredba, Rusiji ni treba posebno nežno postopati. Peterburg 11. avgusta. Car poklonil Uralskim kazakom ob priliki 30«»letnega obstanka za vsak polk po jedno zastavo. IŠ1 12. avgusta. Srbski kralj vsprejel dopoludne ministra vnanjih zadev Kalnokva. Cesar vsprejel Rističa in Pasiča. Popoludne obed v cesarski vili, potem vožnja po \Voli-ganškem jezeru, zvečer predstava v gledališči. Ob 10. uri zvečer odpelje se srbski kralj. Podal se bode v Luzern, kjer se snide z Milanom. Pariz 12. avgusta. Pri dohodu velicega kneza Aleksija bila navzočna dva člana ruskega poslaništva, Kotzebue in Frederiks. Veliki knez bil v angleški popotni obleki in se zahvaljeval za ovacije, priklanjajoč se na vse stnu.i. Kmalu po dohodu konferiral s pomorskim ministrom Barbevem. Carigrad 12. avgusta. Vsled prizadevanj Montebellovih odredila je porta, da se izplača odkupnina za uplenjenega Uavmonda. Razne vesti, * (1) e f r a v d a c i j a pri južni železnici n a O g e r s k e m.) Pred kratkim pregledoval je blagajniški revizor z Duuaja blagajne na postajah južne železnice in našel nedostatkov ua postaji Kamža 1800 gld., Komarvaro.š 240 gld , Santod 480 gld. in K o to riba 800 gld. V Kotoribi trdijo, da je izneveril to vsoto pred 3 tedni umrli postajevodja Somboretti, kar pa ni istinito, ker »sti jo bil radi bolehauja že 8 mescev na odpustu. Čudne razmere ogerske že kužijo tudi železnico, a kako tudi ne, ko po skoraj na vseh postajah južne železnice po Ogerskem nastavljoni sami židje. * (Obsodba) Urednik lista „Vonvarts" v Berolinu g. Banke obsojen je bil zaradi neke pesmi, prijavljene 3. maja v imenovanem listu, ua Štiri mesece zapora. * (Samomor.) Na Dunaji ustrelil se je stotnik v generalnem štabu, Fran baron K u h n , netiak f. z. m. baruna lvuhna. Našli so ga mrtvega v postelji. Ustrelil se je z revolverjem v usta. * (Ponesrečil je ) predsednik švicarskega alpioskega kluba VVeher v Vltodoru, ko je hotel na Monte llerniua. Našli so ga z razbito lobanjo. * (O stru j> ljenje s klobaso.) V Uimu zbolelo je 13 vojakov vsled užitka pokvarjene klobase, deden je že umrl. * (Nesreča pri kopanji.) V Madarasu na Sedinogradskeui kopale so se te dni hčerke barona Bele Horvatha. Bilo jih je pet in pa njih guvernanta. Tri potegnil je vrtinec v vodo saboj in so utonile, ne da so jih mogle reSiti OBtali dve sestri in guvernanta. * (Sicilijanski prizori.) V Cataniji je vse mesto razburjeno vsled treh umorov, ki so se dogodili te dni. Petnajstletnega dečaka Vincencija R. našli bo umorjenega i u na sedem koscev zreza-negn. O morilcu in o nagibih umora se ne ve ničesar. — Posestnik B. umoril je iz ljubosumnosti svojega prijatelja. — Neki kmet umoril jo svojega soseda s 17 sunki z nožem, ker so koze umorjenega poškodovalo vrt morilca. — V Messini vnel se je na nekem kmetskom plesu prepir in boj ; trije kmetje bili so umorjeni, devetnajst je pa ranjenih. * (Nezgode na ameriških železnicah.) Pri Cooperu v državi Michigan skočil je brzovlak s tiru in je bilo več oseb ubitih in ranjenih. Pri Champlainu trčila nta kurirski in neki zabavni vlak drug ob druzega. Štiri osebe so bile mrtve, dvajset pa ranjenih. Zanesljivo adravllno sredstvo- Osobe s slabim prebav ljonjem, ki trpe na pomanjkanji slasti, napenjanji, tifičanji v želodci in nerednem iztrebljenji, zadobe zopet sdravje, će rabijo pristni „Moll-ov Seidl itz-prasek**. Skatlju-a stane 1 #ld. Vsak ***** * * * * • j » * j * I IIMMM j „LJUBLJANSKI ZVON" stoji za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. Družba sv. Cirila in Metoda. Letne doneske ho poslale podružnice: Jteljaska............ 25 gld. — kr. linlska............. 40 „ — n Ziljska............. 52 B — „ Novomeška........... 57 „ 9 „ Celovška............ 46 „ 14 , Selška............. 19 n — „ Ptujska............. 40 n 70 „ Pivska............. 70 „ — „ Skoti j a vas pri ('olji........ 45 a — , lSriska............. 20 B — „ Žalska............. 18 „ — „ Komeuska ■........... titi „ — „ Gorenjska dolina......... 50 „ 63 „ Darovali so: Gosp. dr. Pran 1'elestin v Zagrebu ... 10 , — n „ A. Zsirnik, posestnik v Krtini, kot pokrovitelj......... 90 „ — „ Itrdska podružnica za prodane podobice sv. Cirila iu Metoda...... 26 „ 45 „ Obrtno pomoćno društvo...... 10 „ — „ Meščanska vojašnica........ 10 „ — „ SI..venski občinski oiui : liratiiš iz Celovca. — Dr. PoroSa, Pre-vensar \r. Zagreba. — Lederer, Sucharipa z Dunaja. — Bobiek iz Radovljice. — Kaičevič iz Zadra. — Fuchs s Štajerskega. — Krohlich, Walluschnig, Gorbac, Haderspacb 7. Keke. — Saletti, 1'ersich do Kostenhoim, Mahati, Ziflor, Milisur iz TrHta. — Tschamer, Fischer iz (iradca. I * r i si ri j »k 4-iu < . si«rjl (Jerstuer iz Kamnika. — Goniu, Cuk iz Gorice. Pri iiioiii^nn ilvoru : Kolar iz Kopra. — Kom, Krauland. Kresse, Kikel, Kr>uig iz Kočevja. — Pavlovčič, Aubel i Peke. Pri |uiii«»m iniiii.Uorii: Ferauda z Keke. — Dolenc, Ferjančič iz (lorice. Tržne cene v IJubljanl dne 12. avgusta t. I. rb kr Špeh povojen, kgr. . kr. Pšenica, hktl. . M — «4 Bež, n . 5 52 Snrovo maslo, „ — 70 Ječmen, a 3 58 Jajce, jedno : . , . Mleko, liter .... — 2 O 'es, ■ .P fcfiO — 8 Ajda, B j! 5 01 Goveje meso, kgr. — 62 Proso, n . 5 20 Telečje „ , 52 ivoruza, a . , 5 50 Svinjsko a „ 60 Krompir, a J 2 BO Koštrunovo , , _ 40 Leča, n . 10 _ Pifianec...... — 40 Oran, a g m .11 9 _ Golob...... — 17 Fižol, a .! 9 _ Seno, 100 kilo . . . i 7H Maslo, kgr. . 1'— *6 Slama, „ „ . . . 2 14 Mast, , j_ 66 Drva trda, 4 Quietr. 6 60 Speb friaen n 60 „ mehka, 4 „ 1 4 20 Meteorologično poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 0« 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 7349 mm. 7344 mm. 7356 mm. 140° C 25-2° C 20 6° C brezv. si. svz. si. zah. megla jasno obl. 20 70«. dežja. Srednja temperatura 19*9°, jednaka normalu. ZOuLiaatjsl^a. "borza duo 12. avgusta t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) vfteraj Papirna renta Srebrna renta . , . Zlata renta .... .V/„ marčna renta . Akcijo narodne banke Kreditne akcije. London ..... Srebro...... gld Napol. C. kr. C. kr. cekini Nemške marke..... 4°/0 državne srečke iz L 1854 Državne srečke iz I. 1864 9225 92 20 111 75 10240 1027- — 2*7-25 117 95 9 39 ft-69 58 02'/, — 250 gtd 100 . — gld danim 92 20 92 20 111-75 102 25 1026 — 28650 11810 941 5 60 58 10 135 gld. 25 kr. 179 104 8gorska zlata renta 4°L...... gorska papirna renta 5°/0......101 Dunava reg. srečke 5° „ . . . 100 gld. Zorni j. obč. avstr. 4'zlati zast. listi . . Kreditne srečke......100 gld. Budolfove srečke..... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ Tramway-druit. velj. 170 gld. a. v. . 120 115 188 20 156 225 75 15 65 25 50 (671) Izjavljam, da sem pod pojasnilo, katero je bilo v „Slovenskega Naroda" predvčerajšnji številki natisnjeno, podpisal ime* gosp. tovarnarja J. Janež-a, ne da je on za to vedel ali mi to Fran Hlebč. dovolil. Največja zaloga šivalnih strojev LLjulkl jami. Nizke cene. — Ugodno plačevanje na obroke. — Stari stroji se zamenjavajo. — Popravki se Izdelajo hitro, dobro ln (20) ceneno. (476) Učenca iz poštene rodovine, pridnega in bolj krepkega, vsprej-iii e m takoj v svoj« trgovino a raznovrstnim blagom. (gco-2, Ivan Fajdiga v Sodražici. Zahvala in priporočilo. Povodom premestitve goatilnlearsjltetra obrta Is Krojačkih ulic št. 1 v Lingarjeve ulico Mt. 3 izrekam slav. p. n. občinstvu svojo najtoplejo zahvalo za dosedaj mi izkazano naklonjenost, zagotov-ljajo, da se bodem trudil, kakor dosedsj, postreči svojim gostom kar bode v moji moči z dobrim vinom in aveilui Konlerjevim marčnim pivom- Vabeč k mnogobrojnemu obisku se priporočam % odličnim spoštovanjem (66i-2) Valentin Pogačnik gosti Iničar. V Ljubljani, dne 8. avgusta 1891. puškar v Borovljah (Ferlach) na Koroškem izdeluje in prodaja vsakovrstno nove puike in revolver |»« ter vae lovske priprave, patrone ter drugo streljivo po najnižjih cenah. — Puške so vse pre-skusene na ces. kr. izkujavalisči ter zaznatnenovane z znamko tega zavoda. (175—46) Za izbornost blaga jamci izdelovatelj. Stare puške popravljajo se oeno. Ceniki pošiljajo se brezplačno. IN i« J l> o IJ tk «* sredstvo Prebavno vino (Vinnm digestivum Breyme8Ber) iz knezoškofiJ8ke dvorne lekarne v Briksenu Mr. F. C. BreymeB8erja je naJboUie in najslgurnejie sredstvo, da se hitro lečijo vsakovrstne motltve pre-bavljanja ali zapeka. Cena veliko steklenice z navodilom za porabo 1 g-ld. Dobiva se v lekarni gosp. J. Svobode v LJubljani. (595—7) zu 1» <► 1 li 1 /,e I o d e e! (H) KAROL TILL (456) Špitalske ulice 10. LJubljana. Špitalske ulice 10. I4nji;;«' h podobami, spisi za mladino, basni, abecedniki, igre za otroke in za društva, albumi za pismene znamke, knjige uzor-nice za znamenjevanje, kvačkanje in piete-vanje. Uzorci za risanje, slikanje in lepopisje, uzorci za okroglo pisanje. Listi s podobami in albumi s podobami. Spominski albumi in za fotografije. Dnevniki, kartoni za modelovanje. Knjige za slikanje In uzorci za tankopilje. ■^k^ "^Lr" ^^Bf* S^kf' ^B»f' S^BByr >^h< ^^Saf' '^aW ""^anf ,^r\, ^ry ^vV ^vV ^v^v ,^1% .^TV ^vV^^V ^vx^^V ^^V^^\ m * * Restavracija „Pri zvezdi" priporoča vina iz najboljših krajev, z Dolenjskega, Hrvatskega, StajerBkega in i/. Istre; nadalje izvrstna vina v buteljah, in sicer: Ptujski „Stađtberger", Jeruzalemec in K i loško i. t. d. — Toči se tudi Koslerjevo marčno pivo. — Izdajajo se obiMluc karte (Mittags-Abonnement). Na razpolaganje je senčnati vrt in kegljišče. S spoštovanjem <62i,-8) Fran Ferlinc. XXX)OtX»tXXXXX»XXXXXXXXttXX)CXX I Pojasnilo. | If «n-----1 i--r»----: - a------- _ X X pnporoča „Narodna Tiskarna" po nizkej ceni. \±s \sA/- ^^d. \AS X n Gospod Josip Seunig, trgovec z. usnjeni v Slonovili ulicah, naznanja v „Slovenskeni Narodu44, da prodaja usnje lastnega izdelka. To x\i ros, ampak kupuje je od raznih strojarjev. Midva podpisanca pa je saiaaa isddlu* }97a. Toliko resnici v čast! (666-so Josip Tome. strojar. Fran Hlebš, strojar. XXXXXXXKKKKX>CKXX: X X s X X Izdajatelj' in odgovorni urednik: Josip N o 11 i. Lastnina in tiBk .Narodne Tiskarne".