Acrocephalus X6 (127): 191–193, 2005
Drugo opazovanje plamenca Phoenicopterus ruber roseus v Sloveniji
Second record of the Greater Flamingo Phoenicopterus ruber roseus in Slovenia
Matja` Ker~ek
Kungota pri Ptuju 44, SI–2325 Kidri~evo, Slovenija, e–mail:matjazkercek@yahoo.com
1. Uvod
Plamenec Phoenicopterus ruber poseljuje {irno obmo~je ju`ne Evrope, centralne in jugozahodne Azije, Afrike (podvrsta roseus), karibske otoke ter oto~je Galapagos (podvrsta ruber) (Johnson 1997). Nekateri avtorji ju lo~ijo kot samostojni vrsti P. roseus in P. ruber (Sangster 1997). V Evropi je omejen na obmo~je Sredozemlja. Redno gnezdi v [paniji, Franciji, Tur~iji in Azerbajd`anu, od leta 1993 na Sardiniji, od leta 2001 pa v manj{em {tevilu tudi na Cipru. V ve~jem {tevilu se pojavlja tudi na Portugalskem in v Gr~iji, vendar v teh dr`avah ne gnezdi. Evropska populacija je ocenjena na 56.000 – 58.000 gnezde~ih parov. V preteklem desetletju se je populacija plamenca v Franciji mo~no pove~ala, v [paniji in Tur~iji pa je bila stabilna (Birdlife International 2004). [tevilo gnezde~ih parov v Franciji, Italiji in Cipru se {e vedno pove~uje (Bauer et al. 2005). Plamenec je gnezdilec plitvih, braki~nih in slanih lagun, solin in delt, kjer se prehranjuje z vodnimi nevreten~arji, njihovimi jaj~eci in li~inkami. Ob~asno se pojavlja tudi v sladkovodnih mo~virjih in celo na ri`evih poljih. Je izrazito lokalizirana gnezdilka, odvisna od majhnega {tevila primernih mokri{~ (Johnson 1994). Na mnogih lokalitetah je njegovo gnezdenje vezano na leta z ve~jo koli~ino padavin (Johnson 1997).
V Evropi se poleg plamenca podvrste roseus pojavljajo {e nominantna podvrsta plamenca Phoenicopterus ruber ruber ter mali P. minor in ~ilski plamenec P. chilensis. Mali plamenec gnezdi v Afriki. Znanih je nekaj opazovanj iz [panije in Francije ter ve~ opazovanj ube`nic v srednji in severni Evropi (Cramp & Simmons 1998, Svensson et al. 1999). Pogosteje lahko v Evropi sre~amo druga dva taksona, pri ~emer gre za osebke, pobegle iz `ivalskih vrtov (kar velja zlasti za ~ilskega plamenca).
2. Opis opazovanja
Zadr`evalnik Medvedce (UTM WM53, JV od Pragerskega, SV Slovenija) je bil ob mojem obisku dne 6.12.1999 skoraj popolnoma izpraznjen. Po zaostalih lu`ah so se prehranjevale predvsem {tevilne sive Ardea
cinerea in velike bele ~aplje Egretta alba. Po grmovju ob robu zadr`evalnika je posedal veliki srakoper Lanius excubitor, v nizkem letu je lovil svoj plen pepelasti lunj Circus cyaneus, to pa je tudi skoraj vse, kar je bilo prve pol ure mo~ videti. Ob pregledovanju ~apelj me je v o~i zbodel osebek, ki je imel ves ~as sklonjen vrat. Misle~, da se ukvarja s kak{no posebej veliko ribo, sem mu posvetil ve~jo pozornost. Ko je naposled le dvignil glavo, sem namesto harpunastega ~apljinega kljuna zagledal kolenasto ukrivljeni plamen~ev kljun. Opazoval sem plamenca in sicer mladosten osebek (slika 1). Ve~inoma je bil bel, le po temenu in tilniku je bil sivkasto nadahnjen. Letalna peresa so bila ~rna. Kljun je bil svetlo siv s ~rno konico. Osebek se je ves ~as intenzivno prehranjeval, tu in tam pa za trenutek dvignil glavo in se razgledal po okolici. Bil je dokaj zaupljiv, saj sem se mu lahko pribli`al bolj kot ~apljam. O opazovanju sem takoj obvestil tudi druge ornitologe, ki so si plamenca v naslednjih dneh tudi ogledali. Na Medvedcah se je zadr`eval od 6. do 8.12.1999.
Slika 1: Plamenec Phoenicopterus ruber roseus, opazovan med 6.12.1999 in 8.12.1999 v zadr`evalniku Medvedce (foto: L. Bo`i~)
Figure 1: Greater Flamingo Phoenicopterus ruber roseus, observed between 6 and 12 Dec at Medvedce reservoir (photo: L. Bo`i~)
I9I
M. Ker~ek: Drugo opazovanje plamenca Phoenicopterus ruber roseus v Sloveniji
Lo~evanje plamenca podvrste roseus od drugih plamencev, ki se pojavljajo v Evropi, ni te`avno. Mali plamenec ima prete`no ro`nato obarvano perje, temno rde~ kljun s ~rno konico in rde~e noge (Svensson et al. 1999). ^ilski plamenec je ro`nato obarvan predvsem po spodnjem delu vratu in prsih, medtem ko je plamenec prete`no bel, z ro`natim nadihom na vratu. Nominantna podvrsta plamenca je prete`no oran`no rde~a. Pri vseh vrstah je intenzivnost barve perja odvisna od hrane in letnega ~asa. ^e je vnos karotenoidov, ki jih sintetizirajo alge in drugi organizmi, zmanj{an, je perje manj intenzivno obarvano. Tako ~ilski plamenec kot nominantna podvrsta plamenca imata precej ve~ ~rnine na kljunu kot plamenec podvrste roseus, s tem da ima nominantna podvrsta {e oran`no rde~o bazo kljuna (Sangster 1997).
3. Diskusija
Opisano opazovanje je drugo opazovanje te vrste v Sloveniji in ga je potrdila tudi Nacionalna komisija za redkosti (Bo`i~ 2001). Pri opazovanem osebku se zastavlja vpra{anje, ali gre za ptico iz populacije, gnezde~e v naravi, ali ptico, ki je u{la iz ujetni{tva. Poreklo ve~ine ptic, ki so bile opazovane v Srednji Evropi, namre~ ni zanesljivo dolo~eno (Bauer et al. 2005). Obro~kanje plamencev v pokrajini Camargue je pokazalo, da se ve~ji del populacije odseli v Andaluzijo in SZ Afriko, le manj{ina pa ostane ~ez zimo. Najdbe ptic iz Camargue so redke vzhodno od Italije. Delna selitev iz Camargue se pri~ne v juliju in traja do oktobra ali {e kasneje, ~e so temperature nizke. Ptice se vrnejo na gnezdi{~a v marcu, negnezde~i osebki pa ostanejo v prezimovali{~ih vse leto (Cramp & Simmons 1998). Pozimi je vrsta {tevilna na Sardiniji in Cipru (Johnson 1997). Manj{e skupine plamencev redno prezimujejo tudi v severni Italiji (Bauer et al. 2005). Na Mad`arskem je bilo do leta 1998 enajst potrjenih opazovanj. Vsi plamenci so se pojavljali med junijem in avgustom, z eno izjemo v novembru (Gabor et al. 1998). Na Hrva{kem je bil ve~krat opa`en v 19. stoletju. Navajajo tudi zimske podatke, vendar brez natan~nih datumov. Edino natan~no datirano opazovanje je bilo 4.10.1887 v Kraljevici. Za zadnjih sto let ni potrjenih opazovanj (Luka~ 1998, Kralj 1997). Od 80-ih let 20. stoletja se redno in v vseh mesecih pojavlja na Nizozemskem in v nem{ki zvezni de`eli Nordrhein-Westfalen. V [vici je bilo do leta 2003 znanih sedem opazovanj ptic nedvomno divjega porekla in petintrideset tak{nih z dvomljivim poreklom. Ve~ opazovanj je znanih tudi iz Belgije in ^e{ke, vendar nobeno zanesljivo divjih ptic (Bauer et al. 2005).
192
Plamenec je izrazito ob~utljiv za ~lovekovo vznemirjanje (Cramp & Simmons 1998), kar pa v na{em primeru ni dr`alo. Ena razlaga za to je, da gre za pobegli osebek, druga pa, da je bil osebek mo~no sestradan, saj se je ves ~as intenzivno prehranjeval. Poleg tega je za plamence zna~ilna izrazita dru`abnost, tako da le redko vidimo posamezne osebke (Cramp & Simmons 1998). Obstaja mo`nost, da se je osebek lo~il od jate v slabem vremenu. V ~asu opazovanja cikloni pogosto potujejo iz ju`ne Francije prek Padske ni`ine ~ez Slovenijo in Panonsko ni`ino ([egota 1988), tako da bi lahko {lo za osebek iz Camargue. V prid tej trditvi govori tudi dejstvo, da je bil opazovani osebek {e spolno nezrel, ravno ti pa se najve~ klatijo (Cramp & Simmons 1998). Vsekakor pa zanesljiva dolo~itev porekla ptice na osnovi opa`enih zna~ilnosti ni mogo~a.
Opisano opazovanje je drugi podatek o pojavljanju te vrste v Sloveniji in ga je potrdila tudi Nacionalna komisija za redkosti.
Zahvala: Luki Bo`i~u se zahvaljujem za napotke pri pisanju ~lanka in fotografijo, Borutu [tumbergerju pa za posredovano literaturo.
Povzetek
Med 6.12. in 8.12.1999 je bil v zadr`evalniku Medvedce (UTM WM53, JV od Pragerskega, SV Slovenija) opazovan spolno nezrel osebek plamenca Phoenicopterus ruber roseus. Ptica se je ve~ino ~asa intenzivno prehranjevala in je bilo dokaj nepla{na. Po zna~ilnostih opazovane ptice ni bilo mogo~e zanesljivo ugotoviti, ali gre za ptico iz naravne populacije ali ube`nico iz ujetni{tva. Opisano opazovanje je drugi podatek o pojavljanju te vrste v Sloveniji in ga je potrdila tudi Nacionalna komisija za redkosti.
Summary
Between 6 Dec and 8 Dec 1999, an immature Greater Flamingo Phoenicopterus ruber roseus was observed at Medvedce reservoir (UTM WM53, SE of Pragersko, NE Slovenia). The bird was feeding intensely and was not timorous at all. This is the second record for this species in Slovenia and has been confirmed by the National Rarities Committee.
Acrocephalus X6 (127): 191–193, 2005
Literatura
Bauer, H.–G., Bezzel, E. & Fiedler, W. (eds.) (2005): Das
Kompendium der V๖gel Mitteleuropas. – AULA Verlag,
Wiebelsheim. BirdLife    International    (2004):   Birds    in   Europe:
population estimates, trends and conservation status.
BirdLife   Conservation   Series   No.   12.   –   BirdLife
International, Cambridge. Bo`i~, L. (2001): Poro~ilo Nacionalne komisije za redkosti
o opazovanjih redkih vrst ptic za obdobje 1997 – 2000.
– Acrocephalus 22 (106/107): 109–113. Cramp, S. & Simmons, K.E.L. (1998): The complete birds
of the western Palearctic on CD. – Oxford University
Press, Oxford. Gabor, M., Hadarics, T., Waliczky, Z., Schmidt, A.,
Nagy, T. & Bankovics, A. (1998): An annotated list of the
birds of Hungary. – Nomenclatorum Avium Hungariae.
Budapest – Szeged. Johnson, A. (1994): Greater Flamingo Phoenicopterus ruber.
pp 106–107 In: Tucker, G. M. & Heath, F. A. (eds.):
Birds  in  Europe: Their  conservation  status.  Birdlife
Conservation  Series  No.  3.  –  Birdlife  International,
Cambridge. Johnson, A. (1997): Greater Flamingo. In: Hagemeijer,
W.J.M. & Blair, M.J. (eds.): The EBCC atlas of European
breeding birds: their distribution and abundance. – T &
AD Poyser, London. Kralj, J. (1997): Ornitofauna Hrvatske tijekom posljednjih
dvjesto godina. – Larus 46: 1–112. Luka~,  G.  (1998):  List  of  Croatian  birds.  Spatial  and
temporal distribution. – Natura Croatica 7: 1–160. Sangster, G. (1997): Species limits in famingos, with
comments on lack of consensus in taxonomy. – Dutch
birding 19: 193–198. Svensson, L., Grant, P.J., Mullarney, K., Zetterstrom,
D. (1999): Der neue Kosmos Vogelfuhrer. – Frankch-Kosmos Verlags, Stuttgart. [egota, T. (1988): Klimatologija za geografe. – [kolska
knjiga, Zagreb.
Prispelo / Arrived: 29.9.2004 Sprejeto / Accepted: 9.3.2006