200 številka. Ljubljana, petek 3. septembra. VIII. leto, 1875, SLOVENSK lihaja vsak dan, iavsemši ponedeljke in dneve po praanikih, ter velja pa posti pr«jeuian, za avatro-ogerske dežele ta celo leto 16 gold. za pol leta 8 jtokl. sa oetrt ieta 4 gold. — Za L|ublJano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za oetrt leta 3 gold. 30 kr., sa en mesec I gold. 10 kr Za pošiljanje na iona so računa 10 krajo, za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za celo loto 20 gold., za pol lota 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolal hi za dijake velja znižana cona in Bicer: Za Ljubljano za čet**t leta 2 gold. 50 kr., po posti prejoinan za Četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiri-otopne pe:it-vxste 6 kr., če s« oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopis* naj se li.-ole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". Opravništvo. na 'inc*s;o naj se bJagovol:io posipati naročnine, reklamacije, oananil- t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši Družba sv. Mohora. Iz Koroške 30 avg. [Izv. dop.] Priličuo sem si ogledaval pred nek..j mi dnevi vrlo znani slovenski list naše preteklosti „Slovensko bčelou in tamkaj v 4 letniku, Št. -1 , 27. janavarja 1843 našel sledečo opombic >: „Družba sv. Janeza v Pragi za izdavanje knjig šteje okolo 5000 društvenikov društvo sv. Cirila in Metoda jik ima 802 in naše „društvo sv. Mohora" ravno 720." Od 1. 1853 do denes je prošlo 22 let in kak napredek ! Za 1. 1855 šteje ova družba 4G7 dosmrtnih udov in 26.336 letnih udov. Od lani do letos je naraslo število prvih na 18 in slednjih za 2.238. V posamezuih škofijah je let s udov dosmrtnih l«lnih vkup ml lani 1. Goriška - 64, 2797, 2861 + 149 2. Krška 43, 2509, 2652 + 161 3. Lavantinska 122, 9418, 9540 + 908 4. Ljubljanska 191, 2929, 9483 + 785 5 Terž. Koperska 24, 1256, 1279 -f- 88 6. S:kovska 7, 193, 14G + 31 7. Senjska 3, 96, 99, — 3 8. Poreška 3, 40, 43, — 13 9. Zabgrebška 5, 124, 129 + 19 10. Somboteljška 1, 65, 66 + 23 11. VidemSka 1, 22, 23 + 4 12. Razne druge 4, 11, 15+4 Narastaj je torej povBod, razen v senjskej in poreškej Škofiji; najveselejše napreduje na Bpodnjem Stajerju, na Kranjskem in na Koroškem. Eaako živahno se razširja po Goriškem in v Primorji. — Družbeniki dobijo tudi letos šestero knjig za letni donesek enega goldinarja, ali prav za prav 94 kr., ker 6 kr. mora družba plačati za koledarjev kolek. Vse knjige obsegajo blizu 69 tiskanih pol, šest pol več ko lani. Torej tudi gltde tvarine, ki se uže za gotovo kaj ma;heni donesek posameznemu podati z more, precejšnji napredek v teku enega leta. Knjige bi se bodo letos podale so: „Umni kmetovalec", splošni poduk za naše km 1 »valce spisal učitelj kmetijske šole v Gorici Franjo Povše; „Občna zgodovina", II. snopič, ki obsega grško in macedonsko zgodovino do Rimljanov, spisal prof. Jusip Staie; „Setev m žetev", povest za prosto ljudstvo; „Ko ledar" za 1. 1876. 13 pol, „Molitvene bukve" v lepej obliki in ličnem tisku in „Življenje in h m rt. Kristusova" II. del, 2 snopič. Družbini dohodki tega leta znašajo..... 29 029 gl. 84 kr. Stroški pa . . . . . 28 960 „ 86 „ Kaže se, da ostane gotovine 68 gl. 98 kr, katera se po sklepn družbinega odbora da-rnje za Janežičevo ustanovitev. Matici je letos priraslo 321 gld. dosmrtnine in dar 1, tako, da gotovina iznaša sedaj 15.176 gld. 27 kr. Knjige so uže v natisa dovršene, in pridno delajo vsi tukajšnji bukvovezi na zgotovljenji. Bukve se v teku prihodnjega tedna prično razpošiljati in to letos po tej vrsti: najprvo jih bode dobila krška, potem ljubljanska, tržaška in razne druge škofije; za temi lavantinska in slednjič goriška nad-škofija. Do vseh svetih imade vsakdo svoje knjige uže v roci. V „Be8ednikuu št. 8. razglasuje družbeni odbor razpis daril za 1. 1876. Kakor dosihmal, je tudi za prihodnje leto razpisal sledeča darila: 140 gld. za štiri kratke izvirne povesti, vsaki po 35 gld., v obsegu blizu pol tiskane pole in 140 gld. za štiri podučne spise raznega zapopadka, vsakemu po 35 gld. K kupi d se imajo poslati druž-binemu tajnika, g. knezoškof. kap. Lambert Kinapielerju vsaj do 1. novembra 1875. Pri-Hojena darila se bodo izplačala na Vodnikov dan, 2. februarja 1876. V družbinem odboru, kateri je tudi letos kaj marljivo deloval, je sedaj mesto umrlega Dlhnvvltha dekan Audrej A jančič. Družbina tiskarna, ki je v teka ovega leta mimo dražbnih knjig, ki dosežejo blizo 180.000 eksemplarov in nekaterih novih izdaj Junežičevih šolskih koj>g tudi mnogo drugih del iu sledeče časopise: „Slavijau", „Prijatelj", „Bcseduik", nKii utiicr Blatt" itd. izdavala, vljub uk-j nepiiličnosti in h ud e j nevihti, ki ji je pretila — o katere j hočemo morda še o pravej dobi resno besedo spregovoriti, — in katero so krepke roke za družbo v re-uici vnetih mož še vpreoej ugodnem trenutku z a k r m i 1 e, pod vodstvom verlega faktorja G. kaj dobro napreduje. Z veselim sercom zamoremo toraj pred hv.t stopiti in so z lepo vredjeno družbo sv. M bora, ki nam je oČiti dok iz, kako da je naše ljudstvo vedoželjno iu se radostnega sere* branja umljivih iu podučijivih knjig posvečeva, tudi našim sobratom ter ob enem ne — Slovanom ponašati. Vsakdor pa, ki mu je napredek in omika naše domovine pri serca, naj skrbi, da se število udov vedno bolj in bolj množi. Res veliko je užo število, ali še večje bi moglo biti, če bi se posameznik, ki mu je prilika dana, vestuo potezal v pridobitev novih členov. Toraj na delo. vrli rojaki! Med knjigami, ki jih letos dobimo, nahajamo štiri zabavno — podučljivega značaja, med kojimi se posebno drugi del občne Metek. Iz srbske zgodovine *). JŠtopan Dušan silni. — Car Lazar in bitv.i na kosovom polji. Po smrti Stepana UrošaIV. nastopil je vlado Štepan Dušan silni (1336—1355), v narodnih pesnih in pripovedkah proslavljen junak, katerega je srbski nadbiskup I).tinel za kralja kronal. Že v prvem letu svojega vladanja je imel srečno vojsko z Grki. Vzel jim je zapadne krajine (Macedonijo in Ne gropont), in njegovi vojaki so cel6 pred Carigrad pridrli, da je bil Audronik prisiljen, za mir prositi. Moral je Dušanu nekaj znamenitih mest v Albaniji prepustiti. Zdaj so ga Bolgarija, Macedonija, Albanija, Tesal ij a in velik del Grecije za gospodarja spoznavale. Hotel je tudi zvezo skleniti z„ •>) Iz „Slovanstvo I. dol. Hrvati in Srbi." Spisal M. Pletersnik. beueČansko repub.iko, katera pa zveze nij hitela. Pa sprejela ga je mej svoje državljane. Ko se je grško cesarstvo razcepilo na dve stranki, eno za mladega cesarja J.neza in njegovo vaih njo, cesarico Auo, drago za cesarja Kantakuzena, se Dušan nij na nobeno stran do'očuo ganil, ampak iskal je pri tej razprtiji le svojo koriBt. Ko je pa Kantakuzen premagan k njemu ubežal, ga ie gostoljubno sprejel, in vse obljube cesarice Aue, če bi ge s pota spravil, so bile zastonj. Pa že naslednje leto (1343) sta se raz-prla. To je Kantukuzena napotilo, da je nesrečno zvezo s Turki sklenil, ki je bila prvi začetek britke poznejše osode krščanstva v teh krajih. Dušan je zdaj stopil ua stran Bolgarov in cesarice, pa bil je premagan 1. 1344. Potem ko so se Turki umaknili, je zopet vojskoval se z Grki in nazaj si pridobil Macedonijo. Zdaj se je imenoval „v Kristusu vernega carja Srbov, Bolgarov in Grkov," in nadbiskupa Joanika je povišal iz lastne oblasti za srbskega patriarha, ter se dal od njega za carja kronati. Carigradski patriarh pa ga je za to samooblastno postopanje iz pravoslavne cerkve izobčil. Ali to nij imelo posebnega vspeba, ker je Dušan vedel srbsko duhovstvo na svojo stran s( raviti. Boji z Bizantinci 80 se mej tem zmerom ponavljali. Na severnej meji pa je novega sovražnika našel, namreč oger-skega kralja, ki je bosenskeoiu banu ukazal, nad Srbijo planiti. Ali Dušaa Bi je priboje val skoro vso Bosno. /. se je hotel, truden večnega boja, pomiriti s Kmtakuze-nom. Ali obljube Paleologov so ga napotile, da se je vnovič združil ž njimi in z bolgarskim kraljem Aleksandrom. V tej sili pokliče Kantakuzen Orkana, Sulejmanovega sina, na pomoč in Srbi so bili premagani 1. 1351. Nasleduje leto je patriarh K al list vnovič Dušana izobčil in zahteval, naj carski naslov odloži. Tudi zgodovine lepo pridruževa prvemu snopiča. Želeti bi bilo, da odbor za primerne prosto izdelane zemljevide v priklado ovej za narodno omiko prekoristnej knjigi skerbi. Da enaki pripomočki razumejo in bolj temeljito nporabo lajšajo, nam nij treba posebej omeniti. Odali dve knjigi so versko-katolilkega zapopadka in reči moramo odkritosrčno ter z lastnega preverjenja, da tudi „Molitveno knjigo", ki se po dobrej slovenščini in ugo-dnemn zadržaju odlikuje, veselo pozdravljamo. Prosti narod željno pričakuje ovo delce in gotovo je velike koristi tudi glede omike naše materinščine, če je knjiga, katero naš oratar, naša gospodinja in mična domača hčerka vsako nedeljo vporabljuje, v dobrej slovenščini pisana, kakor pa če nahajaš še pri prostaku knjige iz pričetka našega stoletja v neopiljenej in v neslovenskem duha pisanej popačeni spodnoštajer-ščini ali pa kranjščini. Mnog6krat si pa naša domačinka ravno zaradi stroškov ali pa ker delj časa v mesto ne dojde, boljše knjige ne kapi; ta jo pa sedaj ima! Vsakdo mi bode pritrdil, da je opazujočemu Človeku, ki ta in tam na deželo dojde, kaj prijetno, če vidi, da večina v božjej veži zbranih vaščanov in vaščank i knjige vporabljuje, kajti to je veselo znamenje napredka. Kadar bode po laBtnej prepričbi samosvest in ponos pridobil, ne bode več tako lahko mogoče ptujemn sejati plevela med lepo cvetočo pšenico I Konefino še enkrat željo izrekamo : Na delo, glejmo da nas bode za prihodnje leto pri družbi zopet za 2—3000 več! Dragotinin. Vstanek v Hercegovini in Bosni. V Ljubljani 1. septembra. O vstanku v Hercegovini nemamo novejših poročil niti iz vstaških, niti iz turških virov. Da bi res 1000 Turkov prišlo ▼ Trebinje, ne da bi se ustaši jim bili ustavljali, tega dozdaj še ne verjamemo. Diplo-matje se v tem zbirajo v Dubrovnika, da gredo na pot v Mostar in tam začno svoje posredovanje. Kakor vselej v burnih časih, se tudi zdaj razne govorice širijo, od katerih se ne ve, ogerski kralj Ludovik mu je hotel Bosno zopet vzeti, ali bil je čez Savo zagnan in Mačva in Krem sta bila zopet s Srbijo združena. Ko je Kantakuzen odstopil, je Dnšan celo nameraval, namesto slabih Paleologov sebe na bizantinski prestol postaviti. Pa ko je bil z vojsko na poti proti Carigradu, ga je vzela smrt 1. 1355. On je bil izvrsten vojskovodja, zelo previden in mož krepke volje. Svoj dvor je obdal z vso bizantinsko dvorsko sijajnostjo in vpeljal je po zapadni šegi vitežki red sv. Štefana, 8 katerim je častil zaslužne velikaše, kakor si je z obilnimi daritvami in „zadušbinami" vedel naklonjenost dnbovstva ohraniti. Največje zasluge za državo si je pa pridobil b svojim „zakonikom," s katerim je skušal notranje razmere urediti. Za ntrjenje vladarske oblasti pa je prav slabo 8 tem poBkrbel, da je vso državo v 8 na-mestnij razdelil in namestnikom dal skoro neomejeno oblatit. Njemu je bilo mogoče, krotiti te mogočne namestnike, ali po nje- na koliko imajo istine v sebi. Ena teh govoric je, da je knez Milan odstopil in da stopi črnogorski knez Nikolaj na čelo vse srbske vojske. No mi bi odstopa Milanovega gotovo ne obžalovali, a dozdaj še nemarno nobenih poročil od skupščine, iz katerih bi se dalo kaj tacega sklepati. ,.(11 a h Crnogorca" od 24. avgusta poroča, da se je 150 planinskih Turkov pridružilo ustaški vojski in da ustanek v Hercegovini silim napreduje. Potem vpraša, kaj more slediti iz tega? Občna, velika, najjačja borba naroda našega proti dnšmaninom od Kosova. In svršetek te borbe? Sloboda narodna. Dalje dokaže „G1. C", daniti Srbija niti Črnogora ne morete mirno gledati, da bi Turčija pogazila in zopet zavladal a narod, koji ne more in neče živeti v robstvu. Kaj je vzdignilo Črnogoro in njene vladarje, kaj je knezu pridobilo ljubezen naroda celega, nego neizogibljiva borba za svobodo naroda i vera trda in opravičena, da če vselej biti na čelu v borbi za narodno oslobođenje. Položaj Črnegore je jasen. Straše nekteri s posredovanjem diplomacije. Evropejska diplomacija i ako je sebična, ali nij vsemogočna niti nečloveška. Bosna i Hercegovina neče položiti orožja pred obečanjem, da se hočejo uvesti „reforme" i podeliti pravica narodu, kajti Bosna i Hercegovina zna, kaj pomeni to obečanje, ta reforma i ta pravica. _ „Grazer Tagespost", kateri se ne more očitati, da bi prijazna bila Slovanom, pravi, da se v celi Evropi nobeden vstanek ne more misliti, kateri bi tako opravičen bil, kakor hercegovsko-bosniški. Vse države bo o tem prepričane in uobeni (?) ne more na misel priti, da bi za briča služila osmanizmu, ki je uže zdavnaj obsojen s kulturnega in humanitarnega stališča. Vstajniki imajo javno mnenje Evrope za seboj, in mi živimo k sreči v dobi, v kateri je baš to javno mnenje moč ter vsiljuje vladam sklepe, če prav nekateri zlatemu teletu služeči časniki skušajo pomagati spridenemu in nezmoženemn turštvn. Iz Trsta se nam piše 31. avgusta: Denes se je specijalni korespondent angleškega časnika „Times", prišedši iz Londona, govi smrti so se precej kazali žalostni nasledki. Sicer so Dušana na smrtni postelji morali priseči, da bodo zvesti njegovemu sinu Urošu; pa potem so se vedli bolj kot neodvisni vladarji, kakor podložniki Uroševi. Jag Bogdan, poglavar Akarnanije in Macedonije, je bil njegov odločen protivnik, tudi mati Helena ga nij podpirala, ampak le mislila na povišanje svoje oblasti. Vakašin, ki je imel velik del prave Srbije, se je sam imenoval kralja, in Lazar Gre-bljauovič, ki je imel severni del Srbije, in je tudi nameraval, na srbski prestol sesti, je imel velik del naroda, posebno duhovstvo na svojej strani, ker je bil hraber in pobožen junak. Uroš pa je bil car brez dežele in je zdaj pri Lazarji, zdaj pri Vnkašinu, ki je zel6 grdo ž njim ravnal, bival. Nave-ličavši se te odvisnosti, nbeži Uroš v Dubrovnik. VukaŠin pa ga je vedel od ondod izvabiti in ga je pri tej priložnosti ubil. Tako je ugasnil rod Nemanjićev 1. 1367. Nad razcepljeno srbsko carstvo planejo odpeljal odtod s parobrodom v Hercegovino. Z istim parobrodom so se odpeljali tudi nekateri slovenski prostovoljci. Iz Mostara se piše „Nar. L:ntau : Takajšni avstrijski konzul je Nemec, pa i on brani Turke, a je velik neprijatelj vsega, kar je slavjansko. Vsaki dan po ulicah mostarskih kri teče, pa nikdo ne sme reči, čegava je ta kri. Kleti derviš Paša je poslal do Stolca veliko množtvo vojske in pride sam v Stolac, kamor hoče tudi konzul. V tem da bi se prijaznega skazal turški vladi, je avstrijski konzul v Mostara sklical od lir ne j o kristjan ske mestnjane, pa jih činom silil podpisati neko izjavo, v koji oni izrekajo, da so vsi v najboljših odnošajih s Turčinom i tursko vlado, da so vsi verni vladi itd. — Neverj tuo bi se Človeku zdelo da more kaj tacega storiti avstrij h k i konzul, zastopnik države, katere prebivalci so po večini Slovani, ki imajo najgorkejše simpatije do svojih od turštva mučenih bratov, ko bi ne vedli, da vodi vnanjo avstrijsko politiko Madjar Andrasv, notranja pa škili — kam? toga nam zabrani povedati državni pravdnik. Iz turških virov, se poroča, da je od izbarkanih turških vojnikov 1000 mož uže priSlo do Mostara, 1000 mož pa se je baje brez boja z vstajniki zedinilo s posadko trebinjsko. Kako je to mogoče bilo, pojas-noval je ... . O vstanku prinašajo listi dalje še sledeče brzojavne vesti: Iz (letin j a 29. avg. Vsa zemlja mej Taro in Limom (bosniške reke na jugu Ser-bije, zlivajo se v Drino) se je pobunila. Pri Plevi j ah (mesto z 2000 stanovalci na ju-žnej Htrani Lima, sedež kajmakama) so vzeli vstaši tri kladare (lesene tvrdnjavice), na obeh straneh je bilo veliko mrtvih. Zemlja mej Črno goro in Srbijo je Turkov očiščena. V Cetinji so zelo radovedni na odprtje srbske narodne skupščine, ki bode odločila za vojno ali mir. Iz Kostanjice 29. avg. Včeraj so Turki pridrli čez evstrijsko mejo pri Topolu na jugu od Novega (na levem brega (Dalje v prilogi.) Tnrki in 1. 1371 potolčejo srbsko vojsko na reki Marici. V tej bitvi je padel Vnkašia po izdajstvn, njegova brata despot Uglješ in vojvoda dojko sta pa ntonila. Večji del velikašev se je podal Turkom, in poglavarji so postali turški vazali, razven hosenskega bana Tvrtka in Lazarja Grebljanovića, srem-skega kneza, ki je v kratkem svojo oblast razširil, premagavši svoje tekmece, in se je po nasvetu cerkvenega zbora v Peči dal kronati za srbskega carja 1. 137G. od srbskega patriarha Jefrema; toda sam se menda iz ponižnosti nikoli nij drugače imenoval, kakor knez. Devet let je Lazarju preteklo precej mirnih, v tem Času je pridno cerkve in samostane zidal po Srbiji. Mej tem se je pa turška oblast zmerom širila: sultan Murat si je podvrgel bolgarskega kneza Šišmana in se zdaj proti Srbiji obrnil (1. 138G). Lazar je Tvrtka jn Ogre prosil za pomoč, pa nobeden nij pomogel. Zato se sam s svojimi trumami postavi sovražnikom ob Moravi. Toda turška sila je zelo pritiskala in Lazar je, po neod- Naroda'6 7c St 200., 3. Si in ga podamo nepremenjenega, da-si nam nij popolnem jasen. Ur.) 2. septembra. Od Vhtanka v Hercegovini ne prihajajo baš povoljni glasovi. Iz Dnbrovnika se nemškim listom telegrafuje, da so Turki s 4 bataljoni regularne vojske in več baterijami v ponedeljek 30. avgusta nstaŠe pri morastim Duže atakirali; nstaši so se umaknili tej premoči v bližnje gore. Ljubobra-tiča v tem času nij bilo pred Trehinjem. Druge vesti poročajo, da so ustaši imeli strogo povelje, da se ne smejo v nobeden boj s Turci spuščati, dokler se ne vrnejo vodje iz Kosiereva, kjer so izbirali voditelja za vojsko. Telegram g. Miroslava Ilubmajerja katerega smo predvčerajšnjem sprejeli, bi se tedaj dal tako raztoluiačiti, da je Ljubobra-tič zopet prevzel poveljniŠtvo in da se ustaši vračajo na bojišče. Vsakako ne smemo pričakovati bog si vedi kako velikih vspehov od ustaške strani, dokler se morajo bojevati sami brez pomoči rednih armad srbske in črnogorske. Pri shodu ustaŠev v Koserievu je, kakor se iz Dubrovnika poroča, za načelnika in glavnega voditelja celega ustanka bil izbran Gjorgje Filip o vi čj po rodu Hercegovec, bivši slušatelj medicine. pa Angleži z ustaši simpatizujejo, ter da so so odrekli svoji stari politiki podpiranja Turčije, vidi se iz vseh angleških veljavnih časopisov. „Times" jo še enkrat odločno izrekla, da Anglija hoče prepustiti Turčijo njeni neizogibljivi osotli in da se morati Hercegovina in Bosna osloboditi. Zdaj pridejo tudi imenitni angleški tedniki ,,Saturday Ilowiew", „Spect&tor" in „Economist" z enachni izjavami. Vsi trije reko, da se Turčiji ne da več pomagati in da se hercogoviiisko- bosniško vprašanje ne da rešiti drugim potom, nego, da so iz Hercegovine in Bosne napravi ena ali dve kneževini, ki bi Turkom nekaki tribut plačevali. V Londonu je bil te dni velik meeting (tabor), kateri je izrazil svoje naj-gorkejšo simpatije ustašem. Iz Bosne je po poročilu „Pol. Korr." pribegnilo v granico pri Gradiški 1840 rodbin ptembra 1875. z 12.533 osobami, ki so soboj prignali 6000 kosov rogate živino, 450 konjev, 2700 svinj in 2000 ovac. V Banat je pribegnilo 5G70 osob s 5000 kosi rogato živine, 500 konji in 3000 svinjami. Turci pa koljejo in davijo ubogo rajo, da je groza slišati. Iz Zadra 1 sept. V nedeljo je udarilo 300O Torkov iz Trebinja, Napadlo so Duži Monastir. Vstaši so se umaknili ter se zbirajo v gorah. Vstaši pri Nevesinji so premagali prvo turško Četo, ki je došla iz Carigrada. Trebinje je oprošteno. Dubrovnik 1. sept. Duži Monastir, ki je bil od Turkov z premočjo napaden, so ustaši brez boja zapustili in Turki posedli. Ljubobratič nij bil navzoč. Vstaši so se umaknili v gore. Vodstvo ustašev je prevzel Djordje Filipovid, rodom Hercegovinec. (Treba pač čakati, da se obistini). Iz Bel grada 29. avg. Za gotovo se poroča da Turčija zbira mnogo vojakov pri pašaliku Sjenici v novopozarskem. Novivaroš, ki je napol pogorel oblegajo vstaši. „Pol. Korr.", katere izjavo o sumi ji vej politiki črnogorskega kneza smo zgoraj omenili, se zdaj izgovarja, da kar je pisala, nij izraz mnenja avstrijskega vnanjega mini-sterstva, ampak jej je došlo iz privatnega vira. Čemu tedaj sumničenja? Se-li spodobi za oticijozui list, da zavratno obrekuje vladarja, s katerim je vsaj do zdaj Avstrija v najbolj prijateljskih razmerah? Politični razgled. Notranje dežel«. V Lij ubijani 2. septembra. O avstrijski'j vnanjej politiki piše graška „Tagespost": „Ali nij v dobro razumljenim udeležji Avstrije bilo, da bi bila za časa v svoje roke vzela gibanje, katerega nasledki so tako pomenljivi za obstanek avstrijskega gospodstva v Dalmaciji. Ogerska se ve da nema pri svojih strogo madjarskih težnjah udeležja, da bi se za Jugoslovane zavzemala. Če je ozir na Oger-sko vnanje niinisterstvo napotil, da je inicijativo opustilo, ter mesto tega odprlo Turkom pot erez Klek, tako se imamo dualizma zahvaliti, da mora Avstrija pri reševanji vzhodnega vprašanja ostati na strani. tMunujski židovski list „N. Fr. Pr." se raduje, ker je Makanec v parlamentar- JPriloga „Slov. Une). Pobili so vso pastirjev in odgnali veliko živine soboj. Iz Belgrada 28. avg. Turki so posekali včeraj Srbe, žene in otroke, ki so bili pri službi v samostanu Bukovniku. Kdor je mogel bežati, pobegnil je čez srbsko mejo. Deues je ves novopazaraki pašalik v orožji. Četa 1000 dobrovoljcev je udarila preteklo noč na mesto Preboj na Limi in ga zapalilo. Kazven tega posedli so ustaši nekatere važne pozicije na cesti, ki drži v Carigrad. Iz Zagreba 30. avg. Do danes je 21.600 kristijanov iz Bosne v vojaško krajino pribežalo ; nastanjeni so začasno v bližnjih vaseh. Vsa bosniška zemlja od hribov do Une in Save je od kristjanov zapuščena in po Turkih spaljena. Kdor se je mogel rešiti, pobegnil je v gore ali pa čez mejo. Od Hihača vzdolž Uue in Save do Hače na izlivu Drine je meja od Turkov močno zasedena, ravno tako na avstrijske j strani, da so fanatičnim turškim brezrednim vojakom prestop ubrani. Teiegrafična zveza mej s ■-rajev im, Sjenico iu Novopazarjem je pretrgana. O odpovedi kneza Milana in imenovanji Nikolaja za vesoljnega vodja se tu še nič ne ve. „Pol. Korrespondenz", ki kot strogo ofi-eijozui list od 1. avgusta naprej na Dunaji izhaja, in po njej drugi dunajski listi očitajo knezu Nikolaju, da se čudno dvoumno obnaša, pravijo, da se na tajnem s turško vlado pogaja in bi se zadovoljil, ko bi mu turška vlada kak kos zemlje prepustila. Celo to vedo pripovedovati, da je Nikolaj dopustil enemu oddelku turške vojske, marširati skozi črnogoro, da je provijant opravila v Nikšič. Take pripovedke pač kažejo popolno nevednost Nemcev o narodu in knezu črnogorskem. Črnogorci, pa da bi mirno gledali, kako stopa vražji Turek po njihovih tleh in vozari municijo in provijant, da se potem lože bojuje proti raji in naposled proti Črnogorcem. 1» Dubrovnika 1. septembra ob 1. uri po polu dne: |lzv. telegram „Slov. Narodu1'.] Ustaši vratijo pod Ljubobratičem na bojišče; plemeniti duh. Pozdrav vsem! (Ta telegram smo sprejeli od g. Miroslava Hubmajerja kritosrčnih svetovalcih pregovorjen za letni davek in 100U za turško vojsko najetih vojakov od sultana mir kupil. Ali Lazarja je ta sramotna pogodba zelo pekla. Začel je tedaj zaveznikov iskati in zanašajo se na obljubljeno pomoč, odpove sultanu davek. Sultan privre z veliko vojsko, Lazarjevi zavezniki pa so po večem ali izostali, ali prepozno prišli. Na Kosovem ste se srečali vojski in je bila osoda Srbije določena. Izdajstvo Vuka Brankoviea, ki je bil mogoče n velikaš, in njegov razpor z Milošem Obili-čeui, ki je bd najslavnejši junak tistega času, je bilo največ krivo nesrečnemu izidu. Miloš je prišel v turški tabor in je tam Mu-rata umoril, pa tudi sam b tovariši vred bil posekan. Mej tem pa je Vuk s svojimi oklepniki zapustil Lazarjeve vrste. Srbi so se vedno hrabro bili in Lazar jim je vedno bil na čelu, doklej; ga mjso Turki vjeli in prvd umirajočega Murata pripeljali, ter tam usmrtili. Srbi so zdaj bežali, Turki pa utrujeni in oslabljeni, nijso drli za njimi, am- pak plenili in razdirali po okolici, ogromno gomilo nanosili Muratu v spomin in potem pod Muratovim sinom Bajazidom se vrnil i (l. 1389). Bujazid je pustil Lazarjevo dedšino carici Milici za njauegu sinka Stepana La-zarjeviča, pa s tem pogojem, da mu bo letni davek plačala, v vojskah mu pomagala z vojaki in hčer Milevo mu dala za ženo. Vuk pa je kot plačilo za izdajstvo dobil nekaj zemlje na južuom Srbskem. K-sr n i j bil s tem zadovoljen, je skušal, si še L a-zarjevieevo deželo pridobiti. Toda Milica ga zatoži pri sultauu iu on ga da v ječo vreči in, ko je predrznil se, uoežati, ostrupiti 1. 1396. Despot *) Štepan Lazarjevie je v vojski, katero je imel Soliman z bratom Musam, podpiral s -limuna ; ali imel je nehvaležnost za plačilo. Ko se je namreč *) Ta naslov jo dobil on kakor tudi njogov nasloduik od grškoga carja, Jurij Brankovič z vojsko zoper njega vzdignil, je Soliman Jurija podpiral. Stepan je dobil takrat od O gro v pomoč in je ž njimi sovražnike premagal (1403). Nekoliko časa je zdaj mir imel pred Turki, in skrbol za uravnavo domačih razmer. Pa kmalu je zopet lastni brat Vuk s turško pomočjo se proti njemu vzdignil in ga prisilil, da mu je odstopil pol Srbije. Po Vukovi smrti leta 1410 ae je zopet Jurij Brankovič oglasil za njegov delež. Čez nekaj časa (1. 1412) pa de je sprijaznil s Stepanom, ki je zdaj mir imel pred njim. Leta 1413 je pridrl Musa, proti kateremu so Srbi Sulejmana podpirali, na Srbsko in jo pustošil, todu z grško in srbsko pomočjo ga je kmalu četrti sin Ba-jazidov Mohamed premagal. Štepan je imel zdaj mir do svoje smrti 1. 1427. Eno leto pred smrtjo pa je pod ogersko obrambo se podal in priznal vrhovno oblast ogerska urooc nad Srbijo. (Dalje pri h.) nem boja obapal in mandat položil, ter izreka upanje, da so sedaj državnopravna vprašanja v hrvaškem deželnem zbora za dolgo časa pokopana. Tužna domovina, ker se tvoji sovražniki veselč! Sedaj pa je prišla tudi narodna stranka na vrsto, ki je prej Makanca in njegove drugove izrinila. Tako piše „P. LloydH glede adrese hrvatskega deželnega zbora : „Ne samo Makanec in njegovi tovariši, nego tudi narodna stranka je izgnbila čat za to, kar je primerno in dopnstljivo bilo. Taka premoč bi se nikdar ne bila smela trpeti." V Pešti Hrvatom ne morejo odpustiti, da so se v adresi predrznih omeniti tudi svojih bratov na Turškem, če tndi jako skromno. Državni zbor *»zdravila popolnoma v 6 tednih. * St 79.810. Gospo vdovo Klemmovo, DUsseldorf, ia dolgoletnem bolehanji glave in davljenji. St 64.210. Markizo do Brehan. bolehajo sedem let, na nespanji, treslici na vseh udih, shujšanji in bipohondriji. Št 65.715. Gospodični de Montlouis na neprebavljeni, ii.-spanj i in nuj sanji. Št 75.970. Gospoda Gabriela Tešnerja, slušatelja višje javne trgovinske akademije dunajske, na ■koro i 'n -.n a (ii-j ni prsni bolečini in pretresu čutnic. Kevalesciere je 4 krat ttćneja, nego meso, ter ■e pri odraščenih in otrocih prihrani 50krat več na ceni, glerfu hrane. V ylci)Mtih policah po pol funta 1 gold. 50 kr , 1 far' i gold. U: kr., 3 funra 4 gold. 50 kr., 6 funtov l .reki. .2 funtov 20 gold., 24 fantov 36 gold., — BlfrU04siete»BloenltOB v pužic*h a 2 gold. 60 kr. In 4 *?old. 50 iT. — Hovalesciero-Chocolatee v pralc hx v picščicafc 12 taaa 1 gold. 50 kr., 24 taa 2 gold. 60 kr., iS tas 4 gold. 50 kr., v praha ca 120 ta» 10 gold., za 888 ta« 20 gold., — za 576 taa 36 gold. — Prodajel UarryduliJftrry & Comp. na 1>»-ftajl, vinll i»«hKnHK4» it 8, v LJubljani Ea Miibr, J. Svoboda, lekar pri „zlatem orlu", v * r it a vi bratje 0beranzmeyr, v Ina-fereks Dicc). ti & Frank, \ tdovel P. Birn bacher. v Zvonil Lndvig Milllor, v Maribora. M. Meric, v 51 vrano J. P. Stookhauten, v EaKrvbo v lekaruici usmiljenih sester, v Čer-novicah pri N. Snirhu, v Ottekn pri Jul. Davidu, lekarju, v Ciradcu pri bratih Oberranz-meyr, v Temešvaru pri Jos. v. Papu, meBtnemn lekarju, pri C. M. Jahnerju, lekarju, v Varni« «11 u u pri lekarju dr. A. Hal ter ju, Kakor v vsot mestih pri dobrih lekarjih in špecerijskih trgovcih: tudi raapoiuja duu&jtka bila na v»e kr&jo po poAtnit n»\>u -.nioffh ali nn^v-r^ih. (213) l - uj-ftjftHb» k vrtu 2 septembra Enotni dri. dolg v bankovcin . 69 gid. 80 i. notni drž. doig v srebru . . 78 . 1860 dri. posojilo.....112 ,, Akcije narodne banko . . 918 „ Kreditno akcija .... 206 „ London........111 > 30 60 * » * £< S. -TJ 5. — S. Napol..........8 .91 C. k. cekini.......5 , 28 Srebro........101 . 75 S t. 11380. Razglas. Mestni magistrat v Ljubljani je primerno všolatijn otrok, ki so dolini ljudsko šolo obiskovati, tudi obedvema mestnem i deškem;, solarna pridejani rokodelski pripravljavni šoli V8akej posebej svoj šolski okraj določil, po katerem bodo mestni deli nasledno všolani: V I. mestno ljudsko solo za dečke v liccaluviu poslopji: a) od mesta; biče številke 1 do 13, dalje od štev. 234 do 314, b) celo poljansko predmestje, c) celo šentpetersko predmestje, in d) hiše v frančiškanskih ulicah. V II. mestno ljudsko solo za dečke v krakovskem predmestji s a) od mesta; hiše št. 13 do 234, b) celo karloVBko predmestje, c) Kurja vas, d) Krakovo, Trnovo, e) gradišoo predmestje, in f) razen hiš v frančiškanskih ulicah vse druge hiše kapucinskega predmestji. To se rokodelskim mojstrom z pristav- kom naznanja, da morajo svoje v rokodelsko šolo ne sprejeta, v omenjenih mestnih delih stanujoče učence, ker se pripravljavna šola 19. septembra t. 1. začne, uže 17. In 18. septembra pri dotičnih šolskih vodstvih zarad sprejema oglasiti. (287—9) Mestni magistrat v Ljubljani, 25. avgusta 1875. Razglas. Na dežel ne j realne j gimnaziji v Ptuju se bode s početkom učnega leta 187*7» nastavilo mesto učenika klasične filologije z nemškim učnim jezikom. Piosilci za to mesto, s katerim je združena letoa plača 1000 gold. z aktivno do-klado 200 gold. in pravico do petletnih do-klad po 200 gold., naj svoje, s potrebnimi spričevali previđene prošnje najdalje do 10* septembra 1875 pri deželnem odboru štajerskem vlože. Zmožnost, tudi v f. ancosčini podučevati, se posebno želi. Ako se zmožni prosilci ne oglas jo, se bode služba z enim suplentom namestila, in se zarad tega tudi sposobni suplentje k natečaju vabijo. (Natančneje v št. 197 „Slov. Nir.") V Gradcu, 27. avgusta 187 5. (293—2) Od deželnega odbora štajerskega. S' a f»g. - b « 2Z. CS m i-i . < i. S — r b 2. P- r • I E B — — * p m as cr o _. p g. • n s* nlZf • E1 po nO InI. C ffi E o "T*' J« cr o.* _ tE. Z o o« o m _^ *H r— es< c SI. pB Q^ S < rr- S ■ r H 1 , e_-> g- g< S >.?r- O I B S [?P9- o o ■h, 2--. b m, JO I ^ Rt i 1 D 5^ is< r 56 l I nK i ^ B bd I s« * g* — & p N 71 I b 3 r - 1 a 5 - o 1 ?» S "O §g< I & fil I "i _a : O <*• 11 5. S i 1 v ž; H § 2. K 2. & S'I p. K* Poštene in pridne osobe, katere imajo veliko znanci v, lohko dobi dober zaslužek v stvari, ki so zmirom lohko prodaja. Ponudbe naj se pošiljajo pod naslovom W. it. 1^*27 na ekspedicijo anons gosp. Rudolf Mosse, Praga, Graben 14. (288—2) Lekarna Piccoli. Anaterinova ustna voda in zobni praftek. Boljši, nego vsaka druga zobna voda in zobni prašek, pravo sredstvo zoper zobobol in ust ne bolezni, zoper gojilo bo in majanje zob, zoper difteritis ali vnetim grla in skorbut, prijetnega duha in okusa, krepi dalje zobno meso, in ie sploh neprimerljivo sredstvo za či-stenje zob. Kedor ga enkrat poskusi, dal mu bode gotovo prednost, vzlic > sini enakim izdelkom. 1 steklenica 60 kr., 1 škatlja 40 kr. Esprit de Cologne triple surflns de l*aris, 1 Harnu 20 kr. Esprit dto. dto. de Reseda dacon i gid. Esprit dto. dto. de Ylang -Ylang tlarnli 1 gold. Eliksir iz Kine in Koke. Najboljši do sedaj znani želodočni liker. Pospešuj o cirkulacijo in prebavljenje, ter različne organe in ude z nova okrepi in oživi. 1 steklenica 80 kr. Franz-ove esence za življenje. Gotovo in skušeno sredstvo proti večini Imluznij. Velika poraba ju najboljše spričevalo. Vsaka gospodinja bode tako zdravilo pri hiši imela. Cena steklenice z navodom, kako so rabi 10 kr. GlyCerin-Creni6. jo posebno izborno sredstvo zoper razpokano ustnice in kožo na rokah. 1 flacon 30 kr. Lancaster-lilijna voda. Toaletni zaklad. Specijalno, da se ohrani koža krasna, nježna in mehka, se jej daje prednost pred vsemi umivulniiiii vodami, lepotiijem in lepotienim sredstvom, katera so često škodljiva. 1 steklenica 1 gold. (132—93) NaroČila se izvršujejo vračajo-čoj se pošto proti poštnemu povzetju. >uj\ 11/,uoJNlin izuaj«lbam novoga »asa se moj novo i/.mijdcul Heform-izleček 1 kcit j se crnilo vrelim pridružuju s tem, ilu moj izloček lcliku in zelo rrno i/. p.Trsu točo, iu. plosniji), joklcuih iu rlKiilnili }iur«h tudi pri vouletnoj rulii no ]i(.Hk.iduji>, no tez vuč iucul'cov iu tulik.i kouiru, iu ju trelju pDMiidi ]iuziiuju lo uuvudno vodu dulivatl, tuko da toduj nikoli no vsAlmo. yin Ti.* Icr. eno kancelijsko pisalno orodje napolnjono i Fritschcvilii Kelonii-izlerkoin. V .I. ■ n ml. Btokloiikuli zn i/.v.i/njo vnlju liokul 4 u..|.t , maaolju I gold. Ferdinand Fritsch, Dunaj, I. okraj, Srhulerstrasso štov. 20, kCUli^IlO - tilini tulli tf urin. Podpisana tovarna strojev potrdi s tem, da so jo Keform-izleček, katerega nam je gosp. i-Vrd. Frltiten iz Dunaja poslal, glede njegovo rabe pri odtisku, kar čistoto in trpežnost zadene posebno izvrstno obnese1, in so zarad toga vsakemu posebno v porabo priporočiti moro. Na Duuaji, b0. septembra 1869. knjigovodja tovurno utrojuv /■;.