St. 20. V Gorici, 20. julija 1888. „8ofta" izhaja vsak petek in vel.js popo5ti prnjemana ali v ftorici nit gosto postopajo, kakor z brezpravuitni Holoti. (Poslancc dr. Vitezid: Prav res!) Pravsjo. da bode vojska s slovausko velevlastjo. Mi Jugoslovani goiovo ne 2"limo te straSne vojske, ker bi ne bila na korist ua§i dizavi, uiarvri Angliji. Ko bi pa vendar ta nesre&* nas morala zadeti, raoram reci, da je to uajslabSe pripravljanje za voj-sko, ako morajo avstrij^ko-ogetski Slovaiii po d«dgo- bora grof Taaflfe in .gospod Tisza duSevne koristi ,s!ovanskih narodov prepuSfiAla takim naufinim mi-nistrom in Solskim oblastim kakor doslej, imajo avstrijskoogrski Slovani malo upanja najti pravico. Bog pomagaj in poboljsaj, posebno pa naSega mi-nistra gospoda pi. Gautscha! (Dobrol Dobro! na desnie*.) Dopisi. V GoriCI, 20. julija. — (Cosarska sUv-nost v Solu.) Kakor so pokazali vrli naSi Brici se sijajno slavnostjo v Kojskem i24. pret. m. avojo narodno zavest in norazruSljivo, avestobo do prOBvi-tlega cesarja in njegove preslavne rodovine; tako so bo mogla ponaSati Yipavska stran Se pozna leta s prekraauo svedanostjo, ki se je vraila v enak namen 15. t. m. v Selu, zemljepisnera sredi§6i Yipavako do-line. Povol slavnosti dalojeSelsko BBialno druStvo," katero je prevzolo tudi odgovornost za gmotno stran veselice; a delovala je pri slavnosti vsa Yipavska stran, bodisi s tern, da je pomogla v gmocnem oziru, bodisi, da jo sodelovala pri izvrSevanji programa, bodisi, da se je udtdeSila slavnosti po svojih korpo-racijah in posameznikih ter take pomogla se svojo navzo5nostjo in z vidno edinostjo v naraonih in te&* njah k Bijajnemu vspehu te veselice, k. navduSenemu izrazu zvestobo in udanosti do Nj. Yelidanstva. Busevno voditeljstvo Selske veselice imeli so Selski uajbliznji sosedje Cornic.mjo, ki spadajo pod eno 2upanijo. OndaSnji naducltelj g. Sternad z goz-daim uradnikom g. Kr......om in drugimi tovariSi osnoval je program ter poskrbel, da se je odlicno vrsil. Naj bo tema gospodoroa uze tukaj izrtcena najpresrcuejSa in zasluzena zahvala. Tudi g. zupan Fr. Leban bit je slavnosti od prvega zacetka naklonjen in ud nBralnega druStva" v Selu prof. Berbul sodeloval je po svoji mo6i. Bazni drugi ro-doljubi duhovskega in svetnega stanu pripomogli so mnogo k patr?joti6aemu podjetju z navdusevanjem in zatrdilom, da se udeMe slavnosti ter da bodo delali za njo po svojih mOceh v pristopnih krogih. V du-sovnem oziru bilo jo tedaj mnogostransko sodelova-njc, 5e tudi se ni v vseh svojih potezah kazalo tudi na zunaj. Posebno hvalo zasluzijo v tetti oziru pevci iz Prva^ino in R.femberga, ki so bili od prvega po-cetka navduSeni za to miael. Dobersna udelezitev obecavala se je tudi z ajdovske izbodne in goriSke zahodne strani. Do slavnostnega dne bil je izid radi vedno menjujocega. se vremeua in nekaterih tezav Se vedno negotov. Se le ko so v nedeijo zaSeli prihajati prvi sosedi, oja5ilo ae je Selcem sree in zafieli so upati, da bodo imeli lep dan. In doSli so v ro3nici ˇ praz-nidno olepSano vas elavitelji in gosti iz vseh krajev in kotov Vipavske doline. Prvafiina, Dornberg, Ri-femberg, Smarje, AjdovSdma, Kriz, Lokaveo, Zabljo, Kamnje, 6erni6e, Batuje, Sempas in drugi kraji po-slali so svoje zastopnifce. Tu si videl zbrano duhot-S6ino iz navedenih krajev (in Ss drugih), dalje 2u-pane, ucltelje, obcinake staraSine in nebrojno ljud* stvo vseh vrst. Iz AjdovSoise je priSlo nad 50 udov „Rokodelskega podpornega druStva* z druStveno za-ativo, na 6elu mu predsOdnik g. Aogel Casagrande. Tako tudi kakih 100 udov LokavSkega podpornega druStva z zastavo in predsednikom g. Fr. Hmelakom. Krasno je bilo videti korakati krepke mladence in moze za narodno zastavo na slavnosten prostor. Tudi pavskem bile so zastopane po mnogih tudi zenskih svojih 61anih in iz Gorice nabralo so je prav lepo Stevilo druStvonikov podpornega druStva io Sokolft z njih druzmami pod za^asno zastavieo. PrihajajoSa druStva pozdr^vljal je predsednik Seiskega druStva g. Fr. Baviiar, med t«*m ko so to- Si$ krepko pokali. DoSIe Gdricane p:>zdravili stetndi ruitii iz A.jdoT^ioaioLokivca, Vi^iiu Sokola, ^i je bil ta dan prvid v svoji sokolski obleki, odgovar-jal je g. Obizzi iz Gorice. Podporno drustvo vodil je predssdnik dr. Gregordid. Gbridani so bill uze v Cernidah jako prijazno sprejeti. Na obdinskem uradu vihrala je narodna in cesarska zaaiava. Z godbo in zastavaiiii napoti se vsa mnogobrojna ranozica pd teh pozdravih proti mali cerkvi sv. Mihela ˇ Selu. Le majhen del navzodih mogel jo v ccrkev; drugi so morali biti zuDaj cerkve na mehki travi in na poti. Vodja duhovskega semenisda v. Gorioi, monsigoor dr. Gabrijelcid, imel je litanije in blagoalov. Stregla sta mu domadi zupnik c. g. Fr. Goljevsdek in Krizki kaplan d. g. J. Mesar. Druga duhovSdina, na delu jej pred. gosp. dekan deraiSki, je bila zbrana v zagradu. Ko zapojpjo pred altarjem zahvalno peatun, oglaBijo se zvonovi ia topidi se razglegajo daled okrog; na koru pa cadaljujejo povei lepo pesem do konca. Po kondanem cerkvenem opravilu zacne se ljudstvo euti na slavnosten prostor. Naprej jo Sla godba, potem doSla druStva se avojimi zastavami in ljudij broz Stevila. Na proatoru za hiso g A. Berbuda imela so je vrSiti slavnostna bo^cda. Proator je nekoliko ozok, a dolg; toliko vedjo je bilo Stovilo zbranega naroila. Genili so ga na razna stevila; a gotovo jo bilo nad 1000 ljudij zbranih na slavnostnera proatoru. B^sedo podastil je se svojo navzodnostjn tudi drzavoi poslanec dr. Josip vitez Tcnkli, ki je bil pricujod pri neknto-rih todkah veselicuega programa. Okolo 6. lire zadela je beseda. Prva je zagodla PervaSka gidba so svojo splosno znano spretnpstjo. Slodil jo slavnostni gcvor, ki ga je irael dezelni poslanec dr. A. Gregordid, Navzoci rodoljubi so posluSali odkritih glav, ko jim jo govornik opiaoval koristi monarhidne vladarake ob-like ter oavitloval razne dobroto, katere nam je do-nesla nstava, daoa po presvetlera ceaarji Francu Jo-zefu I Mogoden trikratni iivio! zaoril je iz ti§oc g:l po kondanem govoru na slavo §tiridesetletnega via-danja Nj. Velicanstva. Pevski zbor zapel je na to neposradno ccsarsko kantato Hribarjevo, katero je poalusalo zbrano obdinatvo stoj6 in odkritih glav. Na to je deklamnvala Gregordidevo „Domovinia g.dna Bavdarjeya, h5i predsednika „BraInega druStva" Sel-skcga, ki jo se svojim priJAtnim glasom, primernim - povdarjanji in kretanji splosno dopadla. Vilharjevo „Naso zvczdo8 je wozki zbor jako lepo izvrSil; sli-iali so so^ glasovi: joS, jos; ali fas ni dopustil, da bi so skladba ponovila. Igra „Sam ne ve, kaj hocoK vzbudila jo moogo smeha in se je prav dobro pred-stavijala. Hvala ,-TOm igralcem in igralkam. Prelep je bil dvospov nbajka§", katerega sta pela g. Sieraad in Kr. Obdnstvo je bilo kar odarano in ni prenehalo ploskati, (Tokler se ni vaaj deloma ponovil. GospodiCna Olga Fabijani, ki je deklaraovala Gregorfioavo „Ra-beljsko jezevo", pokazala se je pravo umetnico v. daklamovanji in si jo priborila priznanje vaega pri-LojoLega ob<5instva. Sel je le eden glas od ust do usfc, da enaka deklamacija se ni §e sliSala im naSib odrih. Pevski zbor PcrvaSki, pomno^cn z nekaterimi di-u-gimi pevskimi mocmi, pokazal se je pravoga mrjatra v vsek to5kah; tako tadi v Jenkovem „Naprejtiw, s katerim so je beseda koncala. Jako zadovoJjnega o-braza in srca zapustil je vsakdo slavnostni prostor po tolikem dnsevnem uzuku, kdor ni ostal So daljo j tam pri banketu ali vecerji. Med besedo do§Ia je prolepa brzojavka naslednje vsebine: „Sluibcno za-ddani klicemo od obalov sinje Adrije: Slava druStvu, I slaya sodelovalcem, slava Franca Josipu I. Kosove!. Bojec. Pies, zupan. Kocijan5i6, uciteljica. Strainz, ca-rinski uradnik." Mnogo ljudstva je odslo po besedi, a mnogo ga je ie ostalo pri banketu in vefierji, ozit-oraa doraaci zabavi, ki se je vrSila »^Vo prijetno. Mnogo gostov iz Gorice, iz Ajdovscme, Bifemberga, Lokavca in drugih krajev ostali so ie t veseli in jako prijetni drnLbi. Krcmarji so se poSteco tradili, da bi po&oao postregli, in obeinstvo bilo je v ob5e z njimi prav zadoyoljno. Bifemberski, .Stcrsko-Ajdovski in Pervaski pevci, oziroma godci so vsako toliko obeinstvo raz-veseljevali s krasnimi skladbami. Bazume se, da tadi primernib napitnic ni manjkalo Prof. Berbofi napil je presvitlemu eesarja, zapan Leban pa cesarskt hisi; I Era. Klav&ir Tipavcem, dr. A. GregordiL wBralnemu I drU6tvuc. Za prvo napitnico sledili so brezkon6ni zavio! I potem pa cesarska pesem in Hej Slovenci!, kateri I so peli vsi navzoci stoje in razkritih glav. G. Licen I napil je Goriskemn ffSokolatt in dragi drugim. Pote- I kel je Has, da earai nismo vedeli kedaj in kako, in I treba je bilo misliti na odhod. Prej so izpuscali §e I rakete, ki so se jako lepo podajale na tako slavnos- I tc:?„ v.e^er- Po malem se je drniba razhajala in sled- I njici j« postalo tiho na meatu, na katerem je bilo I prej toliko zivljenja in navduSenosti. A vsakdo si jo I ohranil preprijeten spomin nacesarsko s 1 a vnos t I v Seln 15. jalija t. I. I b Brd, 17. julija. — Kodarima kdo precbloien Selodec (po brisko MStomit,«) ponnjajo mu zdravniki (dezelm in mestni) izvzemSi „zagovornikea kot zdra-vilen pryomocek Bgrenke kroglice," ktere imajo to lastnost, da so pri vilvanji Bicer grenke, a pozneje oarede prijeteu okn». Tako pogilja tudi bozja previ-fooit Jjudem (poiamezno ja sploino) .gteoke toogU- ce,tt da se ozdravijo. Tiato jutro po ccsarjevi alavno-sti v Kojskem poalano je bilo predaedniku slavnost* nega odbora na vae sigodaj pismo polno poganjajo6ih „grenkih kroglio," da rou odSenejo „sladek spomin" na lepo patrijotiSno slavnost. Potroaeni Venutijev slad-kor je gronkost Se povefai. Slavnostni odbor je prvi dan po slavnosti sklepal racuo ter se radoatno spo-minjal prej^njega doe, toda knialu prinose nekdo polno tiombo agrcnkih kroglic," katere je vsiloval slav-nostnomu odboru, dokler mu ni predsednik zaJugal s to2bo na podlagi kazenskoga zakonika. In ta tola, ki je dno 12. popoldno toliko lepega grozdja, aadja, Lita pobiia, ali ni podobna prav „grenkim krogli-cam P" Ona pa§6a grenko ialost za seboj, kor izpra-znujo ka§6o in k!et<. Bog varuj uas takih grenkih kroglic. Prijetn«: kroglico, ki ne ranrjo srca, ampak je navdu§ijo za vso dobro in vzvigono, so krasne beso-de, katero smo alishli pri omc»»ji'ni slavnosti, posebno besede, izrefono na§im Bricom po bratu Hrvatu, ki se glasd; Vi, bi'anefi ,in u'istec svoj jezik, svojo na-rodnosfc, svojo domuvino pro i vaakemu in pri vaa-koui, branite ob encm Nj. Volieunstvo eesarja in kra-Ija in njogoYo prnjasno todovino • | Iz Bfd, 18. julija. — T o c a je zadela vaa go- [ renja Brda; pribobnala jo z vi§av za Cedadom, pri \ Mernikn in Doleoji prestopila na avstrijski tla ter I zuiagonosno divjala t$rez Skrljevo, Hlovnik, Kozbano, Nozno, Krasno, Vrhovlje, pa 6rez Siay6e, Gradno, Vis- j njevk, Vedrijan, tmonje, (3rt«?.o, Smartno, Kojako, I Sne2atno do St. Mavra. Povsod je mnogo skodovala, j zlasti okoli Smirtnoga. Kljub tej nosreci so pleai no odpuste, cerkve ne poloijo. Lahkomiselno si pripovc- doje nase nizje ljudstvo babjevorne pravljice o na- stankn in prehodu todo ter ae ne zmeoi za pravi po- dnk. Babjeverstvo je (bodi mod oklepi) povedano. ne-* I katerim mozem studanec lcpib dohodkov in vir mr- 2onja do dulnih paatirjev. Bog nimii pri takih mo* droslovcih nikakega goapodarstva nad stvarmi. — Pri takih gotovo nimajo ngrenke pile" ni6 vapeha — iz- trezniia jih bode le smrt. V ponedoljok (dne 16. t. m.) zgodaj pied dnevom poteguje nekdo zvon6i*k pri [ farovzu v Gra'dnem, da izklice g. vikarja. VatavSi praSa: BKdo ate?" »Jaz 8em." B0d kod ste?" BZ Noznega sem." wKaj hofifiie?* BNaj grejo pokopat mojo zeno.tt BKdaj je umrla?" „V soboto." BAU imate vae pripiavljeuo ?4 BVse.a Zadnja beaeda se ni zdela povsem veijetoa, vendaf se pripravlja g. vi- kaiij na odhod v podru2oico, ono nro oddaljcno. PiisedSi y Nozno pred hi§o lege, ki je klical, izve, da ni za pokop nic pripravljeoo razun de§cand hiSice, katero jo zunjanac zbil. Va§5aoje uiso hotel! niti zveniti za ranjeo, niti groba kopati, niti noaiti j>\ Zakaj tako? Kor ni ranjea marala za corkev ter kljub opominoai dobrih soacdov in vikarjevih vedno opu s&ila nedeljske svete mas«, oia'» ji soaedja marali po-magati na cerkveno pokopalis5e v Noznem. Dolgo je trajalo, predno so bili soscdje sklicani in preg« -vorjeni za pomofi. Ob 11. uri Se lo so jo priaesii k podrn2nici sv. Petra in Pavla. Tako je tfj zoni na-kloniia osoda tadi po srnrti Bg»*enko pile." — IZ KOStanjeVJCe na Krasu. 11. julija. — Pre-teklo nedeljo osera dan smu imeli pri nas navadui corkveni shod. Ljudstva je bilo od raeh stranij velU ko, slavnost prav lepa. Slavnost povzdignilo je letoi §e posebno prav lepo petje, za kar sta se veliko tru-dila naS gospod uditelj in za petje tnofiuo vneti nje-Kor brat o. kr. na5 poStar. Yai smo jima zato hva-I(?2ni. To jo prav in hvale vredno. SliSi se, da so tudi 66. duhovniki bili s petjem zadovoljni. Za veseljem pa prido navadno Xaloat, tako zgo-dilo se je tndr pri nas. Tisti dan popoldno obiskala has je to6a, ki je v malo minutah veliko posekala, skorej 5ez polovico. Malo dnij poprej nam je povo-denj napravila viliko Skodo, ker je njive razorala iti razdrla, druge z grobljo in gruScem napoluila in no-navadno pogkodovala polj^ko ptidelke, zdaj pa Se toda ! IteveSi smo popolnoraa tepeni. To dni priSIa jo komisija. — Pa vendar naSi obdinski prcdatojniki se za to ne zmenijo. Preteklo nedeljo dovolili so pies! Vsi obclnarji smo bili temu nusprotni, vae je jamra-lo —^javdalo in prosilo. da naj se pies nstavi, de ie ne iz druzega vzroka, vsaj izsramite, pa zastonj. Kaj so hoCe? tako je pri naa. NaSi mozjet ki imajo mo6 in pravico v rokah, se za upitje ljudstva ne bri-gajo in nimajo zanj srca. Tudi v ponedeljek so Se lajdralt in plesali. Sramota! Saj so mora komisija smijati. In to so obemski ocetje! ? En obelnar. IZ tolmmsklh hnbOV, 12. julija. — Pred ne-ktenmi leti gmo se goriSki Slovenci Steli mod naj-bojj prebujene in delavne, tako da so nam ljubljan-ski dasopisi fiestitah; a sedaj je pa stanje naSe 'sta-uje zaspanega, kilavega, kakor takega, o katerem ne ˇem. ali tehta Svoio mo5ir ali misli na boljSe 6ase oli misli tso popustiti. Bes je, da od I. 1880 so je vlegla na ubr>ge ^oriike Slovene* oeka mora, ki jib tlacSi k tlom in jim sapo zapira, ali vendar pa taka Se ni, da bi se so mogli ganiti. ZanaSamo se le proved na pomo5 visoke vtade, ktera ima, 6ene drugega, vdaaih vsaj laskave besedo za nas. Ali sami si moramo pomagati in Bog nam bo pomagal. Zdru2ena mod dose2e sijajne vspehe. NaSe geslo: vae za vero, dom, eesarja ne bo nkdar osra-mo6eno. Gorica je srcdisSe naSe dezelice. Tarn mora bi* ti tudi narodno srrdiSee. Cosa nam jo razun Sole najbolj treba? Da itnamo skupno zbiraliSde, narodni dom v Gorici. Predno ga bomo imeli, vem, da bodo nafii hribi Se ranognkfat beliin zeleni, ali vendar, «5e mislimo resno na to zadevo, enkrat re nam urtisoiiSi. Svetovati bi bilo, naj se najprej ustanovi odbor za zidanje .narodnega doma, kteri naj bi pa le poca* si pozvedel od poaameznih rodoljubov, kako globoko bi vsak segnil v zep in koliko bi obljubil poSt&ti za to narodno stvar v petik letih. Tako bi ae napravil pregled dohodkov ter bi so lahko brez velikih sitno-stij spoznalo, ali jo kaj upatiali ne. 6e bi se tudi ne upali zaSeti kaj, bi so vendar iz te poakuSnje marai-kaj pojaanilo, kar bi v prihodnosti dobro sluzilo Po^rtovalnih rodoljubov bi se naSlo ori nas in eosednih de2olah lepo Stevilo. Toliko v preudarek in proapeh tega potrebnega narodnega podjetja. Iz julijskih planin, ie julija, (tzv. dop.) — (lospod urodnik! l)ve reel logita mi na arci; a da me ne bodvrta te2ali §e nadalje, moram Vara jih po-vedati. V nokom dnpisu Biz tolminskih hrlbov" po-vedal nam jo isti Va§ dopisnik, da mnogi ljudjo to-zijo, kakor da jim VaS list donaSa premalo zanimi-vostij. 0 tej zadevi povedal jo iati dopisnik nekaj krepkih rosnic, ki pad niso v poaebno slavo naSemu obdinatvu. Toda kakoSni in kateri 80 ti ljudje, ki ta-k6 govore? Oignvor: To ao taki mo^aki, ki VaS Hat najmanj bei-6. Lo-ti so tak6 grozno modri, da se jim vse niS-ne zdi, kar prinaSa Va§, ali tudi kuk drug list sloveuaki. BSaj oi aid, saj je tako suha !tt pravi-jo, a ne potrudijo se, da bi list brali. Nekaj jih jo tudi takih, ki kar brez povoda govoridijo tako ncsla-nosti. — Mofcje, ki imajo lepo priliko, da ber6 mno-ge druge veljavne lisfe slovanske, pravili so nam, da si je BSodaa v poalednjem dasu pridobila lepih sim-patij v Sirnem slovanskem svetu. Pripovedali so nam, kako mnogi listi slovanaki prinaiajo v prevodu celo-tne dlauke iz BSoee,, m kak6 laskavo se ti listi iz-ra^ajo 0 njoj. To ni ravno malo! 6e si je „Sodatt pridobila v ostalem' slovanskem svetu tolikih simpa-tij, mislimo, da tudi nam, svojim sozeraljanom, more podati kako zrno. In konedno tudi to : koliko pa mo-remo tirjati od tednika, ki ima tako malo predalov, ki so razoopljeni na toliko potreb ? Sloveuci smo za-res nfini" ljudje; nid nam ni po volji! Jezikoalovjo in kritikaratvo, to sta dvo naSi glavni — hibi! Mi pa voadimo BSodi,B da bi vedno in vedno krepko zaatopala nadola, katera vejcjo doslej skoro iz vaake Stevilko jasno in razlodno. To polagamo na sreo BSo-di* sami. Izseiansk0pokraja/i6. julija. .- Dne 0. julija t. !. zbrali smo se k letoSnjej okrajnej 4uditelj-skej konferenci uditelji in uditeljieo tega okraja sko-ro v polnem Stjvilu, kajti prisotnih nao je bilo 36. Manjkali so le 4 goapodje ^uhovniki, katerih poata-va h koferenoi ne sili, in 1 uditelj, ki je bil radi bo-lozni odsoten. Ob 10. uri otvori gospod predsednik nadzornik Davorin Sinkovid, profesor v Tratu, zborovanje, po-zdravi navzodne uditelje in uditeljice tor imenujo svo-! jim namestnikom v predsodoiStvu g. Antoha Lebana, naduditelja komenakega. Zapianikarjem bila sta vo-Ijena z vsklikom gg. Verd, uditelj Sempolajaki, in ¦ Jos. Tomsid, uditelj v Skopem. Gospod Kanto, vodi-| telj sezanaki, imel je nalog, reSiti vpraSaojo, kako naj uditelj poduduje v radunanji po sklepu (Schluss-rochnungen). Porodovaiec resil je to nalog* pismooo precej dobro a praktidno se Solsko mladino prav dobro, kajti kritika, katere so se vdeleXili gg. Fakin, Anton Leban, Sila, Kosovol in g. nadzornik, bila jo ugodna in lo mimo grede omenile so so razne nado-statnosti. Sledilo je porodilo g. nadzornika, kl je bilo radi pomanjkanja dasa kratko, a zanimivo. Potem jo porocai g. Anton Beoiger, naduditelj tomajski, o to-Cki; Bkako je gojiti in utrditi ljubezen in udano st Solske mladine do prevzviSene cesarske rodbine in domovine?1* Porodevaloc re§il je nalog v sploSno zadovoljnoat. Na to Bta porodala g. Kante in gospo-didna Pitaraic o stanji uditeljske krijiznice in sledila jo volite^v v b bliotedno komiaijo in v stalni odbor. Gospod nadzornik se na to zahvali gospodom poroduvalcem, g. porudevalki in vsom udom konferen-co, om^nivSi 40ietno vladanje naspga presvetlegi eesarja Frana Joaipa I. ter zaklide „zmV presvotlerati ceaarju. Na to zadoni gromovit trikratni „givio," ia ves zbor zapoje z navduSenjem in krepkim glasom cesarsko pesem. K sklepu so So gosp. namestuik Anton Leban zahvali g. nadzorniku za izvratno voditeljstvo konfe- rencnih razprav. S tem zakljufona je bila konfuren-ca ob 3. uri popoldno. Potera smc so sapotili V ^Restaurant MaliorfiicV kajti v zelodci jh 8e krulilo, knr jo opotninjalo, da po duSevni hraui jo treba tudi tclesne. Goapod go-stiluicar Bizjak nam jc, kakor vsoloj, postregel z o-kusnim jedilom in prav dobrim „tcranomtt in to Se precej ccno. Ucitclji-pevci poli smo lopo pcsmice sluvenskc, dokler ni priSel lo&tve Cas, ki lias jo1 t-pravil na ra-zon, vsakega v svojo vas. KoneCno naj Se omenim, da bi bilo unioatno. a-ko bi se tudi '"gdspodje'dubwiiiki,' fie futji iigitelju-jejo le za nsilo,a vdelezevaii okrajnili uCkoljakih Icon fereno, kajti oni bi labko iz svoje obsirne prakae kaj povedali, kar bi sluzilo uditeljem v prid, a nu-sproti bi fa prakticnis poakusov in razprav labko kaj pridobili si za avoj uciteljski posel. Politidni razgled. Dalmatioski deMni zbor je sklenil svoje zasedanje in zdaj miruje zborniSka politika. Med tem se delajo prtprave za velike vojaske vaje v raznih delelab eesarstva, katerih se udelezi tudi presvetli cesar in drugi udje cesarske hi§e. Oficijozni listi pripravljajo srca dr^avnili poslan-cev za nove denarne 2rtvc pri bodocem zaseda-nji v Mezniskc svrhe, to je da se nakupi za 7 inilijonov gold. 2elczni§kih strojev in vozov dr2avnim geleznicam in gali§ki transversal ki. ka-tere zahtevajo vojaSki oziri. S tem dobiva dr-Lava vedno bolj znaSaj vojaske drzavc po no-vem kroji. Na NemSkem v Wicsbadnu so vzelt dr2av-ni policaji na proStijo kralja Milana in po po-velji nemSke drzavnc oblasti srbski kraljici Na-taliji dvanajstletncga sina Aleksandra ter izro-cili ga srbskemu vojaskemu ministru Proti-e*u, ki ga je odpeljal v Belgrad k njegovemu ocetu. Krnljica je morala zapustiti nemika tla pet ur pozneje, ko ji jc bil sin odvzet. Nekaj dni se jo mudila na Dunaji, potem je odsla v Pariz. Postopanje nemSke vlade je — prusko. Srbski kralj Milan pridobil si je velike simpatije niadjarskih gled$kih igralk, ker s6 je lo6ii od svoje soproge Natalije ter dobil sina v svoje roke; ali narod je zbegan radi- teh do-godkov in ne da se reft, kaj pride iz tega. Kusija obkaja devetstoletnico, odkar je za-sijala luc" kr§6anstva na ruskih tleh. V to svr-ho bodo od 22. do 31. t. m velike slavnosti v Kijevu in v drugili ruskih mestih. Ob enenf obhajaKusija veliko zmago svoje evropske politike, s kakorsno se ze dolgo ni mogla pona§ati druga evropska drzava. Vladar mogoSne Nemdije, eesar Viljelm II. napotil se je z velikim, sijajnim spremstvom na ruskt dvor, kjer so ga pricakali z enakim bliScein in gosto-ljubnimi rokami. Zuaanji bliSc" svcdanostij, ki se prav te dni vr§ijo na ruski zemlji v dast doslemu vladarju ncmskemu, ne da se popisati; daje nam pa trdno zagotovilo, da se bodo evropske razmere rcSevale kolikor mogoce mirnim potom. Uradna Italija posnema zide, ki so Boga krizali; hoSe poizvedeti, ali je katoliska cerkev, kateri je vidni glavar rimski papez, res od Boga, ali pa le dloveSka naredba. To namerava do-seSi z novo kazensko postavo, po kateri more-jo vsakega duhovnika kaznovati zaradi „zlora-be* duhovske veljave, to je Se deluje po kato-li§kih nacelih. V Bolgariji so stvari nejasne in nestano-vitne. Pravega miru ni v dezeli in upanja, da bi se kraalu redilo bolgarsko praianje, tudi ne. Mogo6na in staroslavna Francija prevzela je zadnji tefon vlogo pustnega saljivca. Minister Flo^uet in general Bouianger sta se bila v dvo-boji. Prida je bil policijski vi§ji komisar in predsednik Carnot je ministru destttal, da je reSil Cast in glavo. Po francoskih postavah je dvoboj prepovedau! S Oomade in razne vesti. | Imeaovauja. Albert vite« C > n t i, voditelj | okr. glavarsua v Pulji, imenovaa j) okwjnim gla- | varjem r Primorji. Honcik Dimjuioh, pristav'pri | dezelni sodniji v Trstu, imenovau yt okrujniin sodnf- j kom v Bolci. Govor dr^avaega paslanea dr. Liv. Gre-go re a j«j konfiiti v naSi dui:i§iji atevilki. Citatelji, ! ki so g* pazljiv.) bt-ali, opazi'i a t koj, kako 2ivo in j na»-avn<> opisnje !iaj»io?ej§o zg>dovino slovenskega uaroda n% polji ljud*koga ^olstv.i. -PriporoSamo jim, naj ber.jo So danasiji konec, Llidi bi vid II, ako bi brala dtinaSuji odiomuk tudi g.npida, ki ni ius9 na-rodnosti, in ted'ij bi jo prasali, kako sodi o naSem polozaji v kuUuraein oziru in o na§om dulgoletneni nepreataneni boji za — slovenski abeoe. NaSi I sosedje so narodne ravnopravaosti (z malimi izjemami) ie siti; zato ne razumejo, kako ae move Slovenec za evojo narodnost, oziroma za svoj jeztk toliko po-tegovati, ter mocejo nasa prizadevanja, da bi ob- I veljala di^avua temcljna postava v narodnem oziru, v en koS s teznjami u a c i j o n a 1 c o v svoje narod-noati. Med njimi in nami je velika raslika; kdor raz-like pozna, nasbo tudi prav sodil. Slovenska zasebna dekli§ka §Qla di-ustva nSiogau in i njo zlruzcni p?vi slovenski otroski vrt v Gorici imela sta preteklo soboto svojo konecletno preakusnjo. Ob 9. uri so bili otroci z uciteljicarai pri zabvalui sv. ma§i v semeniski corkvi, kjor so mad ma5o prijetno peli. K izpitu v Solakih prostorik se-SIo se je bilo mnogo meal no gospode, posebno iz u6i- I teljskih krogov in izmed roditeljev navzoCih otrok. DruStvo r,Slogatt zastopal je predsednik dr, vitez Tonkli, solako oblast pa Solski nadzornik mestnih 6ol i g. Josip Gulot. Najprej so prisli na vrsto otroci I. razreda, katere je poufievala v dvoh oddelkili g.Lna Miuka Jeglic. Odgovarjali so dobro tor zadovoljili navzoco poslusalstvo. V II. razredu izpraSevala je voditeijica g.6na Madja Jug, katera je razen dobre volje pokazala jako lope vspelie avojega letnega tru-da. Tudi ona pouCevala je v d\e,\ oddelkik. Razpo-stavljena ro6na dela so uavzocim jako dopadla ter pricala, da so bile ufionko moa tetom jako niarljive. Z lepimi pesmami in primernimt deklamaoijami kon-cal se je izpit v Soli. Na to je sledila poskuSuja v otroSkem vrtu, ki je priSnjode moSao zanimala. Vitet Tonkli se je prav pohvaluo izrekol o vztrajnem prizsidevaoji uciteljic in vrfcuarice ter jih je javno po-kva'.il in zahvalil se jim vprido uavzoce gospode. 0-trok bilo je ta dan priCujocth do 120. Po skutaji zacele so poeitnicc, ki bodo trpclc za otroski vit do 1. sept, za Silo pa do 16. sept. To Solo iu vrt naj bi roduljubi vedno imeli v raialih tor naj bi jima po« mogli po svojib moceli o daui priliki. OaljSi popis prihodujid. Zrelostni izpiti na ginmaziji. K maturi ogla-sili so ae leto8 vsi osmosoici. Od teh preatalo je izpit 13 in sicer: Geatilli Hugo, Mosettig Ivan, pi. Peteani Gustav in Stavrides Demetee zodli6-iim, slc-dcci pa z-dobrim v^paUonv: GJesatg Marij, Grilaui Josip, vitez Herzfeld Baditlf, Koate;lezki FordinanJ, pi. Milost Silvij, Moretti Dominik, Pogan Alojz, vitez Pozzi Viktor in Vodopivee Hilarij. Trija kandidatje padli so na dva meaeca, Stirje na leto. Obesil SO je preteklo nedeljo v neki bisi v ulicah JPrauca Jeiefa neki dijak Karol Sch. iz sPie-dimonta," kakor piSe „Corri2re,ttker ni preatal zrelost-nega izpita na tukajsoji o. k. viSji ginmaziji, (tern-vefi je bil zavrnjen za eno leto. Sploh se govori, da so bili letoioji upiti pod predsedniStvom Solskega nadzornika vit. Gntda veliko ttroly negolansko leto, ko je celo Avgust pi. B., svak velikega gospoda v Trstu, opravil izpit a povoijnim vapehom. Besniea je, da izraed 20 izpraSaucev jih jo padlo 7, torej vefi nego tretjina. SlabSega vspeha ni imela nit: mestna dekliika ljudaka sola v ulici sv. Ivana, v katero za-hajajo vsakovrdtna mestua dokleta. Obrtna Sola v Gorici koofiala je svoj letoSnji tecaj v nedeljo 15. t. m. Jutre in v nedeljo bodo razstavljoni nekateri izdelki uSencev te sole od 10. ure predpoludne do 1 pop. Sklep je jbil sloveson v prico mnogo gospode. ZaCaaai voditelj je bil Ant. Jacob!, mestni uditolj. Dru^ba sv. Cirila in Metoda bo imela v ned'ljo 29. t. m. svoj rodni ob5ni zbor na Ptuji na Spodnjem dtajerskera. 0:> 10l/» predpoludne bo sv. mafia pri oo. minoritih, ob il1/* pa obdtii zbor v „Narodnem dornu" po dnovoem rodu, ki ga prodpi-sujejo druStvena pravila. Glosovnlno pravico- imajo oni udje, katere doloiSuje § II druSiveush pravil; navzoc sine biti vsakdo, kdor je ud katere pod-druznice. JOZQf Jerid, zupnik v pokoji in nmogoletui urednik ^RSloven6evu umrl je v peteic 13. t. m. v St. Vidu na KoroSkem, kamor je bil S'l zdravlja iskat. T ponedeljek je bil slovoaen pogrob v Ljubljani, ka-1 nor K> tolo prepoljali. Uiujki je vo!iko doial za Mr | rod slovenski v dugevnem in gmotnera oziru; zato je zaslufrl blag spomia v srei vsakega rodoljuba. Bob mu daj vecni raj! s Viktor Dolenc, prerano umrli predsednik fll)i'lavBkega podpornega druitva* v Trstu, dobil ja dostojon nagrobni spomenik na pokopaligdi sv. Ane v Trstu, ki se v uedeljo 22 t. m. slovesno odkrije cb 6. uri zvefier po naslednjam sporedu: 1. „Na grobu", zbor. 2. Blagoslovljeoje 8pomenika. 3. „Na gosiu!!", osmerospev. 4. Primeren nagovor. 5. „Nad zvezdaemi", zbor. Rodoljubi in znanei pokojnikovi se vabijo k obilni udeleSbi. „Rimski EatolikK imenuje se nov list, ki ga urejujo in izdaje dr. Anton M a k n i 6, profesor bo-goslovja v Gorici. List izhaja v zvezkib, obseZaih po Seat tiskanih pol, vsake tri meseco enkrat in state za vse leto (12 mesccev) 2 gl. Posamezue zvezke prodajata tudi G. Likar in M. Kopa6 (Coppag Skert) v Gorici ter BKat. bukvarna" v Ljubljani p.j 50 kr. Prvi zvezek obscga naslednjo seatavke: „Rimski ka-tolik.« Ve« M\. (0 idealizmu). KatoliSki liberalizem. Pisma o vzgoji. Crtiee o vuski cerkvi. Pamet in sv. pjsmo o narodnosti. 0 biatvu cerkvo. Iz dnovnika Stefena Hodulje. Slovstvo. Poezije II. Sim. Grogor«i6, — Caore. De Amicis. Ogled po katoliSkem in slo-vaaskfm svetu. Podgorska trorazrednica je konLala Solsko leto y soboto. Po zakvalni sv. raa§i, med katero je roladina pela prav lepo, bila javna preskuSnja. Lep napredek se kaze toliko pri otrofikem vrtu kakor pri Soli. Otroci iz vita obdarovali so se s koladi; prid-ncjSim u6encem iz Sole dali so se primerni molit-venikt. Poziv. Zaupljivo obra6am se na slovenske, hr-vatske i srbske rodoljube, pozivajofi jih prijateljski, j da se izvolijo predplatiti ali naroditi na fcretjo knjigo mojih glasbotvorov, kojo kanim v kratko vreme obo-lodaniti. Knjiga obsezala bodo obSirno i raznovestuo gradivo, ter so nadam, da bode zanimala vaacega, 1 koji so glasbom alt pevanjem bavi. Zadriij knjige bode naslednji: — sledi 24 raznih tocek; med njimi tadi S. GregorZ4*i+*' i-4 "R11»a Yina ndisfci hitro ^ s°tovo-» x X €liXlL/cl/pHffl380j Karl pi. Braun si Saaiji. JOZ G f ft ne uzrolLUJe »ilLakili teiav mpjim pi- Bamberger b& ftaajj. Grreilki »dela bolj uspe§no, ko druge grenke vode," Vr ele C Mm Ultodorf na Buiiaji- Zahteva naj sc vedno in ru/logno: FRANCA JOfrEFA GREKKI VRELEC. Zalogc povsotl. V Gorici: lokar gosp. Cristofolctti, in A. Soppciihofor. Uazpoiiija so iz Budapest?. )j{ KMETOVALEC je edini sloveuski, goispodarski list s podobarai,; ki izhaja dvakrat na mesec na eeli poll, in pri-na§a poljedolsko, zivinarske, vinarskoin druge clanke, ; gnspodargko novice ter dnje noiocnikom svojini dobre gospodusko svote. „KmetovaIec'* 8toji"na leto 2 gld., za gg. ucnelje in kiiji-inico ljudskih Sol ' pa le 1 gld. Narooniki, ki vstopijo mod letom, dobe , vao iziSle Stcvilke tistega lotnika. 0 0 0 Q y Y VRTNAR fi\ J° ^'8t s P°^ol)n,n'' ^» prinnS:i sadjarske in sploh lot vrtnarake olnnko in izhaja dvakrat na mesec. MVr-Tr tnarja" dobo naroLniki nKmotovalca" zastonj. Radenska kisla voda in kopalisce. Radenci na slov. Stajerskem ob vznoSji Slovenskih goric. 1Ta# Vil 1*111711ll*l 1/Affla Radon3kaki