V vojsko 69 nabornikov V teh dneh odhaja na služenje vojaškega roka 69 nabornikov iz Šaleške doline. V po-nedeljek dopoldne so jim v prostorih Doma obrambe v Velenju pripravili sprejem. Vsak od fantov je dobil rdeč nagelj, odgovarjali pa so tudi na njihova vprašanja in jim dali še nekaj koristnih nasvetov. Večina fantov (letniki od '73 do '75) bo V petek bo suho vreme. V soboto in nedeljo pa bo oblačno, možne so padavine, v nižinah kot dež. TRGOVINA 1 Simona Blatnika 14, VELENJE, tel. 852-293 - Vodenje poslovnih knjig - Davčno svetovan|e - Podjetniško In poslovno sveto vojaški rok odslužila v vojašnicah v Ljubljani, Kranju, Ptuju, Vrhniki in Cerkljah. Dva od njih bosta vojaški rok odslužila civilno. Eden odhaja na Dobrno v center za mentalno prizadete, drugi pa v gasilsko brigado v Sežano. Tokratna napotitev nabornikov je ena številnejših, podobna pa bo tudi v sredini meseca fe-bruaija. ■ bš Zaradi mraza so fante sprejeli v sejni sobi, kjer so dobili še nekaj napotkov In rdeč nagelj Občinski svet Šoštanja nadaljuje začeto delo V ponedeljek sprejeli statutarni sklep Šoštanjski občinski svet, kije imel svojo drugo sejo v ponedeljek, 16. januarja zvečer, je delo opravil brez zapletov. S sprejetjem začasnega statutarnega sklepa je zapolnil prostor za delo do takrat, da statut ne bo pripravljen in sprejet. Bilance pa na tej seji še niso načeli. Kot je povedal predsednik sveta občine Šoštanj Franc Pečov-nik, že zakon sam na eni strani določa rok, do katerega mora biti zaključni račun narejen in v sve- tu potrjen. Razprave ob njem bodo veijetno živahnejše, saj bodo ljudje hoteli vedeti in videti, kaj se vse v njem "skriva" in kakšne obveznosti iz preteklosti izhajajo iz njega. Šošfanjska druga seja občinskega sveta je nakazala, da si svetniki, ki v njem sedijo, želijo odkrite besede, tistega, kar bo svet sprejel pa se bodo, po besedah predsednika, tudi dosledno držali. ■ mkp Brez dogovora ne bo šlo! Občina Velenje še vedno nima konstituiranega mestnega sveta. In zagotovo ga v prvi dvanajstini letošnjega leta tudi ne bo imela. Krivi za to so zagotovo svetniki mestne občine Velenje. Vsi namreč trdijo, da so se pripravljeni dogovarjati, da so se pripravljeni uskladiti, vse pa kljub temu ostaja na mrtvi točki, vedno več pa je slabe volje in očitkov. Združena lista socialnih demokratov je svoja stališča novinarjem posredovala na ponedeljkovi novinarski konferenci. Pripravljeni so se pogajati, so dejali, vendar bo morala nasprotna stran upoštevati volilne rezultate. Če ne bo šlo drugače, bo pač treba volitve ponoviti. Marko Jeraj, pa je v imenu kluba svetnikov socialne, krščanske in ljudske demokracije, prav tako zagotovil, da so se pripravljeni pogajati. Kerzdruge strani niso dobili nobenih konkretnih predlogov, so sami oblikovali sporazum in v njem predvideli tri variantne predloge svojih kadrovskih zahtev. "Takšnih predlogov pa je lahko še deset, le sesti je treba za skupno pogajalsko mizo in se dogovoriti," je dejal in dodal, da je dogovaijanje pravilo delovanja v vseh demokratičnih družbah. Predsednik občinske volilne komisije, kije obenem tudi kandidat (obeh strani) za sekretaija sveta Franc Ojsteršek, nam je včeraj pojasnil, da so predlog sporazuma kluba svetnikov socialne, krščanske in ljudske demokracije razposlali predstavnikom vseh list in računa, da bo usklajevalni sestanek prihodnji teden. Igor Centrih, ki so ga na zadnji seji pooblastili za vodenje usklajevanj, še prav tako ni uspel pridobili mnen j posameznih list, (predlog so dobili šele te dni), večina pa meni, daje treba nemudoma sklicati sejo sveta in zadeve na njej uskladiti. Glede na pripravljenost za dogovor lahko torej upamo, da bo Velenje kmalu le dobilo svet mestne občine. ■ Mira Zakošek VSE ZA KAKOVOST - V Modni konfekciji Elkroj so v minulem letu kljub zelo oteženim gospodarskim razmeram, posebej za izvoznike, zelo dobro gospodarili. Ob tem so pred novim letom oddali program lastninjenja, ki predvideva preko 60 odstotkov lastništva za sedanje in bivše delavce ter upokojence. Na to so posebej ponosni, prav tako pa na novo likalnico (na sliki), ki so jo lani tehnološko in organizacijsko povsem prenovili, za naložbo pa namenili pol milijona nemških mark. ■ (fbto:jp) številka 2 četrtek, 19. januarja 1995 100 tolarjev __p .____ Očiščenje in pomlajenje Zgornja Savinjska in Zadrečka dolina sta razdeljeni na pet novih občin. Precej je bilo takšne in drugačne hude krvi glede števila, glede mej in še česa, volja ljudi je bila jasno izražena in državni zbor jo je upošteval, kakor se mu je pač zdelo prav. Pet občin je tu, vsaka s svojimi (vnaprej znanimi) denarnimi, prostorskimi, kadrovskimi in drugimi problemi. Med "drugimi" je gotovo Solčava, ki hoče svojo občino in občina Luče, kamor Solčavani nočejo, jim bo pomagala. Navkljub vsem vročičnim zahtevam po lastnih občinah in navdušenju ob njihovem nastanku, pa se je čisto samo po sebi pojavilo spoznanje, da eden brez drugega ne morejo. Država s svojo upravno enoto je svoje pobrala že prej (znanih 85 odstotkov), načelnik enote že oblikuje sosvet predstavnikov občinskih svetov, Zavod za razvoj in urbanistično načrtovanje Zgornje Savinjske doline bo moral delati za vse, skupno je zdravstvo, kultura, gotovo turizem, komunala je posebno poglavje, čeprav vsako društvo zase, ostajajo skupaj gasilci in še kdo. Spoznanje nujnosti sožitja je očitno, ostaja torej borih 15 odstotkov, ostaja očiščena in pomlajena lokalna samouprava; želeli s(m)o jo in država jo je milostno poklonila. MjP doma Šaleška dolina Občni zbori gasilskih društev Vsako leto v začetku leta se na občnih zborih zberejo člani posameznih gasilskih društev in tudi letos bo tako. Prvi so se v soboto zbrali člani gasilskega društva v Paški vasi, v naslednjih tednih do konca februarja pa jih bodo pripravili prav v vseh gasilskih društvih v Šaleški dolini, vedno v matičnem gasilskem domu, vedno ob sobotah. Na njih bodo pregledali minulo delo in začrtali letošnji plan. Ker naj bi bil novi zakon o društvih predvidoma sprejet marca, bodo po tem sklicali še izredne občne zbore, saj bodo morali pripraviti nove statute. ■ bš Rokometaši Gorenja V soboto v Italiji, v torek ■ (foto:vos) Pred rokometaši velenjskega Gorenja bo v naslednjih dneh velika priložnost, da še povečajo svoje uspehe. Z uvrstitvijo v četrtfinale tekmovanja za pokal Evropske rokometne zveze so dosegli doslej največji uspeh katerekoli ekipe v Šaleški dolini, pa tudi enega izmed največjih v državi. Ovira za podvig in uvrstitev v polfinale je italijanska ekipa Prata, s katero se bodo srečali v soboto v istoimenskem mestu v bližini Firenc, v torek (17.45) pa v povratni tekmi v Rdeči dvorani v Velenju. Več na športni strani. AKTUALNO Z vseh vetrov mmmm Mjjjjj Nova zakonodaja tudi o turizmu V letu 1995 bo sprejetih kar nekaj zakonov, ki bodo na novo opredelili delovanje posameznih področij. Med njimi je zakon o turistični dejavnosti, ki bo tudi v našem prostoru zahteval in prinesel spremembe v organiziranosti in delovanju turistične dejavnosti. Največja novost, ki jo prinaša zakon je opredelitev turističnega kraja in regije ter pogojev, ki morajo biti v ta namen izpolnjeni. Da bi lahko razrešili problematiko, kije nastala v organiziranosti na področju turizma, bo zakon omogočal uresničitev številnih ciljev, predvsem bodo dokončno odpravljene nejasnosti glede pogojev za opredelitev turističnih krajev in regij, ki so podlaga za vodenje turistične politike in za oblike organiziranega sodelovanja. Zakon prinaša novost tudi na področju financiranja. Turistična taksa bo postala v celoti prihodek občine, turistični prispevek, nova oblika financiranja, ki jo zakon uvaja, pa bo bremenil vse družbe in bo vir sredstev javnega zavoda za promocijo turizma na nivoju države. Ljubljana - "mesto človekovih pravic" Generalni sekretar Amnesty International Pierre Sane se je prejšnji teden mudil na tridnevnem uradnem obisku v Sloveniji. Od 10. do 20. avgusta bo namreč v Ljubljani potekalo zasedanje Mednarodnega sveta Amnesty International, najvišjega organa te nevladne organizacije, ki se bori za spoštovanje človekovih pravic. Ljubljana se bo v teh desetih dneh spremenila v "mesto človekovih pravic", saj se bo na zasedanju zbralo 500 ljudi iz okoli 80 držav sveta. 500 novih telefonskih govorilnic Do pričetka turistične sezone bo na najbolj prometnih mestih po Sloveniji vgrajenih prvih 500 novih javnih telefonskih govorilnic z aparati na kartice z vgrajenim čipom. To pa je le del od skupaj 1500 novih telefonskih govorilnic, na katere je Telekom Slovenije ob koncu lanskega leta podpisal pogodbo o dobavi in montaži s podjetjem Iskra Terminali iz Kranja. Privatizacije Agencija RS za prestrukturiranje in privatizacijo je prejela v odobritev 1352 programov preoblikovanja, z datumom 31. december 1994, od teh je 496 programov odobrila. Agencija je odobrila 37 javnih prodaj, od tega je končanih 18 javnih prodaj. Drugo soglasje Agencije je dobilo 117 podjetij, pogodbo s Skladom za razvoj pa je podpisalo 189 podjetij. ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje Spoštovani upokojenci! Ali ste že razmišljali o tem, da bi tudi vi prejemali pokojnino na hranilno knjižico ali tekoči račun? Ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. vam takšno možnost nudi in vas vabi, da se tudi vi pridružite številnim upokojencem, ki to storitev banke že dalj časa s pridom uporabljajo. Postopek za prejemanje pokojnine prek hranilne knjižice ali tekočega računa je enostaven, prednosti takšnega izplačila pokojnine pa so: • pokojnina vam je na voljo že zadnji delovni dan v mesecu, • obresti vam bodo tekle že od prvega dne nakazila pokojnine - ne glede na datum vpisa v hranilno knjižico, prihranite pa si tudi poštno pristojbino, • vpis pokojnine v hranilno knjižico vas tudi časovno ne veže, saj ga lahko opravi namesto vas katerakoli pooblaščena oseba, ki ji boste izročili hranilno knjižico ali pa boste to storili sami kdaj kasneje, če trenutno ne potrebujete denarja, • kot varčevalec LB Splošne banke Velenje d.d. imate pravico do kreditov, kijih banka odobrava občanom. Mnogi upokojenci, ki so to že storili, so s tem načinom poslovanja zelo zadovoljni; posvetujte se z njimi ali pa se obrnite na najbližjo enoto banke. Novoletni sprejemi pri velenjskem županu Duhovniki, novinarji in šolniki o lanskem in novem letu »?ft>Jct w ■ m Prejšnji teden je župan Velenja Srečko Meh pripravil tri novoletne sprejeme, na katerih mu je pri sprejemu gostov pomagal tudi tudi prejšnji župan Pankrac Semečnik. V sredo sta se srečala z duhovniki Šaleške doline, v četrtek pa sta v sejni sobi gostila novinarje, ki poročajo o Šaleški dolini in ravnatelje osnovnih ter srednjih šol iz novonasta-lih treh občin. Na sredinem srečanju sta se župana zahvalila duhovnikom za dobro sodelovanje, v prepričanju, da bodo skupaj še naprej težili k ohranjajnju pozitivnih in odpravljanju negativnih vrednot v vseh treh občinah Šaleške doline. Srečko Meh jim je predstavil tudi nekaj najpomembnejših nalog, ki čakajo občine v novem Tudi v Žalcu sprejem za duhovnike V sredo sta se stari in novi župan srečala z duhovniki, ki delajo v Šaleški dolini letu. Dekan Jože Pribožič je k temu dodal, da nove meje pastoralnih obveznosti ne bodo prizadele, duhovniki so ostali skupnost, ki deluje v medsebojni povezavi. "Zakorakali smo v nov čas in tega smo vsi veseli. Že šestnajstič sem tu na novolet- V žalski občini so tudi letos pripravili srečanje občinske vlade z duhovniki, ki je bilo prejšnji teden v žalskem hotelu. Srečanja se je udeležilo 23 duhovnikov, z njimi pa sta bila tudi žalski župan prof. Milan Dobnik in predsednik občinskega sveta Franc Žolnir s sodelavci. Pozdravni govor je imel župan prof. Milan Dobnik, ki je duhovnikom v začetku leta zaželel veliko uspehov na delovnem in duhovnem področju ter dobro sodelovanje z občin-kimi in krajevnimi organi. Tudi predsednik občinskega sveta Franc Žolnir je izrazil zadovoljstvo, saj seje prvič srečal z vsemi duhovniki občine hkrati in pripravljenost za čimbolj plodno medsebojno delo. V imenu duhovnikov se je za lep sprejem zahvalil žalski dekan Branko Zemljak. Priložnost je izkoristil tudi za to, da je tako županu kot predsedniku sveta čestital za izvolitev v imenu vseh. Ob kozarcu dobrega vina in prigrizku je stekel sproščen pogovor. ■ -er nem srečanju in vsako leto smo govorili tudi o gradnji nove cerkve v Velenju. Mislim, da v prihodnje ne bo treba več. Če bomo še, bo to znak, da se časi v dolini še niso spremenili." je še povedal Jože Pribožič. Srečanje z novinarji in predstavniki medijskih hiš, ki poročajo o Šaleški dolini, je mejilo že na tiskovno konferenco. Srečko Meh in Pankrac Semečnik sta se zahvalila za korektno poročanje, ob tem sta tudi kritično ocenila delo novinarjev in se pri tem kritično omejila tudi do svojega dela. Oba sta bila mnenja, da se je o občini Velenje v preteklem letu dobro poročalo v lokalnih medijih, da pa so bile novice, posredovane preko nekaterih osrednjih slovenskih medijev preskope, čeprav se zavedata, da so zato tudi sami premalo naredili. Da temu v bodoče ne bo več tako, načrtujejo v mestni občini Velenje zaposlitev tiskovnega predstavnika. bš Gornji grad Sredi prejšnjega tedna so se na "poslovilnem" seračnju zbrali člani bivšega sveta krajevne skupnosti Gornji grad. V pogovoru z županom nove občine so predvsem obravnavali problematiko nadaljevanja mnogih že pričetih in pomembnih del na tem področju in opredelili bodoče načrte. Sklenili so tudi, da bo krajevna skupnost še naprej ostala kot pravna oseba; vedeti je treba, daje občina Gornji grad nastala iz treh krajevnih skupnosti, ob gornjegrajski sta to še Nova Štifta in Bočna. Novi občinski svet se bo na prvi letošnji seji zbral ta teden in se bo med drugim posvetil tudi kadrovski politiki. n/p __ Naša dežela preživlja ta čas svojevrstno revolucijo. Ne teče kri, je pa mnogokje kri v žilah bliziu vrelišča. In vse to v veliki meri zato, ker so ustrezne državne službe izredno slabo pripravile našo ljubo preobrazbo lokalne samouprave. Nekatere občine se še vedno čutijo posiljene, da so samostojne, v drugih krajih jim še ne gre iz glave, da niso samostojni. Pa smo zato priče nekakšnim poskusom avtonomnih "pokrajinam"v občini, kot je m primer na Solčavskem, ali resnim blokadam v nekaterih drugih slovenskih krajih, kjer so še vedno odločeni, da gredo na svoje. Malo večje zatišje je vednar-le v občinah, ki so nastale, saj ni čutiti pretiranih zahtev, da se združijo s svojimi nekdanjimi enotami. V bližnjem celjskem primeru bi jim to verjetno kar ugajalo, saj bi tako vendarle spet prišli na tretje mesto v Sloveniji. Zaradi odcepitve predelov Vojnika in Stor so namreč "bronasto" mesto v Sloveniji izgubili. Kri pa vre tudi v okoljih, kjer je jasno, da bodo tako oblikovana ostala, ni pa vsem vseeno, kakšno bo vodstvo, ki bo tako občino vodilo. Velenjčani so med prvimi v državi sklicali sejo novega sveta, pa tega organa še doslej niso oblikovali. Vsi, ki naj bi bili za to krivi, delajo to v imenu meščanov in napredka Velenja. V podobnem brezizhodnem položaju so se znašli tudi v nekaterih drugih občinah, pa so znali oziroma uspeli potegniti prave poteze in nadaljevati delo. Tudi tu so govorili, da v dobro občanov in napredka občine. V Velenju pa, kot da želijo že na startu razčistiti vse dileme, ki bi morda kasneje ovirale delovanje občinskega sveta, odnos z županom in delovanje celotne občine. Tudi ob takih primerih nekateri sprašujejo, kako da so snovalci nove zakonodaje psregledali past dvotretjinskega odločanja. Ob "doslednosti" in določeni razdelitvi svetnikov po strankah je namreč včasih res možna prava blokada. In tam, kjer so prvo stopnio že prestopili, se ne smejo zavajati, da so rešili že vse zaplete. Se vedno lahko ustavijo ob naslednjih stopnicah, kjer je potreben dvotretjinski korak. dalje, saj kljub takim zapletom ne more zastati. Če bi res zastalo, bi ljudje gotovo ustrezno dvignili svoje glasove in povedali svoje. Nekaj teče še po inerciji starega, nekaj že po novem. In medtem ko se Velenje še niti ni samo formiralo, si že želi ustvariti ustrezno mesto v širšem okolju. Gotovo bi bilo tudi pri tem uspešnejše, če bi bilo notranje enotnejše. Treba je namreč upoštevati, da ni edino, ki želi pridobiti sosednje občine, da bi čimtesneje sodelovali in da bi vendarle postalo regijsko središče. Da ne bo čisto enostavno, se je izkazalo že na pogovoru o turizmu na savinjsko-šaleškem območju. Velenjčani urejujejo turistično informacijski center, ki naj bi pokrival to celotno območje. V Zgornji Savinjski dolini pa vendarle pravijo, da so oni turistično razvitejši in zato tak center sodi k njim. Ob tem pa tudi na celjski (območni) turistični zvezi pravijo, da je to enotno turistično območje. In da je ob sedanjih novih razmerah čas, da pozabijo na stare razprtije in zastavijo sodelovanje na novih osnovah. Ampak precej nezaupanja je še vedno ostalo. Pa na našem širšmeo bmočju ne le med Celjem in velenjem. Tudi nove občine savinjskega in šaleškega območja si očitno še niso povsem na jasnem, kakšno naj bi bilo bodoče sodelovanje. So področja, kjerje-jasnosti ni, ijer je sodelovanje nuja. So pa tudi taka, kjer vsak dela svojo računico. Saj pravimo, da je zdaj več ali manj vsaka stvar "podjetje". Zato pa vsak pričakuje dobiček! ■ (K) Gorenje Toplotne črpalke Velenje »>«(«»**n**««ai«»«*»«««c«*»*»a*ir*«»*ai««»tl»*a*illi Dolgoročni cilj: učinkovita raba energije Uspešna pot na evropski trg - Pri izkoriščanju odpadne energije prav vrhu - Na trgu jih ne poznajo le kot proizvajalce malih toplotnih črpalk, ampak tudi kot dobrega partnerja na področju hladilne tehnike - V prihodnost gledajo smelo, saj premorejo znanje, imajo razvoj in tržišče 25 zaposlenih v Gorenju Toplotne črpalke iz Velenja ve, na katere vzvode je potrebno pritisniti, da ob močni konkurenci in razmerah na domačem trgu ladja ostane na površju. Lasten razvoj in znanje ter nato učinkovita prodaja izdelkov so se jim doslej pokazali kot uspešni prijemi. "Naša usmeritev vodi k učinkoviti rabi energije in klimatizaciji objektov. To so tudi naši dolgoročni ci|ji. Rezultati, ki smo jih doslej dosegli na omenjenih področjih, pa so nadvse spodbudni. Glede učinkovite rabe energije sodimo namreč v sam evropski vrh. Naše rešitve za koriščenje odpadne energije so novost tudi za razvito Evropo in prva nagrada, ki jo je podjetju dodelilo lani Slovensko društvo za sončno energijo, ni zvito iz trte. Izvirne rešitve nam priznavajo tudi priznani tuji partnerji, trenutno pa je naš največji reprezentančni model koriščenja odpadne energije poslovna enota 5 v Kopru. Izvedli smo jo skupaj z naročnikom Jestvino Koper", poudarja direktor Gorenje Toplotne črpalke Franc Šacer. Po njegovih besedah so na osnovi lastnega znanja in razvoja dosegli (seveda ob manjših naložbah) od 30 do 50-odstoten prihranek energije, kar je še posebej dobrodošlo za večje objekte (hoteli, trgovine, bolnišnice). Podjetje je sicer v Sloveniji in tudi izven njenih "Električna energija se je v Sloveniji lani podražila za 37 odstotkov. Načrt energetske politike predvideva porast cene v tem letu vsaj za 7 odstotkov. Če pa vemo, da toplotna črpalka porabi za ogrevanje sanitarne vode kar za 67 odstotkov manj električne energije kot električni bojler, je naložba na področju energetike zelo hitro poplačana", trdijo v Gorenju Toplotne črpalke. Prepričljivi so tudi na sejmih ni meja poznano kot proizvajalec manjših toplotnih črpalk. Med njimi sta omembe vredni posebni črpalki, namenjeni za sušenje lesa in živinske krme, s katerima zapolnjujejo vrzeli, ki nastajajo v proizvodnji s sezonskimi vplivi. Vse resnejši konkurent postaja podjetje tudi na področju hladilne tehnike. Kar dve rešitvi za objekte s klasično ventilacijo jim za zdaj to omogočata. Na ta način so s svojimi hladilnimi in toplotnimi napra- Gostinsko podjetje Turist Nazarje Pregrete strasti zaenkrat umirjene Pred dobrimi štirinajstimi dnevi so se že sicer kritične razmere v nazarskem gostinskem podjetju močno zaostrile. Večina zaposlenih je na dveh protestnih sestankih ostro kritizirali novo vodstvo, navrgli so kup očitkov ter vodstvu in upravnemu odboru podjetja poslali vrsto zahtev. Odgovorov do konca minulega tedna niso dobili, razlog pa je v tem, da se je upravni odbor temeljito lotil dela, saj jim "na pamet" ni želel odgovarjati, ponovno pa so se člani odbora sestali v začetku tega tedna. Pojasnilo, ki ga je v zvezi s tem dal direktor Drago Rifelj, gotovo ne bo doveč. 'Trenutno je zadeva takšna, da program izpred dveh mesecev, ko sem prišel v firmo, normalno uresničjemo. V tem času pokrivamo tiste obveznosti, ki so pred novim letom povzročile določene blokade, do konca meseca bomo obnovili dva objekta, delavci koristijo lanske dopuste, pripravljamo tudi program polletnih sanacijskih ukrepov, pomembna naloga pa je program lastninjenja. Zadeve niso tragične, bodo pa nastali tehnološki viški, ki jih bomo rešili skladno z zakonodajo," pravi direktor. Dolgoročna sanacija po njegovem mnenju predvideva pridobitev lokalov nazaj in ukinitev tistih, ki so tehnološko dotrajani in so povzročili velike izgube. Problem je gostišče Bohač v Nazarjah, ki je bilo predmet lastninjenja in ga je Turist izgubil. V tem času se je lastnik že menjal in se z njim še niso uspeli dogovoriti o temeljiti obnovi, saj bi bili posegi izredno veliki, Turist pa jih v tem času ne zmore. Torej bodo zaenkrat nudili samo sosednji lokal in ga v bližnji prihodnosti v celoti preuredili. Delavske zahteve? "Mi smo zadevo proučili, potreben je zakonit postopek, na ultimate ne bomo pristajali, zlasti ne glede zadev, ki niso v pristojnosti delavcev. Delavci se naj organizirajo v sindikat, pristojnosti sindikalnega zaupnika pa so tudi jasne. Upravni odbor svojo nalogo dobro in enotno opravlja, člani so pretežno zunanji in so kvalificira- dvigniti ponudbo na bistveno višjo raven. Oprema lokalov je namreč dokaj uničena, lokacije so enkratne in ob preudarnem razvoju tudi pomoč novih občin ne bi smela izostati. Gostinstvo je preveč pomembno za dolino. Stanje je gotovo slabo, tekoča likvidnost problematična, velike težave so z dobavami osnovnih materialov in to je osrednji problem, ob tem pa bo treba lokale usposobiti vsaj v takšni meri, da bomo pridobili nazaj go- Gostlšče v središču Nazarij je z lastnijenjem in spremembo lastnika za Turista (zaenkrat) izgubljeno ni za uresničitev sanacijskega programa, ki ga bo odbor sprejel," dodaja Drago Rifelj. Gotovo ne bo odveč mnenje predsednika upravnega odbora Rudija Hrameca. "Zgodba o Turistu je večplastna in ima dolgo zgodovino. Upravni odbor seje reševanja problematike lotil z eno samo željo, da na kratek rok zagotovimo podj et-ju normalno preživetje. Želimo ohraniti zelo pomembne objekte, morajo se olastniniti, moramo pa razmišljati tudi o strateških partnerjih in s tem ste." Izbira direktorja je bila zahtevna naloga, saj nobeden od dosedanjih ni uresničil načrtov do konca. Sedanji direktor, ki je predlagal dovolj realen program, je naletel na velike ovire. Odnosi so naelek-treni, preuranjeno pa je v tem trenutku ugotavljati krivdo ene ali druge strani, pravi predsednik upravnega odbora, ki je sicer prepričan, "da se lahko in mora zagotoviti skupen jezik in dialog." ■/P vami že opremili nekatere hotele, bolnišnice, domove, šole in industrijske objekte (zlasti v tekstilni industriji) v Sloveniji. "Naša rešitev ne pomeni samo hlajenje objekta, ampak tudi brezplačno segrevanje sanitarne vode v poletnem času. Pridoblje-A testi na področju umne rabe energije in pridobljen znak kakovosti OVE v letu 1993 za vse naše standardne proizvode (s tem znakom se ponašajo hladilno-toplotne črpalke tega podjetja kot edine v Sloveniji) potrjujejo našo veljavo in pravilnost poti lastnega razvoja." Pri proizvodnji manjših hladilnih naprav (na tržišču so naprave od najmanjših - 2 KW - do največjih moči - 300 KW) sodelujejo s tujimi partnerji, večje hladilne ali reverzibilne naprave pa izdelujejo sami. Hiter razvoj na področju toplotnih črpalk in hladilne tehnike ter dober glas, ki ga širijo poslovni partnerji o njih, pomenijo veliko za uspešno premagovanje težav. 13 let so razvijali program podjetja v matični hiši - v Gorenju Servis, sedaj pa si že pet let utrjujejo položaj med samostojnimi podjetji. "Pomoči naše matere pri obstoju in nadaljnjem razvoju podjetja skorajda ne čutimo, sami pa imamo premalo denarja za veliko promocijo na tržišču. V letošnjem prvem četrtletju sicer nameravamo izdelati tehnični katalog za projektante in tudi na takšen način predstaviti širši javnosti naš zanimiv program." V jutrišnji dan zaposleni Gorenja Toplotne črpalke iz Velenja zrejo smelo. Imajo znanje, razvoj, tudi pri iskanju tržišča so bili do sedaj dokaj uspešni. Vse to in načrti (prihodnost vidijo v neštetih možnostih koriščenja grelnega in toplotnega učinka) so porok za uspeh. Ali kot sami pravijo, za izdelavo najučinkovitejšega energetskega stroja, ki ga je izumil človek. ■ (tp) DGIT Nedorečena zakonodaja Preteklo leto je bilo za devetdeset članov društva gradbenih inženirjev in tehnikov eno najuspešnejših. Pripravili so mnoge izobraževalne oblike - seminarje, predavanja, obiske sejmov doma in na tujem. Še posebej aktivno in načrtno pa so se vključevali v pripravo nove slovenske zakonodaje s področja graditve objektov in urejanja prostora. Njihov predsednik Matya Blagus poudarja, da je to edina prava pot. Doslej seje namreč dogajalo, da so o teh vprašanjih začeli razpravljati šele takrat, ko so bili zakoni že v parlamentarnem postopku in nanje niso več mogli vplivati. Prav zato bodo tovrstne postopke budno spremljali tudi v prihodnje. Lani so dobro organizirali tudi skupščino slovenskega društva gradbenih inženiijev in tehnikov. Skupščino so v sodelovanju s Termoelektrarno Šoštai\j izkoristili tudi za pro-mocuo velikih energetskih in ekoloških objektov ter celotne Šaleške doline. ■ (mz) Poslovne novice Obveščamo vas, da bo 25.1. 1995 ob 9. uri na Gospodarski zbornici Slovenije v Ljubljani SLOVENSKO-ROMUNSKO poslovno srečaqje. Z romunske strani sodeluje 11 podjetij iz kemične, prehrambene, pohištvene, avtomobilske in trgovske stroke. Prejeli smo razpis za vlaganje zahtevkov za dodelitev kontingentov za uvoz končnih tekstilnih izdelkov. 20. in 21. marca 1995bovDor-tmundu prireditev EUROPAR-TERNARIAT, to je poslovno srečanje malih in srednjih podjetij. Pričakujejo udeležbo 500 nemških in 1400 podjetij iz cele Evrope. Udeležba je brezplačna. Združenje podjetnikov Slovenije in Gea College vabita v VEČERNO ŠOLO PODJETNIŠTVA. Cilj programa je usposobiti podjetnike, managerje za organiziranje in vodenje podjetij. Šola je sestavljena iz petih vsebinskih modulov (podjetniška vizija, marketing, manage-m e n t , finance-ekonomika-računovod stvo in kadri). Potekalo bo 4 mesece, in sicer 2-krat na teden. Vabimo vsa podjetja na seminar CELOVITO OBVLADOVANJE KAKOVOSTI (TQM) IN STANDARDI SERIJE ISO 9000, ki bo v Topolšici 31. januarja 1995 od 9. do 14. ure. Vse podrobnejše informacije lahko dobite na Območni gospodarski zbornici Velenje, Trg mladosti 2, telefon: 063/856-920. DOHODNINA * DOHODNINA * DOHODNINA * DOHODNINA Kako napovedati dohodnino za leto 1994? (5) Vprašanja za rubriko DOHODNINA nam lahko pošljete na naslov: Uredništvo našega časa, Foitova 10,63320 Velenje in obvezno pripišite DOHODNINA Vaša vprašanja (zanimiva in takšna na katera še nismo odgovarjali) vsak teden posredujemo vodji velenjske izpostave Republiške uprave za javne prihodke Darinki Mravljak, ki nanje odgovarja. VPRAŠANJE bralke I.R: Ali se najemnina za stanovanje šteje v olajšavo pri napovedi dohodnine za leto 1994? Ker stanovanja nisem odkupila in zanj plačujem najemnino, me to močno zanima. ODGOVOR:Da in sicer v višini 80% plačane letne najemnine. Kot olajšava pa se štejejo tudi dejanska vlaganja za vzdrževanje najetih objek- tov, dokazanih z računi, ki se glasijo na zave-zančevo ime. VPRAŠANJE bralca M.N.: Kakšne podatke mora vsebovati račun, s katerim uveljavljaš olajšavo? ODGOVOR: Vsak račun mora vsebovati ime, priimek in naslov zavezanca, torej kupca, datum nakupa, znesek in točno navedbo vrste blaga. Izjema je le nakup zdravil, kjer se lahko nakup dokazuje tudi z odrezkom blagajniškega traku, ki pa mora vsebovati ime kupca in navedbo, da je bilo kupljeno zdravilo, plačni znesek ter datum nakupa. Ker odrezek blagajniškega traku običajno nima navedenega kupca, je treba ta podatek naknadno vpisati na hrbtno stran odrezka. Novo priznanje za traktorje Zetor 0 kreditu za 5. blok TES Potem ko je državni zbor pred novim letom obravnaval Zakon o garanciji za najetje kredita za sanacijo petega bloka TEŠ, je v četrtek na pobudo državnega sveta potekala javna razprava, kjer so želeli oceniti možnosti za sodelovanje slovenskih podjetij pri gradili čistilnih naprav. Termoelektrarna Šoštanj je poleg reke Drave in nuklearke Krško tretji steber slovenskega elektrogospodarstva, poleg četrtine električne energije pa proizvede na leto še 90.000 ton S02, to količino pa je Slovenija kot podpisnica evropskega protokola o zmanjšanju emisij dolžna omejiti. Prizadevanja se nadaljujejo z razpisom za izvajalca del na petem bloku elektrarne. Naložba j'e vredna okoli 200 mio DEIvI, ponudbo pa je v roku oddalo sedem ponudnikov, od tega dva domača. Ker elektrarna namerava za kar 60% investicije pridobiti kredit z garancijo države, saj bi se brez tega cena električne energije preveč povišala, s tem pa seveda tudi inflacija, je potrebna obravnava v državnem zboru. Na decembrski seji je bilo med drugim rečeno, da v Sloveniji ni primernega izvajalca. Res je, je med drugim dejal predstavnik slovenskega konzorcija, ustanovljenega v ta namen, da še nimajo potrebnih referenc, saj sijih doslej še niso imeli priložnosti pridobiti, kljub temu pa nekatera slovenska podjetja uspešno sodelujejo pri sanaciji četrtega bloka, ki bo kmalu končana, in sicer v roku in predračunski vrednosti. Obstajata torej dve možnosti: ali delati hitreje, ceneje in kvalitetneje s tujci ali pa upoštevati tudi posredne učinke in izbrati poleg tujih tudi domača podjetja, s tem podpreti lastno gospodarstvo in ob letu z davki dobiti del de-narjanazaj. Vse bo bolj jasno ta teden, ko bodo poslanci ponovno raz-pravljali o tem. In ker gre za veliko infrastrukturno naložbo, pri kateri garancija države ne pomeni hkrati že tudi poplačila upnikov iz proračuna, lahko upamo, da se bosta tokrat uskladila vedno nasprotujoča si gospodarski in politični lobi. Mimogrede: na razpravi se, kljub temu da so bili preko poslanskih klubov obveščeni, ni prikazal noben poslanec iz našega konca (eden je za nekaj minut posedel v zadnji vrsti), prav tako ni bilo nikogar od ve-lenjskih Zelenih, neopravičeno pa sta dobila tudi oba tukajšnja župana. ■ Dare Hriberšek cev, ki je sodelovala v prvem izboru, je izbrala za naj traktor Zetor 43 40. Na drugo mesto seje s 15,5% glasov uvrstil Ze- pričakovana. Zetor dosega pri prodaji traktorjev v Sloveniji največji tržni delež, odločilno pa je bilo zagotovo tudi ugod- Za traktorje Zetor je oddala svoj glas skoraj 38% vseh naročnikov in bralcev "Kmetovalca", ki so Izbirali slovenski "Traktor leta 1994". (foto: ek) Turizemu v Šaleški in Zgornji Savinjski dolini a x it >iiiifiii>iiiiiaiiii«iii:»>i«iii3sie>a(iii»aa«iiiai»ia(iii>ii Potrebe so, pomoči pa od nikoder Z novinarske konference ZLSD aaaaaa»*aaaaaaaaaaaa»aaaaa«aaaaaaaa»aaaaa«a Pripravljeni smo se dogovarjati Na ponedeljkovi novinarski konferenci so predstavniki Združene liste (Bojan Kontič, Jože Zupančič - oba svetnika in Srečko Meh -župan), pojasnili svoja stališča do nekonstitui-ranega sveta mestne občine Velenje. Poudarili so, da so se še vedno pripravljeni dogovarjati, vendar pa bo morala nasprotna stran pri tem upoštevati volilne rezultate. "Nikakor ne gre, da bi imela opozicija mesto predsednika občinskega sveta," je dejal Bojan Kontič in dodal, da so strankam pomladi ponudili mesto podpredsednika občinskega sveta, dva člana v komisiji zavo-litve in imenovanja ter predsednika komisije za pripravo statuta. O posameznih odborih pa se ne morejo pogovarjati, saj še ni jasno, katere bodo oblikovali." Bojan Kontič je še dodal, da imajo občutek, da Stranke pomladi ne bi bile zadovoljnje z ničemer, kar dokazuje tudi to, da so sprejeli vse njihove amandmaje na začasni poslovnik, nanj ni bilo več nobenih pripomb, pa ta potem vseeno ni bil sprejet. Srečko Meh je pojasnil, da se je odločil za sprejem začasnih ukrepov, ker bi zaradi nekon-stituiranega sveta prenehala pravna podlaga za delo v občinski upravi in bi bilo delovanje lokalne skupnosti s tem povsem ohromljeno. Kljub sprejetju ukrepov pa so nekatere dejavnosti povsem zamrle, tako ne delujejo skladi, onemogočen je promet z zemljišči, stojijo aktivnosti za gradnjo trgovskega centra, cerkve... Na veliko škodo, ki nastaja v Velenju, zaradi neoblikovanega sveta, je opozoril tudi Jože Zupančič, svetnik v državnem svetu. S tem se veča razkorak med državno in lokalno samoupravo. Državna je bolje organizirana in bo verjetno pridržala kopico pristojnosti. V ZLSD Velenje poudaijajo, da so se o najod-govornješih funkcijah v svetu še pripravljeni dogovarjati, ne bodo pa popuščali izsiljevanju. Če ne bo šlo drugače, bo pač treba še enkrat na volišča... ■ (mz) Zgornja Savinjska dolina Gasilstvo v pogojih petih novih občin Ob prehodu v novo leto so si gasilci in občani v Zgornji Savinjski in Zadrečki dolini zaželeli vse lepo, seveda pa čim manj posredovanj ob požarih in drugih nesrečah. Tudi gasilstvo na tem področju seje v lanskem letu soočali z nekaterimi neznankami, kljub temu pa so se znova izkazali z uspešnim delom. Te dosežke bodo na občnih zborih društev ocenili v januarju in februarju, gasilska zveza pa bo uspehe in nove naloge na občnem zboru strnila v začetku aprila. Ob operativnih nalogah je njihovo delo lani opredeljevala nova zakonodaj za področje gasilstva, zaščite in reševanja. Zelo pomembno je bilo vprašanje lastninskega preoblikovanja vsega gasilskega premoženja vseh društev. To nalogo so uspešno opravili, z izjemo nekaj manjših primerov lastninjenja nepremičnim, o katerih bo končno besedo izreklo sodišče. Gasilci so tako postali lastniki premoženja, opreme in sredstev, s katerimi so doslej upravljali. Bistveno pri tem je, da se to premoženje ne more preneseti iz posameznih krajev, ampak dejansko ostaja v lasti prebivalcev posameznih krajev, ki so v minulem obdobju soustvarjali premoženje posameznih društev. Na novembrskem izrednem kongresu slovenskih gasilcev so sprejeli nov statut slovenske zveze, ki daje pravno osnovo za nekoliko drugačno organiziranost gasilstva v novi lokalni samoupravi. Kljub tem in jasno opredeljenim zakonskim osnovam pa je vendarle še precej neznank, saj se odgovornost za to pomembno področje prenaša na župane in občinske svete. Vseeno so gasilci v Zgornji Savinjski in Zadrečki dolini prepričani, da bodo nadaljevali s skupnim reševanjem nalog in problemov, da bodo zagotovili skladen razvoj gasilstva v obeh dolinah. Sloga in razumevanje so njihova potrjena odlika in ni razlogov, da ne bi bilo tako tudi v bodoče. ■/P Upravna enota Mozirje • iiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiuiitiiiia Kmalu načelnikov sosvet Upravna enota Mozirje je z novim letom pričela delovati brez stresov in zatikanj, ki so jih morda kje drugje doživeli občani. Nekaj sprememb se obeta pri delovanju Zavoda za urbanistično načrtovanje in razvoj Zgornje Savinjske doline, ki bo verjetno deloval pod okriljem nove občine Mozirje; če se bodo ostale štiri občine strinjale, bo opravljal naloge tudi za njih. V pogojih petih novih občin bo načelnik upravne enote ustanovil posvetovalni organ, to bo so- svet načelnika, v katerem bodo predstavniki petih občinskih svetov. Sosvet bo obravnaval vprašanja, ki se nanašajo na delovanje upravne enote in oblikoval predloge za čim boljše sodelovanje med občinami in upravno enoto. Še nekaj je pomembno. Pri uvajanje nove lokalne samouprave in pri zagotavljanju normalnega delovanja upravnih enot se med drugim pojavlja tudi vprašanje prostorov in opreme. Zakon o javni upravi jasno določa, da upravne eno- te opravljajo delo v prostorih in s sredstvi, ki so jih doslej kot družbeno premoženje uporabljali občinski upravni organi. Vsi ti prostori sicer ostajajo v lasti občin, vendar so jih te dolžne prepustiti v upravljanje upravnim enotam. Tako bo upravna enota Mozirje delovala na sedežu bivše občine Mozirje, po dogqvoru pa deloma tudi na sedežih novih občin. Lani 1650 krvodajalcev V mesecu decembru so v žalski občini pripravili še zadnje tri krvodajalske akcije. Največ, kar 133,jije darovalo kri v Preboldu, v Žalcu 111 in v Šempetru 101 krvodajalec. Skupaj so lani v žalski občini pripravili 12 krvodajalskih akcij, na odvzem pa je prišlo 1650 darovalcev krvi. Prva letošnja krvodajalska akcija v žalski občini bo na Polzeli 3. februarja in druga na Vranskem 9. marca. ■ -er Prodali 38 milijonov litrov osvežilnih pijač V polnilnici Coca cola v Žalcu je bilo leto 1994 rekordno. Po besedah direktorja Rudija Cizeja so za 7 odstotkov presegli načrtovano prodajo, skupaj pa so prodali 38 milijonov litrov osvežilnih brezalkoholnih pijač. Dobro se je uveljavila nova coca cola light, ki vsebuje samo 1 kalorijo na liter. Po njihovih izračunih je popil vsak Slovenec okrog 70 steklenic coca cole. ■ -er Občina Šmartno ob Paki Zadeve so nedorečene, življenje teče dalje V novo nastalih občinah v tem trenutku namenjajo osrednjo pozornost vsaj trem ali štirim vprašanjem - organiziranosti, financiranju, kadrovanju in delitveni bilanci. Župan občine Šmartno ob Paki Ivan Rakun in predsednik občinskega sveta omenjene občine Bojan Kladnik o teh vprašanjih razmišljata dokaj enotno. ma. Mislim, da bomo morali poiskati obliko, ki bo omogočila tesnejši stik z vsakim zaselkom oziroma krajani. Vsekakor bomo tu upoštevali njihovo voljo in želje." Bojan Kladnik: "Mi bomo tej temi namenili eno naslednjih sej sveta. Sam pa menim, da majhne občine Šmartno ob Paki ne smemo deliti na KS iz preprostega razloga, ker si ne želimo povečati razlike, ki je med KS Šmartno ob Paki in Gorenjem v preteklosti bila. Glede geografske^ zaokroženosti je občina Šmartno ob Paki dokaj dobro locirana, odprte so le nekatere stvari na Oba se pridružujeta tistim, ki menijo, da država ni bila najbolje pripravljena na prehod v novo lokalno samoupravo. Hkrati z zakonom o tej koreniti spremembi bi morali pripraviti tudi zakon o financiranju in delu novih občin. Nihče od njiju tudi ne pričakuje, da bodo zadeve v naslednjih treh, štirih mesecih popolnoma jasne. Tudi glede služb, ki naj bi jih imela občina, natančnega odgovora ne poznata. Vse bo odvisno od potreb, predvsem pa od denarja. Najbrž bo nekoga, ki bo bdel nad komunalno dejavnostjo, treba zaposliti. Za zdaj je "oddano" le mesto sekretarja občinskega sveta. O prostorih, ki jih občina Šmartno ob Paki za zdaj še nima, pa Bojan Kladnik pravi: 'Trenutno deluje občina v prostorih KS Šmartno ob Palu. Ti ne ustre- Ivan Rakun zajo potrebam za delo občine. Načrti za adaptacijo prostorov nad sedanjimi obstajajo, vendar bo to tema pogovorov med staro občino Velenje v sklopu delitvene bilance." Ivan Rakun pa: "Odvisno od potreb se bomo lotili adaptacije prostorov, predvsem male dvorane v kulturnem domu v Šmartnem ob Paki. Ta naložba bo prišla v poštev v kasnejših časih. Razmišljati pa bomo morali najbrž tudi o prostorih za delo strank in društev." Na vprašanje, kaj pričakujeta od nove lokalne samouprave, sta odgovorila: Ivan Rakun: "Mislim, da bomo morali vsi skupaj resno prijeti za delom, da z rezultati ne bomo razočarali občanov in ne sebe. Zavedamo se, da bo delo težko, predvsem zaradi številnih nejasnosti, na katere smo opozorili župani na posvetih." Bojan Kladnik: "Po mojem mnenju se bodo pravi rezultati pokazali šele čez čas, kajti ne vemo, kaj naj bi delale upravne enote, kaj same občine, na koncu koncev ni jasno razmerje med županom in predsednikom občinskega sveta. Prepričan sem, da vsi od tega temeljitega koraka pričakujemo nekaj boljšega. Potrebna bosta vsaj dva mandata svetov, da se bodo stvari tako uredile, kot so si jih nekateri zamislili glede delovanja novih občin in kasneje tem izkušnjam prilagoditi naloge in pravice. Za zdaj delo občinskega sveta dobro poteka. Pooblastila smo si v precejšnji meri že porazdelili. Na njegovi 2. seji bomo sicer obravnavali tekoče probleme, vendar pred zaključnim računom občine ne moremo ničesar ukreniti. Ta naj bi bil znan šele konec prihodnjega meseca. Enako je z delitveno bilanco. Poskušali se bomo vključiti v te zadeve že sedaj in izvedeti, s čim razpolagamo in kako ter kje bomo delo lahko najprej zastavili. Do takrat pa ne moremo narediti ničesar." Kje vidite v tem trenutku največje težave? Ivan Rakun: "Najprej bomo morali vedeti, kaj vse bo prišlo pod delokrog naše občine, kako bodo pritekala sredstva na njen žiro račun. Iskanju tesnejše povezave z bivšo skupno občino in sprotnemu reševanju vprašanj se ne bo dalo izogniti. Prav zaradi tega naj bi se ob torkih srečevali vsi trije župani." Bojan Kladnik: "Mislim, da so v ospredju finančne težave. Občine, ki niso bogate in mednje sodi tudi občina Šmartno ob Paki, bodo težje delovale kot bogate občine. Vsi vemo, da naj bi se financirale preko republike. Vprašanje pa je, v kakšni meri bodo ta sredstva zadoščala. Zagotovo v Šmartnem ob Paki vsaj v prvi fazi tako velikih stvari, kot smo jih delali do sedaj, ne bomo mogli. To pomeni, da bo potrebno poiskati dodatne vire financiranja. Organizacijskih težav ne bi smelo biti, če si bodo krajani zahoteli in hoteli nekaj narediti. Če pa smo že na samem začetku prepričani, da ne bo nobenih rezultatov, potem najbrž ne bi smeli začeti delati v novi lokalni samoupravi." Občina Šmartno ob Paki je najbrž ena redkih, ki ima dokaj jasne meje in večjih težav tu ne predvidevate. Kakšna pa naj bi bila notranja organizacija, saj sodi pod občino Šmartno ob Paki tudi KS Gorenje? Ivan Rakun: "Občinske meje so resda jasne. Po dosedanjih dogovorih naj bi KS usahnile po izteku referendu- Bojan Kladnik meji z žalsko občino. Najbrž bo umno v prihodnje razmišljati o zaokrožitvi občinskega prostora tako, da bodo ljudje, ki so že danes vezani z delom in potrebami na občino Šmartno ob Paki, prišli pod njeno okrilje. Ti majhni popravki večjih težav ali trenj med občinama ne bi smeli povzročiti." Je predsednik občinskega sveta protiutež županu, kot menijo nekateri, ali njegova podaljšana roka? Ivan Rakun: "Delo bo razmejeno s statutom, ki je v izdelavi in ga bo sprejel svet. Pri nas težav ne bo, ker so v svetu ljudje in tudi sam sem med tistimi, ki ne bomo mislili, kdo bo kaj delal, kdo komu nagajal, ampak vsi skupaj, kaj bomo naredili za kraj." Bojan Kladnik: "Skoraj prepričan sem, da se v občini Šmartno ob Paki ne bo dogajalo, da se predsednik sveta in župan ne bi uskladila. Čeprav sedaj kaže, kot da sta nasprotnika, se bodo stvari zagotovo uredile tako, da bo predsednik občinskega sveta županova podaljšana roka. Prepričan sem, da se bomo glede tega pametno dogovorili." ■ (tp) Čebelarji zadovoljni Čebelarji v Savinjski dolini ocenjujejo preteklo leto, kar zadeva med in druge čebelje proizvode, za donosno. Pridelali so okrog 30 ton medu in nekaj cvetnega prahu in matičnega mlečka, ki se seveda ne merita v tonah. Anton Rozman, predsednik občinske čebelarske zveze Žalec, je povedal, da tudi v teh zimskih dneh čebelarji ne držijo križem rok. Čebele je treba tudi v tem času nadzorovati, če je potrebno hraniti, imajo pa tudi več predavanj. Občinska čebelarska zveza Žalec združuje devet čebelarskih družin z nekaj več kot dvesto čebelarji. Nekaj težav imajo s prodajo, saj tako orga-niziranegan nakupa, kot je bil pred leti pri Medexu, ni več. ■ -er mnenja, odmevi — —— _ Pojasnilo fizičnega napada fvetnika g. Štormana (Republikanska zveza) na g. Lorgerja (SDSS) Velenjski mestni svet na dosedanjih dveh sejah ni prišel dlje s svojim dnevnim redom kot do tretje točke, v kateri se sprejema začasni poslovnik. Stranke ZLSD, LDS, Republikanska zveza, SSDA, DeSUS in Zeleni niso sprejele predloga Kluba svetnikov SKL (socialne, krščanske in ljudske demokracije), ki upravičeno zahtevajo sorazmerno delitev mandatov in funkcij glede na rezultat volitev. Ko je Republikanska zveza s svetnikom g. Štormanom pri javnem in pri tajnem glasovanju podprla izhodišča strank, je med svetniki mestne občine Velenje in v javnosti, prevladalo mnenje, da g. Štorman glasuje tako kot ZLSD, LDS, SDA, DeSUS in Zeleni. V sredo, 11. L1995, je ob 8.30 uri gospod Štorman ob naključnem srečanju z mano želel preveriti še moje mnenje. Ko sem z enostavno logiko potrdil svoje videnje, meje g. Štorman s pestjo udaril po obrazu in mi prizadel lažje telesne poškodbe. Moram povedati, da novinar Vili Einspieler v časopisu Delo dogodka ni pojasnil dovolj natančno, saj ni pomembno, kako g. Štorman deklarira samega sebe, ampak kako glasuje v mestnem svetu. ■ Mirko Lorger Sodelavci boljševikov ali komu podtika tov. Anton Decosta? Samovšečnosti in arogantno-sti predsednika SDSS Velenje Antona De Coste, ki naj bi bil istočasno vodja poslanske skupine strank slovenske pomladi gre zahvala za neenotno delovanje desnih strank v svetu mestne občine Velenje. Omenjeni ni nikoli poskušal najti skupnega jezika s poslanci DeSUS, Zelenimi ali RZS, kar pomeni šest glasov in skupno navadno večino v svetu, ki je potrebna za sprejemanje pomembnih odločitev, razen sprejema poslovnika in statuta občine. Že na prvi seji seje izkazala nekorektnost omenjenih strank, katerih poslanci so bili prepričani, daje dolžnost vseh, ki ciljajo v desno, podpreti vse njihove ideje, pa naj bodo pametne ali neumne. Tako seje začela prva seja sveta, na kateri so "spomladančki" predlagali sedem dopolnil k poslovniku in po krajši razpravi je bilo vseh sedem tudi sprejetih z veliko večino, kar pomeni, da se je s predlogi strinjala tudi vladu-joča koalicija ZLSD in LDS, zato nas je prevzel občutek, da bomo svetniki svoje naloge izpolnjevali najprej kot Slovenci in Velenjčani in šele nato kot predstavniki strank, katerih večina ima svoje sedeže v Ljubljani, od koder dobivajo ukaze. Da se je ustvaril napačen vtis, se je izkazalo v naslednjem trenutku, ko je bilo treba desnim strankam prilagojeni poslovnik tudi sprejeti. Podprli smo ga vsi, razen svetnikov strank pomladi, kar je bilo v nasprotju z vsako logiko. Ko niso imeli nobene pa- metne razlage, zakaj niso podprli sprejema poslovnika niti niso znali povedati, kaj s poslovnikom ni v redu, so položili karte na mizo. Obrazložitev je bila enostavna: če g. De Costa ne bo predsednik sveta in g. Jeraj predsednik komisije za kadrovska vprašanja, volitve in imenovanja, ne bomo sprejeli poslovnika in v nedogled naj bi blokirali delo sveta. Republikanci ne mislimo podpirati ne levega in ne desnega karieriz-ma, ampak smo pripravljeni podpreti vse tiste predloge, ki bodo pomenili napredek in lepše življenje vseh občanov, ne glede na to, kdo bo predlagatelj. Zato se nismo priključili blokadi sveta, saj lastni interesi nekaterih samovšečnih svetnikov ne morejo biti večji od interesa občanov, ki bodo breme njihove neodgovornosti prej ko slej občutili na svojih hrbtih. Ta poteza je svetnike strank pomladi (SKD, SLS, SDSS) osamila do te mere, da so začeli pred vladu-jočo koalicijo oziroma boljševi-ki (kot imenujejo ZLSD in LDS) klečeplaziti in prositi za kakršnokoli predsedniško mesto, zoper nas ostale (DeSUS, Zelene in RZS) pa širiti govorice, da smo sodelavci boljševikov. Ker na takšna podtikanja republikanci ne bomo pristajali, dajemo vsem na znanje, da nikoli nismo in nikoli ne bomo sodelavci komunistov (boljševikov), ne tistih na levi in ne tistih na desni, ker ne vidimo razlogov, da bi bili spreoblečeni kaj boljši. Ker pa g. De Costa že nekaj časa igra vlogo nekakšnega "izganjalca hudiča" oziroma lovca na komuniste, mu Republikanci dajemo vedeti, da bo moral najprej prijeti samega sebe. Omenjeni gospodje namreč "pozabil" na svoje aktivnosti kot dolgoletni član štaba vojaške kontraobveščevalne službe takratnih oboroženih sil Jugoslavije (KOS) in kot sekretar partije na šoli, kjer poučuje telovadbo. Pozabil je tudi, daje stranka, katere član je (SDSS), bila do pred nekaj meseci v vladni koaliciji z ZLSD in LDS in bi tam zagotovo še bila, če ne bi njenemu predsedniku g. Janši dolgoletni sodelavci izpodmak-nili ministrskega stolčka, za kar jih je oklical kot boljševike in se začel predstavljati kot borec proti komunistom, kjub temu da je to bil tudi sam. Glede na število bivših komunistov v njegovi SDSS pa je to tudi ostal. Ko je bila omejena stranka v vladi, so se masovno podeljevala državljanstva, kradlo seje našim podjetjem, tujcem so za simbolično ceno prodajali stanovanja, ki so jih zgradili naši očetje in smo mi in samo mi njihovi lastniki. K temu bi lahko dodali še obdobje, ko ste sodelovali v vladnem projektu odstranjevanja Slovencev z delovnih mest in postavljanja tujcev na ključna delovna mesta, kot tudi pri sprejemanju nove lokalne samouprave, katero danes najbolj kritizirajo. Po predvolilnih obljubah, ki so jih v omenjeni stranki dali soobčanom, pa se danes po njihovih dejavnostih v svetu občine Velenje namesto s komunisti ukvarjajo predvsem z lastnimi interesi in republikanci. Vemo, da vse skupaj moti statut Republikanske zveze Slovenije, ki v svojem 4. členu prepoveduje članstvo v stranki vsem bivšim aktivnim komunistom, kar je preprečilo vdor komunizma v stranko in njeno notranjo rušitev - to se je zgodilo DEMOSU. Ko ste videli, da rušitve od znotraj ne bodo uspele, ste se nas lotili od zunaj, kar pa ne bo ostalo prikrito javnosti. Ko vam šitjenje govoric o našem sodelovanju s komunisti ni obrodilo želenih sadov, ste se lotili KOS-ovskega načina podtikanja, ki ga glede na minulo delo g. Decosta najbolje obvlada. Po najnovejših podtikanjih naj bi predsednik RZS Adolf Štorman udaril in menda zbil na tla svetnika SDSS g. Lorgeija. Tri priče so videle resničen dogodek drugače in vse tri so v svoji izjavi na policiji potrdile izjavo obdolženega Štormana, da je g. Lorgerju spodrsnilo na od jutranjega mraza zaledenelem asfaltu pred prehodom Kidričeve ceste. G. Lorger je padel nekaj minut po osmi uri, "oškodovanec" pa je "napad" prijavil šele po posvetu z g. De Costo nekaj po deseti uri. S tem je oviral korektno opravljanje dela policije, ki bi se v lokalu Ko-fetarca ob pravočasni prijavi še uspela pogovoriti z naključnimi obiskovalci in očividci dogodka. "Oškodovanec" ni vedel povedati niti, s katero roko naj bi bil udaijen, pa tudi policaj ni ugotovil nobene poškodbe na Štor-manovih rokah, ki so po udarcih navadno opazne. Vse ostale ugotovitve prepuščamo organom pregona in sodnim oblastem kot edinim pooblaščenim institucijam za reševanje takšnih primerov. Vsem, ki hočejo na takšen ali drugačen način oblatiti Republikansko zvezo in njenega predsednika g. Štormana, pa dajemo na znanje, da smo se za časa vaše vladavine v prejšnjem sistemu do te mere in do sitega naužili podobnih podtikanj, da smo postali že imuni. Ne bo vam uspelo, tovariši "demokrati"! Prisrčen republikanski pozdrav! Za Republikansko zvezoSlovenije ■ Adolf Štorman Pomladni ples sredi zime V prvi letošnji številki tednika Naš čas sta predsednika dveh strank pomladi v rubriki Mnenja in odmevi zapisala oziroma obdolžila župana g. Srečka Meha, da izvaja diktaturo v občini Velenje. Obenem sta v isti sapi ugotovila, da občinski svet še ni prevzel vseh svojih funkcij. Resnica je seveda ta, da občinski svet mestne občine Velenje ni prevzel nobene od svojih funkcij, čeprav je imel vse možnosti, da to stori. Del odgovornosti nosi glede na oceno piscev tudi najmočnejša stranka Združena lista socialnih demokratov, ki preprečuje strankam pomladi, ki so skupaj na volitvah dosegle le 10 sedežev v svetu, da bi imele predsednika sveta. To zagovarjajo s trditvijo, da mora občinski svet postati protiutež županu. To seveda ni sodelovanje, ki bi zagotavljajo tudi v prihodnje razvoj mestne občine Velenje. Biti v opoziciji in obenem imeti predsednika je podvig, ki bi mu zavidali celo v Butalah. V Združeni listi socialnih demokratov Velenje se zavzemamo za sodelovanje z vsemi strankami, ki so pripravljene sodelovati, vendar skladno z volilnimi rezultati, kajti pristanek na zahteve strank slovenske pomladi in "neodvisnega svetnika" g. Seveija bi pomenil nič drugega kot potvaijanje volilnih rezulta- tov. V tem primeru so bile volitve zgolj poizvedovalni referendum, ki ga upoštevaš ali pa tudi ne. Nemogoče je v enem prispevku odgovoriti na vse dileme in vprašanja, ki se zastavljajo ob prebiranju besedila, ki je bilo objavljeno v prejšnji številki tednika Naš čas. Nekaj odgovorov pa je kljub vsemu nujnih. 1. V primeru, da je župan odločal v imenu 28,5 % volilnih upravičencev, predsednik Zelenih Velenja piše v imenu 2,36 % volilnih upravičencev ali natanko v imenu 572 volilcev, kar ni bilo dovolj, da bi bil g. Gošnik izvoljen v svet. 2._ V svoji Odredbi je župan pooblastil za izvajanje nalog tudi nekatere bivše občinske funkcionarje, ki jim je z 31.12. 1994 potekel mandat. Res je. Ti funkcionaiji (vključno z mano) bi lahko koristili ugodnosti, ki jih zagotavlja zakon. Do 31. 3. 1995 bi lahko sodeli doma in čakali na plačo, ki jim po zakonu pripada. To je piscu članka g. Gošniku dobro znano. On je to počel precej daljše obdobje. Tako pa v dogovoru z županom v tem prehodnem obdobju opravljamo naloge, ki so nujne za nemoteno delovanje občinske uprave. 3. V obdobju, ko Občinski svet mestne občine Velenje še ni konstituiran, se vrši podržavljanje in centralizacija države, ki želi prevzeti čim več funkcij bivše komune. Kdo se temu zoperstavlja? Zanesljivo ne niti g. Gošnik niti g. Korun, ki ju je strah pred "diktaturo" ponovno združil. 4. Vse odredbe župana so začasne in jih bo občinski svet ali potrdil ali spremenil. Pogoj zato je zgolj konstituiranje sveta, kije tudi v interesu ZLSD. Poizkus razdora znotraj Združene liste socialnih demokratov s strani obeh gospodov pa seveda zanesljivo ne bo uspel. Mi nismo stranka, ki pleše samo eno poletje. ■ Bojan Kontič Tajnik ZLSD VELENJE Diktatura Liste dobre volje oziroma "demokracija" v Velenju Demokratizacija slovenskega političnega življenja, ki so jo začele pred leti stranke nekdanjega Demosa, je proces, ki se razvija z različnimi hitrostmi. Preveč je še ostalo usedlin totalitarizma v naših navadah in političnem razmišljanju, da bi naši medsebojni politični odnosi potekali gladko in brez nepotrebnih trenj. Še posebej velja to za Velenje, mesto, kjer vlak, ki naj bi našo lokalno politiko pripeljal v boljše čase, sploh še ni odpeljal, še vedno stoj i na postaj i (kot tisti resnični vlaki, ki nikoli ne bodo odpeljali po železniški progi proti Slovenj Gradcu, Dravogradu in Avstriji, ker so jo veljaki v samoupravnih časih enostavno ukinili). Kot je širši javnosti že poznano, je velenjski župan gospod Srečko Meh član ZLSD, na sil-vestrovo protizakonito prevzel vso občinsko oblast in s tem vzpostavil občinsko diktaturo. Vzrok za to dejanje je treba poiskati v njegovi neugnani sli po oblasti, v nakanah, da občinski opoziciji onemogoči normalno delo in v nepripravljenosti na pogovore, za katere si svetniki opozicijskih strank vztrajno prizadevamo. Naloga opozicije je nadzor oblasti, za kaj takega pa mora imeti seveda dostop do podatkov in vsaj relativno politično moč. Ker ne moremo odločati o življenju v velenjski občini, smo svojim volilcem zavezani, da to življenje vsaj spremljamo. Prav namene, da bi raziskali nekatere stvari, o katerih čivka že vsak vrabec, pa nam hočejo preprečiti (recimo to, da je prejšnji IS, ki mu je načeloval prav gospod Srečko Meh, dokupil bivšemu županu Pankracu Semečniku natanko 3 leta, 8 mesecev in 5 dni in da je to občinski proračun stalo 6.204.013,80 SIT). V Velenju ima ZL in njen predsednik, sedanji župan in občinski diktator pristransko medijsko podporo. O tem govori članek s prve strani lokalnega glasila Naš čas, iz katerega je razvidno, da njegova avtorica Mira Zakošek ni hotela razumeti bistva demokratičnega političnega dela. Svoj članek, ki ga je naslovila Ko "govorijo" strankarski interesi ...je zaključila takole: Strankarskih veljakov v občinskem svetu res ne potrebujemo, potrebujemo delavne svetnike, ki bodo postavili Velenju mesto in vlogo, ki mu v slovenskem prostoru gre. Višek velenjske protidemo-kratične gonje pa je nedavni napad predsednika velenjske republikanske stranke Adolfa Štormana na svetnika SDSS Mirka Lorgerja. Ko ga je ta vljudno opozoril na vsem znano dejstvo, da oba "republikanca" v občinskem svetu glasujeta natanko tako kot svetniki iz vrst ZLSD in LDS (in seveda tako kot glasuje svetnik muslimanske stranke SDA), gaje Adolf Štorman, kot da bi hotel uresničiti misel Mire Zakošek o nepotrebnosti nekaterih občinskih svetnikov, udaril v lice, ga zbil na tla in ranil. Občinski svetniki iz vrst strank slovenske pomladi zato najostreje protestiramo proti vsem oblikam totalitarizma v Velenju, proti županovi diktaturi in proti fizičnim napadom na nas. Hkrati opozarjamo vse naše nasprotnike, da nas njihovi napadi ne bodo prestrašili in da nameravamo v našem političnem boju vztrajati do konca. Svetniki sveta mestne občine Velenje iz vrst SLS, SKD in SDSS ■ Predsednik kluba Marko Jeraj ■ Predsednik OO SDSS Tone DeCosta ■ Predsednik SLS Podružnica Šaleška dolina Borut Korun ■ Franc Sever ■ Predsednik SKD-Tone Lovrec Pojasnilo k članku "Slovenija odprta za umetnost" Projekt, ki bo vsako leto bolj mednaroden "Prva letošnja razstava v galeriji Kulturnega centra Ivana Napot-nika je nekaj posebnega" v tem, daje to mednarodna razstava, ki bo v Sloveniji predstavljena le v treh galerijah. Zaradi spremljajočega programa k razstavi, ki ni zadovoljil vseh obiskovalcev, želim pojasniti, daje 6. januar dan sv. Treh kraljev (in ne sveti večer - ta je 24. decembra), in tega spoštu- jem zaradi slovenskega narodnega običaja, ob katerem so ko-ledovali (tj. hodili od hiše do hiše in prepevali). S tem namenom sem povabila tri dobre, mlade velenjske pevce, ki so sicer člani kvarteta Mavrica, da bi čimbolj pristno zapeli nekaj tipičnih prazničnih pesmi. V istem prostoru so pred približno mesecem dni imeli samostojni koncert in bili deležni številnih pohval in navdušenja. Ob tej razstavi pa njihovo petje, po mnenju nekaterih, ni bilo dovolj reprezentančno. Morda pa so bila moteča oblačila ali vsebina pesmi ali morda oboje? Glede "malo ponesrečenega protokola" v zvezi z ambasadorjem republike Makedonije pa pojasnjujem, da je prišel na otvoritev nenajavljen, čisto zasebno, zaradi same razstave in prijatelja slikarja Dimitra Mali-danova (torej meni osebno ne-predstavljen). O njegovi prisotnosti sem bila obveščena, ko sem stopila pred obiskovalce, da bi jih pozdravila in mi je gospod Tutta prišepnil, da je prišel tudi slikar Malidanov in ambasador Makedonije. Za njegovo cenjeno ime pa sem zvedela šele po otvoritvenem programu. Pojasnilo zaključujem z osebnim zadovoljstvom, da so bili vsi prisotni umetniki z otvoritvijo zelo zadovoljni, in tudi večina rednih obiskovalcev razstav (kar so potrdili z aplavzom), ki so tudi tokrat prišli zaradi umetnosti in so jo zagotovo tudi našli. ■ Milena Koren-Božiček In končno je Velenje mesto postalo... Pravzaprav pa so tudi pri nas volitve in božično novoletna nakupovalna evforijamimo. Po bolj ali manj uspelem preživetju (žrtju) tudi med vsemi mogočimi petardami in raketami v teh dneh bolj ali manj počivamo. Ugotavljamo, da novo leto ni pravzaprav čisto nič drugačno od starega kljub mnogim obljubam, ki smo jih morda dali v najdaljši noči sebi in še komu. In čeprav so cariniki na naši zahodni in severni meji kdaj pa kdaj gotovo morali zamižati ob manjšem uvozu raznovrstnih pirotehničnih sredstev, so se naši državni poslanci ovedli in zavedli, kakšno sizifovo uslugo so naredili s sprejetjem zakona o legalizaciji take trgovine v deželi na sončni strani Alp. Če se še niso stresli, pa jim globoko priporočam kratek ponovolet-ni sprehod skozi naše mesto. Prav pisano je in skoraj pomladno cvetoče od silnih ostankov goreče preživetih praznikov. A če ne bo hujšega, bomo tudi to preživeli. Pa nikar, dragi Velenjčani, ne krivite za takšno stanje beguncev in Bosancev, tudi naši otroci zelo dobro poznajo vse zažigalne finte. Tako kot jih poznajo tudi trgovci našega mesta. Tako vneto, kot smo tokrat kupovali mogoče in nemogoče dobrine, pa že dolgo ne! Ni čudno, da se je nebo še na silvestrovo zjokalo. Vendar pa so si nekateri vneto meli roke, blagajne pa so se skoraj sesule. Tako vneto, da je bilo prvi delovni dan nemogoče kupiti kakšen navaden film ali pa se v miru sprehoditi skozi tisti dve trgovini, kijih mesto premore. Kajti inventura je hudo resna zadeva! Vse smo pokupili (ni vse zlato, kar se sveti!), pa še trgovine je treba dobro prezračiti, tudi znotraj! Ampak, kaj bi to! Saj smo vendar mesto postali! Imamo mestne svetnike (Kaj bo? Kdo bo? Kdaj bo?), mestno središče (oh, ti zima, menda sija ni kdo polomil kosti?), in seveda mestne zagate in vozle. A o tem kdaj drugič! Mestu in meščanom želim čim manj spolzkih tal pod nogami in čim boljše delovanje čistilnih naprav, ne glede na to, da so sedaj v drugi občini. ■ -HAL- mfiŠM^mš, Odgovor V Tedniku Naš čas dne 12.01.1995 je bilo objavljeno pismo, ki sta ga podpisala gospoda VANE GOŠNIK, predsednik Zelenih Velenja in BORUT KO-RUN, predsednik Slovenske ljudske stranke Velenje. V njem so enostransko prikazani postopki in ukrepi, ki sem jih v preteklih dneh moral izpeljati. Pisca sta jih analizirala, niti z besedo pa nista omenila dejanskih vzrokov zanje. Moj prispevek je namenjen bralcem Našega časa, pa tudi drugim občanom mestne občine Velenje. Svet mestne občine Velenje se je v mesecu decembru leta 1994 sestal dvakrat. Na prvi seji, dne 21.12.1994 sem bil prisoten tudi sam. Po skoraj štiriurnem prerekanju o dnevnem redu in o tem, kdo bo vodil sejo sveta, so svetniki sprejeli dnevni red in izbrali predsedujočega. Sprejemu začasnega poslovnika in statutarnega sklepa so nasprotovali svetniki: Slovenske ljudske stranke (Borut Korun, Marko Jeraj, Herman Arlič), Slovenskih krščanskih demokratov (Anton Lovrec, Ivan Kralj, Aleksander Forštner), Social demokratske stranke Slovenije (Anton De Costa, Mirko Lorger, dr. Vladimir Korun, Miroslav Hudovernik) in Lista za razvoj podeželja (Franc Sever). Ker je za sprejem teh dveh aktov potrebna dvetretjinska večina, je naštetih enajst svetnikov z glasovanjem proti preprečilo njun sprejem. Za sprejem so glasovali vsi ostali svetniki (20). Skupina enajstih svetnikov je med drugim v razpravi predlagala 7 amandmajev na poslovnik. Svet je sprejel vseh 7. Kljub temu je na ponovnem glasovanju proti začasnemu poslovniku glasovalo vseh enajst svetnikov "opozicije". Pred zaključkom seje, ko je predsedujoči sejo sveta že zaključeval, sem prosil (zahteval) za besedo. Do takrat na svetu nisem govoril. Člani opozicije so predlagali, da mi predsedujoči kot županu, ki še ni imel potrjenega mandata, ne dovoli govoriti. Po nekaj mučnih minutah prerekanja, ali lahko nagovorim svetnike ali ne, sem "dovoljenje" končno dobil. Svetnike sem opozoril na posledice, ki bodo nastale zaradi nesprejetih aktov. Povedal pa sem, da bom v primeru, če se svet ne bo konstituiral, izvedel vse ukrepe, ki bodo omogočili delovanje Mestne občine Velenje. Svet Mestne občine Velenje seje sestal drugič, dne 27.12.1994. Tudi takrat svetniki niso dosegli potrebnega soglasja za sprejem začasnih aktov. Vedno bolj so prihajali v ospredje resnični vzroki nasprotovanja. Ti so se pokazali v zahtevah po sodelovanju v "oblasti", kot seje izrazil eden od svetnikov. Disciplina glasovanja je bila tako velika, da so se morali na tajnem glasovanju svetniki "opozicije" podpisati na glasovalnih lističih. Pravi vzroki nasprotovanja pri sprejemanju začasnih aktov so se konkretneje pričeli kazati v sporazumu, ki so ga ponujale stranke "opozicije". Tako so ponudile tri variante "delitve oblasti". Zahtevali so mesto predsednika ali podpredsednika sveta, predsednika komisije za volitve in imenovanja in večino v komisiji, predsednika komisije za statut in večino v komisiji, predsednika nadzornega odbora in večino v odboru ter predsedujoče v drugih odborih. Svet občine Velenje se zaradi teh in drugih vzrokov v roku, ki ga je predvideval zakon, ni konstituiral. Zakon o ustanovitvi občin je sicer določil ime Mestne občine Velenje, njen sedež in območje. Vse ostalo, kar je potrebno, da bi občina kot lokalna skupnost od 1.1.1995 dalje delovala kot oseba javnega prava, bi morala določiti občinski svet in župan. Vsak v mejah svojih pristojnosti. Zaradi nekonstituiranja občinskega sveta in dejstva, daje po zakonu prenehala pravna podlaga za delo posameznikov in institucij iz leta 1994 (Izvršnega sveta in Skupščine občine Velenje) je pretila nevarnost popolne ohromitve delovanja lokalne skupnosti. Praktično je to pomenilo to, da v Mestni občini Velenje ni bilo več subjekta, ki bi lahko opravljal naloge za lokalno skupnost, v pravnem, finančnem in drugem prometu. Zaradi naštetih razlogov, ki bi sicer pripeljali do popolnega prenehanja delovanja lokalne uprave, sem v okviru pristojnosti, ki mi jih daje zakon o financiranju občin in v okviru odgovornosti, kot neposredno izvoljeni župan Mestne občine Velenje, odredil začasne ukrepe. Vse listine, ki sem jih v ta namen izdal, so bile pred začetkom veljavnosti objavljene v Uradnem vestni-ku občine Velenje, poslane odgovornemu ministru, vladi in predsedujočemu mestnega sveta. Uredbe s katerimi sem omogočil začasno delovanje lokalne skupnosti do konstituiranja sveta so: - začasno podaljšanje veljavnosti predpisov prejšnje občine, - pečat, - podpisniki listin, - začasna prerazporeditev zaposlenih, - odprtje novega žiro računa, - določitev začasnega financiranja in - začasna odločitev o sistemizaciji delovnih mest občinske uprave. Če tega ne bi bil izvedel, bi to poenostavljeno povedano pomenilo: -da delavci vrtcev, šol, kulturnih ustanov in drugi 5.2.1995 ne bi dobili plač za mesec januar 1995, -da v občini Velenje nihče ne bi plačeval računov za elektriko, komunalne in druge storitve, kar bi onemogočilo delo šol, vrtcev in drugih ustanov, -da v občini Velenje ne bi imeli odprtih žiro računov, ki jih zahteva zakon, torej tudi prihodkov za leto 1995 ne -da delavci, ki so ostali na lokalnih skupnostih ne bi imeli delovnega razmerja, -da v občini od 1.1.95 dalje ne bi bil nihče odgovoren za področje za financ, družbenih dejavnosti, komunalo, prostor, itd., -da občine v prometu z drugimi pravnimi osebami ne bi zastopal nihče, -da bi bilo vključevanje KS Vinske gore v občino Velenje prestavljeno na daljši čas. To bi tudi pomenilo, da kot neposredno izvoljeni župan ne bi opravljal svojega dela. Bralcem tednika Naš čas in občanom naše občine se opravičujem, saj ste problematiko, ki jo opisujem, že slišali. Želel sem le razložiti vzroke in ukrepe, ki sem jih moral izpeljati, če sem želel svojo obljubo, da bom storil vse, kar je potrebno, da bo mestna občina delala in pridobila na pomenu, izpolniti. Spoštovane občanke, spoštovani občani! Veijetno bo še več pisem, v katerih me bodo "prijatelji" poučevali in obtoževali, češ, kaj moram in kaj sem napačno storil. Zagotavljam vam, da bom tudi v bodoče izpolnjeval vlogo, ki ste mi jo zaupali z izvolitvijo za župana mestne občine. Stranke in svetnike, ki se ne strinjajo z mojimi ukrepi, pozivam naj omogočijo konstituiranje in delovanje občinskega sveta Mestne občine Velenje. S konstituiranjem občinskega sveta Mestne občine Velenje in sprejemom začasnega poslovnika (na katerega ni prav nobenih pripomb več), statutarnega sklepa in sklepa o začasnem proračunskem financiranju bodo tudi prenehali veljati začasni ukrepi, ki sem jih kot župan odredil. Saj to pa tudi vsi želimo, alinei? ■ Srečko MEH, Župan mestne občine Velenje Novoletni koncert Rudarske godbe V ponovoletnem privajanju na normalno življenje je publiko, ki je do zadnjega kotička napolnila koncertno dvorano velenjske glasbene šole, razveselila Rudarska godba s svojim novoletnim koncertom, ki ga je posvetila tudi visokemu jubileju, 75-letnici Bolnišnice Topolšica. V koncertnem sporedu, ki so ga uokvirjale in tudi krasile prijetne koračnice, je posebno pozornost vzbudil Kolditzev koncert za alt saksofon in orkester. Dijak naše srednje glasbene šole Jure Pukl je kot solist potrdil, da ni slučajno sodeloval na Dunaju v mednarodnem mladinskem simfoničnem orkestru pod taktirko slovitega Ab-bada. Svečano vzdušje novoletnega koncerta je bilo tudi prava podlaga za besede dr. Polesa ob jubileju Bolnišnice Topolšica in pozdrav predstavnika občine in RLV. Spored koncerta, ki gaje elegantno in natančno vodila taktirka mag. Ivana Marina, ni mogel brez Straussa, zato je že dodani Ra-detzki marš vzpodbudil že nadaljnje dodatke. V tradicijo novoletnih koncertov je Rudarska godba vstavila spet en lep, drag kamenček. ■ C. V. M V knjižnici kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje se je prejšnji teden na četrtkovem večeru predstavil znani etnograf, raziskovalec preteklosti iz Mozirja Aleksander Videčnik. Vsi, ki so del omenjenega večera preživeli v knjižnici, so z zanimanjem prisluhnili predavanju na temo Domače zdravilstvo v Zgornji Savinjski dolini. Najbrž marsikdo ni vedel, daje bilo največ zdravilcev na Koroškem, kako so vino, mleko, žganje, olje, maščobe in celo iztrebke uporabljali kot najpogostejše sestavine za domača zdravila, (tp)_ Glasbena šola Velenje Zanimanje za koncerte je veliko Sredi koncertne sezone 1994/95 v glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega v Velenju ugotavljajo, kako prav so ravnali, ko so nekajletni abonentski molk pretrgali kar z dvema kakovostnima ciklusoma. Prodali so namreč 50 komornih in 150 zborovskih abonmajev. Obisk na koncertih pa prav tako dokazuje, da trditev, da v Velenju ni zanimanja za koncerte, še zdaleč ne drži, (tp)_ Slovensko ljudsko gledališče Celje Od 19. do 21. januaija bo ansambel Slovenskega ljudskega gledališča Celje gostoval v Novi Gorici, in sicer z Brechtovimi Bobni v noči. Njihovo odsotnost pa bodo izkoristili v petek, 20. januarja člani Plesnega foruma Celje. Ob 18-tih bodo namreč premierno uprizorili Škrata Sanjavca. Od 3. do 26. februarja pa bodo v Celju potekali Dnevi komedije 1995. Zgodilo se je ... 19 prosinca LETA 1904 Slovenski narod je objavil novico ob sedemdesetletnici dr. Josipa Vošnjaka. "Odbor slovenskega pisateljskega podpornega društva naznanja, da priredi društvo v proslavo sedemdesetletnice svojega častnega člana in bivšega predsednika, dr. Josipa Vošnjaka, dne 20. januvaija 1904 ob osmih zvečer v mali čitalniški dvorani slavnostni večer. Spored: 1. Govor predsednika društvenega odbora. 2. Predavanje g. dr. Vošnjaka: Spomini na Ljubljano. Iz prijaznosti sodeluje slavno pevsko društvo "Slavec" in meščanska godba. Častilci gospoda doktoija J. Vošnjaka so dobrodošli." In teh častilcev ni bilo tako malo! LETA 1926 Tudi naslednja, za današnji čas nekolika neobičajna novica z naslovom "Davek na trebuh", je bila objavljena v Slovenskem narodu. "Briand dobiva polno raznovrstnih predlogov, ki naj bi pomagali rešiti težko finančno krizo, pod katero ječi tudi Francija, kakor razne druge dežele. Državniki, finančniki in politiki ugibajo, kako bi se dalo spraviti državne finance v red in o tem razmišljajo tudi davkoplačevalci, katerim se lasje ježijo pred ogromnimi davčnimi zahtevami. Na kmetih debatirajo o davkih in iščejo poti, da bi se davščine dobro in prav razdelile, ker se jim zdi, daje dežela preveč obremenjena in da je mnogo takih, zlasti po mestih, ki premalo plačujejo. Neki najbrž suh francoski kmet ima piko na trebuhe. Neko nedeljo popoldne se je vsedel in pisal Briandu v Pariz pismo in je povedal lepo po domače, daje treba, ako se hoče spraviti bilanco v ravnotežje, obdavčiti predvsem debeluhe. Obdavčijo naj se vsi oni, ki preveč jedo in pijejo. Dokaz za to je velik in širok trebuh. Mladina je sicer taka, da včasih ne pozna mere v jedi in pijači, toda zrelejšim se taka razvada ne da odpustiti. Zato jih treba kaznovati in obdavčiti. Kdor ima čez trebuh obsežnosti več nego en meter, naj plača za vsak centimeter po en frank na leto. Določi naj se pregled ljudi in zmerijo naj jih na občinskih uradih. Briand bi videl, da dobi po tej poti v državne blagajne ogromne prispevke." Kaj menite o takšnem predlogu za izboljšanje naše situacije? Jaz se bojim, da bi bilo potem denarja v državni blagajni celo preveč. LETA 1957 "Gostovanje celjskega gledališča v Velenju" je naslov kulturno obarvane novice iz mariborskega Večera: "15. januarja so v Velenju gostovali člani mestnega gledališča iz Celja z igro "Dežurna služba". Nabito polna dvorana je z aplavzom priznala gostom visoko umetniško kvaliteto. To je že drugo gostovanje Celjanov. Ob njih se naučijo domači igralci, gledalci pa se uče vrednotiti dramsko umetnost" ■ DAMIJAN KUAJIČ Prireditve Kulturnega centra "Ivan Napotnik" Velenje MALI - MOJA DEŽELA V četrtek, 19. januaija, bo ob 19.00 v domu kulture v Velenju zanimivo predavanje z diapozitivi in glasbo o državi Mali iz zahodne Afrike. Predaval bo Ibrahim Nouhoum, ki je doma iz te dežele in jo zato prav gotovo vidi drugače kot turisti. Ibrahim Nouhoum je diplomirani inženir gozdarstva in trenutno v Ljubljani končuje magisterij. Občasno predava o ekoloških problemih Afrike in o zanimivosti dežele, kjer je doma. Vstopnice 200 SIT. KAJ BI EDEN DRUZGA...!? Gledalšče pod kozolcem iz Šmartnega ob Paki je pripravilo novo predstavo. Tokrat se bodo predstavili v glasbeno-satiričnem kabaretu Bogomiija Verasa KAJ BI EDEN DRUZGA...!? Kaj bi eden drugega šimfali! Kaj bi eden drugemu metali polena pod noge! Kaj bi eden drugemu lagali v obraz?! Kaj bi eden drugega... Veijetno ima snažilka Rezka kar prav, ko pravi: "Pucat je treba, pucat!" In še bolj, ko ugotovi: "Pucam, drgnem, glancam, pa je zmeija več te svinjarije!" Šmarški gledališčniki nas še nikoli niso razočarali in gotovo tudi tokrat ne bo drugače. Predstava bo v petek, 20. januaija, ob 19.30 uri v domu kulture Velenje. Vstopnice po 700 SIT lahko dobite tudi v predprodaji! _ _ 19. januarja 1995 107,8 MHz RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK Zvezek pripomb, opomb in bomb Suzana Kok se je eno od so-\ botnih popoldnev pozabavala z | vprašanjem, katera "špica" v programu Radia Velenje, predvajana v preteklem letu, je bila ' poslušalcem najbolj všeč. Zma-i galje avizo "Rad poslušam Ra-! dio Velenje" Matjaža Jeršiča, ! druga najbolj všečna poslušal-! cem je bila špica Primadonaav-| torja Borisa Zakoška, tretja ! Ladies and Gentleman, tudi Bo-j risa Zakoška, Press ambulanta | Jožetov Robide in Krajnca in | DJ' news Simona Klamferja, ; četrta pa špica za Kvazi kviz av-| toijev Dareta Hriberška, Mat- | jaža Šaleja in Aleša Ojsterška. i | Radijci imamo velik zelen | zvezek z naslovom "Voditelji, | novinarji, napovedovalci, ! uredniki - pripombe, opombe, ! bombe in ostala sporočila", v ■ katerih si tu in tam tudi med se- boj, kaj sporočimo in povemo, ali pa kaj podžgemo. Najbolj vnet in udaren pisec v ta zvezek je nekdo, ki se podpisuje z Darko Prešern, a se ve, po pisavi, kdo se pod psvedonimom skriva. Za starejšega mladoletnika D.H. Bilo Je pred enim letom... gre. Njegova zadnja domislica ima pesniški pridih: "Vsak dan čakam, se potim, brez kruha, čikov, pira ž'vim, čakam, kdaj dobim v dar, svoj naslednji honorar." "Najboljšo oddajo je naredil Matjaž Šalej v varianti s Tomažem Domiceljem v torek, 10. januarja, 1995. Bravo kolega Šalej," je zapisal Leši. Ena njegovih največjih (Lešije-vih) odlik je prav ta, da zna koga tudi pohvaliti ne samo "pošim-fati". Najbolj resna, je dodal, sem pa menda jaz, ker baje majhnemu človeku priskrbim "milijone" v tisti oddaji Težava. Ja, pa na pomembno obletnico ne smem pozabiti: 14. januarja 1995 je minilo natanko leto dni, odkar se je program Radia Velenje prvič zaslišal iz novega studia na Starem trgu 15. Čestitali pa smo ali pa še bomo v tem mesecu za rojstni dan: 13. Jožetu Robidi, 16. Jožetu Mi-klavcu, 25. Martini Plešnik in 31. Mitju Čretniku in Marjanu Marinšku. So pa v zvezku tudi pohvale. ■ mhp ******KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, PONUJAJO, OBLJUBLJAJO, LJUBIJO...****** MADONNA Madonna naj bi nastopila v filmski inačici uspešnega brod-wayskega musicala Chicago. V filmu, katerega režiser bo znani Robert Altman, naj bi slavna pevka nastopila v eni od glavnih vlog. Poleg Madonne bosta v filmu nastopili še dve priznani hol-lywoodski blondinki, Michelle Pfeifer in Goldie Hawn. EAST 17 Za britansko skupino East 17 i se leto 1995 ni začelo nič kaj 1 obetavno. Njihov član, Brian Harvey, je namreč ostal brez | glasu. Hreščeč in hripav glas je | imel že ob njihovem božičnem | nastopu, tako da so vse nastope | zaradi tveganja, da bo Brian | ostal popolnoma brez glasu, ; morali odpovedati. Odpovedali ; pa so tudi za mesec januar ; načrtovano azijsko turnejo. | Vzrok Brianovim težavam naj bi | menda bilo pretirano kajenje, saj Pred kratkim je Rod praznoval svoj petdeseti rojstni dan. kljub uspešni glasbeni karieri je priznal, da sije pravzaprav želel postati nogometaš in daje nogomet tudi zanj, tako kot za mnoge otočane, prva ljubezen. Še vedno pa je Rod velikodušen in dobrega srca. Na silvestrovo je tako v Braziliji, točneje v Riu, pripravil dobrodelni koncert, na katerega ni Eddie Van Halen, je imel namreč velike težave zaradi zasvojenosti z alkoholom. Skoraj leto dni je bilo potrebno, da se je Eddie z odvajalno terapijo rešil tega zla. Danes Van Halen zopet delujejo. 23. januaija naj bi izšel njihov novi single Don't teli me, ki bo najavil tudi izid novega al- buma Balance. Ta bo izšel v februarju. Za pozno pomlad Van Halen načrtujejo skupno turnejo s skupino Bon Jovi, MOTORHEAD Motorhead skupaj z Ice-T-jem in pevcem skupine Ugly Kid Joe, Whitfieldom Craneom snemajo novo verzijo njihovega hita Born to raise hell Skladbo bodo uporabili v filmu Airhe-ads, še enem od številnih triler-jev ameriške filmske produkcije. ■ MITJA ČRETNIK fant dnevno pokadi kar tri in pol škatlice cigaret. DJ BOBO Novi single uspešnega švicarskega izvajalca z umetniškim imenom DJ Bobo nosi znani naslov Love is ali around, vendar pa z uspešnico skupine Wet wet wet nima zveze. Video k tej skladbi je Bobo prejšnji mesec posnel v New Yorku skupaj s plesalci, ki ga sicer spremljajo na njegovih nastopih. ROD STEVVART "i so vsi obiskovalci morali prinesti darila v obliki hrane, ki so jih kasneje darovali številnim brezdomcem tega velemesta. Po koncertu je Roda obšla slabost, tako da seje onesvestil. In vzrok? Preveč nogometa na vročem brazilskem soncu. VAN HALEN Štiri leta so minila odkar je izšel zadnji album odlične ameriške heavy metal skupine Van Halen. V tem času je zasedba preživljala težko krizo. Eden od ustanoviteljev te skupine, 37-let- ■ TOMAŽ DOMICELJ I IIIIIKIIIIIIIII j PREPROST ČLOVEK ■ ■ Če Alien v svoji znameniti Levi sceni ne bi omenil : Tomaža in mu očital kar mu gre pred izidom njego- • vega zadnjega maxi CD-ja Pre-; prost človek, bi to preprosto mo-j ral storiti sedaj. Kajti ta njegov ■ zadnji izdelek je preprosto pre-; več preprost, da bi ga lahko kar : tako enostavno prebavilo tudi j tako glasbeno tržišče kot je slo-: vensko. Na plošči nam je | Tomaž postregel s štirimi pesmi- ■ cami, od katerih je popolnoma ; nova le ena, devetminutna ep-: ska pesnitev o Jožetu in Jane-j zu, prežeta s tematiko, ki ; počasi postaja neaktualna in ki j smo se je v zadnjih nekaj letih • že naveličali. Pripoveduje nam-: reč o dveh bratih z Dolenjske, ki ju vzame vojna J (druga svetovna), še prej pa ju razdvoji med bele in J rdeče (pri tem pa ni popolnoma jasno, ali so enega ; ta beli odpeljali na silo, ali pa je šel z njimi sam). [ Kakorkoli že skladba je mnogo predolga, da bi lah- ■ ko postala zanimiva za poslušanje in ljudi, ki bi v ta-: kih komadih uživali, prav gotovo ni veliko. Bolj I simpatična je priredba njegovega starega hita Pre- prost človek, ki pa je kljub vsemu le stara uspešnica v novi preobleki in nič več. Kot, da bi Do-miceljev ustvarjalni duh z leti precej upadel. Se bolj ponesrečena je priredba njegove nacionalne himne Slovenskega naroda sin, ki sojo včasih tako veselo ob brenkanju kitare prepevali mladci ob tabornih ognjih. Izgubila je svojo spev-nost, sporočilo pa štiri leta po osamosvojitvi tudi ni več aktualno, čeprav je ob nastanku pesmi morda za koga bilo celo revolucionarno. Afrika, mama Afrika pa je skladba z letošnjih Melodij morja in sonca. Besedilo je sicer angažirano in ob pesmi Jamajka je to še ena pesem, ki kaže na Domi-celjeve simpatije do težav prebivalcev eksotičnih držav. Lepo in prav, a kaj ko imamo težav dosti že doma in ko slovenski jezik žal ni tako internacionalen, da bi njegova opozoirila razumeli tisti, ki so za nepravlnosti krivi, še manj pa tisti, ki so prizadeti. ■ MITJA ČRETNIK . 1. IVAV 'H V M m m ", "^A??. "i' N <5 4 preprost človek vSSL TOMAŽ DOMICELJ LESTVICA DOMAČE GLASBE Vsako nedeljo na Radiu Velenje in IV Kanalu 8 ter vsak četrtek v tedniku Naš čas. V nedeljo, 15. januarja, ste glasovali takole: 1. KOVAČI: "Čakal sem ob potoku"..................9 glasov 2. ROKONDO: "Objemi me"...........................8 glasov 3. KASTELIC: "Veselica"...........................6 glasov 4. SLAK: "Postojnska jama"........................5 glasov 5. GAŠPERJI: "Kadargrem sam na pot".............2 glasova Predlogi za nedeljo, 22. januarja: 1. CVERLE: "Nasvidenjev prijatelji" 2. KARLI G.: "Življenje hiti" 3. PREROD: "Abrahamka" 4. SLOVENSKIH 5: "Venček narodnih" 5. VERDERBER: "Vračam se domov" ■ Vili Grabner STANOVANJSKI SKLAD OBČINE VELENJE OBRAZLOŽITEV IZ. DODATEK JAVNEGA RAZPISA ZA DODELITEV NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM Dopolni se tekst 1. točke javnega razpisa, objavljenega dne 12.1.1995 v časopisu Naš čas tako, da se k objavljeni povprečni plači v državi, objavi še kompleten izračun upravičenosti za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem. To je bruto dohodek na družinskega člana, ki je nad: 1. 29 % plače v državi za otroke do dopolnjenega 6. leta starosti; 2.34 % plače v državi za otroke od 7. do 14. leta starosti; 3.42 % plače v državi za otroke od 15. leta starosti do zaključka rednega šolanja; 4. 52 % za odrasle osebe. V dohodek se štejejo vsi dohodki in prejemki, ki so jih posamezniki in njihovi ožji družinski člani pridobili v obdobju od 1.1.1994 do 31.12.1994. Povprečna plača v državi v navedenem obdobju je bruto 89.486,00 SIT. Predsednik UO SS: Janko LUKNER, s.r. LESTVICA SLOVENSKIH PET Predlogi za Lestvico slovenskih 5, ki bo na sporedu v torek, 17. JA-NURAJA1995, ob 17.30, na Radiu Velenje (107.8 in 88.9 MHz). 1.SAL0ME Kje si Lili Marlen 2.CALIFORNIA Goloba 3.ZASAVCI Ti si meni vse 4.T0MAŽ DOMICEU Slovenskega naroda sin 5.ZLATA 0GNJAN0VIČ Ne čakaj na maj V današnji oddaji vam bomo postregli z nekaj posebnimi poslasticami. Tomaž Domicelj se bo predstavil s priredbo svoje stare uspešnice, Zlata Ognjanovič bo zapela star slovenski evergrin, za povrh pa se bo prvič na valovih našega radia predstavil(a) še Salo-me s svojo priredbo znane Lili Marlen. Mestna občina Velenje Razpisujemo prosto delovno mesto referent I. za zdravstveno varstvo z naslednjimi pogoji: - višja šola družboslovne, naravoslovne ali tehnične smeri - 3 leta delovnih izkušenj - strokovni izpit ZUP - 3 mesece poskusno delo - znanje enega tujega jezika - znanje uporabe računalnika - ostali pogoji iz 4. člena Zakona o delavcih v državnih organih Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prijave z dokazili pošljite na naslov: Mestna občina Velenje, Kadrovska služba, Titov trg 1, Velenje. Rok za prijavo je 8 dni po objavi razpisa. 0 izbiri bomo kandidate obvestili v roku 15 dni. Srečko Meh župan Literarno-esejistična priloga Šaleškega literarnega društva Hotenja 19. januarja 1995/ številka 3 S Q O > Praznična evforija je minila in nekaterim, ki so se zagnano in delovno vrgli v morje dni pred sabo, se zdi, da bo leto spet kmalu pri kraju. Nekateri pa še kar praznujejo, glasno in jasno. Obljube in želje, takšne in drugačne, so izginile skupaj z božičnim snegom in spet se bomo pestili s kruto realnostjo, ki je bila v zadnjih dneh leta tako pravljična in nedolžno prikupna, da smo skoraj dobili občutek, da sploh ni tako slabo. Kot po starem bomo spet preštevali, kolikokrat še gremo spat pred najbližjimi prazniki, kaj bomo oblekli, ko bomo končno spet po dolgem času stopili v kino ali gledališče, še v spanju bomo godrnjali, kako se v tem našem ljubem mestu ničesar ne dogaja in kaj bomo storili z našo mladino, skratka, čakali bomo, da nekako spet vse mine. Mogoče pa se bo kdo kljub vsemu ustavil ob kakšni sliki in uzrl lepoto, skrivnost, mogoče nekomu zgolj slučajno obstane v roki kakšna knjiga in iz nje zazna sebe, odprtost... in mogoče kdo še koga sreča in ga pozdravi. Nekdo bo mogoče še ustvarjal, se razgaljal in razdajal ... Tokrat se lahko odpeljete na Dunaj, pa ne po nakupih, ampak spoznavat naše vrle in uke slovenske može, ki so nekoč tu krepili svoje možgane, umetniške in druge sposobnosti. Vendar tudi današnji slovenski študenti na Dunaju niso od muh, spoznali boste, kaj počnejo in ustvarjajo. V prihodnji številki priloge boste lahko prebrali krajši odlomek iz nove gledališke igre, ki jo pravkar pripravljajo. tD In če vas nekdo slučajno na poti ujame in vas zapre v svoj objektiv? In vseeno silite skozi okno, mogoče samo zato, da uzrete lepoto neba, pa ne veste, kaj vas čaka spodaj, na umazanih tleh? Tu bo potrpežljivo čakal Baron, ki vas bo brez usmiljenja pripravil za pot v realnost. Seveda vam ni potrebno imeti s seboj nobenega dokumenta, vaše prostorsko gibanje bo zamrznil v segmentno fotografijo: Robert Baron v Avtorski fotografiji. Če se pečate z vprašanjem, ali nekaj imeti ali vsaj malo biti, vam lahko na to odgovori Fromm ali pa Bernard Krajnc, ki na kratko premišljuje ob prebrani knjigi. Če pa se zalotite pri užitkih, pazite, da ne postanejo nevarni, razen če so vam sestavni del življenja. Sicer so lahko usodni. Skratka, dragi someščani, pazite se v prihodnjem letu. Povsod bnodo na vas prežali ustvarjalci, da vas zaprejo v objektive, da vas poslikajo, popišejo, uglas-bijo ali pa vas zgnetejo v glino ali kamen. Izza mavričnih zaves, izpod pesniških krizantem, iznad sončnih prstov in iz pojočega vetra bodo prežali na vašo dušo, da se napijejo sokov do nezavesti. Najpreprosteje je, da se jim prepustite, da vas zapeljejo v majhne, a tako preprosto lepe trenutke, ob katerih vam ponavadi zastaja dih in vas spreletava občudovanje. Tudi oni ustvarjajo življenje. Marjan Kukovec H PQ J < E-H W V zavetju noči se razgledujem po sebi. Ob meni je pravkar prebrana knjiga E. Fromma IMETI ALI BITI. Na tej ravni se mi postavlja vprašanje praznovanja. Se praznovanju približati z željo po imeti, po darilih, popivanjem ali pa morda z razmislekom o človeškem pomenu praznovanja? Kaj pomeni danes zame ta čas, kam me usmerja, kaj mi kaže? Podobno kot Fromm tudi sam ugotavljam, da je življenje zgolj za imetje ali pa predvsem za imetje tako prazno in borno, da ni vred-no človeka. Sodobna potrošnja je duhovni samomor, da niti ne omenjam ubijanja narave, ki ravno tako sodi v sistem začaranega kroga potrošnje. Biti pomeni prisluhniti, podoživeti, občudovati, vendar brez želje, da je tisto moja last. Biti je univerzalen občutek. Biti je brez koristi za biznis, je njegova negacija. Biti je etična vrednota življenja v miru. Biti ne pozna pohlepa, egoizma in sebičnosti. Sem, kar sem. Sem, ker sem. In to je dovolj. Silno težko se je iztrgati iz krča imetja, ko pa zahodna civilizacija temelji na egoizmu, sebičnosti in pohlepu. Ko si je moški podredil žensko (seveda tudi otroke), menda pred okoli šest tisoč leti, se je pričel tudi sovražen odnos do narave. Podrejanje fizično šibkejšega sobitja je temelj tisočletne zgodovine. Trojica pohlep - egoizem - sebičnost morijo v Bosni, ustvarjajo pa plodna tla za kaj podobnega povsod po svetu. Tudi pri nas. Reševanje velikih problemov se začne v moji bližini. Če se odločim za prenehanje kajenja ali pitja alkoholnih pijač, si s tem hote približam življenje brez omame, ki nam prikazuje svet lažnivo lep. Brez dovolj izčiščenega občutenja sebe in okolice, pa navadno zdrvimo v bitko za imeti, ki nam je edina dovolj vidna in smiselna. Če kljub vsemu nismo zadovoljni, pa navadno krivimo pomanjkanje imetja. Torej, več imam, več hočem. Do kod? Bernard Krajnc PRISTRIŽENO PERO Natečaj za kratko zgodbo * kratka zgodba * poljubna tema * 60 vrstic * Nagrada: knjižno darilo knjigarne KULTURNICA V vsaki številki mesečne priloge PREZRTO bomo izbrali in nagradili najboljšo kratko zgodbo, objavili pa bomo tudi ostale prispele kratke zgodbe. Meseca julija bomo med vsemi mesečnimi nagrajenimi kratkimi zgodbami nagradili še najboljšo kratko zgodbo prvega polletja leta 1995. Kratko zgodbo označite s šifro. Z isto šifro označite zaprto kuverto, v katero priložite svoje osebne podatke (ime, priimek, naslov, EMŠO, žiro račun in status (samostojni kulturni delavec, zaposlen, dijak, študent, brezposeln)). Vse skupaj pošljite najkasneje do vsakega prvega v mesecu na naslov uredništva: Šaleško literarno društvo Hotenja, p.p. 144, Titov trg 4, 63320 Velenje, s pripisom: PREZRTO -KRATKA ZGODBA. Peter Radoja I J A Peter Radoja, živi in dela v Šoštanju. Doslej še ni objavljal. CAKALNICA Ko luna izžari, kako postane tih večer, temačno je, v nobeno smer ne vozi vlak, postaja spi. Luči samotne v snopu pare, nočne sanje razprše in žvižg piščali za popotne tople sanje prebudi. Vlažna klop, golobje spijo, vaga slepih v kotu ždi, čas obstal je, se zazdi, popotniki v klopeh ležijo. Spijo, spijo moje sanje, topla peč in medla luč, ura v sobi, v vratih ključ, tujec v svetu je spoznanje. STARKA v Cez polja bela rožni vrt je kosa žela ... bela starka smrt. Z oblakov mračnih joče dež in z lic temačnih zadnjo noč uzreš. Prihaja ... zdaj ne vidim je, a čutim, da telo ohlaja in roko podaja si z nestvorom krutim. Daj ... zamahni s hladnim ostrim jeklom, srce predahni mi v raj in ne pred peklom. Rad izkesal bi se, a sam pred starko bom dušo dal na njeno smrtno barko. Peče greh me in boli v minutah teh, ko se ohlaja žar z oči. Enkrat življenja botra smrt še daj mi, da trpljenja zamenjal bi za raj! Odhaja ... s koso bleda starka smrt, s čela roso obrisal je mrtvaški prt. Literarno-esejistična priloga Šaleškega literarnega društva Hotenja 19. januarja 1995/ številka 3 3 O S Q o (X o (D M m ti (D > O t/3 0 hJ najdemo še Brikcija Preprosta iz Celja, razlagalca Cicerona, ki je bil trikrat rektor Univerze in osemkrat dekan. Matija Hvale z Vač, ki je slovel kot poznavalec Aristotelove filozofije, je bil 1510. dekan artistične fakultete. Andrej Perlah, matematik, astronom in zdravnik, je tudi bil dunajski profesor in večkratni dekan ter rektor Univerze 1550. Mihael Falconis, župnik v Laškem, je bil rektor 1419. Ne morem zaobiti Ahacija Sebriacherja iz Saleka, ki je postal tržaški škof, Petra Seepacherja in Tomaža Hrena, ki sta bila ljubljanska škofa, in Jurija Slatkonjo skladatelja in dvornega kapelnika cesarja Maksimiljana I. V letih 1513-1522 je bil škof na Dunaju, kjer je tudi umrl. Pokopan je na častnem mestu, ob severnem zidu levega kora v stolnici sv. Štefana. Omenim naj še Lenarta Mravljo, ki je pomagal pri tisku slovenske Biblije v Wittenbergu in se nato zatekel na Dunaj, kjer se je osamosvojil in postal najprej univerzitetni, pozneje tudi dvorni in stanovski tiskar. Na Dunaju je takrat študij končal tudi Žiga Herberstein iz Vipave, avstrijski diplomat in avtor znamenitega potopisa "Moskovski zapiski". Leta 1528 pa lahko na Univerzi srečamo tudi Primoža Trubarja, poznejšega očeta slovenske knjige. V 17. stoletju je na dunajski Univerzi deloval kot profesor Luka Knafelj, ki je v oporoki večji del svojega premoženja določil kot štipendijsko osnovo za finančno šibkejše študente s Kranjske. Knafljeva ustanova je 200 let bistveno usmerjala bodočo slovensko inteligenco na Dunaj. Med pomembnejšimi prejemniki štipendije sta bila France Prešeren in Josip Stritar. Ustanova obstaja še danes, upravlja pa jo Univerza v Ljubljani. V 18. stoletju se je med slovenskimi uka žejnimi ljudmi nekoliko povečalo zanimanje tudi za druge univerze, pred-njačili sta predvsem 1257. leta nastala Sorbona v Parizu in univerza v Pragi. Vendarle pa je primat še vedno imel Dunaj, saj je še pred prvo svetovno vojno skoraj dve tretjini slovenskih visokošolcev študiralo tam. V tem času so izstopali Žiga Popovič iz Arclina pri Celju, ki je zaslovel kot naravoslovec in jezikoslovec. Pripravil je slovenski slovar in slovnico, v kateri se je zavzemal za slovenski črkopis z enojnimi znamenji namesto sestavljenih, vendar je oboje ostalo v rokopisu. Tudi Marko Pohlin se je v svojih študijskih letih zavzemal za slovenski jezik in zanj zahteval enakopraven položaj z nemščino, zlasti njegovo upoštevanje v gimnazijah. Na matematičnem področju je deloval "velikan logaritmov" Jurij Vega. Umrl je kot žrtev roparskega napada. Po njem je imenovana ulica na Dunaju, njegovo ime pa je vkovano tudi v zvezde; "Vega" se imenujeta krater na Luni in najsvetlejša zvezda v ozvezdju Lire. Nekoliko kasneje sta Dunaju neizbrisen pečat dala dva slovenska genija arhitekture in urbanizma, Maks Fabiani in Jože Plečnik. Pod mentorstvom Otta Wagnerja in vplivom secesije sta Dunaju poklonila spomenike, ki jih je moč najti v vsakem boljšem vodiču po Dunaju. Med poglavitna dela moderne arhitekture tako sodijo Fabianijeva hiša Portois&Fix (Ungargasse 59-61), hiša Artaria (Kohlmarkt 9), hiša Petrocechino (Piaristengasse 20) in Urania (Uraniastrasse 1) ter Plečnikova znamenita Zacherlova hiša (Bauernmarkt), cerkev Sv. Duha (Herbststrasse) v delavskem okraju Ottakring, ki med drugim slovi tudi kot prva žele-zobetonska cerkev stare Avstrije. Ta sakralna zgradba nima triumfalnega videza, nima reprezen- tativne funkcije, je stvarnejša in se ne dviga nad posvetne | stavbe. Lahko bi rekli, da je po Plečnikovi zaslugi Cerkev na prelomu stoletja v delavski četrti Ottakringa postala skromnejša in ponižnejša. Plečnikova akademska kariera na Dunaju je na žalost bila preprečena. Ko ga je profesorski kolegij Akademije, po Wagnerjevi upokojitvi, trikrat predložil za naslednika, to ni bilo pogodu prorektorju Akademije, prestolonasledniku Francu Ferdinandu, ki je predlog zavrnil. Toda o Plečniku so napisane monografije in študije v mnogih svetovnih jezikih. Marko Pozzetto je v zaključku monografije o Plečniku zapisal: "Nedvomno je Plečnik z nekaterimi deli dosegel absolutno vrednost: Zacherlova palača in cerkev Sv. Duha sodita med mejnike arhitekture na prelomu stoletja.". Drugačne vrste primat pa je nad cesarskimi knjigami imel Jernej Kopitar, čigar ime je moč najti na častni tabli Filozofske fakultete. Končal je pravno fakulteto in se zaposlil v Dvorni biblioteki, kjer je malo pred smrtjo postal njen prvi kustos. Na omenjeni častni tabli je moč najti tudi Frana Miklošiča, ki ima tudi spomenik pod arkadami Univerze, saj je bil prvi profesor slavistike, ustanovitelj slavističnega inštituta dunajske Univerze in evropska avtoriteta v tedaj še mladi stroki. Njegova bibliografija obsega okoli 150 enot, med njimi nad 30 samostojnih knjig s številnih področij slavistike in jezikoslovja. Posredno, a močno je vplival tudi na obliko in razvoj slovenskega knjižnega jezika. Pod istimi arkadami je svoje mesto našel spomenik velikega fizika Jožefa Štefana. Zaradi njegovih dosežkov podeljujejo v Avstriji za posebne dosežke na področju elektrotehnike zlato Štefanovo medaljo. Poleg teh slovenskih velikanov pa je Dunaju ves čas dajala svojstven pečat tudi "vojska" drugih študentov, ki to počne še danes, čeprav v manjšem številu, saj je dvajseto stoletje prineslo univerzo tudi Sloveniji. Vendar so mnogi po starem slovenskem izročilu svojo izobrazbo kovali po dekadentno označenih metodah. Ob začetku študija 1912/13 je tako moč najti apel Franceta Steleta v "Koledarčku slovenskega katoliškega dijaštva", ki roti slovenske bruce, naj se že takoj po prihodu na univerzo oprimejo študija in naj vrednosti svojega izobraževanja ne merijo po zgledu nemških študentov, po izpraznjenih litrih. Med slovenskimi študenti so na začetku tega stoletja prevladovali juristi, sledili so jim bogoslovci in nato študentje drugih strok. Pravo je takrat veljalo za razmeroma lahek študij, s katerim ni bilo veliko stroškov, diplomirani pravnik pa naj bi kaj lahko našel zaposlitev. Nekoliko teže je bilo s filozofskimi študijami, ki so obsegale tudi naravoslovne predmete in pedagoško matematiko. Predstavniki vseh slovenskih študentskih društev so pred prvo svetovno vojno bili mnenja, da na Slovenskem primanjkuje predvsem medicincev in tehnikov. Posebno medicino so priporočali kot zahteven in plemenit študij, ki je narodno-družbeno zaželjen in primeren tudi za ženske. Tako so v začetku dvajsetega stoletja na Dunaj začela prihajati tudi slovenska dekleta, vendar zaradi vrste omejitev (redno so lahko študirala le na medicinski in filozofski fakulteti in še tam s posebnim privoljenjem dekana) bolj počasi. Leta 1905 je tako na dunajski univerzi redno vpisana le ena študentka slovenske narodnosti, slovenska korošica Marija Sušnik, ki je študirala filozofijo. Slovenski študentje so na Dunaju imeli pomembno oporo v slovenskih izobražencih. Večina med njimi je imela svoja stanovanja in kavarniška omizja v osmem okraju in študentje so bili njihovi stalni gostje. Posamezniki, od Rajka Nahtigala do Ivana Prijatelja, so tako postali mentorji in meceni. Gostilniških privatnih omizij so se udeleževali bolj ali manj isti ljudje. Otona Župančiča na primer srečamo od restavracije "Pri belem petelinu", kamor je zahajal tudi Nahtigal, do kavarne "Wahringerhof", kjer je tarokiral Prijatelj. nadaljevanje na naslednji strani Malo je mest na zemeljski obli, ki se lahko ponašajo s tako pestro, raznovrstno, številnim spremembam podvrženo, toda skoraj že do točke obremenjujočega za samo mesto bogato zgodovino, kot to velja za Dunaj. Obremenjujoč status omenjam zato, ker ni naključje, da ima Dunaj danes manj prebivalcev, kot jih je imel na začetku tega stoletja, in ni naključje, da je tudi kot mesto svojo vlogo močno izgubil. Čeprav so primerjave, ki temeljijo le na zgodovinski kronologiji popolnoma neustrezne in neumestne, bo verjetno vendarle držalo, da je metafizična moč forme, iz katere so nastali svetovni spomeniki, kot so Štefanova stolnica, Hofburg, Schonbrunn, Belvedere, Augarten, Univerza in mnogi drugi, ter metafizična moč duha, ki je v različnih obdobjih uspela združiti ljudi, kot so Beethoven, Mozart, Schubert, Prešeren, Grillparzer, Nestroy, Cankar, Klimt, Plečnik, Wagner, Fabiani, Loos, Kokoschka, Wittgenstein, Carnap in mnogi drugi, na nek način zavrla in na neki točki morda tudi ustavila razvoj mesta. Toda ravno to je zame razlog, da s toliko ljubezni prijateljujem z Dunajem. Tisti nenadomestljiv občutek večnosti, zgodovinske monumentalnosti, zamaknjenosti, patosa in duševnega miru. In popolnoma namerno sem izpustil vse politične dogodke in osebnosti, ki so pripomogle k statusu Dunaja, ki ga ima danes le-ta. So pač takšni časi. Kajti Dunaj zame ni mesto iz zgodovinskih učbenikov, Dunaj je zame zgodovina. Ker pa je o Dunaju mimogrede moč napisati knjigo, bom v tem članku osvetlil pomen Slovencev, ki so ga le-ti imeli v dunajskem univerzitetnem, umetniškem in družabnem življenju. Najprej moram opozoriti, da pri oznaki "Slovenec" ne gre za narodnostno opredelitev, kot je pojmovana danes, teveč za označbo po svoji rodni deželi. Pomembno je to povdariti in s tem zatreti morebitno kal kakršnihkoli aneksij. Ti ljudje ostajajo del dunajske in širše kulturne zgodovine in potrjujejo resnico, da imamo opraviti z zelo homogenim prostorom, katerega deli se dopolnjujejo in tako ustvarjajo kulturno identiteto. Začel bom z dunajsko Univerzo, ustanovljeno 1364. leta, po dolgoletnem čakanju na papeževo privolitev. Slovenski etnični element je bil že od ustanovitve naprej zastopan v precejšnjem številu ne samo med študenti, ampak tudi med docenti. Miselnost poznega srednjega veka je omogočala študij tudi vaški revščini, kar je omogočilo naravnost zgledne kariere ljudem iz nižjih slojev. Takšno je naredil tudi Thomas de Cilia, znan tudi kot Prelokar. Najprej študij na Dunaju, nato kratka profesura na artistični fakulteti, nadaljnji študij v Padovi in povratek na Dunaj, kjer je deloval kot visok uradnik in cesarjev zaupnik, predvsem pa kot prvi humanistični vzgojitelj princa Maksimilijana. Poleg Prelokarja takrat Literarno-esejistična priloga Šaleškega literarnega društva Hotenja 15. januarja 1995/ številka 3 MAJSKA NOC AVTORSKA FOTOGRAFIJA cs o >-H PQ tn as sg % « ia a m s & ss ss sa m & ss s « inu Nedelja, 22.1. ob 11. uri JUNIOR - romantična komedija KINO ŠMARTNO OB PAKI Ponedeljek, 23.1. ob 17. uri ŠUND - akcijski triler Dolžina. 153 minut! Prihodnji filmi: INTERVJU Z VAMPIRJEM (predpremiera), SPECIALIST, VARUH ČASA, ČUDEŽ NA 34. ULICI, DIVJA REKA. Rezervacije vstopnic: vsak delavnik od 8. do 14. ure na telefon Kina Velenje št. 856-384. Prosimo, da rezervacije dvignete do pol ure pred predstavo! Ljubitelji filma! Kino Velenje vam s ponosom med prvimi v Sloveniji predstavlja nov slovenski film HALGATO režiserja ANDREJA MLAKARJA v nedeljo, 22.1. ob 19. uri v Domu kulture Velenje! Po projekciji se bo predstavil režiser in soustvarjalec filma. Rim so posneli po romanu Ferija Lainščaka NAMESTO KOGA ROŽA CVETI. Idejo za romanje pisatelj dobil po istoimeni pesmi Vlada Kreslina. HALGATO je film o ljubezni in prijateljstvu, dogaja pa se med slovenskimi Romi.Je edini slovenski film lanskega leta. V glavnih vlogah igrajo: Vlado Kreslin, Jože Kramberger, Mirjam Korbar, Kristjan Borovščak, Jernej Kuntner, Tanja Ribič. S svojo prisotnostjo boste potrdili pomembnost tega slavnostnega filmskega dogodka, zato prisrčno vabljeni! Vse znanje v eni knjigi - knjiga za vsako družino SVETOVNA USPEŠNICA Izvirnik je pripravilo 180 mednarodno priznanih strokovnjakov, slovensko izdajo pa so dopolnili vrhunski domači strokovnjaki. Format 26 x 30 cm,760 strani,1500 barvnih ilustracij,izide maja 1995 Priporočamo, da knjigo naročite pri naših zastopnikih. Zaposlimo zastopnike za predstavitve knjige M ILI 0 V E L E KJE ČETRTEK, 19. januarja: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Glasbeni djubox; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ; 9.00 Ljubljanska banka se predstavi; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 14.45 Horoskop; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 D'J news; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 20. januarja: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 2x12 umazanih - vmes ob 8.30 in ob 9.30 Poročila in ob 8.45 Kličemo UNZ; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Petkov klepet in glasbeni gost; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 21. januarja: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Misli iz Biblije; 8.30 Poročila; 8.45 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Govorimo o filmu; 18.00 V imenu sove; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 22. januarja: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 8.00 Nedeljski utrinek; 8.30 Poročila; 9.30 Trič trač in druge čveke; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 Epp; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP ; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 17.30 Poročila; 17.45 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 18.40 Duhovna iskanja; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 23. januarja: 6.00 Dobrojutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 24. januarja: 6.00 Dobrojutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Odstopim, odstopiš; 8.30 Poročila; 9.00 Vaš glas, naša glasba; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.45 Pa zapojmo eno po slovensko; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 25. januarja: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Mi in vi; 18.00 Živ žav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TEDENSKO POROČILO 0 MERITVAH ONESNAŽENOSTI ZRAKA NA OBMOČJU MESTNE OBČINE VELENJE TER OBČIN ŠOŠTANJ IN ŠMARTNO OB PAKI V tednu od 9. januaija do 15. januarja 1995 so povprečne dnevne koncentracije SO2, izmeijene v AMP na območju mestne občine Velenje ter občin Šoštanj in Šmartno ob Paki presegale mejno 24-urno koncentracijo 125 mikro-g SO2/1T13 zraka v naslednjih dneh: 9.1. 10.1. 14.1. AMP Zavodnje AMP Veliki vrh AMP Zavodnje AMP Veliki vrh 190 mikro-g/m 180 150 200 100C 800 600 400 200 0 ■ MESTNA OBČINA VELENJE, REFERAT ZA VARSTVO OKOLJA MAKSPOLURNE KONCENTR od 9. 1. do 15. 1. 1995 konc. SO 2 (mg/m3) SOS. TOP. V.V. ZAV. VEL. MERILNE POSTAJE G.G. H 9. 1. im 13.1. □ 14. 1. CU 11.1. m 16.1. Boži Kvartič v spomin Naša pesem je te dni otožna ... Pred nami se vrstijo podobe naših skupnih trenutkov pri pevskih vajah in pri nedeljskih mašah. Skoraj 50 let je svoje talente, svoj lep in močan glas podaijala Bogu in drugim. Malo je ljudi, ki so si - kot ona - upali na glas povedati in uresničevati psalmistove besede: "Slavil bom Gospoda vse svoje življenje, prepeval bom svojemu Bogu, vse dokler bom živel." Nikoli ni omagala in z vztrajnostjo in optimizmom je bila zgled vsem nam. Zdi se, kot daje sedaj njena pesem utihnila. Tišina pa je le navidezna. Prekinjajo jo verzi, ki jih je tudi sama mnogokrat izgovarjala: "Kadar pa pride dan, pel Ti bom ves vdan, k Tebi želim, moj Bog, k tebi, moj Bog." Verjamemo, daje njena življenjska pesem sedaj več kot le pesem. Spremenila seje v simfonijo radosti, s katero v pričo angelov prepeva Bogu in čaka, da se nekoč snidemo v mogočnem zboru. Zapustila je, kar jo je težilo in srečna zre ljubezni sami v obraz. Zato, draga Boža, tvoja pesem na zemlji ni končana. Nadaljevala se bo po nas ter nas večno povezovala. Še besede pesnika F. Balantiča, preko katerih nam govori: Kot cvet razgrnil pred te sem molčanje, moj strah pod Tvojim plaščem je minil, tu spal bi rad in naj dežja naliv, naj sončnih žarkov boža me igranje. So bratje bolečine zakopali, Z vetrovi grenki zvoki so zbežali in z moje glave cesmiprah izginja. In moja pesem v plamen se spreminja, lupina sanj vse bolj je sinja, sinja, bogat sem kakor tihi glas piščali. ■ Pevski zbor Župnije Sv. Martina ZAHVALE, MALI OGLASI MALI OGLASI LAMELNE, PLISE ZAVESE, ŽALU-ZIJE, ROLETE izdelujemo.in montiramo. Na zalogi sestavni deli za senčila. Telefon 061-651-247 ali 061-651-014. ZASTAV0-750, letnik 79, registrirano do 8.3.95 ugodno prodam. Telefon 850703. GRADBENO PARCELO 1091 m2, prodam. Telefon 816-776. MOTORNO ČELADO, koruzo v zrnju in storžih, prodam ali menjam za mlado goveje meso. Franc Ograjenšek, Ponikva 48 a. ZAMRZOVALNO SKRINJO 310 litrsko, prodam. Telefon 851-090 ali 858-272. PODARIMO DVE LETNO PSIČKO. Telefon 882-427. STANOVANJE IN VIKEND zamenjam za hišo v Velenju in bližnji okolici. Telefon 854-327. ZA PRIDNE DOBER ZASLUŽEK, če imate avto in proste popoldneve nas pokličite. Telefon 066-74-163. AUDI 80, športno rdeče barve, dodatno opremljen, prodam. Telefon 882-391. CENTRALNO PEČ-LITOŽELEZNO, 35.000 cal in pletilni stroj Bro-ther, dvoredni z mizo, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 892-261. IŠČEMO DVOSOBNO MANJŠE STANOVANJE V VELENJU. Telefon 855-024. DVANAJST FUNKCIJSKO ORODJE za rekreiranje prodam. Telefon 856-992. NOVEJŠE DVOSOBNO STANOVANJE 63 m2 v Šaleku, 1. nadstropje, prodam za 890 DEM/m2. Telefon 852-270 od 17. do 19. ure. BLIZU VELENJA PRODAM 2,5 ha zemlje. Telefon 0602-53-433. BETONSKI MEŠALEC - ŠROTAR Z LOŠČILCEM za koruzo, ročni gumi voz prodam. Telefon 882-883. PRAŠIČE ZA ZAKOL PRODAM. Možnost plačila na dva čeka. Telefon 778-523. KOKOŠI NESNICE DOMAČE REJE ZA ZAKOL ALI NADAUNO REJO prodam po 200 sit /kom. Telefon 857-679. NA LEPI SONČNI LEGI V VELIKI PIREŠICI prodam hišo. Telefon 728-022. MED VELENJEM IN ŠOŠTANJEM prodam dvodružinsko hišo primerno tudi za poslovne prostore. Telefon 061-132-1058. INDUSTRIJSKI ŠIVALNI STROJ PRODAM. Telefon 851-343. PREVAJAM NEMŠKA IN ITALIJANSKA NAVODILA ZA STROJE IN NAPRAVE. Telefon 853-087. SMUČKE ELAN 170 cm, komplet z vezmi za začetnike, prodam za 4000 sit. Telefon 852-996. GUMI VOZ 16 col prodam, kupim ZAHVALA Ob tragični izgubi dragega moža in očeta BORISA ZAJCA se iskreno zahvaljujem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč v najtežjih dneh, za darovano cvetje in sveče ter za izrečeno in pisno sožalje. Enako zahvalo izrekam sodelavcem iz Gorenja GA, Termoelektrarne Šoštanj in Zavodu za zdravstveno zavarovanje ZSSS Velenje, šoštanjskim planincem, govornikoma gospodu Drvariču in gospodu Zapušku, godbi Zatja Šoštanj in gospodu duhovniku za opravljen obred. Vsen še enkrat iskrena hvala! Hči Renata v imenu družine Zaje ZAHVALA Ob mnogo prerani izgubi dragega in skrbnega atija, dedija, brata, prijatelja in soseda MARTINA PINOZA rojenega 11.11.1942 Tiho si odšel od nas, a v nas boš večno ostal. se iskreno zahvaljujemo za nesebično pomoč in darovano cvetje ter sveče, vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so ga pospremili na zadnji poti, do preranega večnega počitka in nam kakorkoli stali ob strani v težkih trenutkih. Zahvala velja tudi DU, GOST - prehrana, TGO Gorenje - gospodinjski aparati, Ribiški družini Velenje, Društvu diabetikov, Rudarski godbi, pevcem, dr. Grošlju, govorniom, gospodu župniku za opravljen obred, sosedom Tomšičeve 12,14,16. Posebej se zahvaljujemo prijatelju Petru Kolarju in Gašperju Brglezu. Žalujoči: hčerka Brigita z Dragotom, sin Igor z Matejo, vnuki Denis, Natalija in Klemen, sestra in brat ter prijateljica Frida z družino. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, starega očeta, tasta, brata in strica RUDOLFA MEŽA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za darovane vence, cvetje, sveče ter za izraženo ustno in pisno sožalje. Iskreno se zahvaljujemo gospodu dr. Zupancu za dolgoletno zdravljenje.Enaka zahvala velja tudi sestrični Jožici in družinama Jerič iri-Jurko za pomoč v najtežjih trenutkih. VSI NJEGOVI 0ldy d.o.o. Polzela 38, w tel.: 721-052 llrfnn PEVELENJE '10.0.0. (Era ŠPORT), tel.: 854-391 SUBARU * DAIHATSU * SUZUKI * FIAT * ROVER ROVER Cene v DEM MINI OPEN TBi 16.010 2141 21.708 414SI16V 25.150 SUBARU ■ZNIŽANJE!!! VIVIO GLI4WD 15.940 JUSTYJ12S4WD3V 22.010 LEGACY KOMBIGL/JX 4WD 2,0 42.990 DAIHATSU CUORE 17.200 CHARADE CS 1,3 23.990 FEROZA ELII 33.500 Možnost kredita ali leasing! Plačljivo v SIT po prodajnem tečaju LB d.d. za prilive in odlive podjetij na dan plačila. traktor Ferguson 533, starejši. Telefon 882-351. HARMONIKO ŽELEZNIK, BE,ES, AS, zelo ugodno prodam. Telefon 888-242. ODDAM 50 arov košnje v letu 1995. Telefon 885-122. RJAVO KOTNO SEDEŽNO GARNITURO, prodam. Telefon 852-672 po 15. uri. TOVORNI AVTO MERCEDES 508, letnik 79, vozen z B kategorijo z delom v Velenju, prodam. Telefon 063-841-194. SUHA TRDA DRVA PRODAM. Telefon 893-071. VSE POSLOVNE PARTNERJE OBVEŠČAMO, da bomo prenehali z dejavnostjo Biro in marketing 00852-17-266-690 00852-17-266-691 •O 00852-17-266-692 00852-17-266-693 00852-17-266-694 POKLIČI ME 00852-17-266-695 00852-17-266-696 «00852-17-266-697 00852-17-266-698 00852-17-266-699 storitev, s sedežem na Trgu mladosti 6 v Velenju. NOVO NERABLJENO BELO OVALNO MIZO s šestitmi stoli in rabljen bojler prodam. Telefon 885-529 popoldan. STANOVANJE V NAZARJAH 55 m2, prodam. Telefon 832-302 popoldan. RENAULT 4 TLS, letnik 81, reg. 12/95 prodam za 1300 dem. Telefon 858-265. V VELENJU oddamo v najem eno-sobno stanovanje starejšemu moškemu. Telefon 856-899. V VELENJU KUPIMO VEČ STANOVANJ. Telefon 856-899. KAMNOSEŠTVO PODPEČAN ŠALEK 20, tel: 857 -558 Uradne ure vsako sredo 1ZDIIAVA NA6B0BNIKDV, OKENSKIH POLIC, TLAKOV... Po ooodnl ceni polagamo mamorl niiiiiinu AVRORA D.O.O. - ZAVAROVALNICA MARIBOR d.d. Razpisuje prosta delovna mesta za zavarovalniškega zastopnika na področju Savinjske doline, Celja in Velenja. Pogoja: - najmanj srednješolska izobrazba - lasten prevoz Pisne vloge naj kandidati pošljejo do 10.2.1995 na naslov: Avrora d.o.o., Šlandrov trg 40,63310 Žalec. Dodatna pojasnila lahko dobite na tel. številkah: 063/715-452 in 714-257. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, stare mame in sestre ANE CAMLEK iz Kavč se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo tako številno pospremili na njeni zadnji poti, izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče, nam domačim pa v teh težkih trenutkih stali ob strani. Iskreno se zahvaljujemo tudi zdravstvenemu osebju bolnišnice Topolšica, obema govornikoma, pevcem in gospodu duhovniku za opravljen obred. ŽALUJOČI VSI NJENI V SPOMIN 28.1.1995 bo minilo tri leta, od kar je prikrita zahrbtna sila ugasnila življenje najinega dvaintridesetletnega sina dipl. oec. MIRKA SEMOUCA Smrt, katere bistvo je bila hladno gospodovalna grabežljivost tudi po tvojem življenju, ti je najin Mirko, zahrbtno tisti večer za vedno ustavila pot k nama domov. Moral si oditi tja, od koder se nama ne boš nikoli več vrnil. Naš dom brez tebe Mirko, je prazen - sonce pa tebi in nama le še črno sije. Ostal je le črn obup, praznina po tvoji dobroti in toplini -plemenitosti, ki razjeda in skeli najino strto srce. Žalujoča mama in oče CAS "Nas čas" izdaja Časopisno založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o. Velenje, Cesta Františka Foita 10. Izhaja ob četrtkih. Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke, tarifna številka 3. za katere se plačuje 5 odstotni prometni davek. Uredništvo: Boris ZakoSek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel, Mira ZakoSek (novinarji), Peter RihtariC, Janja Košuta (oblikovalca), Klara PavSer (lektorica). Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 854-761, 856-955. Žiro račun pri SDK Velenje, Številka 52800-603-38482. Cena posameznega izvoda je 100,00 tolarjev, trimesečna naročnina 1100,00 tolarjev. Rač. prelom in oblikovanje: kil VIIIIIHIV M W/RI in LUMINA Grafična priprava, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Anketa med "poskusnimi maturanti" "Vsi na vrhu ne vedo, kaj bi radi!" Tako kot za nekatere dijake 4. letnikov slovenskih srednjih šol, je bil minuli teden zelo naporen tudi za več kot 220 dijakov Centra srednjih šol iz Velenja. Poskusna matura iz slovenskega jezika, matematike, tujega jezika ter izbirnih predmetov naj bi bila predpriprava na ta zaresno junijsko maturo. Je res bila? Obiskali smo velenjsko Gimnazijo in naši naključni sogovorniki so o predmaturitetni preizkušnji povedali marsikaj. Med drugim, da stvari niso dorečene, dodelane, da marsikje na vrhu ne vedo, kaj bi radi. Naloge naj bi od posameznika "preverjale" raven splošne izobrazbe, a so bile pri nekaterih predmetih (zlasti slovenskem jeziku) precej bolj zahtevne, sploh glede na vse šole. Če gre za preizkus, potem naj pri tem tudi ostane. Ker je objektivnost lahko pri posameznih predmetih zelo raztegljiv pojem, bi bilo po mnenju naših sogovornikov prav, da bi naloge predmatu-ritetnega preizkusa ocenjevali drugi oziroma učitelji, ki jih ne učijo. K splošni oceni oziroma kritiki pa velja zapisati še eno njihovo ugotovitev: maturo bodo opravljali pisno in ustno, preizkus je bil le pisni. Prav tako bodo pri nekaterih predmetih na maturi zahtevali od njih višjo raven, tu jim tega znanja (zlasti pri jezikih) ni bilo treba preveijati. Na maturo pa naj bi se dijaki pripravljali že od 1. letnika dalje. Blaž Kralj: "Poskusna matura je sicer dobra zadeva, da vemo, kje imamo luknje v znanju. Ali so bila merila glede zahtevnosti nalog prestroga, premila, je bilo odvisno od vsakega posameznika in tudi od profesorja, ki te uči. Morda je bil predmaturitetni preizkus Blaž Kralj nekoliko prehiter." Marko Meža: "Vse lepo o poskusni maturi. Tako zdaj vsaj ni preizkus je vsekakor potreben, ampak prav bi bilo, da bi bili mi in šekakšnageneracijazanami, "poskusni zajci", ker to, kar se pri nekaterih predmetih dogaja, kaže na neusklajenost na vrhu. Dejali so, da je to psihični in fizični preizkus. Prvi to zagotovo ni, ker te ocenjujejo učitelji, ki te učijo, pa tudi višjega nivoja niso zahtevali. Časa smo imeli za naloge premalo. Mislim tudi, da vsi tega preiz- Katja Dragar kusa niso vzeli tako zares, ampak bolj kot vzorec." Primož Meh: "Kar v redu je bila predmatura, težav pa tudi kar Primož Meh nekaj. Časa za priprave nanjo je bilo premalo. Ni bilo malo takih sošolcev, ki so menili, slabše kot pišejo, nižja bodo kasneje merila. Časovna omejitev za izdelavo nalog pri posameznih predmetih je bila prevelika." Špela Kožar: "Predmaturitetni preizkusa naj bi bil priprava na fakulteto. Ne bo držalo in tudi tisto, kar so zahtevali od nas, ni povsod Marko Meža vemo, kje bo treba vrzeli zapolniti z znanjem. Zame naloge niso bile prezahtevne, in če bo res tako na pravi maturi, sem optimist." Katja Dragar: "Predmaturitet- Kriminaliteta, promet ter javni red in mir v številkah Kako varno je živelo lani Velenje? V Našem času modro-bela kronika vsak teden beleži dogajanje na "policijskem področju" . Ne zajame pa vsega, kar ob koncu leta zapišejo v obsežno poročilo delavci posameznih policijskih postaj, ko opravijo statistiko minulega obdobja. V Velenju ugotavljajo, da so delo opravili dobro. V primeijavi z letom prej in v primeijavi z drugimi policijskimi postajami, so kljub pomanjkanju kadrov, "obvladovali" položaj. Letos se bodo kadrovsko okrepili, zato je pričakovati še večjo prisotnost policistov v vseh urbanih naseljih, kijih postaja pokriva. Raziskali 56 odstotkov kaznivih dejanj Lani so velenjski policisti obravnavali 959 kaznivih dejanj za katera so podali kazensko ovadbo na pristojno tožilstvo, v 424 primerih pa ugotovili, da dogodki nimajo značaja kaznivega dejanja in zanje ovadb niso podali, za 130 drugih dogodkov, recimo nezgod in požarov, pa so podali poročilo. Med kaznivimi dejanji zoper premoženje izstopajo tatvine (344), velike tatvine (250), gol- jufije (56), poškodovanja tujih stvari (35) in odvzem motornih vozil (29). Na območju Policijske postaje Velenje so lani zabeležili tudi 3 rope. Kaznivih dejanj zoper življen- Robert Mravljak: "Raziskanih Imamo 56 odstotkov kaznivih dejani." je in telo je bilo 45, od tega 1 umor, drugo so bile hude telesne poškodbe in ogrožanje z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru. Zaradi neupravičene proizvodnje in prometa z mamili ter omogočanja uživanja mamil so podali 14 kazenskih ovadb. "Materialna škoda, ki je na- Izgubljena dolgonoga lepotica "-ISHffiiSS gjgtoPi: ^ nrasaL s. - ,c IfNtf^ i* M Uradni podatki pravijo, da rodnost v Sloveniji upada. Tudi na velenjskih ulicah je vsako leto manj mamic z vozički. In tako je, izgleda, na pomoč priletela prava štorklja. Veijetno je iskala primeren dimnik, kjer bi si spletla gnezdo. A kaj, ko v mestu dimnikov skorajda ni več, šoštanjski pa je bil očitno previsok tudi zanjo. Za novi dom sije izbrala "turnske travnike". Na njeni nogi smo opazili obroček. To pa menda pomeni, da z njeno pomočjo naraščaj v dolini ne bo večji. Ta dolgonoga ptica pa je privabila v Velenje tudi dva ornitologa iz ljubljanskega prirodoslovnega muzeja, ki sta s pomočjo teleskopa z obročka razbrala, daje priletela (zašla) iz Češke. To izdaja oznaka na obročku N. muzej - Praha PX 092. Ve se, štorklja bi morala odleteti na jug. Špela Kožar sodilo k splošni ravni znanja. Pri jezikih bi višji nivo morali pisati. Gre vendarle za našo prihodnost in zato smo do teh zadev bolj kritični. Eseje bi pri slovenskem jeziku že morali popravljati profesorji, ki nas ne učijo. Sicer pa naj bi ta preizkušnja vključevala res vse tisto, kar bo zahtevala prava matura. ■ tap L1BOJE - Obilne snežne padavine pred novim letom so obdale dobro smučarsko sezono tudi v nižini. Žal pa je močna odjuga sneg hitro pobrala. Ostal je le na osojnih legah, kjer je tudi smučišče v Libojah, kjer so nam pripravili tudi smučarski tečaj za najmlajše. Vodil gaje Vinko Čater, trajal pa je pet dni po dve uri na dan. stala kot posledica storitve kaznivih dejanj znaša blizu 40.000.000 tolarjev. Raziskali smo 56 odstotkov kaznivih dejanj. V stukturi storilcev pa smo v 28 primerih obravnavali otroke," ugotavlja komandir Policijske postaje Velenje Robert Mravljak. V prometnih nesrečah umrlo 5 oseb Tragična je statistika prometnih nesreč, ki so se na območju Velenja pripetile lansko leto. V 867 prometnih nezgodah je 5 oseb umrlo, 46 huje, 127 pa lažje poškodovalo. V prometnih nezgodah je bilo udeleženih 1713 oseb. "Glavni vzroki nesreč so neprimerna hitrost, izsiljevanje prednosti, nepravilna stran vožnje, prehitevanje. Alkohol pa je bil prisoten v 133 primerih prometnih nesreč," pravi Robert Mravljak. Velenjski policisti so lani pogosto opravljali poostrene nadzore prometa. Zanimivost: 843 voznikov je moralo po njih zaradi vožnje pod vplivom alkohola k sodniku za prekrške, začasno so odvzeli 662 vozniških dovoljenj, zaradi različnih drugih prestopkov s področja prometa pa so k sodniku za prekrške napotili še 1315 oseb. Med kršitvami javnega reda vodi nespodobno vedenje V preteklem letu so se pogosto srečali tudi s kršilci javnega reda in miru, 819 prekrškov so našteli, med njimi sta daleč na prvem mestu nespodobno vedenje na javnem kraju in ogrožanje varnosti v zasebnem prostoru. Precej "dobro" so imeli zaradi kršilcev zasedene tudi posebne prostore za pridržanje. 124 oseb seje lani v njih treznilo. V 21 primerih so morali zaradi agresivnosti kršiteljev uporabiti prisilna sredstva. Opravili so 180 varovanj javnih prireditev, za tiste, ki jih organizatorji niso prijavili, pa so napisali tudi nekaj predlogov za sodnika za prekške. Ko je konec lanskega leta pokanje petard vznemirjalo prebivalce, so jim mnogi klicali na pomoč. Precej pirotehničnih iz-delov so navdušencem pokanja odvzeli, nekaj pajih zaradi vznemirjanja občanov pričakuje na podlagi prijave policistov tudi sodnik za prekrške. ■ Milena Krstlč- Planine V ukradenem ritmu Avsenikov Vse bolj priljubljena avstrijska skupina" K2", kije zaslovela s pesmijo Derberg ruft (videospot vrtijo tudi na MTV-ju), je pred dnevi izdala nov singl za naslovom Die Nachtigal singt. Pesem sama po sebi ni velik glasbeni dosežek, azanimivo pa je, daje skupina brez dovoljenjaplagiralaznano Avsenikovo skladbo "NaGolico". Slavko Avsenik starejši je zagotovil, da prvi sliši za skupino K2 in ji ni dal niti dovoljenja za priredbo. Še več - K2 je v pesmi uporabila originalni Avsenikov aranžma ter posnetek - seveda v izvedbi skupine bratov Avsenik. Tekst in glasbo (tako piše na ovitku) naj bi napisal Wildmax, nikjer pa kot soavtor ni omenjen Slavko Avsenik. Singl CD je izšel pri založbi Koch International. ■ (bi) Ljubno ob Savinji i » a * g « m » m v« Novi prostori za šolo in vrtec Zadnje dni minulega leta je bil za starše, učitelje in učence osemletke na Ljubnem gotovo pomemben dan. S podpisom pogodbe med osnovno šolo in tamkajšnjo krajevno skupnostjo o sofinanciranju idejnih načrtov za nadzidavo šole so tudi uradno pričeli to pomembno akcijo, za katero naj polovico sredstev prispevalo Ministrstvo za šolstvo in šport. Pravočasna pridobitev dokumentacije je seveda zelo pomembna, saj se bo ljubenska šola le na ta način uvrstila v prvi krog šol, katerih posodobitev bo omogočil tudi šolski tolar. Za normalne učne potrebe so sedanji prostori veliko premajhni. Kar četrtina učencev ima pouk v dveh izmenah, nekaj pajih "gostuje" tudi v sosednji stavbi krajevne skupnosti. V sedanji šolski stavbi imajo le kabinet za kemijo in biologijo, pa še v tem v popoldanskem času gostuje logoped za predšolske otroke. Na učenca te šole pride vsega pet kvadratnih metrov površine. Z nadgradnjo bodo pridobili šest učilnic, garderobo, zbornico, večnamenski prostor in sanitarije, istočasno pa bodo v starih prostorih uredili knjižnico, učilnico in kabinet za tehnični pouk, dodatne prostore pa naj bi pridobil tudi vrtec; danes se namreč na 75 kvadratnih menih drenja kar 43 otrok. Z nadgradnjo bodo pridobili 800 novih kvadratnih metrov, naložba je ocenjenana 80 milijonov tolaijev, polovico te vsote bodo morali zbrati sami, polovico pa Ministrstvo za šolstvo in šport na podlagi šolskega tolaija. m jP Vprašanje z ulice Vprašanje: Kako je ime tistemu, ki glasuje proti nečemu, kar sam oblikuje in predlaga? Odgovor: Če mislite konkretno na Velenje, je pravilen odgovor svetnik. Vprašanje: Zakaj v Velenju že mesec in pol ni nobene otvoritve nove pridobitve? Odgovor: Zato, ker so volitve mimo, kandidati pa utrujeni.