/
z.
o

Izdaja Podmladek Rdečega križa drž.narodne šole v Sodražici
Moje veselje.
Čampa Dane III.b
Vedno sem si želel par golobov.Tako dolgo sem nadlegoval ata,da sva šla s kolesom v Žimarice h Pircu,kjer sva kupila par golobov z mladi-či.Doma sem pa že prej napravil golobnjak.Prinesla sva jih na kolesu v košarici,ki so jo posodili pri Pircu.Bil sem jih zelo vesel,ali prav malo časa.Ko sem jih tretji dan odprl,so mi takoj odleteli in jih ni bilo več nazaj.Oh,kako zelo sem bil žalosten!
Kmalu sem si bil prihranil spet nekaj dinarjev in sem še enkrat
poskusil srečo z golobi.Šel sem v Zamostec k Cvarovim in sem kupil golobico za šest dinarjev,ata mi je pa prinesel goloba-florentinca iz Ribnice.
Sedaj sem pa bolj srečen z njimi. Že poleti so imeli večkrat mladiče in sedaj,ko je tako mila zima, jih imajo zopet. Zelo so lepi in ponovno nanašajo za druge mladiče. Hranim jih s koruzo,prosom in drugim žitom vsak dan zjutraj,opoldne in zvečer ter imam z njimi veliko veselje.
Kaj se sanja otrokom.
Marolt Jože II.b
,/ /"
r / Sanjalo se mi je,da so roparji morili otroke.Potem je prikorakalo mnogo vojakov in so šli roparji z njimi.Odpeljali so tudi mene s seboj,me zelo pretepli in umorili.Na to sem se prebudil iztežkih sanj,gledal sem okoli sebe,pa sem bil še živ na postelji.
Gornikova Andreja II.b
Meni se je sanjalo, da je gorela naša hiša.Sredi noši smo bezali iz hiše.Gasilci so gasili z brizgalno,ljudje pa so nosili v škafih vodo.Mojo najmlajšo sestro sem zagledala v ognju.V strahu sem'se zbudila in videla,da so bile samo sanje.
Belajeva Ivanka II.b
Sanjalo se mi je,da je zbruhnila vojna.Bežali smo na vse strani. Za nami so že streljali sovražni vojaki.Nad nami pa so letali aeroplani in spuščali bombe na zemljo.Z močnim krikom sem zavpila :"Mama bežimo, pobili nas bodo!" Pri tem sem se zbudila.Mama so me takoj potolažili in so rekli,da so bile le sanje.
Lovšin Rude II.b
Šel sem v Ribnico z mojim konjem. Med potjo sem srečal avtomobil,katerega se je moj konj tako ustrašil, da je skočil pod cesto.V tistem hipu sem mislil,da bo vse proč,jaz mrtev, ‘konj ubit in voz razbit.Malo pogledam okrog sebe,pa ni bilo nič hude-ga.Vstanem,sedem na voz in se peljem dalje proti Ribnici.Tam naložim dva telička,da jih peljem domov.Bal som se,da ne bi spet srečal avtomobila zato sem krenil čez Jurjevico in po poti pod Novo Štifto domov.Ves preplašen in izmučen se zbudim in vidim,da sem doma na postelji.
To so bile res hude sanje.
Pomlad je tu.	Arko Marija IH.b
Zopet se vrača prelepa pomlad.Gorak veter in sončni žarki so raztopili sneg.Tudi sneženi mož,ki smo ga bili napravili na našem vrtu,se je poslovil.Kar žalostna sem bila,ko se nisem mogla več sankati.
Pomlad nam res eno veselje vzame,a v zameno nam da drugo.Sedaj še za peč ne maramo dosti.Prikazale so se že prve cvetice .Tildi ptico, ki so prezimile v toplejših krajih,se vračajo zopet v naše kraje.Najbolj željno pričakujemo lastavic.Kmalu bomo imeli dosti dela,ko bomo začeli sejati in saditi.
Studenček pripoveduje.	Levstek Lado II.b
Izpod skale izviram majhen studenček.Pa sem v veliko korist ljudem. Marsikateri popotnik se ustavi pri meni,da si ugasi žejo.Pozimi mi je res malo dolgčas,ko se pa-povrne zopet ljuba pomlad,cvete okoli mene vse polno spominčic in potočnic .Polathko žuborim v svoji strugi naprej,da pridem do močnejših tovarišev ter se z njimi združim v širokem morju.
Trško načelstvo.
Petrič Marija IV.r.v.n.š.
Krajevni starešina ali trški načelnik,katerega so volili po starem zakonu samo trški posestniki,po novem zakonu pa vsi volilni upravičenci se voli,kadar pride nalog od sreskega načelstva.Volijo se načelnik in dva odbornika.Izvoljeni načelnik sklicuje seje in se posvetuje z odbornikoma o gospodarskih vprašanjih,ki se tičejo trga samega.Skrbi za vsa gospodarska pota,razpisuje delo in tlako.On skrbi za razsvetljavo v trgu in za kanalizacij o.Postavij en je kot gospodar čez vso trško zemljo,vodi račune od vsega,kar ima trg dohodkov in stroškov.Stroški vsebujejo razne davščine,nočno stražo,razsvetljavo,popravila kanalov in vodnih naprav ter plačo njemu samemu,5oo Din na leto.Dohodki so razne najemnine,na primer v najem dane zemlje,lovska zakupnina,razne užitnine ob sejmih,za katere mora načelnik skrbeti,da se natančno vso poberej o.On sme po potrebi prodati tudi les iz trških gozdov,ako je to potrebno.Vodi tudi register občinskih revežev,kolikor jih pripada trgu Sodražici.Napiše jim vrstni red za vsakdanjo prehrano po hišah,ter mora tudi v drugih primerih skrbeti za nj e.Skratka,on je kakor gospodar v družini,naloži si odgovorno delo,prejema pa večkrat nehvaležnost za to.
Iz zapisnika,ki sega nazaj do leta 188o.je razvidno,da je imela Sodražica sledeče trške načelnike:
Lovrenčič Jakob Vesel Peter Ivanc Evgen Lovrenčič Jakob Pakiž Ivan Pšenica Josip Stupica Prane Levstek Ivan Stupica Prane Petrič Alojz
Kovačič Ivan,in sedaj zopet Petrič Alojz.
Trški načelnik hrani tudi grb, tako pravijo pismu vladarja Ferdinanda I.,s katerim je dovolil občini Sodražici pravico do treh živinskih sejmov letno.Pismo je pisano na pergamentu in ima velik pečat,ki je spravljen v leseni okrogli škatlji.
Ta nemško pisana pravica se glasi v slovenščini:
"Mi Ferdinand I.po božji milosti cesar avstrijski,kralj ogrski in češki,tega imena peti,kralj Lombardije in Benečije,Dalmacije,Hrvaške in Slavonij e,Galicije,Lodomerij e,Ilirije,nadvo jvoda avstrijski,vojvoda lota-rinški,solnograški,štajerski,koroški kranjski,gorenje in dolenješlezki, veliki knez sibinjski,mejni grof moravski,poknežni grof habsburški,tirolski itd.
Priznavamo javno s tem pismom in naznanimo,da nas je občina Sodražica v Iliriji prosila,dovoliti ji pravico do treh živinskih sejmov v vsakem letu in privoliti,da se ti živinski sejmi vrše v sledečih dneh:
na ponedeljek pred sv.Gregorjem,namreč 12.marca,nato 22.julija in 15. oktobra vsakega leta.Ker smo vsak čas pripravljeni pospeševati blagostanje naših zvestih podložnikov na najboljši način,zato smo v soglasju z oblastmi ugodili najurilostljivejše tej preponižni prošnji občino Sodražice, toda brez izgube in škode Naše deželne višje in kogarkoli drugega pravico c Potem brez oškodovanja sedanje in prihodnje deželne ustave in pod pogojem,da se vrši živinski sojem na prihodnji dan v tednu,kadar pade kak zapovedan praznik na imenovane dneve.Občina Sodražica sme torej te, od nas dovoljene 3ejme v določenih dneh na vse čase obhajati in se sme to pravice,kakor prinese seauiovna pravica in navada,ne da bi ji kdo branil posluževati.Zapovemo torej vsem svojim oblastem,prebivalcem in podložnikom bodisi kakršnegakoli stanu,dostojanstva ali opravila,posebno pa ■'ojemu ilirskemu guberniju /vladi/ v Ljubljani tem potom milostljivo, d , občino Sodražico v tej pravici podpirajo in vodijo,nadalje,da je niti sami ne ovirajo,niti ne dovolijo,da bi so kdo drugi kaj podstopil proti njej,opominjajoč ga na našo veliko kasen in nemilost.
To listino smo zapečatili s Svojim večjim cesarskim in kraljevim, nadvojvodskim pečatnikom,danem v našem glavnem in stolnem mestu Dunaju, dne 28.septembra leta tisočosemstosedemintridesetoga,v tretjem letu našega vladanja.
Ferdinand s.r.	Podpis oblastva.
Na ‘sejmu.	Prijatelj Vida II,a
V Sodražici je vsako leto šest sejmov.Žo tisti dan pred sejmom pridejo razni prodajalci z velikimi zaboji blaga,čevljev,posode,raznega orodja in še z mnogimi drugimi rečmi.Mi hodimo po sejmu in si ga ogledujemo.Vse nas zanima,najbolj pa slaščico,Otroci smo veliki prijatelji slaščic.To vedo sejmarji prav dobro.Ko bi mi otroci imeli dosti denarja, bi bili slaščičarji kmalu najbogatejši ljudje na svetu.Tako sme pa že srečni,če dobimo od domačih en sam dinar.Tega zamenjamo nn štiri novce po 25 par in z njimi hodimo od stojnice do stojnice ter ogledujemo vse, kar jo razstavljeno po sejmu,a kupimo nazadnje vendarle slaščice.
Zakaj se imenuje studenec Podgoro "žegnan”studenec.
Debeljak Jože II.a
Sprva ni imel ta studenec nobenega imena.Pred davnimi leti je pa šel neki bogoslovec po poti tam mimo in mu je postalo slabo»Obnemogel se je vlegel zraven studenca in klical Marijo na pomoč.Res se mu je prikazala, rekoč : "Ta studenec sem jaz blagoslovila,pij iz njega in zmoči si obraz!"Bogoslovcu je odleglo kakor hitro je pil in si zmočil obraz.Potem je nudaljg^al svojo pot.Ne ve se pa gotovo,ali so mu je Marija res prikazala,ali mu je samo tako zdelo,ker jo je. v svoji slabosti klical na pomoč,Res je pač to,da so to ljudje verjeli in od tega časa imenovali tisti studenec "žegnan" studenec.
O postanku "Žegnanega studenca" in Nove Stifte.
Ponatis iz 1.letnika lista Iz naše doline.
Marija je potovala po naši dolini.Šla je čez naše hribe kot navadna popotnica s svojim sinčkom v naročju.Bila je trudna in lačna.
Ko je šla tukaj čez sodraško dolino,je počivala Podgoro in je bila silno žejna.Zaželela si je piti,in glej - pritekel je čist studenček.Marija je pila,pa tudi Jezuščku je dala sveže vodice.Oprala je nato v tem studenčku še pleničke svojemu sinčku.in nadaljevala pot.Ta studenček je še danes pod Goro in tudi v največji suši ne usahne.Imenuj e se "Žegnani sl lenec".
Noč se je naredila,ko je prišla Marija na hribček,ki se sedaj imenuje Nova Štifta.Tam je Marija prenočevala v leseni kočici,ki so jo zgradili pastirji.Okrog so bili tedaj sami pašniki.Prvi je prignal zgodaj zjutraj svojo živinico pastir iz Šušij,po domače Frlanov Martin.Bil je globoko veren mladenič in je prepeval in vriskal na ves glas,da je odmevalo po bližnjih hribih in budilo zaspane prebivalce.Kar stopi predenj Marija in mu reče :"Glej tebi se razodenem!Jaz sem Marija,ki te prosim, postavi na tem hribčku cerkvico v spomin name,ki sem tu prenočevala.Velike milosti bom delila in čudežno pomagala ljudem,ki se bodo k meni zate-kali'.'Mladenič je strmel v sveto prikazen in hitel č\xdeč se k svoji čredici.Kako in kje naj to storim,j e premišljeval in tiho skrbel.Spet stopi
pred njega Marija,ga odvede na kraj,kj er stoji sedaj cerkev in mu pokaže
//
kraj'.'Tukaj naj bo moja cerkev!Mladenič je videl lepo zarisan načrt,ki mu ga je Marija zarisala.Povedala mu je tudi natančno,kakšen naj bo oltar.
v
Martinek je hitel povedat to novico vaščanom,A ti mu niso verjeli.Sele ko so se prepričali na licu mesta,kjer je Marija zarisala načrt,so začeli razmišljati o zidavi cerkve.Začeli so sekati mogočna drevesa,da so si napravili pot in vozili vse potrebno po starih in razpreženih koreninah.
Bilo je dosti trpljenj a,preden so izruvali težke skale in mogočna debla. Hoteli so že prenehati z delom in opustiti načrt,kaj ti posebno silna in movočna skala se ni nikakor dala ne izruvati,ne premakniti.Skoro vsi so o. pali,kar stopi pred skalo Marija in jo izruj e.Neka vdova je nato to silno skalo z lahkoto sama naložila na voz in jo s šibkima kravicama speljala v breg,kakor da je prazen voz.Tako je Marija podpirala delavce, da se je mogel sezidati božji hram.Delo so potem nadaljevali.Po teškem naporu je bila cerkev sezidana in prej,ko je stari Martin umrl,je še prišla k njemu Marija,talca kot jo vidimo v glavnem altarju,da se mu je zahvalila. Še zdaj je lepa romarska cerkev pri Novi Štifti obdana z mogočnim več stoletnim drevjem.
Tako so pripovedovali stari ljudje.
Mikolič Nežika,učit.ž.r.d.
.im
<9,
Zgodovina naše hiše.
Perdan Anica IV.r.
Pred 34 leti se je naš ata priselil v Sodražico in kupil hišo.
Tista hiša bi se nam zdaj zdela prav čudna,zakaj imela je zelo majhna o-kenca.Strehe je manjkalo polovico.Dimnika ni bilo nič,kadilo se je po vsej hiši.Zraven hiše je bila velika apnenica.V njej je bilo polno starih čevljev,loncev in druge ropotije.Ko so hišo podrli/so našli v zidu več ogorolih tramov.Pravili so,da je bila dvakrat pogorela.Ker je bila pritlična in ni bila pripravna za obrt,jo je dal moj oče primerno popraviti.
Nazaj se pa vračajo s polnimi hlačkami obnožine,kar rabijo za zalego. Včasih me katera piči,a jim ne zamerim,ker me pa večkrat pogostijo s svojim sladkim medom.Čebelice nam dajo lep vzgled,kako marljivi bi morali biti mi ljudje.
V knjigi "Umni čebelar" sem čital naslednji opomin:
Čebelice ljudem.
Odide vam kmalu pomlad in poletje, osuje prehitro mladosti se cvetje.
Pridnosti,varčnosti učite se od nas, da mil počitek čakal bo vas!
Moj prijatelj.	Kleindienst Franci III.b
Dane Čampa je moj prijatelj od takrat,ko smo stanovali tam blizu. Večkrat sem bil pri Danetu na domu in sva jezdila konja,igrala sva se skupaj,se lovila in skrivala.V jeseni,ko je zorelo sadje sva hodila klatit.Polne žepe sva imela in sva jedla kot za stavo.Nekoč sva bila celo zasačena in sva bežala,kolikor so naju nesle noge.Potem si nisva upala več hoditi po takih prepovedanih potih.
Upam,da ostaneva z Danetom še dolgo prijatelja.
Leta 1928 pa se je odločil oče za predelavo. Poklical jo razne delavce,da so se dogovorili ter zgradili sedanjo ononadstopno hišo.Spodaj imamo trgovino,kuhinj o in pekari jo.Zgoraj so stanovanjske sobe in balkon poln živobarvnih cvetic.Hiše se drži
hlev in vsi drugi gospodarski prostori. Pri hiši jo tudi vrt,s katerim ima mama največje veselje.
Moje čebelice.
Prijatelj Viktor III;r
Doma imamo zadaj pri hiši majhen,a lep čebelnjak,v katerem domujejo naše čebelice.Zelo rad jih imam.Dostikrat jih opazujem.Že sedaj,če le posije sonce,veselo letajo iz panjev v prosto naravo.
Moja sestrica.
Nestrpno sen pričakoval mrzlega,jesenskega dne da pride iz Ljubljane mana z mojo novo majčkeno sestrico Darino - Branimiro.Kako zelo sva se jo veselila s sestrico BoženoINajraje bi bila vedno okoli nj e.A mama je rekla,naj jo le pustiva bolj v miru,ker se bo tako hitreje in lepše razvijala ter se potem kar kmalu igrala z nama.In res se nama je zdela vsak dan lepša,močnejša in bolj razumna.Kmalu se mam je začela lepo smehljati,brcati z nožicami,se igrati s pleničko,vmes pa je rada vriskala. Zadnje čase je bila prav vesela,če jo je mama položila na trebušček in je zadovoljno obračala glavico zdaj na eno,zdaj na drugo stran.Vsi smo jo imeli zelo radi.
Božena ji je sklepala ročice k molitvi in ji pravila pesmice.Kadar se je Darinka malo oglasila,je Božena vsa srečna pravila mami,da zna že peti in moliti.
Nenadoma pa je prišla bolezen k nam.Zbolela sva najprej Božena in jaz,potem še mama,a ona najhuje .Rekla nama je -."Bodita zelo pridna,da bom jaz prej ozdravela.Drugače bo zbolela še Darinka,ki te bolezni ne bi prebolela.Takoj sva sklenila mamo vse ubogati in bila sva res pridna.Čez par dni pa nam mama vsa žalostna pove,da je tudi Darinka zbolela.
Mama je imela dosti dela v bolezni z nj o.Če pa je prišel kdo k nji, se je vselej lepo smehljala.Vsak je mislil,da je zdrava.Zadnji dan se je zdela tudi mami bolj zdrava,a boljša je bila le h smrti.S smehom na ličkih ja zaspala za vedno.Ravno po petih mesecih življenj a.Zdravnik je ugotovil hudo hripo.
Jok in žalost sta zavladala v našem prijetnem domu.Le misel,da je njej med angelci lepše kot neun tuka j, nas tolaži.
Zapisal s pomočjo gospo učiteljice Pirc Ivo.učenec I.n razreda.
Sestrici v spomin!
Mikolič Nežika,učit.ž.r.d.
Tam na beli posteljci, sestrica še majhna spi, vsa je v belem,beli venček mlado čelo ji krasi.
Tam na beli posteljoi' sestrica mrtva leži.
Okrog nje jo cvet pri cvetu in angelček pri njej stoji.
Tam na beli postelje! se sestrica na smeh drži, ker z angeljci v nebesa tudi ona poleti.
Koko dolomo obodi,
Rigler Jože III,o
Pri vsaki hiši se pečajo v zimskem času z izdelovanjem kake vrste suhe robe.Pri nas delamo obodi.Za to je potreben prvovrsten les.V jeseni, ko preneha delo na polju,gremo z atom v gozd in izberemo najlepše smreke in jelke,ki so visoko gori brez vej.Paziti moramo,kam pade drevo,kadar
ga podiramo,da neun ne polomi drugega drevja.Ko je na tleh,ga premerimo in razžagamo,in sicer debelejši konec na daljše kose kot tanjši konec.
Od enega in pol metra pa do 60 cm dolge kose napravimo.Ko je vso razžaga -no in obeljeno,razkoljemo vsak kos na 16 delov.Zdaj gremo domov po živino in po voz,da speljemo les domov in ga zložimo lopo v skladovnico pred hišo.
Ko zapade sneg,začnemo delati obodi.Najprej razcepimo les prav na tenko.Lepo ga obrežemo in denemo v stroj,kjer se zmehča in ukrivi.Nato zlagamo po devet obodov skupaj, široke posebej,ozke posebej in jih povežemo z vitrami.Ata jih potem"potoči"v kolač.Mi otroci jih znesemo venkaj pred hišo,kjer jih ata nato lepo zloži.Zdaj se zunaj suše in čakajo kupcev. Kupci so razni lesni trgovci in krošnarji.Najbolj smo veseli,kadar prideta kupovat ded in ujec,ki hodita krošnjarit na Dunaj.Tadva nam otrokom vselej še posebej stisneta v roko kak dinarček,da imamo za šolske potrebščine. Tuka j nakupita razne lesene robe in jo vzameta s seboj na Dunaj, kjer jo razprodajta po mestu.
d
Narisal Rigler Jože,
Moja sestra Vidka.
Kleindienst Franci III.b
Stara je komaj 2o mesecev in čisto po svoje govori.
Naša soseda so jo radi dražili :bav,bav! In zdaj jim ona pravi : teta,bav bav!
Atu pravi Lovio,kakor sliši mamo.
Za samo škodo je pri hiši.Nekoč je prišla do atove pipe,pa kar v usta z njo in je oponašala,kako se ata drži,kadar kadi.Takrat pa ji pade pipa na tla in se razbije.Pregovor pravi,da ne pride nikoli samo ena nesreča v hišo.In res!Ker pipe ni bilo,si je pripravil ata na mizo cigarete.Komaj se je malo odstranil,vzame Vidka pručico in se spne do cigaret. V trenutku jih je vse raztrgala in razmetala po tleh.
Taka je naša Vidka,pa vse eno jo imamo vsi zelo radi.
Zamostarška desetina.	Debeljak Ludvik I.r.v.n.š.
Ponatis iz 1.letnika lista Iz naše doline.
V času,ko so po naši dolini dajali kmetje še desetino in delali tlako graščakom,in ko so bili že vsi Zamostčanje odrajtali desetino,je tudi Neukreten izkopal krompir,a nič obvestil Grivca s Podgore,ki je bil grajski lovec in paznik.Ta ga je šel zatožit v ribniško graščino.Graščak mu je poslal povabilo ali kakor so takrat rekli,pečat,da se mora drugi dan zglasiti pri njem.Neukreten pride prav korajžno tja.Ko izve,zakaj ga kličejo,pravi:"0,saj jaz imam še celo njivo krompirja za izkopat,pa tega vzemite,pa tega vzemite,tista njiva jo Podgoro." "Dobro,pravi Grivcu graščak - boš pa ti izkopal,ki si tako skrban."
Drugi dan najme Grivec dve ženski,in gredo kopat Neukretnov krompir .Kako se začudijo,ko zagledajo na njivi namesto krompirjevih grobov proseno strnišče.Jezen so Grivec takoj odpravi v grad povedat,kako jih jo Neokreten grdo potegnil.
\ L	A / 		
h	
	
tsJ	
C(tzy
Drugi dan se je Neukreten s težkim srcem napotil v Ribnico,skrbelo ga je vseeno, kaj bo.Ko
Npride v grad,za-čne kričat graščak nad njim,kako da si upa tako lagati.Neokreten pa prav ponižno pove:"Vej ste gaspud graščak, j st naj sem tga nč
kriu,ampk mija že-na\Ne spumlad sva
se bla domejnila,
de buomo ne tisto
njivo usadili
krompir,pa jo
žjonska usjala
prosu,men nej o
tem nč povejdala
in sin j ost mi slu
do jo še krompir ze skopat .Mij a žena me nkul nč ne ubuoga,ampk dej la use po siji glavi,toku de srn rejs prav rejvež." Pri tem so je držal prav žalostno in dobri graščak mu je odpustil.
Kdor zna,pa zna!
Res se mu je posrečilo enkrat,a v drugo mu najbrže ne bi bila dobra predla!
Zamostarški grad.	Cvar Ivan III.b
Pripoveduje se,da je bil v davni dobi grad nad Zamostcem.Še danes se pozna,kje je stal in da so bili okoli njega jarki in okopi.Ta kraj se
Veliko Gradišče.Blizu je Malo Gradišče.Nekdanji gospodar toga gradu je bil grof Sodor,po katerem se je baje imenoval današnji trg Soder-šic — Sodražica.Kdo je razdejal ta grad,ni znano.Znano je le ,da so pozneje zidali iz tega kamna cerkev v Sodražici.
Ustno izročilo o vinaškem veternem mlinu. Kozina Mila I.r.v.n.š.
Ponatis iz 1.letnika lista Iz naše doline.
Južno,komaj pol kilometra od vasi Zapotoka,ležijo Vinice.Vas Vinico se razprostirajo po hribu.Najvišja točka vinaškega hriba je gora,ki se i~ rnenuj e Malinsče.Na tem vrhu hriba je stal pred davnim časom voterni mlin.
Zato se še danes imenuje ta kraj Malinšče.S tega hriba i-mamo lep razgled daleč naokrog. Proti vzhodu obrnjeni,vidimo lepo vas Suš j e,malo naprej Slatnik in Žlebič,ter velik del ribniške doline.Ob vznožju južnega roba hriba pa teče po ozkih,zavitih jarkih potok Bistrica,ki ob nalivu prestopi bregove in si vzame ravno smer.Na sosednjem hribu opazimo lepo romarsko cerkev Novo
v
Štifto,ki slovi po vsej Dolenjski za eno najlepših božjih potov.
Na zahodu se nam pokaže ozka sodraška dolina.Na severni strani pa so razvaline,nekdaj mogočnega ortneškeg;a gradu,kjer so gospodovali grofi Ortenburžani.Na prijaznem hribčku blizu Malinšča stoji ljubka cerkvica sv.Marka,okrog katere, se nahaja tudi pokopališče.Ob vznožju hribčka sv.Marka pa leži sončna vas Zapotok,moj ljubljeni rojstni kraj .
Vas Zapotok.	Kozina Mila I.r.v.n.š.
Ponatis iz 1.letnika lista Iz naše doline.
Na vzhodnem delu naše občine leži ob banovinski cesti,ki pelje iz Sodražice v Žlebič,vas Zapotok.
Vas Zapotok obstoji iz treh delov,iz Velikega Zapotoka,Malega Zapotoka in sv.Marka.Vmes so sadni vrtovi.Oba dela je vezala do lanskega leta samo peš pot,lansko leto so pa napravili s pomočjo občine pot,ki v ' "oliki in Mali Zapotok.
sliki Zapotok je pogorel na binkoštno soboto leta 189?.Pogorelo je 18 poslopij.med njimi nekaj hiš in gospodarskih poslopij.Skrbni gospodarji so kmalu zgradili nove domove.Ogenj je povzročil lahkomišljeni fantek.Z užigalicami je v domači hiši pod slamnato streho iskal kurja gnezda.
Staršem neprev^^Lg^g. dečka je ogenj uničil hišo,vsa gospodarska poslop-• ja in pet glav/živine.Ogenj se je širil z veliko hitrostjo,da je bila vsaka pomoč brez uspeha.Čudili so se gledalci na binkoštno nedeljo,ko„00 zapazili vaški,leseni križ popolnoma nepokvarjen. Niti pajčevina ni bila ožgana,čeprav so ognjeni plameni uničili vse bližnje hiše in sta ili obžgani tudi dve hruški,med katerima je stal imenovani križ.
Vas Zapotok ima moderen vodovod,ki je bil napravljen z državno in deželno podporo„Dograjen je bil leta 19o3.in 0.decembra istega leta odprt za uporabo.Vodovod imajo nekateri posestniki tudi v hišah.Dne 11.oktobra 1935.je pa prvič zasvetila banovinska elektrika tudi v Zapotok^*
Tretji del Zapotoka je sv.Marko s 4 hišami„Od tu je lep razgled po vsej ribniški dolini.Cerkvica sv.Marka je podružnica vasi Vinic,Zapotoka, Sinovce,Preske in Gorenjih Lazov„Krog cerkvice je obzidano pokopališče, kamor pokopavajo mrliče iz imenovanih peterih vasi.
V'—x
Cerkev sv. Marka je ena izmed najstarejših cerkva v bližini.Ohranilo se je ustno izročilo,da je bila cerkvica sezidana za časa poganov.Služila da jim je za bogočastni tempelj,kar prikazujejo še danes vidne slike,ki so na zunanji strani zidu,poleg zvonika„Slikano je kot freska.Ko pa je zasijala luč svete vere v naše kraje,so posvetili to pagansko svetišče naši pradedje na čast sv.Marku,
Zapotok je meni najljubši kraj.seveda zato,ker stoji tam moja rojstna hiša.
Moj rojstni kraj.	Košorok Stane I.a v.n.š.
Moj rojstni kraj je Sinovica.Prijazna vasica na hribčku je to,s petnajstimi hišami.Krasen razgled se ti odpre,ko prideš na sredo vasi.
Od tu se vidi vsa ribniška dolina,Sveti Gregor,Ortneški grad,kjer so sedaj samo še razvaline'tSveta Ana s cerkvico,kj er se še danes vidijo vtisnjeni prsti v skalo,za katero se je oprijela sv„Ana,ko je šla tu gori in še ni bilo poti.Ob lepem sončnem vremenu se vidijo tudi Kamniške planine, vse bele od snega,
Sinovica je že dvakrat pogorela,a se je obakrat zopet kmalu dvignila iz ruševin.Na sredi vasi stoji kapelica,kamor hodimo ob lepih majniš-
kih večerih molit.Ljudje so prav pridni in izdelujejo vsakovrstno suho robo.Poleti gre skozi našo vas mnogo izletnikov.Malo pred Sinovico leži prijazna vasica Gorenji Lazi,na drugi strani pa Preska s štirimi hišami.
Lep je moj rojstni kraj!Zame ni lepšega kraja na svetu!
Kako je pogorela vas Sinovica.	Oblak Ciril Ill.r.v.n.š.
Bilo je v postu leta 1882,dne lo.marca,na god 4o mučenikov.Vreme je bilo lepo in suho,ko je Čeligarjev gospodar Janez pokrival streho na svojem skednju po takratni navadi,s slamo.Bilo jo okrog štirih popoldne, ko mu je njegova skrbna žena Mica pripravljala cvrt j e.Po nesreči se ji jo užgalo maslo.Plamen je takoj zajel slamnato streho.Kiša je pogorela. Ker pa tiste čase ni bilo pri nas še nobenih gasilskih priprav,je bilo i .mogoče požar ornej iti.Kmalu je začela goreti šo druga hiša in tako naprej, da je pogorelo vseh devet hiš na vrhu in dva skednja,to je Valentinov in Tičarjev.Ker je bilo jako suho vreme in jo bilo pomanjkanje vode, je gorelo nemoteno naprej.Razumljivo je,da je nastala mod prebivalci grozna zmeda.V prvi vrsti so reševali živino,potom pa sploh vse,kar se je dalo rešiti.Kor pa ni bilo tisto čase zavarovanj e še tako vpeljano, kakor je dandanes,so ostali pogorelci po večini brez denarnih sredstev,
Na sredi vasi je stala častita lipa,ki jo isto tako postala žrtev požara,Govorilo se jo,da jo je bil zasadil sam krvoločni Turčin,ko je hodil po naših kraj ih.Ko so jo kasneje vaščani posekali,je imela tako
veliko votlino,da so otroci lahko hodili skozi njo.Polagoma so si vašČanje sezidali nove domove s svojo pridnostjo in s pomočjo dobrih ljudi. Sedaj raste na istem mestu druga lipa,ki je pa ni zasadil krvoločni Turčin, ampak Bregarjev Janez,ki šo donos gloda skozi okno na delo svojih rok.
Dandanes ima skoraj vsak posestnik na Sinovici svoj vod.njak,va vasi imamo primeren gasilni dom in v njem dve brizgalni in tudi zavarovani so vsi posestniki.
Vendar nas varuj, ti(svoti Florijan,da nas no zadene šo kdaj taka u-soda,kot jo zadela našo vas leta 1082.
Zgodovina vasi Vinice.	Debeljak Ludvik I.b v.n.š.
Ponatis iz 1.letnika lista Iz našo dolino.
Na vrhu zapotoških stevnikov stoji še danes velika groblja,obrasla z mahom in grmovjem.Tu je stal nekdanji Vinaški ali kakor danes pravijo Stari grad.Zgodovina ribniške doline ga prvič omenja lota lo83 in sioor, da je prinesla Katarina Sovneška Konradu Turjaškemu za doto tri graščine: Ribnico,Vince in Sodražico.To pa ni bil grad kot ribniški ali ortnaški, kjer bi kruti graščaki ustrahovali podložne kmete,ampak jo bilo samo veliko graščinsko posestvo.
Grad je imel močan stolp za obrambo žitnic® in nekaj poslopja z visokim močnim zidom in jo bil obdan okoli in okoli z globokim jarkom.Sploh
jo bilo vse tako utrjeno,da je grajska gospoda lahko brez skrbi tu prebivala, kadar jo prišla na lov ali na pregled.V teku časa je ta grad imel več gospodarjev,od katerih pa ni nobeden stalno tu prebival.Vse delo so upravljali oskrbniki in valpti,ti pa so imeli nadzornike,ki so kmete obveščali, kdaj priti na tlako in skrbeli,da se je vse delo vršilo v redu. Vsak kmet je dobil od graščine nekaj zornije,zato pa je moral pomagati obdelovati graščinsko kmetijo.To je bila tlaka.
Na drugem hribu jo pa bilo selo,ki se ja imenovalo Vince.Na južni strani pod vasjo so bili vinogradi in ti so dali najbrže vasi ime Vince. Na severni strani pa so bili vrtovi,ki so j Div spačeni nemščini imenovali Pungrti,to je pa nemško Baumgärten,ali po našo sadni vrtovi,kar je bilo vso graščinska last,ravno tako tudi najvišji hrib,ki so mu rekli Sela. Tu so postavili par lesenih hiš in nasolili nekaj graščinskih uslužbencev, da so pazili na vinograde,da ne bi delali škode ljudje ali živali.Pazili so tudi na tujce,ker je tod vodila tovorna cesta iz Ribnico čez Breg,
Suš;' e,Sela, Vince,pod Vinaškimi stovniki na Sodražico,Bloke,Posto jno , in Trsi.Kdaj in zakaj so to graščino opustili,nam ni znano.Brez dvoma je bila tedaj tudi sodraška graščina opuščena.Kmetj e so dobili več zemlje v svojo last in več samostojnosti,ostala pa jim je tlaka in desetina.Gozdi so bili graščinski in kmetom so za drva odkazovali grajski čuvaji,koliko in kje smejo posekati.Sploh pa ni bil nobeden ribniških graščakov hudoben in so imeli kmetje precej lepo življenje.Da so niso v gradu preveč zanimali, dokazuje že to,da so nekateri vinaški kmetje dovoljevali postaviti hišo na svojem posestvu.Tako je Kovačev dovolil Jur j evemu,Kupar j ov Moj-škrnemu,Thnov Krovčevemu.Sprva so ti kajžarji plačevali malo odškodnino v denarju ali so pa hodili delat nekaj dni.Ko je pa avstrijska vlada vpeljala davke,je davkarija določila hišne številko,pa ne po starosti hiš,ampak 'kar po vrsti,tako da je Podraževa hiša št.1,zraven Pilderjeva pa št.2,Krovčeva št.3,Mojškrna št.4 itd.
Ko so pa vinaški posestniki morali plačati davke od hiš,ki so jih dovolili postaviti na svojem posestvu,so zvišali odškodnino,tako da so Krovčevi plačevali letno od prostora,na katerem je stala hiša,in davke skupaj 3 goldinarje 2o krajcerjev Thnovim,ta jim je dal pa njivico na Selih za krompir vsaditi.Ko so pa napeljali vodovod na Vince leta 19o3*> so se davki zopet zvišali in Timov je prodal prostor Krovčeviin.
Županstvo. V starih časih je bilo tudi županstvo na Vinicah,v Zamostcu,Sodražici in Žimaricah.Ta županstva so bila Kato,da so uradi lažj.; uradovali.Župani so tolmačili ljudem državna ukaza in razglase davkarijo.Za občinske stroške so imeli davek,ki so mu rekli sklad.Toga je razpisal župan in plačevalo so jo pri občini.Poznojši čas pa so je nekaj brihtnih bodržonov izmislilo,da bi bilo bolje županovati coli fari,kot skromni vasi.Začeli so prigovarjati možem,da bi bilo boljo čo bi so vi-naško,zornosturško in žimnrsko županstvo združilo,da bi bilo županstvo samo v Sodražici.Imenovano vasi bi pa postale podobčino.Obetali so jim, da bodo skladi do malega odpadli in da bo vse ceneje,ko jih bo več skup. Ivo so so združili, so pa zrastli skladi kot gobe po dežju, in po vaseh so potom zabavljali čoz tiste,ki so jih zapeljali in čez tisto,ki so v to privolili.
Kapelica. --- Kapelico sv.Boštjana so na vasi postavili lota 1836.
kot spomin na strašno šibo božjo.Bolezen se jo pojavila v začetku junija. Na Vilicah jo bilo 6 mrličev prav nunagloma.V sosednji vasi, v 8 uš jedi pa 8. Zat so bili še posamezni slučaji.Ljudje so govorili,da jo bolezen za-nos.j.. veter.Bolnik jo začutil veliko slabost,krč po drobovju in želodcu, začel je bljuvati in kri jo šla od n joga. Po znal o se atu jo tudi po tem, ker jo imel suho oči,brez solz.Vsakega mrliča so takoj,ko jo bila rakov gotova, odpeljali z vozom na pokopališče.Zvonilo ni nobenemu nič,da so niso ljudje preveč razburjali.Ljudje so se bili zelo prestrašili.«trgali so z oblek vso,kar je služilo za okrasek in pometali proč.Ha Vincah so vso skupaj sežgali na tem mostu,kjer stoji kapelica.Obljubili sc praznovati sv,Boštjona vsako loto 2o.januarja in ga praznujejo budi nekatero drugo vasi,
Garibaldijeva potegavščina.	Mihelič «lava Ill.r.v.n.š.
Nas nočni čuvaj Hostar gre nekega večera,kakor po stari navadi,s palico in svetilko po trgu pogledat,če jo vso v redu.Kato gre še Za vrtini in na Strmco,Ko so približa Jernaskini hiši,vidi,kako so neka človeška postava dviguje čez plot,Hostar pa,no bodi Ion,prikorači h plotu in začno na Vro moč udrihati s palico po njej.Pravico je imel,saj jo bil podnevi trški policaj,od desetih zvečer do dveh zjutraj pa nočni čuvaj.Čudno so mu je zdelo lo,du so prikazen niti ne gane,niti no zastoka.Previdno jo prime in vzdigne,A kaj vidi? Hlače prteniče so bilo natlačeno s slano in obešeno čez plot.Ozre se okrog in posluhne - - - nikjer živo dušo,a vendar so bolj tiho odpravi dalje po svojem težavnem poslu.
Zjutraj pa jo zvedel,da mu je neki svinjski mešetar,Garibaldi,po imenu nastavil to klavorno prikazen.
Kako mu jo jo poplačal,ne vem,poplačal pa mu jo gotovo na svoj poseben način.
Vas Jelovec.
Gornik Ivana Ill.r.v.n.š.
Naša vas je oddaljena 2o minut od trga Sodražice.Leži v prijetni dolinici,šteje 13 hiš in ni bilo še nikoli požara v njej.Pešamo se največ s kmetijstvom,pozimi izdelujemo več vrst suhe robe.Moški hodijo tudi krošnjarit v Avstrijo,med temi je tudi moj brat,ki je šel že s 14 letom in ga sedaj veselo pričakujemo domov.Iz naše vasi sta izšla dva duhovnika, pa oba iz ene hiše.Moj stric je bil postajonačelnik na Rakeku,sedaj
v
pa živi pokoju.Imamo vodovod od leta 1935.Spomladi bo eno leto minilo odkar smo dobili elektriko.Živimo mirno in zadovoljno živij onj e.Ljudje so v Jelovcu pridni in napredni.Vsi ljubimo našo domačo vasico.
Vsak,kdor pride v našo vas,občuduje njeno lepo -lego,prijazne hišice in lepo obdelano polje.
Zaklad pod Malo pečjo.	Zajc Pavla III.b
Moj stari oče so pripovedovali,kako so pod Malo pečjo kopali zaklad.
Bilo je po francoski vojni,ko je prišel v našo vas neki tujec s papirji,na katerih so bile narisane tiste skale pod Malo pečj o.Nj emu je pripovedoval pred smrtjo njegov prijatelj,da je tam skrit zaklad.Zbralo se je torej nekaj ljudi,šli so na dotični kraj in začeli preiskovati.Pa sreča jim ni bila mila.Nekaj časa so kopali,pa niso našli v globini drugega, kot na oni korenini zaznamovane letne številke.Zaklada pa,ki ga je bila skrila bežeča francoska armada,žal niso dobili.
'lako je morda zaklad res še do današnjega dne skrit nekje pod Malo
pečjo.
Strah v Globeli.	Zajc Pavla III.b
Ko je francoska armada hodila po slovenskih deželah,so prišli vojaki tudi v našo vas.To je bilo leta 1813.Takrat je po naši vasi hodil neki Francoz,ki je bil pravi čudak,ker še hodil ni tako,kakor drugi.ljudje in govoril ni drugega,kakor :"0 strašno,o strašno;" Nihče ga ni hotel prenočiti,ker so se ga bali.Nazadnje ga je vzel neki bolj pogumen kmet pol streho ki se ni tako zelo bal strahov,Vendar pa ni dal ta Francoz miru,ker ni hotel ne ležati,ne jesti.Nekoč je odšel,ne da bi ga kdo opazil.čez nekaj časa se je pa zvedelo kdo je bil ta strah.Prijeli so ga v Ribnici in spoznali,da je bil ogleduh.Ljudje v Globeli so imeli potem mir
Cerkvica na Sedlu.	Ilc Mirko I.a v.n.š.
Nad vasjo Globel se dviga hribček z imenom Sedlo,preko katerega drži občinska cesta v Sodražico.Ob poti na vrhu hribčka je stal pred leti lesen križ,kakor jih vidimo na razpotjih.Nekoč pa ga je močan veter podrl.Zdaj ni bilo par let nič na tistem mestu.
Nekega dne se vračajo Globovčani iz Sodražice in se ustavijo še na Sedlu,kjer je bila tiste čase gostilna.Pogovor nanese tudi na to,da bi
bilo treba križ zopet postaviti.Aleš Oražem pa predlaga,naj namesto križa postavijo rajši kapelico.Dne 2o.oktobra 19o6 leta so se zbrali možje iz Globeli na Sedlu in sklenili,prispevati po svojih močeh,da bi se sezidala kapelica na čast sveti družini,
S tem sklepom so je takoj drugi dan podal Aleš Oražem do sodraške-ga župnika,gospoda Fr /Iravna,ki je bil sporočila vesel in je svetoval, naj bi bila kapelica malo večja,imela naj bi vsaj en altar,da bi se včasih lahko sveta maša opravljala v njej„Vsi so se navdušili za to.
Ko je bil sklep odobren od knezoškofa Bonaventura Jegliča v Ljubljani, so se vaščani takoj lotili dela,Začeli so pripravljati gradbeni materijal in zbirali prispevke.Poslali so nabiralno polo tudi svojim rojakom v daljno Ameriko,ki so se odzvali s primerno vsoto denarja.V juniju leta 19o7.je župnik Traven že blagoslovil temeljni kamen„Vaščani so tekmovali med seboj,kdo bo več pripomogel,bodisi z delom,bodisi z vožnjo, bodisi z materijalom ali z milodarom,Delo je šlo hitro izpod rok in na angelsko nedeljo leta 19o8 je bila cerkvica že blagoslovljena,Gotova je bila,a prazna,Za notranjo opremo je primanjkovalo denarja,K sreči je živel V bližnji vasi,na Gori,kipar,ki je napravil oltar,križev pot in nekaj kipov prav po nizki ceni .Mnogo neobhodno potrebnih predmetov so podarile sosednje župnije,
Kadar grem mimo cerkvice na Sedlu,se vselej spomnim na starega očeta, ki so bili edini toliko pogumni,da so splezali na vrh zvonika in pritrdili nanj križ s kroglo„Mišo pa gledali dolgo lepe cerkvice,ker so u-mrli še v istem letu, zadela jih je srčna kap..
Ozrite se a Sedla v Globel in videli boste,da ima obliko kladiva,
Ko je Bog svet ustvarjal,mn je namreč padlo kladivo iz rok in tam,kamor je padlo,je nastala Globel,Tako pravijo.
Kako je oglar kazal roparjem pot na Križno goro.
Stupica Vera Ill.r.v.n.š.
Mlad oglar, po imenu Simen,jo lepega poletnega večera sedel v Travni gori pred kopo in žgal oglje,Ko tako sedi in premišljuje,pridejo po gozdu nepričakovano tuji moški,in ga vprašajo kje je bližnjica na Križno goro.Šimen nič hudega sluteč,misli,da so hrvaški prekupoi in jim na krat“ ko opiše pot na Križno goro„Kar ga začno siliti,naj gre z njimi„Ker se je pa .branil,ga z silo odvedejo s seboj„Strahoma jim mladi fant kaže pot. Ko pridejo na Križno goro,ga zapro v hišo,a on se v naglici skrije v stranišče.Roparji oropajo cerkev,gredo v župnišče in vržejo tam skozi okno župnika,da se takoj ubije,Nato iščejo še mladega Simna,mislili so namreč tudi njega umoriti,da jih ne bi izdal„Ali medtem je Šiinen skočil iz stranišča na tla in zbežal,Od tistih časov ni na Križni gori več duhovnikov, le kadar je tam gori maša,pride mašnik iz Starega trga.Mladi . Šimen pa se je od tedaj ogl&rske obrti kar nekam bal in niso ga zlepa spravili samega v gozd,posebno ne v Travno goro.
Vas Podklanec,
Tanko Jožefa Ill.r.v.n.š.
Naša vas leži na koncu ribniške doline,tesno obdana od hribov in je zadnja v sodraški občini.Na levi strani jo obdaja Velika gora,ki se končuje v Matečem klancu.Na desni strani jo obdaja hrib z imenom Planine, visoke le okrog 2oo metrov.Zapadna stran se imenuje leščovje iste višine kot Planine.Mimo naše vasi teče Bistrica,ki ima svoj izvir pol ure vstran. Skozi našo vas pelje banovinska cesta,ki se takoj za vasjo prične vzpenjati v hrib Boncar in pelje po neštetih ovinkih na Bloke.
Naša vas hrani precej zgodovine in sicer od prastarih Japodov,ki so imeli nad našo vasjo brambni zid "Šonce" imenovane,ki se še prav dobro poznajo.Razrušili so jih Rimljani pod cesarjem Oktavijonom,ko. so prodirali tod.V turških časih so se vršili v Matečem klancu krvavi boji.Dokaz temu so odkopane konjske podkve in sekire,ter še več drugih najdb.
Naši predniki so branili sebe in svojo vero pred krvoločnimi Turki na ta način,da so valili težko kamenje z vrha navzdol in stresali čebele nadnjo. Turki so morali z zabuhlimi obrazi in razbitbežati tja,od koder so prišli.
Preje,ko še ni bilo ceste,so tod tovorili tovorniki.A ko se je izpeljala sedanja cesta čez Bonoar so bili zlati časi za naš kraj.Kajti s prjprego so naši predniki dobro služili,z zgraditvijo železnice se je pa končalo vse blagostanje.
V Matečem klancu se nahaja skala z imenom Škofek, zgodovinsko Gradišče in znani slapovi Kadice.Kadice so naravne od vode izglodane kadi,ki jih izletniki prav radi obiskujejo.0 Kadicah pripovedujejo naslednjo pravljico.Nekdaj je tja hodila prat "Beneška deklica",ki je bila baje tako velika,da je stala z eno nogo na eni strani,z drugo pa na drugi strani struge,ter tolkla obleko ob skalo»
Priljubljena izletniška točka je tudi Podstenska skala,visoka okrog 80 metrov;pod katero izvira dobra pitna in močna voda,ki žene mlin takoj ob izviru.Ta voda se imenuje Podstenščica in je pritok Bistrice.
Naša vas šteje 35 številk in ima štiri dele:Zavrata,Mlako,Nosanjo in Mateti,vse skupaj se imenuje Podklanec.O postanku vasi je malo znano. Koder so sedaj njive po ravnini,se je nahajal v prejsnih časih gozd.Baje so sedanje hiše vse iz tega lesa,torej temu ni tako dolgo.
0 Boncarju.	Ilc Mirko I.a v.n.š.
Naš Boncar je bil v Mohorjevih knjigah takele opisan:
"Cesta,ki drži iz ribniške in sodraške doline čez Bloke,Grahovo in Rakek v Trst,ima kmalu za Sodražico dolg in precej hud klanec.To je Boncar. Boncar je imeniten.Ne da bi ne bilo na svetu še drugimi velikih klancev.Ne manjka jih.Vsa Dolenjska in Notranjska sta v samih klancih,klanč-kih in klančičih.Vendar je Boncar med vsemi nekaj posebnega»
Kmalu za Sodražico,tam kjer se pravi Podklancem,postane cesta strma.Na obeh straneh je gozd.Na eni po hribu navzgor,na drugi navzdol.Čeprav je pot dolga in huda,v gozdu je zmerom kratkočasno.Drevje se pomen-
kuje,ptiči prepevajo in različne živali se vidijo.-- Ko pa vrh klanca pripelje cesta na Kanarsko,mirno starinske Andrejač©ve hiše,ki ima vsako okno drugačno in drugače vsajeno,zagledajo oči same ostrižene grloe.
-la bloška sapa zapiha, cesta nima nikjer zavetja in človeku je Žal,, da : več v klancu,kj er je bila pot res strma in dolga,pa je bilo vsaj zatišje in kr at ek č as,
Kadar pridete sami čezenj,spoznate šele,kaj je Bonear!n
Bonear je bil v starih časih za zgornji konec sodraške občine velikega gospodarskega pomena,Dokler ni stekla železnica Ljubljana -Kočevje je bila za Ribnico in Sodražico najbližja postaja Rakek,Ves promet iz cele doline in celo tam od Kočevske Gotenice se jo vršil preko Sodražice in Bonchrja na postajo Rakek in nazaj z vozovi«Takrat so imeli vozniki iz našega kraj a dovolj zaslužka.Najbolj ši promet je bil v Podklancu.fo pa zaradi toga,ker je vas ravno pod Boncarjem.-Podklancem sc bile tisti čas tri gostilne:na Mlaki,pri Prinšarju in pri Blažu.Blaž je imel v o- f blasti celo mitnico "šrango",Vsak voznik mu je moral plačati za vsaso-kart 3 krajcerje.Vozniki,ki so prišli od Ribnico ali še bolj od daleč, so so morali ustaviti Podklancera,da so nakrmili živino in da so se okrepčali t ;r tako pripravili za nadaljno pot čez dolgi klanec Boncar„Kadar jih je bilo naenkrat dosti skupaj,jim je bilo najtežje za priprego,":£h-ra j t ••. Pođk lancem so imeli sicer veliko uprežno živine, vendar je je kl.ub temu dostikrat zmanjkalo .Vsak najmanj š j. posestnik je imel vsaj 1 par o-prežne živino,bodisi vole ali konje.Pri Matetih in na Petnoku so imeli celo dva do tri pare.Saj to jim je bilo d o b i c kan o sno,Č o je šol onkra' na vrh Lončarja,je zahteval od enega para živine en goldinar takratnega ione.: ja. Vozniki in "furajtarji"so imeli vso tako urejeno in dogovorjeno .da so se vsak dan ob določeni uri dobili pod Boncarjem brez kakšnega posebnega iskanja.Bilo je res zelo živahno po cesti po Boncarju,Ko je odpadla mitnica in stekla železnica Ljubljana - Kočevje je obenem odpadla "fure> ga" iz cele dolino preko Boncarja na Rakek,Ves promet se je obrnil na \ Ortnek in Ribnico.Takrat je bil naši občini odvzet velik zaslužek,po- j sobno vasem Simaricam in P o dk lancu „V teh dveh vaseh je še vedno največ ■, voznikov.V vaseh pa,katere so bolj oddaljeni, od ceste,kakor Globel in Jelovec, se pečajo bolj z izdelovanjem suhe robe,
Vas Ravnilo1.	Debeljak Ludvik l.b r.v.n.š.
Pod prijaznim hribčkom Nova Štifta leži skromna vasica Ravnidol.
Ime je dobila po ravni dolinici, ki j c podobna širokemu jaricu. Prvi ljudje so se tu naselili okoli leta l64o,Vsa zemlja je bila lact ribniške graščine.Prva. lesena hiša je bila v ogradi.Leta 1846 jo je tedanji gospoda: Ignacij .Pintar podrl in napravil zidano,Druga hiša je "ta dolna",til& j j v en .konec zidana,veža je bila pa lesena.V hiši je bil zidan tlak namesto poda,Leta 19o9*je Miha Šega to podrl in napravil novo«Tej podobna je bila tudi tretja hiša.Št.4 je bila pa zidana v oba konca,Tu sta Živela brat in sestra,Brat Andrej Lovšin je študiral na Dunaju pravo in
postal sodnik,hišo pa je prepustil svoji sestri,ki je vzela za moža nekega Arkota,tako se je torej pri hiši priimek spremenil.Andrej Lovšin je bil pozneje državni pravdnik v Gradcu.Avstijski cesar ga je odlikoval z zlatim križcem in povzdignil v plemiški stan z imenom von Ebengereuth, kar bi značilo .‘plemeniti Ravnodolski .Njegovemu sinu je bilo ime Arnold in je bil sodnik v Ljubljani.,
Nekoč jo obsodil znanega časnikarja in humorista Jakoba Aloševca na tri tedne zapora na Žabjoku,lcor je v svojem šaljivem listu "Brencelj" pikal z besedo in s sliko tistodobno politično veljake in slovenske odpadnik«. Ker jo imel na Žabjeku čas premišljati politično vreme,politične zvezde in sploh prikazni na domačem političnem obnebju,je tedaj spisal knjigo :Ričet s Žab jeka,kuhan v treh tednih in zabeljen s pasjo mastjo.
Tu je prav pošteno opikal sodnika Lovšina,ki mu je naložil tako pokoro.
Na prvi strani jo bila naslikana velika žaba,s katere je lezel brencelj, ki je imel aIobovčovo glavo.V knjigi je bil "naslikan tudi Ravnodolski plemenitaš Arnold Lovšin,To jo bilo v lotih 187o - 188o,Kmalu potom je odšel 'kot vsoučiliščni profesor v Gradec,kj or je umrl star 92 let.Bil je tudi častni.član dunajsko univerzo.Nj egov sin jo profesor in šo živi v Gradcu.
V hiši št,5 so oo pisali Arko.To jo bil star rod.V tej hiši . jo bil rojen Anton Arko,ki jo bil učitelj v gluhonemnici v Ljubljani.V večernih urah jo poučeval vajence in pomočnike obrtne šole.Sploh je bil zelo delaven.Umrl jo lota 1913 v Ljubljani,pokopan jo na Viču,
Kisa št,6 stoji v Travni gori,Bila je majhna in lesena.Njen lastnik. Janez Šega,je imel tu gostilno,prav za prav žganjarij o in jo kasneje sezidal zraven še ono veliko in prostorno hišo.Ko so delili grajske gozdove, j e bil pokupil od kmetov,ki niso marali plačevati davkov in niso znali oeniti gozda,42 oralov;plač oval jih je po 1 goldinar 9o krajcarjev. Sedaj je ta hiša last dr.Lovrenčiča,ki jo je preuredil v lovsko hišo in letovišče.
Številka 7 je bila pri Hoj erju,Lanes jo podrtija,svojo čase pa je bila zalo obiskana gostilna in prenočišče,kj or jo tam mimo' vodila pot iz Bajt čez Štrik© v Ribnico,in pa mimo "okamonolih svatov" v Kočevje.
Hiša št.8 jo stala na lesnem skladišču nad žago,bila je zelo majhna in lesena.Bila je last tretjo številko.Leta 1885 jo je Primož Arko podrl. To številko donos sploh ni voČ,Leseno hišona štev.9 je Martin Košorok podrl in napravil zidano.številka deseta ja za Malim vrhom.Njen gospodar jo Lil neki Stipe,doma iz Žlraarlo.A ta hiša jo propadla in so jo pozneje na istem mestu sezidali drugi ljudje.Sedaj jo last Jožefa Češarka«
liišo št. 12 jo izdelal 1.1865.Anton Šega.Kor jo. imel veliko trgovino z leseno robo v Ptuju na štajerskem,je to hišo leta 1895 prodal svojemu bratu Matiji.Njegov sin Prano je bil zelo nadarjen,priden in pobo-žen,Postal je duhovnik lazarist,misijonar,Le škoda,da je še mlad umrl na veliko žalost staršev in vseli,ki so ga poznalie
Ljudje v Ravnem dolu so pridni, pečaj o se največ s kmetijstvom „Žen*- ■ sko največ samo opravijo vsa poljska'delajmožje in fant je.pd grede z doma s suho robo, Posebno starejši gospodarji so bili varani iriAab si
zgradili lopo in udobne domove.Največ je h temu pripomoglo to,kor ni bir-lo nobenega pijanca med njimi.
Potok Ravnodolšica.
Dobrih 2o minut nad vasjo Ravnidol,izvira iz skale,velik in močan izvirek vode,ki mu pravijo Lahki studenec,voda jo poloti mrzla,pozimi pa gorka.Jo čista in zdrava studenčnica,ki ima to lastnost,da postane človek lačen,če jo malo več pij e.Stari ljudje so pripovedovali,da so pri tem studencu roparji zakopali denar.Več ljudi je že poskušalo svojo srečo in so iskali zaklad,kar pričajo številne jame.Toda do sedaj se ni še nobenemu posrečilo najti kaj koristnega.Potoku se pridruži še več pritokov.En izvir jo v Novakovem dolu,drugi,srednji studenec pa pod gozdom.Iz tega studenca je nekdanji ribniški ranocelnik Bobek vselej pil vodo,kadar je prišel v Ravnidol,in je ni nikdar mogel prehvaliti.Nadalje je v Ravnomdolu še studenec,ki se izliva v jez Čečarkove žage.Na tem mestu, kjer stoji žaga,je bil kamnolom za marmor.Svete stopnice pri Novi Štifti so iz tukaj nalomljenega kamna.Žago so izdelali Lovšini iz Ravnega dolu. Poznejši čas je žaga prešla v last S »mona Pakiža iz Jurjeviče.To je bil velik bogatin za tiste čase in je nameraval napraviti kamnoseško podjetje za izdelavo križev,stopnic itd.Potem pa je to misel opustil in popravil žago.Nekaj časa so žgali/tako žico,kot jo rabimo za vezavo loncev.
Na tej žagi se je ponesrečil Simon Grajnar,ki je šel pod žago nekaj popravljat .Kolesa so bila napravljena na korce in ko se je voda natekla, je kolo obrnila.Ker ni bil kolesa podprl,se je obrnilo in mu je strlo glavo in eno roko,bil je na mestu mrtev.Po smrti Simona Pakiža je prišla žaga v last njegovega sina Matevža Pakiža ali ta jo je kmalu prodal Pavlu Češarku.Temu je vse delo vodil njegov žagar Andrej Štupica,ki je bil o-krog 4o let tudi cerkovnik pri Novi Štifti.Jože Češarek,sin Pavla,jo žago preuredil,kupil turbino,napravil mlin in parno žago,ki pa čaka boljših Časov,ker nima les nobene cene.
Ravnodolščica teče dalje mimo Primšarja,kjer je bil v prejšnih časih mlin.Gospodar je bil Janez Pakiž,vnet lovec.Ko je on odšel v Ameriko, ni domačije nihče popravljal in vse se je podrlo,danes se vidi ob potoku lo še nekaj zidovja.Tu se konča Ravni dol.Mlin je stal na bregu zamostarske podobčine.Druga hiša,ki je last Viktorja Zabukovca spada že h podob-čini Vinice.Od te hiše navzdol po bregu se je ponesrečil Martinov gospodar iz Šušja,ko je peljal vino k Novi Štifti.Nazaj grede je na bregu padel pod voz tako nesrečno,da jo bil na mestu mrtev.Postavili so v spomin na to nesrečo lesen križ malo niže doli zaradi potov,ki so so tam križali.Ko pa jo na tistem mestu Janez Debeljak izdelal novo hišo,je dal križ pribiti na zid kjer je še danes.
čez ravnodolski potok držita dva mosta.Prvega lesenega je bil dal napraviti Karol Klinar duhovnik pri Novi Štifti.Posluževali bi se ga bili vsi radi,popravljati ga pa ni hotel nihče.Ko so jo pa neki priliki most podrl in -so se konji Ivana Miheliča iz Kota udrli/je Neža Košir iz Jurjeviče pritožila pri sreskem načelstvu in so morale vse tri občine sodra-ška,suška in jurjovška napraviti cementen most na svoje stroške.Drugi most je napravila vas Sušje,sezidal ga jo Ivan Kozina iz Zapotoka.Pod
vasjo Vinice se zliva potok v Bistrico.
Potoška pesem,	Mikolič Mežika,učit.ž.r.d.
Prod nekako 4o leti je Sivel v Loškom potoku učitelj,ki je dal sina študirat v Ljubljano.Meseca marca je dobil sin pismo od očeta,v katerem mu piše -z veliko ljubeznijo kako bi ga radi vsi videli doma na praznik sv.Jožefa,ko obhaja oče svoj god.Ko je sin dobil pismo,se ga je lotilo silno domotožje in odločil se je,da bo šel domov,očeta vezovat„Bila pa je tisto leto huda sima,veliki zameti,hud mraz in strašna burja.Toda študenta je vleklo z vso silo domov.Odpravil se je na pot in je srečno prišel do vasice Gore.lam je počival v neki hiši,po domače pri Janeževih. Mračilo se je že,burja je pihala in zanašala sneg v oči.Na Gori so ga u-stavljali,naj ne hodi naprej v takem vremenu in na noč »A sina je gnala velika ljubezen do očeta,matere in drugih domačih in nadaljeval je pot z edino mislijo,da bo kmalu doma pri gorko zakurjeni peči v družbi dragih domačih.
Krepko je hodil nekaj časa in vroče mu je bilo.Pota so bila zabrisana, sneg mu je bil do pasu,toda še malo in doma bo!Že so se v daljavi svetile motne luči domače vasice,ko je študent zašel v velik zamet,v oči mu je zanašalo sneg,ledena burja mu ni dala dihati.Utruj en,lačen in obdan od velikih zametov je tedaj klical s zadnjo močjo :"Pomagajte!Pomagajte!” Klical je mater in očeta,bratce,sestrice in tovariše,da bi mu prišli na pomoč,toda rešitve ni bilo od nikoder.
Snežni metež mu je za vedno zaprl oči,zaspal je pod snežno odejo z vročo želj o,videti še samo enkrat dom in starše.
Drugi dan p«, ko so vaščanje delali pot z lopatami, so nedaleč od vasi zagledali nekaj črnega v snegu in odkopali študenta zmrzlega,trdega, mrtvega«
Prinesli so ga očetu na dom na praznik sv.Jožefa,Očetu je bilo strašno hudo,ko je tako izgubil svojega sina.Zložil in uglasbil je sinu v spomin pesmico,ki naj bi bila tudi svarilo pred nevarnimi sneženimi zameti, V Loškem potoku jo pozna vsakdo,a tudi pri nas jo dšklice kaj rade in z občutkom prepevajo:
l./Bil v beli sem Ljubljani in študiral sem od lani, prav obnašat sem se znal, vabil sem prijatelje k nam.
3./Na Gori so me ustavljali, in tako so mi svetovali, naj ne hodim čez gore, ker so burje tak strašne.
2./Dobil sem pismo od očeta, da je ljubezen staršem vneta; me iz Ljubljane pot pelja na praznik svetega Jožefa.
4./A ljubezen do očeta, poslušala ni nasveta.
"Pojdi brate obiskat in očeta vezovat!"
5./Strašna burja jo pihala, in s snegom je vihrala, da mi zmeša vso glavo, in zaidem v pot strašno.
7./Kj o ste fantje in dekleta, ki imate moja leta, prid;te k meni na pomoč, to bo moja zadnja noč.
6./Dalj e več ne morem iti, moram v snegu se spočiti. To bo moja zadnja noč!
Kristus.pridi na pornoč!
8,/Očka,vi mi odpustite, mamca,vi za mo molite, to bo moja zadnja noč, očka,mamca,lahko noč!
Spoznavajmo domači kraj!
Predelan ponatis iz 1»letnika lista :"Iz nase doline".
(
Zadnji dan leta 1885.Gosta megla je ležala nad Ljubljano.Manjkalo je četrt ure do sedmih.Na dvorišču hotela pri Maliču je stal poštni voz,j pripravljen,da odide na kočevsko stran kakor vsak dan ob tej uri.
Postilj on Anton je vpregel	konje,zaprl	vrata	natlačeno polnega voza, zlezel na	visokega kozla,kjer	je že sedel	vitek	mladenič.Konji so po-
tegnili, častitljiva poštna kočija se je zazibala,mladenič je pokimal staršem v slovo,hlapec Anton je ponosno zrl s svojega visokega sedeža i na težki par	konj pred seboj.Sedem je odzvonilo po	ljubljanskih cerkvah,!
ko je poštni	voz ropotal po ozk.	Florijanski	ulici	ven iz mesta.Kočevarji
v vozu so menda še malo zadremali, kaj ti vse je bilo tiho .Ljubljančan gori na kozlu pa je navdušeno vdihava', sveži jutranji zrak in bistro ogledoval prelestno zimsko pokrajino.Postiijon je zgovorno tolmačil znamenitosti na levi in desni ter razne pripetljaje z dolgoletne vožnje.

Ljubljana je ostajala vedno bolj v ozadju,megla pa se je redčila bolj in bolj in že so silili prvi sončni žarki skozi,Nastal je krasen zimski dan.
Vedno težje so vlekli konji po zmrzli cesti,bližali so se prvi postaji - Pijavi gorici,V vozu je oživelo,Potniki so zlezli z voza in pretegovali otrple ude,, preden 30 stopili v vaško krčmo, k j er jim je gospodinja postregla s svinjskimi jetroami.Ko so se nekoliko ogreli in pokrepčali, je voznik pognal konje in vožnja se je nadaljevala proti Turjaku.To je bila glavna postaja,Tukaj je Anton izpregel utrujene konje,potniki so imeli malo več časa,da so izravnali premrle ude in použili zopet kaj toplega.Potem je Anton zamenjal poštni voz za sani,zapregel druge,spočite konje,one pa je pustil tu do drugega dne,Lokaj boljše volje so potniki sedli na sani in se radovali krasnega sončnega dhe.Saninec je bil dober. Brzeli so mimo Rašice,rojstnega kraja Primoža Trubarja,proti Velikim Laščam, kjer so se ustavili za hip pred poslopjem okrajnega sodišča.Prostor, kjer stoji sedaj spomenik tamkaj snega domačina,pisatelja in jezikoslovca, Priv.', je Levstika, je bil tedaj prazen,pač pa so se ponašale Lašče že tedaj z lepo župno cerkvijo z dvema zvonikoma.
Ravno poldne o e zvonilo na Polj anali, ko se je pošta ustavila v Ortneku, samo toliko,da je oddala,kar je bilo prišlo iz Ljubljane za graščino. Preden so prišli do Rok,kažipota,v Žlebiču,je Anton vneto govoril z Ljubljančanom, kazoč mu v desno smer,tako da nista opazila,kako so od Ribnice sem pridrčale majhne sani in se ustavile pred gostilno pri Roki malo prej kakor pošta.Ljubljančan je tu izstopil,vzel svoj kovček,se seznanil v gostilni s kočevskim zdravnikom dr.Linhardom,čigar sani so čakale zu -naj in se na njegovo povabilo z njim odpeljal v Sodražico.Pošta pa je nadaljevala pot proti Ribnici,kjer so zopet prepregli konje,in je prišla nekako med četrto in peto uro popoldne v Kočevje,
Bilo je okrog dveh popoldne,ko je dospel mladi Ljubljančan na svoj cilj - v Sodražico »Bil je novi učitelj,Mihaji Vrbič,ki je nastopil svojo prvo službo.
V Sodražici je bilo tedaj veliko vrvenje - tržni dan.Po krčmah polno ljudi,na trgu voz pri vozu,naloženi z žitom,soljo,Špehom,suhim sadjem, usnjem,domačim platnom itd.Ob hišah visoko zloženi škafi,obodi,vreče fižola - ribničana,vmes stojnice s sladkarijami,ročno izdelanimi čipkami, čevlji,suknom,klobuki„Kupčija je cvetela,mešetarji so bogateli,gostilničarji so imeli zlate čase,Sodražica je bila v tistih časih,ko še ni bilo žoJeznioe,nekako kupčijsko središče,kamor so prihajali s Hrvaškega pre-kupci živine,Bločani s soljo,Kočevarji s suknom,lesni trgovci iz Trsta in še dosti drugih.
Sredi trga je stala lesena tržna lopa s tehtnico na funte,kj er se je tehtalo in tudi spravljalo razno tržno blago,kakor žito,maslo,slanino
itd.Pri tej lopi so dobivali malopridneži,ki so bili pripeti z jermeni
na dolg stol po tedanjem običaju na ukaz rihtarjev in župana po 2o - 25
gorkih. „ ,
„	. leta 189$.
Ko je/stekla železnica,so polagoma ponehali tržni dnevi,ki so se vršili prej redno vsak četrt ek. Lopa' je postala nepotrebna’, tehtnica s fun-
ti je prišla ob veljavo,javno trško tehtnico so potem namestili v Krže-tovi hiši,kjer je ostala do svetovne vojne.Takrat pa je nastal pri Krže-tovih ogenj,in ko so hišo pozneje prezidavali,niso tehtnice napravili več tam,pač pa par let kasneje pri Lovrenčiču,in sicer mostno tehtnico.
Te tržne dneve je dovolila cesarica Marija Terezija leta 1752.Bili SO zfuLjubljano>Kranjem in Novim mestom najbolj obiskani.Tedaj se je shajalo/toliko ljudstva,da si nam je danes kar težko predstavljati.Kaj lahko je bilo med tako gnečo ukaniti čuječe oko stražnikov in protipostavno za-barantati morsko sol za ogerski tobak.Zaradi obilega posla s tihotapci je bilo tu nastanjenih več obmejnih stražnikov ali leblajtarjev.Stanovali so v enonadstropni, leseni Sobotnikovi hiši.Za praznik sv.Petra in Pavla jim je hotela kuharica pripraviti boljše kosilo,pa je po neprevidnosti prevrnila na ognjišču vrelo mast in je v hipu nastal ogenj,ki se je vsled viharja hitro razširil po vsej Sodražici,kajti vse hiše so bile lesene in krite s slamo.Nepoškodovano je ostalo tedaj le župnišče,cerkev in šola, to je sedanja stara Cvekarjeva hiša.Po tem požaru so ljudje začeli postavljati zidane hiše namesto lesenih.
Vozniki so imeli v tistih časih dobre zaslužke,zato so bili tudi ve .no dobre volje in so znali praviti prav šaljive,posebno neki Tomazek, ki ž in r ni mogel izgovarjati.Nekoč je vozil v neko vas botrinjo.Prišli so domov prav Židane volje.Ko stopijo s sani,pa ni bilo zavoja s otrokom nikjer.Hajd,Tomazek.nazaj,pogledat ali so ga izgubili med potjo,ali so ga pozabili v gostilni na blazini pri peči.
Na sredi trga stoji nad 5o let stara Fajdigova hiša,kjer je gostilna, trgovina in pošta.Ko še ni bilo železnice,je vozila pošta vsak dan z Rakeka čez Boncar v Sodražico in dalje v Kočevje.Poznej e je vozila samo V Ribnico,8jdaj pa šo v Žlebič in. v Loški potok.Nova cesta iz Sodražice v Loški potok bila zgrajena leta 1896.
Dostikrat so bili potniki primorani ostati po več dni tukaj,ker vsled snežnih zametov niso mogli nadaljevati vožnje.Gostilničar se je potrudil,da so bili dobro postreženi z jedačo,pijačo in prenočiščem.Celo za to je skrbel,da jim je bil krajši čas.Včasih si je izmislil kaj prav hudomušnega,n.prMimo okna vidi iti revnega čevljarja,pokliče ga na kozarec vina,ponudi mu tobaka in pravi tako mimogrede:"Stavim,da ne moreš molčati pet minut."Oni vzroji:"Kaaj,de ne?Moučim lhku cejlo uro,če je trejba." Stavijo.Natakarica nosi pijače.Mož je že malo vinjon.Gostilničar neopazno ustavi stensko uro in pošlje poklicat čevljarjevo ženo.Pred vrati jo prestreže in ji pove,da se je možu zmešalo.Ona plane k možu: "Lejp ,ljubi muoj muož.Sruta mija,kaj je s tbuj?Zmejšalu se t je?Pejd no, grjeva damu!" On molči,kima,se oteplje,ji daje razna znamenja.Ona je prepričana, da se mu je zmračil um,toži,jadikuje,ga roti.
Vse. se zabava, čas beži...
Sodržani so bili radi veseli.Posebno bogato večerjo so si privoščili na pustni večer.Med večerjo so hodili po hišah pustne šeme in uganjale razne norčije.A na kresni večer so postavili fantje sredi trga visok mlaj s slovensko trobojnico v vrhu.Dekleta so ga opletla z zelenimi venci.Visoko gori so bili trije ozaljšani obroči,do katerih so plezali za
stavo najdrznejši fantje vpričo množice gledalcev.Pred hišo na trgu so si starejši ljudje postavili mize in tam uživali obilno kresno večerjo, med tem ..ko s: je. mladina napravila sedeže okoli mlaja ter pela, vriskala, plesala in se veselila mladosti.
Nepozabna pojava je bil stari Hostar,nočni čuvaj,grobokop in poli-
vs 0
caj/v eni osebi,a kar je ravno predstavljal,v tem je bil neprekosljiv.
Kct grobokop je vedel take praviti o strahovih,da so se poslušalcem ježili lasje.Kot nočni čuvaj s svetilko,helebardo in zateguj enim,globokim glasom:"TJuuraaa jee dssjeeet - hvaljen Jezus Kristus"	- je bil nenado-
mestljiv; a kot stražnik Številka prva in zadnja,je bil v bleščeči uniformi imenitnejši kot general.
Tik nad Sodražico moli strmo kvišku hribček Strmca.Pred pol stoletja je bil še ves obrasel z grmovjem,kakor poje narodna pesem:"Poln oparnic in brinja," Danes ni o tem skoro sledu več ..Pridni ljudje so iztrebili grmovje z vztrajnim in napornim delom ter si napravili prijazne domove.Toliko hiš je že naslonjenih ob Strmco,da imajo svojo ulico.Spomladi, ko tone trg v 'blatu in ž 1 obudi'i, imajo oni na Strmci lepo suho pot, v okna jim blešči teko zaželeno spomladansko sonce,prve cvetke pri njih cveto.prvi ptiči njim žgole!
Tam,kjer je vrt Rjavka,je bila svoje dni kamenita goličava,niti brinje ni raslo na njej ..Trava,kar je je bilo med kraškim kamenjem, je bila poleti suha,opalj ena,rjava,od tod ime Rjavka,Tisti čas je bil v Sodražici za župnika Jožef Lesjak,velik ljubitelj in pospeševatelj sadjereje. Kupil je Rjavko za majhen denar,a položil varijo mnogo truda.Kamenje je dal odstraniti in napeljati,oziroma nanesti gozdne zemlje,Sam je delo vodil in nadziral,često tudi sam prijel za lopato.Kakor zelenica sredi puščave,je nastal lep vrt sredi grmovja,Zasadil .je žlahtno mlado drevje, vmes tudi murve in poizkusil vpeljati sviloprejke,kar se pa zaradi preostrega podnebja ni obneslo.Pač pa je njegov zgled našel kasneje mnogo posnemalcev in dandanes imajo vsi gospodarji okoli svojih domov na Strmci lepo oskrbovane vrtove,
Na vrhu Strmce stoji lično., sto let stara cerkvica,Tja se radi zatekajo Spdrženi po pomoč k Žalostni Materi božji ali k sv.Roku v vsaki večji stiski,tako,če je prevelika suša,Če nočejo prenehati deževni dnevi, če se je lotila živine kaka moreča bolezen itd„Cerkvica je bila zidana vsled obljube hvaležnih faranov,ki jih je Eog rešil velike nadloge—kolere,V vsaki hiši je bil bolnik,če ne celo mrlič Tudi niso bile redke hiše»ki jim je kolera pobrala gospodarja in vse družinske člane.Oni pa, ki so ostali živi in zdravi,so se zaobljubili,da bodo v spomin na tiste žalostne dni sezidali cerkvico v čast Materi božji Sedmerih žalosti.Nad glavnimi vratni je vklesana letnica 184-0.
Svoj čas so matere pravile otrokom,da na sredpostno sredo na Strmci "babo žagajo".Seve so otroci prehodili križem kražem vso Strmco in prišli naposled potožit domov,da niso mogli najti tistega kraja,kjer se to vrši.
Izpred cerkvice na Strmci je lep razgled na Sodražico,ki ždi pokojno v dolini kakor na dlani.Prvotno je bila zidana v obliki križa od cerkve gori proti Žimaricam in od mostu naravnost proti Dolgi dolini.
Zadnja letaise je stranski ulici ob Strmci pridružila še ona Za vrtini,najnovejši čas pa rastejo lične hišice ob cesti v Jelovec,Trg je deloma lepo izoblikovan;obkrožaj o ga štiri z daljšo stranjo na trg obrnjene hiše ;Kržetova,Fajdigova,Lovrenčičeva in Kikoliževa.Ob treh izmed njih tečejo ceste,ko bi še ob četrti,bi bil pogled lepši in promet belj neoviran, ker bi odpadla dva nepotrebna in nevarna ovinka.
Zroč s Strmce doli,imamo pred seboj veliko sodraško pokopališče, kjer so ohranjeni še stari nagrobni spomeniki nekdanjih "visoku chasti-tih dushnih pastirjeu,kateri so tukaj svoje kershanske ovzhize pasli."
Ob kapelici sredi pokopališča stoji Jontezov angel v človeški velikosti, meu novejšimi nagrobniki pa zbuja pozornost Goršetov,lci ga je postavil umetnik,tukaj sni domačin,v spomin svojim staršem.
Pred pokopališčem je šolska drevesnica,obrobij ena s širokim pasom bujnega cvetja.Ob tej drevesnici in dalje ob pokopališču sega dolga drevesnica kmetijske podružnice,zraven je pa lesena shramba za gasilno o-rodje.Večja shramba je v zgornjem delu trga,v gasilnem domu.
Najveličastnejše poslopje v trgu je župna cerkev sv.Marij e Magdalene, ki je bila v sedanjo velikost in obliko prezidana,oziroma dozidana leta 1928.Skoro bi lahko rekli,da jo znamo razrivati kakor .Ribničani, kajti naša raste in se širi potrebam časa in številu duš primerno.
Prvotno je stala tu kapelica sv.Nikolaja,ki se sedaj uporablja za krstno kapelo.0 postanku te kapele pripovedujejo stari ljudje naslednje:
Pod Jermičevim lazom se je odprlo podzemsko jezero.Voda je vrela iz žrela in žugala v kratkem času zagrniti vso sodraško dolino.Prestrašeni ljudje so mašili bruhalnik z vejami in kamenjem,a vse zastonj.Mislec,da bodo bolj gotovo potolažili jezo božjo z večjimi žrtvami,so metali v brezno boljšo obleko,cele bale domačega platna,velike kose slanine "bo-he" imenovane.Pa tudi to ni pomagalo,Oblj ubili so sezidati kapelico,če jih Bog obvaruje najhujšega - in voda se je ustavila.8e danes stoji na Ozalovem vrtu znamenje s podobo Žalostne Matere božje,kot spomin,do kod jo'že takrat segala voda.
Tiste čase je pripadala Sodražica še kot podružnica k ribniški župniji.Zaradi velike daljave,bi pa Sodržani želeli imeti samostojno župnijo.In reklo se jim je,da jo dobe,čim bodo imeli dovolj veliko cerkev.Zato so leta l?5o.prezidali kapelico sv.Nikolaja v cerkvico sv,Marije Magdalene in tako je postala Sodražica leta 1755.podžupnija in je dobila svojega prvega duhovnika.Leta 1772,ji je župnik Lesar prizidal dve stranski kapelici,a župnik Lesjak ji je leta 1865.dodal kor,Laj e je tega leta postala tudi samostojna župnija.Župnik Voglar ji je leta 1884 omislil še lep veliki oltar in taka je ostala nato cerkev do leta 1928., ko je dal župnik Traven spremeniti res mnogo premajhno in preskromno cerkvico v veličastno stavbo,in sicer tako,da je združena starodavna kapelica in del stare cerkve z novim prizidkom v lepo enoto.
Na sv.Rešnjega Telesa dan leta 1795.j e nastal ogenj po neprevidnosti fantov,ki so med procesijo pritrkavali,vmes pa kadili cigarete. Vnel se je najprej tram v zvoniku,potem se je ogenj naglo razširil in
uničil vso vas s cerkvijo vred,celo zvonovi so se od vročine stopili,V francoskih časih je bila cerkev oskrunjena,Dva fantalina sta se pred spovednico stepla do krvi,ker sta hotela biti oba prva na vrsti,Štirinajst dni je bila nato cerkev zaprta in potem na novo posvečena.
Tik cerkve stoji župnišče,ki je edino dvonadstropno poslopje v trgu* Žnoni jakega vrta se tišči velika šolska stavba,ki je bila v sedanjo obliko razširjena leta 19o5.
Šolska občina je imela sprva pravico obiskovat j. farno šolo v Ribnici, a se je vsled prevelike oddaljenosti ni posluževala.'leta. 1811.je bil
v	Sr dražici kot duhovni pomočnik Matevž Kavčič,ki je začel poučevati o-troke v nedeljski šoli,Pred tem so poučeval..! mežnarji dečke v tem,kako imajo streči pri sv.maši in kako odgovarjati pri -cerkvenih opravilih.bedel j ska šcla je dala pobudo za redno to je vsakdanjo Čilo,ki se je začela leta 1814 in je postala 1.1817 javna osnovna šola v to svrhe se je skušalo združiti mežnarsko in učiteljsko službo ',.n res, pel c g bi,ra je poznejši učitelj - mežnar prejemal od vsakega učenca po lo krajcarjev na mesec,a pozimi še od vsakega po 1 poleno na dar,-ličil je kar v svojem stanovanju.Leta 1819 se je prizidala mežnariji - sedanji stari Cvekarje-
vi	hiši -- na vzhodni strani učilnica.Obisk šcla je bil prostovoljen,število učencev 3o - 6o,med temi le 2 - 3 deklice.Poučevalo se je lo mesecev nato je bilo 2 meseca počitnic,kakor je še sedaj„Poučevalo se je 3 krat na teden,ob četrtkih ni bilo šole,po 4 ure « to je. 2 uri dopoldne,
2 uri popoldne,Ob nedeljah je bilo pa po 1 uro pouka za tiste otroka,ki niso obiskovali vsakdanje šole,Do leta 1848.je bil pouk nemški,le razlago in verouk se je vršilo v materinem jeziku,Od tedaj pa je bil ves pouk slovenski,nemščino pa se je poučevalo le kot predmet Unpan je bil takoj viden in število učencev je poskočilo.čeravno je Sodražica ravno tega lata do malega pogorela,Leta ISpo.je prišel za župnika Jožef Lesjak,ki je bil jake vnet tudi za šole.V tistem času so že morali hoditi v šolo otroci obojega spola od 6.do 15.leta,ki še niso znali v materinem jeziku pisati in čitati,Kdor se je upiral,je moral plačati denarno globo ali odsedeti kazen v zaporu.Na ta način se je doseglo,d& ja posečalo šolo o-gromno število otrok„Včasih jih je bilo okrog 4oo in vse to je moral zmagovati en sam učitelj,ki je imel razen tega še mežnarsko in orglarsko službe«Pa tudi učilnica je bila pretesna,Župnik Lesjak in tedanji župan Janez Stupica,ter cerkveni patron,ribniški graščak,Jožef Rudež,so razmišljali,kako temu odpemoči„Leta 185:.je bil nameščen še on učitelj.Poučevala sta cba v eni sobi vsak po dva oddelka,eden dopoldne,drugi popoldne .
Končno S9 je leta 18oo.sklenilo sezidati šolsko posl ■'p je, Staro Šole,ki je bila last graščaka Rudeia.so na dražbi prodali za 25op goldinarjev, a ves znesek in še 2o jelovih dreves je P.udež daroval za zidanje nove šole,Stavba,katere načrt je bil poslan na razstave v London,je bila dokončana 1861,leta in je stala lo.ooo goldinar jov,Župnik je imel vhod v šolo kar z vrta in skozi učiteljevo stanovanjema vrata so se sicer pozneje zazidala,a so vendar še dobro vidna»Leta 1877.j s bila šola
razširjena v trirazrednico,kar je ostalo skoro 3o let,akoravno je že leta 1884.sklical okrajni glavar občinski in krajevni šolski odbor v Ribnico,kj er se je sklepalo,kako priti do četrte učne sobe,da bi se šola razširila v štirirazrednico.Istega leta je šolski nadzornik prvič izrazil željo,da bi bila dekleta v šoli odkrita, a še celo desetletje se je bilo treba hudo boriti za to,da so	premagale to napačno sra-
mežljivost. Z leti je število otrok še naraslo,šolska uprava pa je postala nad vso pomanjkljiva.Nikakor ni bilo več mogoče odlašati z razširitvijo šole.Kupilo se jo sosedovo leseno Gvarovo hišo,jo podrlo in začelo kopati za temelj.Pri tem so delavci naleteli na marmornato ploščo nekdanje Cvetove hiše,ki je bila svoj čas najbogatojša hiša v Sodražici.Iz Cvetove hiše sta izšla dva duhovna in en učitelj,kar je bilo za tiste čase nekaj nenavadnega.
Leta 19o6 je bila končno Šola dozidana in prenovljena in je postala štirirazredna.Za nadučitelja je bil imenovan . ihajl Vrbic,ki je bil že 2o let tu za učitelja,kot nadučitelj pa je deloval na isti Šoli šo nad Ijnih 2o let,to je do leta 1425.ko je stopil v zasluženi pokoj mladeniško krepak in duševno čil.ha soli je pustil neizbrisno spo dno,predvsem bogato zbirko vseh tu živečih gozdnih živali,ptic,rib in kač,kar vso so na njegovo pobudo darovali njegovi nekdanji učenci.Zbirka je nameščena v širokem hodniku pritličja in ima vedno polno občudovalcev.Vsi najdragocenejši predmeti,kakor volk,medved,divji petelin itd.so dar domačina, dr . Ivana Lovrenčiča,odvetnika v Ljubljani,ki ima v Travni gori svojo lovsko hišo.
Iz štirirazrednice jo postala leta 1910.petrazre(Lnioa,lota 1914. šestrazrednica,lota 1933 sedomrazrednicu in leta 1936.osemrazrednioa. Leta 1926.je bil nastavljen za šolskega upravitelja 0tanko Vodopivec,ki je poskrbel v prvi vrsti za to,da so je ustanovila šolska kuhinja,kjer dobiva v zimskem času približno 35 revnih in oddaljenih šolskih otrok brezplačno kosilce.
Na zunanji strani šele je vzidana marmornata plošča z opominom Viteškega kralja Aleksandra I.Zedinitelja : "Čuvajte mi Jugoslavijo!"
Sodraško dolino namaka potok Bistrica.Zibelka ji teče pod .lončarjem, ki loči našo dolino od Bloške planjave.Po Boncarju so na nekaterih krajih še sledovi rimskih utrdb,takozvani ajdovski zid.V davni,davni dobi je bila tod čez izpeljana cesta,kajti lota 44.pred Kristusom je po njej prodiral cesar Oktavi jan proti Krki nad Lat obilce, potem ko je porušil Ln požgal uporno mesto Mctulum - Metij e pri Starem trgu,ki so ga branili hrabri Japodi.
Takoj v začetku svoje poti dela Bistrica več slapov v tako imenovanih Kadicah pod Boncarjem.V Časti okoli sv.Alojzija evoto pri Kadicah tako imenovane klansko rože - rododendron,malo poprej pa višnjevi kranjski jeglič.Teh dveh cvetic se baje no dobi nikjer drugod v okolici in tudi tu sta vedno redkejši.
Kakor je sicer Bistrica tiha in krotka,ne mine leto,da se no bi razsrdila in ne napravila ljudem strahu in škode. To je njena navada
že od nekdaj.Leseni most sredi Sodražice je ob neki nevihti podrla in odnesla.Sedanji zidani most bo leta 194o.dosegel stoletnico,skoro še tako trden in čvrst kakor je bil prvo leto.Istotako cerkvica na otrmci.Male imamo tako dobro ohranjenih stoletnikov!
Tako ob spomladanskem,kot ob jesenskem deževju Bistrica navadno naraste,prestopi bregove,loko od sodraskega mostu do Podgore spremeni v jezero in pokvari ali celo odnesi vso košnjo.Tedaj pride voda tudi v hleve in kleti.Sredi noči morajo včasih nesrečni ljudje umikati živino iz nižje ležečih hlevov k varnejšim in srečnejšim sosedom.Poleti,ob suši,pa Bistrica zopet tako upade, da je otrokom,ki brodijo po njej,k^maj dc gležnjev.
Bistrica ne teče ne urno,ne bistro,ponekod celo zastaja.Vsled tega, ker nima dovolj visečega odtoka,so poplave tako pogoste,travniki manj vredni.Bistrica zasluži to ime le vsled tega,ker sprejema nešteto bistrih studencev.Eden izmed njih nosi ime "Žegnani studenec".Izverju se pripisuje zdravilna moč zoper mrzlice.Pritoki Bistrice sc sicer vsi neznatni , vendar ženejo samo v naši fari z Bistrico vred nič manj kakor 9 žag in 16 mlinov.Vse te mline in še druge v okolici je še pred par de-o ,tji oskrboval z mlinskimi kamni ročnega izdelka Oblak s Sinovice.V bližnjem Žrncvcu je nalomil kremenjakovih skal ter jih primerno'izoblikoval in naklepal.A zdaj se nihče več ne ukvarja s tem,ker je tehnoindu-strija povsod izpodrinila domač izdelek.
Bistrica teče še v sosednjo Ribnico,a se kmalu za trgom,pri Hrovači ,kratkomalo naveliča tega sveta in izgine v podzemlje,kj er ji pa tudi ni obstanka,Kje pride zopet na dan,ni še docela dognano.
Ker ob povodnjih zelo naraste,so napravili pod Brezami umeten prekop, po katerem odteče del Bistrice do Roke v Žlebiču in ponikne v Ten-tero.Požiralniki Tentere so pregrajeni z železnimi križi,kjer se mora ustaviti vsak večji predmet,ki ga narasla voda privali s se^oj.Ob suhem vremenu so ti požiralniki prazni,brez vode,porasli s travo in kamen ki ga zalučamo notri,dolgo odskakuje in bobni v globočino.Preiskovalci jam so zlezli tudi že v Tentero,prišli so celo 900 metrov daleč pod zemljo proti Dobrepoljam.
Pravijo,da je pod Malo goro jezero,vendar videl ga še nihče ni.
Ali oddaja Bistrica svojo vodo Krki ali Kolpi,če ne obema,o tem se ugiblje.Nekateri trde celo,da je Bistrica v zvezi s Cerkniškim jezerom.
Skczi našo dolino so že pred Kristusovim rojstvom drvele bojne mnežice,kakor omenja zgodovina.Gotovo so tudi Huni igrali veliko vlogo pri. 'nas,ker nas sosedje imenujejo "Psoglavci" ,kadar nas hočejo zaliti. Kajpak nam tudi Turki niso prizanašali.Iz zgodovinskih zapiskov posnemamo , da sc se leta 1476.polni plena vračali od Loških razvalin preko Sodražice proti Kočevju in dalje čez Kolpo.Leta 1480.so se podili od Kočevja tu čez proti Cerknici.Tega leta je razsajala tudi nalezljiva bolezen in je bila velika draginja.Leta 1507-so spot plenili po tukajšni oKolici.Leta 1522 sc divjali od Cerknice tod preko,leta 1528 pa od
Loškega potoka proti Ortneku.To loto so nas obiskali colo dvakrat.Leta 1559 so drovili čez Boncar na Bloke in še dalje,leta 1564 pa so se vračali od Postojne čez Sodražico proti Kočevju in dalje čez Kolpo proti svojemu roparskemu gnezdu.
Scdraška dolina je obdana od vseh strani od precej visokih gora, le proti jugovzhodu je odprta in se združuje s sosednjo ribniško dolino. Hrib sv .Marka, Strmca, Slemena, Žimarski hrib,Boncar in Velika gera jo' obkrožajo kakor venec.daj ejo ji dovolj lesa za vsakovrstno uporabo,puščajo pa ji premalo travnikov in njiv.Polje jo zato z vso skrbnostjo obdelano, da donaša čim več užitka precej obljudeni občini.Glavna hrana je krompir, kavla, zel j o, ropa.Kadar ni pozebo, ali pa preveč dež.ovja, obrodita bogato tudi koruza in fižol.Slednjega so tedaj pridela toliko,da so ga celo izvaža, saj jo znan in cenjen rdeči 'ribničan".Koruzo pa so niti v najbolj redovitnih lotih no pridela dovolj in jo posebno v onih družinah,ki so c blago»ar jene s številnimi otroci glavna skrb,kje dobiti denarja za sol in za koruzne moke,kajti brez kruha bi že kako prestali,samo da bi imeli krompirja za opoldne,pa žgancev za zjutraj in zvečer.
Žito se pridela le v spodnjom 'koncu občino ravno tako tudi sadje. Vas:' Zapotok,Vinice,Nova Štifta se ponašajo s prav lepimi sadnimi vrtovi.
Reji govejo živine in prašičev s polaga dovolj pažnje,vendar ne donaša pričakovanih dohodkov,kur so cene preveč nizke.
V prej snih časih so rodne pošiljke denarja iz Ameriko omogočale, da ni bilo pomanjkanja,tudi z vožnjo lesa jo bilo dovolj zaslužka za vsakdanje potrebe,a vsega tega dandanes ni več.Amorikonski viri se usahnili, žage pa po večini stoje.Zato pa cvete izdelovanje suho robe bolj ket kdaj prej.Razen z izdelovanjem obodov,škafov,ribežnov,rešet,kuhalnic, žlic,solnic itd.se se začeli ukvarjati še z izdelavo igrač.Zaslužek je sicer malenkosten,a je pač boljo malo kot nič.
Najbolj zaželen poklic jo krošnjarstvo.Kj er mati z otrooi oskrbuje domačijo,oče pa krošnjari s suho robo po svetu,tam zmorejo toliko,da oDlečojo otroke,imajo za življonsko potrebe in šo kaj izboljšajo na posestvu in okoli hišo.
Nekatero hiše v Sodražici imajo prav značilna imena.Tako nas "Cvo-karjeva" hiša spominja na nekega žobljarja Lukmana,ki se je priselil iz Krope semkaj z ženo in sestro.Kupil si je hišo,ki so šo danes imenuj o Cvekarjeva,ter je prodajal razen žobljo tudi zvezke,Ob nedeljah in tržnih dneh jo postavil stojnico na trg prod Močnikovo hišo.V tistih časih so bili v rabi le kovani železni žeblji ali pa leseni;žičnih,kakor jih imamo dandanos,niso poznali.Kadar ga jo zunaj prosonotila ploha in so mu žeblji zarjaveli,jih jo zmotal v veliko leseno kolo,in šolska mladež jo imela največjo vosolje,ko je kot za stavo hitela vrteti kolo,slične velikemu brusnemu kamnu,samo,da je bilo to leseno in votlo.Tam so so mod naglim premetavanjem kmalu zopet očistili.Mož jo bil vešč čiatnja in pisanja tor je bil celo naročnik "Slovenskoga Naroda".
Skoro istočasno kot Lukman iz Kropo,so jo priselil semkaj tudi krznar Švogolj iz Gorij pri Blodu.Ob podeorkviškom studencu jo bila nje-
gova hiša,ki'ao jo še danoa drži ime Bajzgarberjeva hiša.Strojil je namreč kožo na belo,to je za kožuho in irhovino.Takrat so nosili moški le irhaste,dečki le prtono hlače.Oba,tako Lukman,kakor Švcgolj sta prišla semkaj s trebuhom za kruhom v tistih časih po Napoleonu,ko jo - Bog nas varuj! - lakota morila ljudi in so jo za on hleb kruha dobil oel laz, kot nam priča laz Lakotnik.
Sedanjo občinsko hišo konoom trga so proj nazivali tržaška hiša, kor je imel njon gospodar,Žtrbonk,v Trstu veliko trgovino s suho robo, v toJ hiši pa jo imel skladišče.Skupoval jo tudi slanino,maslo in volno. Po volno so hodili v Volikovoo Staroi z Gor.Lazov.Tu so jo ob tržnih dneh kupovali .Kočevarji in jo na lesenih statvah v Koprivniku in Stari cerkvi tkali v domačo sukno,ki so ga ob prihodnjih tržnih dnoh pripeljali na prodaj.
Kako neki naj si razložimo ime SodražicaT^okjo čitamo,da so jo gospodar gradu imenoval Boder in da jo od njega dobil naš trg to ime,
Ali pa prihaja ime od drago,to jo doline,j arka?Zakaj naj bi So-ü,ioa pomenila jarok, drago?To si moremo razlagati le na ta način, ako pomislimo,kako izgloda Sodražioa ob neurju,Izpod Griča se vali hudournik po Dolgi dolini,čez njive in vrtove,po oosti Za vrtmi in po sredi trga doli do cerkve v ono stran,v drugo pa de Grdina,Sobotnika in Btrojbarja. Kakšna je oosta vselej po takem hudem nalivu?Polna jarkov.In v starih Časih jo bilo šo hujšo.
Župan Janez štupioa iz Sodražico „štev.9 - to hišo ni več,stala pa je tam,kjer jo sedaj nova MikeliBova trgovina •• je dal te naravno jarke še poglobiti in jih pokriti s skalnatimi ploščami,ki so jih nalomili v kamnolomu na Strmo! proti Sv,Gregorju,ter je tako ono grdo jarke,Soz katero so so zvračali vozovi in se je mod kletvijo protepavala živina, spremenil v široko kanale,vrh katerih je dal speljati oosto od mosta in cd oorkvo čez trg mimo sedanje Gregoričeve in Levstkov® do Starčevo hiše in Šo daljo.
Večina sodniških nadobudnih paglavcev ju prebredla cb brleč! sveči ta kanal pod zemljo od Sprajoarja do Btrojbarja,spotikajoč se ob poginjeno mačke,zapletajoč so ob preperele cunj o,brodeč, po nesnagi in Črepinjah»
Važnega gradiva o Sodražici jo mnogo.Zbrala sem nekatero podatku, da su ne porazgube.Končam a pozdravom,ki jo bil v moji mladosti pri nas splošno v rabi,ki jo lop,pomemben in čisto nuš,aodraški : "Bročnc"!
Učiteljica Olga Vodopivec - VrbiČeva,
V tej številki so je ponatisnilo več prispevkov iz lanskega letnika, in oioer zato,kor je lani izhajal komaj v 20 izvodih in jo bil vrh tega tisk slabo čitljiv.
1,/Kaj se je v Sodražci zgodilo? Prej je vse veselo bilo, zdaj je po5.il takšen glas, da je zgorela cela vas.
3./Župnik so v cerkev tekli, tabernakelj venkaj nesli.
V njem je sv.Rešnje Telo, sredi loke postavljeno.
2./Gor v zvoniku se je vnelo in je tudi vse zgorelo.
Zvonovi doli pokajo, ljudje okoli jokajo,
4./Žarnostarski fantje so v cerkev so Mater božjo venkaj nesii’. Marija tako jim govori:
"Nesite me k mujm sin!"
Slišala od Andrcjčetove tete Neže in napisala Perdan Anica,učenka IV.r.
Posem o Izveru.
1,/Je šopek dosel v pozdrav
tam iz mladostnih mi planjav, tam od potočka mrzlega, ki Izver se nazivlje ga.
2./Ciklame tri in list zelen zavit v pajčolan svilen, a duh prekrasen je imel - nevesti smrti je prispel.
3./Nikar ne ho.di še v vsemir", ljubo čebljal mi je izvir, saj gozd moj je žo spet zelen, ki bil ti je tako željen,"
4./Doznal za tvojo sem bolest, zdaj vabim v svojo te prelest, nekdaj s teboj se veselil, zdaj rad bi zdravja ti delil,"
Zložila malo pred smrtjo Mara Lemež - Rusova,bivša tukajšna učiteljica.
V nedeljo,dne 25«aprila se je po vsej državi praznoval Dan Podmladka Rej- ega križa,tako tudi pri nas,kjer smo istočasno slavili tudi desetletnico obstoja Podmladka na naši šoli.
Na naši šoli je vpisanih 354 članov v Podmladek R.K.,sicer lepo število,toda še jih je nekaj,ki stoje zunaj naših vrst.Tudi ti naj se strnejo v vrsto Podmladkarjev,saj vam Rdeči križ nudi vsestransko pomoč, tako pri šolski kuhinji,ročnem delu in vzdržavanju našega lista.