g e o g r a f s k i o b z o r n i k28 29 Jemen se uvršča med najrevnejše dr- žave sveta, vsaj če sodimo po merilih gospodarskega razvoja. V kulturnoz- godovinskem pogledu pa velja dežela na skrajnem jugozahodu Arabskega polotoka za zibelko arabski civiliza- cij, kjer zgodbe iz tisoč in ene noči nenadoma oživijo in postanejo res- ničnost. Ljubljansko geografsko dru- štvo je v okviru zbirke vodnikov pr- vomajskih društvenih ekskurzij v letu 2009 izdalo vodnik po Jemnu. Tokrat imamo pred seboj še en podatkovno pester in slikovno nazoren vodnik, ki ga je napisal Bojan Erhartič. Avtor, ki je hkrati tudi izkušen vodnik po manj turistično znanih državah, v delu ne izpostavlja le dogodkov in opisov krajev, kjer so udeleženci potovali, pač pa nazorno predstavi tudi druž- beno in politično situacijo države, razloge za stanje v državi ter druge aktualne geografske zanimivosti. Uvodni del vodnika avtor name- ni seznanitvi s temeljnimi podatki Jemna. Islamska predsedniška repu- blika Jemen, ki po površini meri pri- bližno 555.000 km2, ima za razliko od ostalih držav na Arabskem pol- otoku razmeroma ugodne naravno- geografske razmere. Prav zaradi tega so jo antični pisci imenovali "Srečna Arabija". Jemen namreč izstopa za- radi razgibanega površja in s tem iz- datnejši količin padavin, ki ponekod omogočajo intenzivnejše kmetijstvo. Kljub nadpovprečni količini pada- vin v tem delu sveta, pa voda, zara- di prekomernega črpanja predstavlja vedno večje razkošje. Po mnenju av- torja so nenadzorovano namakanje, velike izgube ter slaba učinkovitost namakanja glavni razlogi za omenje- no vodno problematiko. Sledi poglavje o zgodovini, kjer na slikovit in iskriv način izvemo, da je bila dežela v preteklosti izredno slav- na in cenjena. Skozi prostrane pušča- ve Jemna, prepletene z oazami in su- himi dolinami, so v preteklosti vodile mnoge tradicionalne karavanske poti začimb in dišav. Velik vpliv na zgodo- vino, kulturo, gospodarstvo in prebi- valstvo države je imela strateška lega države. Jemen namreč leži na južnem vhodu v Rdeče morje, ki je stičišče obeh antičnih in modernih komuni- kacijskih in trgovinskih poti. Kljub ugodni strateški legi ter pretekli pomembni trgovski vlogi pa jemen- sko gospodarstvo danes pestijo hude težave. Velika odvisnost gospodarstva od izvoza nafte ter nezadostna vla- ganja v ostale veje gospodarstva so po avtorjem mnenju najpomembnej- ši razlogi za slabo gospodarsko sta- nje v državi. Vodnik, ki tako v vsebinskem kot tudi v slogovnem pogledu predstavlja po- memben prispevek k bogatitvi znanj iz regionalne in turistične geografije, se nadaljuje z opisom priporočene poti. Pot, ki so jo člani Ljubljanskega geografskega društva prepotovali v okviru prvomajske ekskurzije se pri- čne v glavnem mestu Sani, nadaljuje z ogledom naravnih in kulturnih zna- menitosti puščavske notranjosti drža- ve ter zaključi z spoznavanjem otoka Sokotre, ki leži na skrajnem severo- zahodnem robu Indijskega oceana. Otok zaradi dolgotrajne izolacije velja za enega izmed biotsko najpestrejših ekosistemov na tem delu sveta. Vodnik, ki ga je Ljubljansko geograf- sko društvo izdalo v sodelovanju z založbo ZRC, odlikuje nazoren slog pisanja ter izjemna vsebinska kako- vost, ki nas navdaja z občutkom pe- strosti in raznolikosti države. Vodnik Jemen je napisan poljudno in dovolj zanimivo ter je velik doprinos k to- vrstni geografski literaturi. Podroben opis priporočene poti ter kakovostni podatki, ki jih avtor podaja v prvem delu vodnika so izredno dragoceni, saj predstavljajo pomemben vir tako strokovni kot tudi širši javnosti. Knjigo je uredil Drago Kladnik, fo- tografsko gradivo so poleg avtorja prispevali še Robert Brglez, Krištof Kranjc in Vojislav Likar, kartografske prikaze pa je pripravil Rok Ciglič. Knjiga je bogata tudi z navedbo več kot osemdesetih virov in literature, ki jih je avtor uporabila pri pisanju vod- nika. Zbirka je z vodnikom Jemen ne- dvomno pridobila še eno kakovost- no delo, ki bo deležno velikega od- ziva. Katarina Polajnar Horvat recenzija Nov vodnik Ljubljanskega geografskega društva: Jemen Ekonomske, socialne in okoljske značilnosti malih evropskih mest so skupne predmestjem in tesno po- vezanim naseljem na podeželju. Ta območja so prostorsko manj obre- menjena kot večja urbana središ- ča, opredeljuje pa jih tudi lažji do- stop do odprte pokrajine. Medtem ko so policentrični prostorski odno- si med večjimi mesti že dolgo uve- ljavljeni v evropski regionalni politiki, na pomenu postopoma pridobiva- jo tudi mreže malih mest z njihovim podeželskim zaledjem. Zgodovinska jedra malih evropskih mest bogati- jo kulturno raznolikost Evrope, zato je potrebno sprejeti ukrepe za ohra- njanje vitalnih mestnih jeder in pre- prečiti njihovo preobrazbo v muzej- ske ostaline Ker je tematika zanimiva in uporabna tudi za slovenske razmere, v prispev- ku predstavljamo vsebino in zaključ- ke posveta z naslovom Revitalizacija malih zgodovinskih mest in njihove okolice v Primorsko-goranski župa- niji: pilotni projekt Mošćenice – živo mesto muzej. V malem istrskem mestu Mošćenice je 23. in 24. 10. 2009 potekala med- narodna konferenca, ki sta jo orga- nizirali Hrvaška nacionalna sekcija evropskega združenja ECOVAST (European Council for the Village and Small Town, Evropski svet za vas in malo mesto) in Katedra Čakavskog sabora Občine Mošćenička Draga v sodelovanju z Društvom umetnost- nih zgodovinarjev Hrvaške, Odborom za dediščino in prostor. Dogodek je bil del projekta ASSET (Action to Strengthen Small European Towns, Akcija za krepitev malih evropskih mest), ki ga je sprožil ECOVAST za spodbujanje povezovanja malih mest in naselij v Evropi in v okviru katere- ga hrvaška sekcija ECOVAST-a vodi projekt Mala zgodovinska mesta in naselja Hrvaške – obnova in trajnost- ni razvoj. Mednarodna zasedba predavateljev in udeležencev konference iz vrst lokalnih, regionalnih in nacionalnih vladnih predstavnikov, strokovnjakov in raziskovalcev z institucij in nev- ladnih organizacij ter udeležba lokal- nega prebivalstva ob vodstvu orga- nizatorjev je ustvarila konstruktivno Spodbude za krepitev malih zgodovinskih mest v Evropi poročilo Mošćenice so strnjeno srednjeveško mesto, prislonjeno ob vrh hriba nad Mošćeničko Drago s širokim razgledom na Kvarnerski zaliv. Zunanji zidovi hiš na obrobju zamenjujejo mestno obzidje (foto: Tatjana Vokić). g e o g r a f s k i o b z o r n i k30 31 Pod naslovom Drugačna geografi- ja je 16. in 17. oktobra 2009 pote- kal 4. tabor Društva učiteljev geo- grafije Slovenije. Udeležilo se ga je 25 osnovnošolskih, srednješolskih in univerzitetnih učiteljev geografije ter študenti in tudi brezposelni geogra- fi. Ker letos organizatorjem ni uspe- lo pridobiti finančne pomoči Mestne občine Ljubljana, so bili stroški ude- ležbe višji, zato pa je v organizacij- skem smislu dobro steklo sodelova- nje z Zavodom RS za šolstvo. Izhodiščna tema tabora je bila "Dru- gačna geografija". V čem se je kaza- la "drugačnost" geografije? V ustvar- jalnem sodelovanju udeležencev in prelivanju idej med predavatelji in slušatelji. V brezplačnem sodelo- vanju predavateljev. V spoznavanju redkeje uporabljanih didaktičnih pri- stopov. V upoštevanja razvoja geo- grafske stroke pri pouku. V prilaga- janju okoliščinam, ko učence/dijake pelješ v prvič videno pokrajino. V spoznavanju legitimnosti improvizi- ranja pri pouku. V seznanitvi z mož- nostmi rabe novih tehnologij (geo- grafskih informacijskih sistemov in aparatov GPS). V prepričevanju, da so splošni cilji učnega načrta oz. ka- taloga znanj nadrejeni operativnim ciljem učnega načrta oz. kataloga. V spoznavanju pokrajinskih značilnosti pokrajine ob Muri in nad njo. V spo- znavanju tehnik in metod terenske- ga dela in uresničevanju učnih ciljev na ekskurziji. Računalniško učilnico in bivalno-kuli- narično udobje je udeležencem nudil Dijaški dom Radenci, ki je zelo pri- meren tudi za šolske ekskurzije, ker poleg možnosti za prenočevanje in 1. Vrednote in potenciali malih zgo- dovinskih mest obsegajo njihovo vlogo čuvajev dediščine in iden- titete in so hkrati pomembni viri trajnostnega razvoja. Pojem malega mesta vključuje, poleg njegovih urbanih struktur, tudi njegovo okolico (kulturno pokra- jino), s katero ga vežejo fizične, funkcionalne, administrativne, vi- zualne in druge vezi. 2. Vsako malo mesto je posebno in zahteva specifičen pristop, vendar so metodološki postopki revitali- zacije podobni in temeljijo na in- terdisciplinarnem raziskovanju in dokumentiranju obstoječega sta- nja vseh elementov mesta in nje- gove kulturne pokrajine, izdela- vi in sprejemanju načrtov revi- talizacije ter sprejemanju načrta upravljanja. Projekt "Mošćenice - živo mesto muzej" je pomemben primer implementacije revitaliza- cijskih načrtov malega mesta. 3. Potrebno je uvesti nove oblike prostorsko-planskih dokumentov oz. konservatorsko urbanistične- ga plana kot temeljnega doku- menta revitalizacije malega zgo- dovinskega mesta. Izdelava in sprejetje tovrstnega dokumenta vključuje strokovno in družbeno javnost ter povezanost vseh in- teresnih skupin. Vloga lokalnega prebivalstva je ključna pri izdelavi in sprejetju vseh odločitev. Načrt revitalizacije malega zgodovinske- ga mesta vključuje konservacijo in interpretacijo njegove kultur- ne in naravne dediščine, na osno- vi predhodno izdelane konserva- torske in pokrajinske študije. 4. Implementacija načrta revitalizaci- je in koordinacije aktivnosti pogo- juje nujno sprejetje načrta uprav- ljanja z akcijskim načrtom. 5. Trajnostne kulturne, eko in druge oblike selektivnega turizma lahko postanejo ključna gibala razvoja malih mest. 6. Zagotoviti je potrebno mreženje mest, podatkov, izkušenj in aktiv- nosti. 7. Vire financiranja za projekte revi- talizacije je potrebo iskati na raz- ličnih ravneh, od državnih, pred- pristopnih in drugih skladov ter z oblikovanjem javno-zasebnega partnerstva. 8. Potrebno je nenehno spremljanje sprememb v prostoru ter stro- kovna podpora vseh aktivnosti, ki lahko pripeljejo do sprememb v kulturno-zgodovinskih območjih in pokrajinah. 9. Hrvaški zakon o zaščiti in neuskla- jenosti kulturnih dobrin, zakon o zaščiti narave ter zakon o pros- torski ureditvi in gradnji niso med- sebojno usklajeni, zato so potreb- ne njihove dopolnitve in sprejetje strategije obnove malih mest na nacionalni in regionalni ravni. ECOVAST je bil ustanovljen leta 1984 z namenom pospeševanja kva- litete življenja podeželskih skupno- sti in ohranjanja podeželske dediš- čine Evrope. Deluje v obliki mreže posameznih članov in nacionalnih sekcij (Avstrija, Hrvaška, Madžarska, Makedonija, Nemčija, Poljska, Romunija, Rusija, Slovaška, Velika Britanija), s povezovanjem lokalnih, regionalnih in mednarodnih akterjev in pristopom od spodaj navzgor. Ima posvetovalni status pri Svetu Evrope ter sodeluje z Evropsko komisijo in drugimi evropskimi organizacijami. Znotraj ECOVAST-a delujeta delo- vni skupini za podeželsko arhitektu- ro in pokrajino. Več o ECOVAST-u si lahko prebe- rete na www.ecovast.org, o Hrvaški nacionalni sekciji pa na http://eco- vasthr.pbworks.com. Zbornik pov- zetkov predavanj je dostopen na http://maligradovi.pbworks.com. Tatjana Vokić razpravo o vprašanjih revitalizacije in trajnostnega razvoja zgodovinskih malih mest: o interakciji med malimi mesti in njihovim ožjim in širšim za- ledjem (zgodovinski, kulturni, urbani- stični, ekonomski, turistični, sociolo- ški in drugi vidiki), o tipologiji, virih in potencialih malih zgodovinskih mest za revitalizacijo in trajnosti razvoj, o ekonomskih vidikih obnove in razvo- ja, o modelih upravljanja z razvojni- mi programi, o možnih oblikah rabe prostora ter o vlogi zasebnega sek- torja pri revitalizaciji. Mali trgovci, neodvisni od velikih na- kupovalnih centrov in mestnih tr- govin na drobno, opravljajo v malih mestih pomembne socialne in kul- turne funkcije. Lokalni viri pridobi- vanja hrane in s tem manjša pora- ba energije in manjše emisije CO2 se lahko najbolje načrtujejo prav na ravni majhnih mest. Koncept malih mest kot "podeželskih metropol" oz. laboratorijev in vozlišč inovacij ter konkurenčnosti podeželske ekono- mije, bi moral postati splošno sprejet pri prostorskem načrtovanju. Mala mesta so tesno povezana s svojo po- krajino, ki določa njihovo identiteto, kar ustvarja možnosti za razvoj kul- turnega in eko-turizma ter privablja potencialne investitorje. Realno stanje malih mest na Hrvaš- kem trenutno zahteva nujne spre- membe na institucionalni ravni. Prejšnja vloga in pomen malih mest sta se spremenili, upad števila aktivne- poročilo ga prebivalstva in gospodarskih dejav- nosti pa je povzročil degradacijo na- ravnega in kulturnega okolja. V mestih, kjer se, nasprotno, nadaljuje sodobni razvoj, medtem pogosto nastopi- jo spremembe, ki so trajnega znača- ja in zanemarjajo vrednote zgodovin- skih jeder ter z novimi (ne)regulira- nimi gradnjami izkrivljajo prostorske odnose in podobo kulturne pokraji- ne. Prav kulturne in naravne vredno- te manjših mest in njihovega okolja pa so lahko osnova prihodnjega traj- nostnega razvoja, ki bi omogočil pre- bivalcem kvalitetno bivalno okolje. Ob zaključku konference sta znan- stveni in organizacijski odbor predla- gala naslednje sklepe v nadaljnjo ob- ravnavo strokovni in širši javnosti: 4. tabor Društva učiteljev geografije Slovenije poročilo Zgodovinska stavbna struktura je vir kulturne identitete malih mest. (foto: Tatjana Vokić). g e o g r a f s k i o b z o r n i k30 31 Pod naslovom Drugačna geografi- ja je 16. in 17. oktobra 2009 pote- kal 4. tabor Društva učiteljev geo- grafije Slovenije. Udeležilo se ga je 25 osnovnošolskih, srednješolskih in univerzitetnih učiteljev geografije ter študenti in tudi brezposelni geogra- fi. Ker letos organizatorjem ni uspe- lo pridobiti finančne pomoči Mestne občine Ljubljana, so bili stroški ude- ležbe višji, zato pa je v organizacij- skem smislu dobro steklo sodelova- nje z Zavodom RS za šolstvo. Izhodiščna tema tabora je bila "Dru- gačna geografija". V čem se je kaza- la "drugačnost" geografije? V ustvar- jalnem sodelovanju udeležencev in prelivanju idej med predavatelji in slušatelji. V brezplačnem sodelo- vanju predavateljev. V spoznavanju redkeje uporabljanih didaktičnih pri- stopov. V upoštevanja razvoja geo- grafske stroke pri pouku. V prilaga- janju okoliščinam, ko učence/dijake pelješ v prvič videno pokrajino. V spoznavanju legitimnosti improvizi- ranja pri pouku. V seznanitvi z mož- nostmi rabe novih tehnologij (geo- grafskih informacijskih sistemov in aparatov GPS). V prepričevanju, da so splošni cilji učnega načrta oz. ka- taloga znanj nadrejeni operativnim ciljem učnega načrta oz. kataloga. V spoznavanju pokrajinskih značilnosti pokrajine ob Muri in nad njo. V spo- znavanju tehnik in metod terenske- ga dela in uresničevanju učnih ciljev na ekskurziji. Računalniško učilnico in bivalno-kuli- narično udobje je udeležencem nudil Dijaški dom Radenci, ki je zelo pri- meren tudi za šolske ekskurzije, ker poleg možnosti za prenočevanje in 1. Vrednote in potenciali malih zgo- dovinskih mest obsegajo njihovo vlogo čuvajev dediščine in iden- titete in so hkrati pomembni viri trajnostnega razvoja. Pojem malega mesta vključuje, poleg njegovih urbanih struktur, tudi njegovo okolico (kulturno pokra- jino), s katero ga vežejo fizične, funkcionalne, administrativne, vi- zualne in druge vezi. 2. Vsako malo mesto je posebno in zahteva specifičen pristop, vendar so metodološki postopki revitali- zacije podobni in temeljijo na in- terdisciplinarnem raziskovanju in dokumentiranju obstoječega sta- nja vseh elementov mesta in nje- gove kulturne pokrajine, izdela- vi in sprejemanju načrtov revi- talizacije ter sprejemanju načrta upravljanja. Projekt "Mošćenice - živo mesto muzej" je pomemben primer implementacije revitaliza- cijskih načrtov malega mesta. 3. Potrebno je uvesti nove oblike prostorsko-planskih dokumentov oz. konservatorsko urbanistične- ga plana kot temeljnega doku- menta revitalizacije malega zgo- dovinskega mesta. Izdelava in sprejetje tovrstnega dokumenta vključuje strokovno in družbeno javnost ter povezanost vseh in- teresnih skupin. Vloga lokalnega prebivalstva je ključna pri izdelavi in sprejetju vseh odločitev. Načrt revitalizacije malega zgodovinske- ga mesta vključuje konservacijo in interpretacijo njegove kultur- ne in naravne dediščine, na osno- vi predhodno izdelane konserva- torske in pokrajinske študije. 4. Implementacija načrta revitalizaci- je in koordinacije aktivnosti pogo- juje nujno sprejetje načrta uprav- ljanja z akcijskim načrtom. 5. Trajnostne kulturne, eko in druge oblike selektivnega turizma lahko postanejo ključna gibala razvoja malih mest. 6. Zagotoviti je potrebno mreženje mest, podatkov, izkušenj in aktiv- nosti. 7. Vire financiranja za projekte revi- talizacije je potrebo iskati na raz- ličnih ravneh, od državnih, pred- pristopnih in drugih skladov ter z oblikovanjem javno-zasebnega partnerstva. 8. Potrebno je nenehno spremljanje sprememb v prostoru ter stro- kovna podpora vseh aktivnosti, ki lahko pripeljejo do sprememb v kulturno-zgodovinskih območjih in pokrajinah. 9. Hrvaški zakon o zaščiti in neuskla- jenosti kulturnih dobrin, zakon o zaščiti narave ter zakon o pros- torski ureditvi in gradnji niso med- sebojno usklajeni, zato so potreb- ne njihove dopolnitve in sprejetje strategije obnove malih mest na nacionalni in regionalni ravni. ECOVAST je bil ustanovljen leta 1984 z namenom pospeševanja kva- litete življenja podeželskih skupno- sti in ohranjanja podeželske dediš- čine Evrope. Deluje v obliki mreže posameznih članov in nacionalnih sekcij (Avstrija, Hrvaška, Madžarska, Makedonija, Nemčija, Poljska, Romunija, Rusija, Slovaška, Velika Britanija), s povezovanjem lokalnih, regionalnih in mednarodnih akterjev in pristopom od spodaj navzgor. Ima posvetovalni status pri Svetu Evrope ter sodeluje z Evropsko komisijo in drugimi evropskimi organizacijami. Znotraj ECOVAST-a delujeta delo- vni skupini za podeželsko arhitektu- ro in pokrajino. Več o ECOVAST-u si lahko prebe- rete na www.ecovast.org, o Hrvaški nacionalni sekciji pa na http://eco- vasthr.pbworks.com. Zbornik pov- zetkov predavanj je dostopen na http://maligradovi.pbworks.com. Tatjana Vokić razpravo o vprašanjih revitalizacije in trajnostnega razvoja zgodovinskih malih mest: o interakciji med malimi mesti in njihovim ožjim in širšim za- ledjem (zgodovinski, kulturni, urbani- stični, ekonomski, turistični, sociolo- ški in drugi vidiki), o tipologiji, virih in potencialih malih zgodovinskih mest za revitalizacijo in trajnosti razvoj, o ekonomskih vidikih obnove in razvo- ja, o modelih upravljanja z razvojni- mi programi, o možnih oblikah rabe prostora ter o vlogi zasebnega sek- torja pri revitalizaciji. Mali trgovci, neodvisni od velikih na- kupovalnih centrov in mestnih tr- govin na drobno, opravljajo v malih mestih pomembne socialne in kul- turne funkcije. Lokalni viri pridobi- vanja hrane in s tem manjša pora- ba energije in manjše emisije CO2 se lahko najbolje načrtujejo prav na ravni majhnih mest. Koncept malih mest kot "podeželskih metropol" oz. laboratorijev in vozlišč inovacij ter konkurenčnosti podeželske ekono- mije, bi moral postati splošno sprejet pri prostorskem načrtovanju. Mala mesta so tesno povezana s svojo po- krajino, ki določa njihovo identiteto, kar ustvarja možnosti za razvoj kul- turnega in eko-turizma ter privablja potencialne investitorje. Realno stanje malih mest na Hrvaš- kem trenutno zahteva nujne spre- membe na institucionalni ravni. Prejšnja vloga in pomen malih mest sta se spremenili, upad števila aktivne- poročilo ga prebivalstva in gospodarskih dejav- nosti pa je povzročil degradacijo na- ravnega in kulturnega okolja. V mestih, kjer se, nasprotno, nadaljuje sodobni razvoj, medtem pogosto nastopi- jo spremembe, ki so trajnega znača- ja in zanemarjajo vrednote zgodovin- skih jeder ter z novimi (ne)regulira- nimi gradnjami izkrivljajo prostorske odnose in podobo kulturne pokraji- ne. Prav kulturne in naravne vredno- te manjših mest in njihovega okolja pa so lahko osnova prihodnjega traj- nostnega razvoja, ki bi omogočil pre- bivalcem kvalitetno bivalno okolje. Ob zaključku konference sta znan- stveni in organizacijski odbor predla- gala naslednje sklepe v nadaljnjo ob- ravnavo strokovni in širši javnosti: 4. tabor Društva učiteljev geografije Slovenije poročilo Zgodovinska stavbna struktura je vir kulturne identitete malih mest. (foto: Tatjana Vokić).