v
v ii£ Il|
JMim zk KitmiKou^iJD pax FBAVSi
? uru&uaz

’Ž ..'	:i4-/W-: / v'1-	'7 " IP £ *■
s''~ -'’• <■,-;%*•	0	9 ■
rO30£-^ t)
» * *&. * •*■ #' > % »-
iovRAsm^m ? Mjammm is vmkvto-sjam&m mur *
- S&- #i # £ # fC 4f i i *- » # -Gt gt. <0 «g. % .£ fr A ■
# * ■■" V # '’' f> ‘	* ’V -#■**- £
9 #’ 5.	;» £ -	«■ *
♦ i* >	^ n **

'v’
\v*/C« V
r, '\
jtc.-i 4i
f '■- f A1 r,’ '

Itfubljaaa, Junij 190

j j 235501
-	s ra gssmm&L v
*~r' ’*' "*•■'"*< «•••■«■<"- ■»'»'■K« -K>^ '^ac •»*»- «.	- - W ■ ■*»: ■*—-	. -.»O
3
O A 1 w' ft>W. fvh
(P

LaaJM CA
s/v i^A/


T j i> i I 8 A
Stran
I. 0W3B	I, - V.
XI. EAZisaaKO - PBAVHA U;. Ji. i? VOV&KBUk T liaSJCuiiH
fcnr^DPaciH jaaŽATAH (kontinentalni oisfces)
Or. Alenka £»llh
franeljt  ....................... 1
felera................................... 15
Italija m..........•........ 26
Avstrija m...................................  41
KeaSija...................*..............*	52
^vtea .......................................  66
•*♦•***..........•............. 81
Misoseaska .................................   qq
Vedska .....................................   95
Morvečka ...................................  101
Sovjetska svesa ............................. 107
Madžarska ...................................  H3
Ćetiko-Slovaška, Bolgarija .................   H8
m. KAZENSKO - PSATMA U*JSDr£2? POVBA2KA ¥ AKGLO-AMS-
MZUUBH PBAfU (Cocnon Lear j/afce«) đr. Petar Kake
feaeljae saaSilnoati kasanakega preora
Conami Lea eleLean .........................  121
Kdružene države Anerlke ....................  145
Anglija
dr. Aleaka £»Uh	219
XT. PfiATMO - PO&lKgJAUfl 2AKLJPČKI





J&# *;£»&*** ŠA 1# £t fiftfiiv-
			& 1			i-5* Si ?	p9£9M$l J#	
	S»<*	14a	ŠiH	At ,	•.'■• &6>	> - ?- ■■		•4$* ss»	Jtt»a|*,¥T58f*-	
			MH|	.'....-.	. .	■ - i:-* :--	-:—	■ HWj		i.4is£	
				it cm: ; .• .	■	■			fef It&ka& W%	st 4%
				X*				
		U 1						
	■. - 5 -	***|		UVOD			syM»* $24 i* .	■„■fr*.
			»■»%*					
		$$ c						
	14$			, mjRbr ipMi ■ ■ W'3	?< $f -■	hat fc0			
$£			.					
				t?4ss		13 t& 7Jj»		
		:„■ \			•			m
139)0
ft’Wfcv«** ^
>$« $$ ?®i
*8*fci 10 4 & gfc&

X*
C T O D
X* Saaanakopravnl pololvj povratnikov v rasličnih pravnih aiotettih, ki ga obravnavano v abraaott gradivo* 4« ono iaaod vprašanj* taeretične in praktično narav«, ki Jo d« poseboj primerno o« pravnoprimorjalno Studijo* Ib vprašanje jo oso lamo* tistih, ki jo im dolgo v ooprodju aani**aja* vprašanja* ki so jo sastavljalo sokonodajalott, organom k m eno koga pravo ~ sadja is positonoiarno upravo v katerokoli količkaj r»sviti državi* i*av ob toa vprašanju •• oaoa po oobi ponuja aisol o prime rjavi konkretnih. roJitov toga vprašanja, ali in kolika je v določana* sistemu uopolo najti relativna najbolj *-atroana arodotva is načina sa zatiranja povratni^tva v krtrni-salltatl* V«aj od ^ieotolotja dalje se govori o organizirano* boju sopor krittinalitoto. v katar«* savsama ravno povratnico tako pomembno sest o* Odgovor m ta vprašanja ja lahko prodajanj# Iluziji, o katari jo govoril Loabrooo in oioar da •o klasična kastaakopravan srodstva ustrezajoča in sedostnn v ton bajuj v sodobno* e vatu pa jo odgovor n» to vprašanja ata-liSča, da ja patrabao na tooratična* in praktična* toronu odražavati napero na rasličnlb področjih la vodao anovo konfrontirati uporabljana arodotva a praktičnija! resultati toga boja*
Sanaa jo splošno znana "oonounio opinio-* da ao kaaonokoprav-«Mt srodstva v boju sopor povratniStvo #ano ona iagod oblik toga boja in niti no najbolj pomembna | dru^bani roalias* von-dar kača* da oo v parapaktivi 8a ralativno praaaj dolgo no bo mogočo odreči to* srodstvom* J*i to* p* no gro lo os kason-skapravna srodntva v olja* tohničnoo poaanu, ampak tudi s«
II*
sredetv? in metode a podredja kasenskega postopka la isvr-^mmja ksaenekih eankeij* Sa ornatima ab strani druga sple*-aa in panoima pati a« satiranje eclreni omejevanja družbene patoloških pejavev* Primerjava »tanja v re^liSnih pravnih in Smetenih eisteoih, kl non odkriva tudi hist vans raslike pri re Sevanju problema povratništva a kazenskopravnimi sredstvi* problems* ki je v svojem bistru pravasprav povsod lati* sata ni samo aanlmiua* ampak tudi praktiSna pomembna in koristna«
čeprav rasumemo pojem "kaaanskopravna sredstva** "irše* Ja kila paaornoat rassiefcovaloev ln rastavljale# v ta študiji ekorej lakijuCno uanarjana na taka imenovano materialne kaaanekeprav-na podredje« Takšno omajitav so narekovali razi13ni razlogi« Predvsem Ja Sa narava problema takšna* da terja hkratna obravnavanje drugih vprašanj, ki ao temeljna vprašanja sa pasaas-sen k«senakopravni sistem* Ta aa predvsem vprašanj s klaaifi-kaaija kasnlvih dajanj* narave ln sietama kavanskih eankeij in kriainaln© polnilnega Ishodlššs la smatra temeljna im najstarejše kasaneka sankcija, kasni« Tash teh vprašanj seveda ni magoša obravnavati v študiji* ki Ja prva takšna vrste la obsega* drugaše kat v najbolj skromnem obsegu« La sa anaai "Common law" sletom /v bistvu angle-amerlškl/ Ja v študiji dan poskus nekolika širša anallsef rasleg ss ta Ja psi ta* da se posebnosti toga »latama manj snena* razlike p« sa sli as ade da as* tolikšna* da bi ostal problem bres potrebna raslega sa ta cistam pomanjkljivo prlkaaan*
2* Pri isberu prav* ki aa obravnavana v Študiji* smo upoštevali deloma ša ustaljena kriterija v primerjalne ©ravni manšeti sa klaaifikaaljo pravnih sistemov* Zastopana etn* pa
m*
pocaaeanih dr';« voh, evropski kontinentalni el«ton in "Common 1*w"	Bvrepok i«, kontinentalni slate a Jo raodelje* v vaš
okupin /tako imenovano regionalno/, ki pa » nastopam po naj. bolj pomembnih predstavnikih. Z* "Coanon law* eidtoa, ki ga predstavljata angleški oiston in »iaton Severnoameriških *aru-žonih držav, nismo iakaii «o aadaljno rasdlonitvo. M lobom posaaeanih prav pa »o odločali seveda tudi razlogi 5isto tehniS. ne naravo, gradivo, ki jo bilo na razpolago, ^av o« ponitivaa prava sodialistišnih držav J« bila ta ©količina odlošilna.
3aj raoon oa Sovjetsko evoso in rusko republiko ninono no rao. polog© direktnih virov, v kakšnem laaod svetovnih Jezikov,
raaen «o Madžarsko, kjer p« od 1. 7. 1962 voljo novi kesenekl aakonlk.
Slika, ki Jo kaže »brano gradivo, Jo ob tak»ne* taboru ne©, gibao preeej pestra, no earn© a«redi malik ned pesoma snimi si- * oto.J., ampak tudi oaradi a mimive okoli Wins, ki Jo Jo treba podboj poudariti, dre aa dejstvo, do najdeno tudi v provu po. odnosnih držav kombinacije različnih ureditevj polog ureditve, ki lavira le le lasov klasične ero v kasenokem pravu, najdemo tudi bisto move. Obstoja torej mskakšna oiobloeo starega in novega /relativno sodobnega/, pri loner po novo ni vodno tu-di boljšo, ali po Joe le premalo dognano in preskušano, do Vi premagalo trodioijo im "koneervatlaan* in osmo obveljale.
Posebna eamlllaest taksno konfronteelje raslilnlh sistemov pa je tudi d/-.sovoo rosdobjo, na katero se študijo rastema* kod obravnavanimi pravnimi viri ao upoštevam polog naj staraj Sik, fkanoookoga /io lota 181o/ in avotrljskoga /i* loto 1892/ tudi
IT*
najnovej51 /a* pr. rueki kaaenski sskonik la lata 1951/» jugoslovanski naval Irani hsnall ivkoiitle A959A96o ni posebej obravnavan* v saki3»3new dalu p« boa© konfrontirali re Ki-tav, ki jo prinaša prav novelo 1* leta 1959 % ralitvaal v pbramav&nlh pravih* Sa prlkaa sodobnega stanja pa *o pomenbna vsaj tlet« raf orana prizadevanja, ki ao liraSaas v najnovejlth zakonskih asSrtih, aa ameriški sistem pa v na o fic talnem dekuaaa-tu* take laenovanem vsornaa k&seuekem zakoniku / K0del feaal Cede/, sate bocto upoštevali tudi »taliSSe o posamasnih vpra-Sanjlh, ki jih oajđea* v tah dokumentih.
rt ud tja sa po metodiki in sistematiki nekoliko razlikuj o od drugih podobnih Studij* Bistvena razlika je v tan, da jo pro-bi e motika v »vesi a temo obravnavana po državah, no pa po pe-eamesnlh vprašanjih. Tako eo.prikazan« v prveo In drugo* dolu posltlvno pravno ureditve sa vaako državo po a« boj s lijemo Združenih držav Amerike, ki pradatavljajo aioar «n državne pravni organizem,drugaSe pa eo pastor konglomerat rmaliSnlh posl-tivnopravnih ureditev* jPpakuaili pa a®o uveljaviti enotno aheee aa obravnavanja teme snetraj posameznega sistema po ahoml* Bojo* povratka, prejšnja in nova obsodb« in ukrepi* To shemo pa jo sa posamezne država glada n* gradivo, ki Jo bilo na raspolage, So nekoliko spopolnjena s obravnavanjam posebnih vprašanj v svesl a isvr Sevanjem ukrapov sopar povratnika*
Tratni rad, v katerem obravnavamo peeamesme sisteme, jo pe-slodloa okolišaino, do Jo n« sažetku tleti sistem, ki jo naj-
rtarajSi, to jo frsnaoaki sistem* 2a to obravnavano v prvem dolu najprej predstavnike t* 1* romunsko okupimo, sledi srednjeevropska skupino / Avstrija, Zapadna Sandija in ‘vloa/l tretja okupima obsega t* 1* nordijsko skupina, v sadnji »kn-
P Ini po obravnava«© prav a Sov jot oko Baal ja# Soško* HadSarsko la Bolgarijo* ▼ drugo« dolu obravnavano U 1. Gemnon lav •loto« s Anglijo kot njoni* originalni« prodstavniko« in »M kakor So onoiijono* oso peOkuoili to olotos opioati tuđi po njegovih oplodr.ih karaktoriotikah* ?r*tji đol Studijo oboogo dvojo poglavij* ▼ prvo« ono pookuoili konfrontirati »talile o delo-*onih oenovnih vprašanjih* v drugo« pa jo v biotvu povoo-tok posltivno pravnih roSitov in ooon*
XU
KAzmm - xbawha umimser pomts*
? RmfKKiH m$j£>&UM UBŽATAH (koatineatalal alat**)
dr« Alenka £&Uh
? a A 0 1 J A
POJEM POTSkHA
fraoeoaki fcasenskopeasrai elstea 5® pr*i spredi tripartit-ao rasdelitev kaanlvili aejenj in jih loći v hudodelstva, prestopke 1a prekroka, ki jih vee obravnave v kanonske« Ttakoaltai (Coda pdaal, 1610}«
Določbe tog* aakonUoa* *i so nsn^o na iaLtitut povratka, ao bile po lata 1810, ko je kasensfct sakonlk souel valjati,
- MfedC *•_ ■hlA viAtMk41 wk^aya
y©v. iOrwC iiov®i*r(ni«
Njihovo današnjo vsebine jti določajo naslednji pripisi* povratak pri hudodelstvih ureja »ovala iz lata 1960 (členi 56 - 58 m?i)* Ta novela, ki no nanaša predvsem n& a^reaeabe kasensklh oaakelj, pa ni pobegla v način ka&novanja povratnikov, fceaveč je samo vakladila zagrožene sankcijo a tleti-cii, ki ao tila spremenjene o siroma ovadene na novo. Povratek pri prestopkih ureja novela 1* leta 1891« pov rabek pri prekrških pa novela is leta 1958 (175* člen).
Poleg kazenskega zakonika no bavi a iroblemoo pc retaištva v Franciji fie poeebaa sakon - zakon o recidivi c tih la leta 1885, ki je bolj aaian kot "z&žeon o relegaciji". fudi ta je doslej dolival nekaj bistvenih ^preoeab, izmed assevih sta slasti pooenbni dve* Novelo, is leta 19*2 je določila, da ee v tea zakona določene tacenske sankcije lahko izvršujejo na
• 2 -
oaoal^ii Iran©lja, oovela iz leta 1954 pa* da Jc iarek te sankcije fakultativen. Zakon is leta 1942» tcrcj iz dote« ko Je bile izvrševanje re lokacije v kolonijah aeaagoče« ina alcor samo začasno veljavo* ki pa on Je očitno usojeno, da bo veljal dalj časa1.
stolUče kazenskopravne doktrina, kl preveva duh 'tazonaks-ga zakonika do probleiaa rceidivis&a, precej Jasno razkriva Se uvrstitev določb o povratku v zakonik. Uvrčča Jih namreč v X« knjigo« *b kasnih la njihovem ičinke pri hudodelstvih in restopkih” tar poavcoa povratku pri tab dveh .-alegorijah koaaivth dajanj posebno poglavja - "0 kasnih zn povratek pri hudodelstvih In prestopkih” (člen 56 - $&)* Povratek pri prekrških obravnava kamonekl zakonik posebej v IV* knjigi« ki so nanaša na prekrška, in sicer pod naslove« "Prekrški in kasni" (člm 474)*
definicija povratka v francoskem pravu Je izrazilo objekti* vističaa in čisto pravna* 0 povratku govore, Če Je storilne kas sivega dejanja« ki Je So bil obsojen zaradi isvruitve khfcusega kaznivega dejanja, po pramonočnosti .odo© izvršil aovo kaznivo dojenje. So covase o enkratnem storilcu ln povratniku« francoski teoretiki poudarjajo, da tso&ljl razlikovanje med o beaut kategorijam v višini kasni, ki so Jim izrekajo la m v večji odgovornosti povratnikov.
1
Voain - Lientd, str* 590
3
jul. z*i*au&wnm&t gz-ui. a	oisjamst
1« iri obravnavanju prediaasacvaoosti nastaja v^radanja, ali so morale biti prejšnje azni pros tane. Vreocoofei kaseo-eki zakonik se je v nasprotju s večino setecoiZsov - ki so
sicer re« vsi mlajši - odločil sa bo, da aedo&ča £e sesa obsodba. Potrebno je lo, da ja dajanja irvr&ouo po pravnomočnosti prejšnje oođbs.
*
Zelo podrobno določa fcaaonski aakonik poboje aa vrsto la telo prejšnjih kasni, tri tea loči seveda ued treni kabalo rijaai kasntvih dejanj.
Pri povratka pri hudodelstvih predvideva sekanih dve možnosti. Potrebno jo* da je bil storilec občo jen na kasen« predpisano sa hudodelstvo, ali pa da jo bil zarodi hudodelstva obsojan na kazen zapora nad ono loto2.
2 Kasenski aakonik določa s navala is lota I960 naslednjo
glavne kasni (členi 7, 8, $)t
m) hudodelstva* smrtna kasan, kasan stro, cvja šopom (re— elusion, dosmrtna eli od 3 do 20 let), do tene 1 ja (attention, dosmrtno aU od 5 - 20 1st), laem (banlsse-oeafe) in državljanska degradacij aj
b) prestopki* sspor (ccjprisansaant) previ Iona, od 2 aoss-osv do 5 1st, rasen, če zakon no določa drugače, one* ji tov drftevljanskih pravic, denarna lezem
a) prekrški* sopor (od 1 dno do 2 mesecev), denarne kasen, konfiskacija določenih sasežanih prodaš tea.
*
Glad* povratka pri j rcsfcapkih določa zafcooik, da je oo-
rala biti pro JuiJa katou sapor oo glede ca dobo trajanja, torej v oejah mlačnega aiaienoa in aafretnscau diobenih določb pa ni glede vzlete in teža prejšne i®al jri pro-krških.
Igaaaortt« doktrina stajo, da ae sodbe tajili mQ3M pri presoji« ali Je podano . /odkasaovaoost ali c©, ae upoštevajo. Takt: reditev šahtova po njihovoa aaenju načelo teritorialne veljavno iti t ozonskega prava« čsprar ;r1n» vajo« da to škoduje represiji*.
Sar o dramam kamna t sažaaaik saoo klasični povratek* Je precej raaualjivo« da £&&cča Se ona earn oja obsodba« pri deaar pogojne otsodbe m Štejejo« kar sestopi pari njih po preteku pnea&coiG dobe rehabilitacijo po sekom*.
Glede oa premo naravo 90 preJJoa kasnim dejanja lahko hudodelstva« prestopki ali prekrški, foeebncot rrencoske sahooodaje Ja« da govori o tako iaouovani «5 :~Uve erlni-nolle« če Je vaaj eno ....onalvo dejanje hudodelstvo* o rd-cidive correctioaellc, če gre sa povratek prootepktri In končno o rdcidlve com rrorontioseUe« če gre ra povratek prekrškov. Zminivo Je« da ni povratka po fiMPooskes pra- * 4
* Tonin - Lčsntd, str. 3*9
4 Tonin - ž4ast6, str. 3*6» *?1
~ 5 -
\ni, če je storilec najprej issršil pr«otopele la aato hudodelstvo. 2ekonodajalec se 30 očitno zadovoljil e saotraše-valno* generalno preventiva© ifunkelje hujšo fcasai 8& aervo kaznivo dejanje la teto ni sankcioniral povratka te vrste«
Preostaja končne fie vprašanje, kato je »rejeno nastaranje povratka* sSkonlk to rešuje ločene za hadodelotva, prestopka in prekrška. Pri najtežji vrsti povratka, kjer je bila izrečena kasen predpisana aa hudodelstva, OMPeosho pravo zastaranja povratka no pozna - vpliv poteka čaaa nad dvoma oheodboaa je brea pooeaa. Bok potih lat po prestani ali seatamai kasni pa velja za povratek ri hudodelstvih, kjer jo bila izrečena kasen napora in pri povratku pri prsatop-kih« Kaj krajši rok - 12 oeaoeev - jo končno določan pri najbla&jl vrsti kaznivih dejanj, pri prekrških.
2. Kazenski zakonik oe ukvarja saeto a klaslinfe povratkom 1 okrepi, ki jih predvideva, pa so aa pokaaali za aauapehnz gloda tistih posebno nevarnih večkratnih povratnikov, ki so jih začeli imenovati budi hrhitualne delinkvente« Problem so poskušali raniti tako, da so predvideli elieinatoroa ukrep« ledna je bil zakon o delegaciji is lata 1083« Člen h* tega zakona določa pogoja za uvrstitev povratnikov v skupino auitirecidivistov« Za tako šteje zakon tiste ovratnike, ki so bili v reku 10 let obsojeni na določeno število kasni in sleer«
6
a)	dvakrat aa kazan strogega sapom od 5 - 2D leti
b)	enkrat na kazen stre terra »epara od 5 ♦ 20 et; In dvakrat aa zaporno kasen zaradi huđodelotva, ali dvakrat na zaporno kasen« višjo od troh zeseeev zaradi kaznivih dejanj sopor prenošenje (tatvino, goljufije, sata itov oziroaa poneverbe« prikrivanje) ali dvakrat zaradi t npnivih dejanj zoper norelo, zvodništvo, asa tenore tvo, ali zaradi prosjačenje ali potepuetva;
e) Štirikrat na zaporno kazen zaradi hudodelstev »11 Štirikrat na kasen zapora višjo od treh neeeeev zakadi prestopkov naštetih pod b)t
d)	sedeakrat na kakršnokoli kasen« od tega pa i-ojmanj dvakrat na kasni« predvidenih pod h) ali e) zaradi -asalvih dojenj« predvidenih ped h)« ostale pa zaradi potepu;.tva ali zaradi kršenja določb o kazni prepovedi bivanja (iaterdietioa de sSJsn) vender sens« Co eta vanj dve od teh oaza! višji od J aeeeeerv zaporni
e)	dvakrat na kasen najoanj dveh let zapora zaradi izvršitve kaznivega dejanja splava ali enkrat na keson najaeaj 9 let zapora zaradi istega nznivega dejanja, te pa le, če eodišče ojrotovi, da gre za hablbualnega delinkventa*
t) dvakrat na kazen zaporo zaradi zvodništva.
Zakon o re legati Ji ne govori neposredno o ten« ali aorsjo
biti prejšnje kazni prestane sli ne« čaa ned prestejujea
- 7
proatosvne kuni pa no utaje v ^ 10 let, c*snjen ©predaj« Zekoa pa določa esaot da m a* upoštevajo obsodba« katerih učinak ja bil s brisao zaradi rehabilitacije t upoucovajo pa aa taka« kjer ja prišlo do poailostfePi ali do coanjšaaja kasni* la tega bi lahka oklepali, da aa aioer prxc^ostarlja, da so bila kasni prestane, vendar pa to sa uporabo določb o relagaclji oi nujno*
Glada aa pogoja, ki jih sakoa določa sata, da se storilca a vrati v kategorijo habitualaih delinkventov, vidioo, da aa-rajo biti prejšnje kasni uo ločena vrata in da aorojo biti ia-račaaa sa dobo, ki je zakon sa vsak prlaer posebej prioisira.
Sanke kot pri klasičnem povratku je feudi tu prevladalo načelo o terltorlalnostl kascnolsoga penra la se nato obsodba tujih sodišč na upoštevajo, pa tudi nad domačinu oano obsodba pred rednimi sodišči«
Prt obravnavanju števila prejšnjih obsodb enači sakoa nanje© utovilo obsodb sa hujša kaznive dajanja s večjim število* obsodb sa lažja kasniva dejanja* Pri te* pa določa, da so norele biti vso kasni, ki se upoštevajo pri vprašanju odločanja a relagaelji iarašaaa v roku 10 lat« Čas, Ido je storilec prestajal kakšno kasen ne prostosti, seveda ne ute je v ta rok.
Prejšnjo kazniva dajanja so po svoji pravni naravi lahka ba-dodeistva ali prestopki t najlažja oblika kaznivih dejanj -prekrški - so isvseti*
s
žastareaje revrefcka v peaonsi« kakor ge uporabljeno >ri klasične«	zakon o relogasiji no posnet določa 3« i*
omenjeni rok 10 lot, v ©toro« corajo biti izrečeno obsodbe, kakor jih našteva v svcjoe 4. členu. Vendar iahlio tu4l $e institut čtejeuo so takega« ki las podoben učtcu is kot saste** raaje.
3* Preostalo rasen koračao ae način ureditve vpiafaeja cako Ura-mvma male habitual ne deli'.kvence. Določbe o boa ao selo skopo. Potepuhe, berače, svodnike ltd* obravnava aaeneki zakonik v določbah o prestopkih in voljeno ^locu* povratke pri teh kateronjah spletni pogoji določeni a* :x*#sfc©phs*
ill. Oiđ^UOSA dAddJU aQfMA A/JilMU DmJJMU
1* lot doslej boao tudi pri obravnavanju posebnosti, ki ae tičejo novega kasnivsga dejanja« obravnavali. ločeno /proženj* klasičnoga povratka ia h&uitualno delinkvenco*
Pri povratka pri hudodelstvih 40 aoKaih več situacij* Hov© kaznivo dejanje 40 lahko ,. rodvsaa hudodelstvo (tako i .eno-▼ena rdcidive da eriae h arine>• Naslednja mo&ooob, ki 40 kaeenaki zakonik sankcionira, 40 povratek, če Je novo kasni-vo dejanje prestopek* Tu ata raoiai dva obliki e bodisi take iaenovaae rdcidive da eriae h ddlit ali pa rdcidive dn Odlit k ddlit. let sao Se omenili francosko pravo no posne povratka, če Je bilo prednjo Jasniva dejanje prcotopek, novo
9
pa LtuUxKialfcs&vo* kal prekrških določa zakon II;, da sors bifei novo kaznivo dejanje onako kefc prejnaja, storjeno aa ofeaoč ju istega eođi^a# ki ja sodilo sa prejšnje dejanje.
Kot vidimo, torej ni odločilnega ponena kasen, ki j« predpisana sa novo kesata) dejanje, temveč vrsta tega kaaaiveg* dejanje glede ne tripartitno delitev. Za po~ sanoBno kasnivo dejanje zagrožena kazen otuaja pel fear-kea načinu reguliraj tedaj tros poaana.
2. Sakoa o relegaciji je pri obrarcmvanju probl&oov v zvezi s novi« kaznivim dejnnjea salo lep id are n, ker ;ovori o fees saao v sveži s števila* obsodb, ki so p odpogoj za to, dl m storilec uvrsti v skupino anUircckllviatov.
Pri fees določa« da se upoštevajo aaao obsodbe za hudodelstva in prestopka in precizira vrste kazni. Zet £osa-nesno kaznivo dejanje g&gročena kasen airs na uporabo posebnih določb nobenega vpliva« ker se upc-uevajo seno kasni« kakor sa bila izrečena.
XV. IHLHhPl ZOPkli WVUmWLM
Povratek iaa lahka v IrancookopravnoG sistemu dvoje vrat po-sledio. Po kazenskem zakoniku povzroči ostrejšo odaero ali občutno povišanje kasni, čo pa se uporabijo določbo zakona o delegaciji, iaa lahko za o bledico poleg tega tudi tako iaa-
10
acvaao dodatno Kasen ( e & conpldrajntaire), te 'e 1 srofe re-iesacije, ki p« g« daneo teorija in praksa uvršata aed varnostne ukrepe. Francoski eistoa la coral osvojil lallstlčen koncept fraaantklh sankcij, v katara« la eogoča sopar povratni.ie sumu iaclla kanal la varnostnega ukrepa.
1.	Pov atek kot okoliščina, ki vpliva aa višine kesal
francoski kasaaakl sakonik, ki 1# tipična Bahoallc klasične šole, aaaiaajo predvsou prej iorsdene kesal, jscaJ pa storilec. Zato le rasuaillvo, da določa solo natančno ja*M»Mb» nične krltsrilo aa način ostrejše odaare ©sireča poostritve kasouakifc sanke 11 sopar povratnike«
Posledice povratka pri fcudololstvih določata glean 36. la 97. haaenakega safcoaika. Ishodlšče safconodajalcct vrl tea le polog novega storjenega dojoaja kasan« na katero Je bil storilec obsojen aa prejuajo uisaivo dejanje. Če Je olla to kasen iurečena sa hudodelstvo, pa le novo kaanlvo loj soje tudi hudodelstvo, kasnivo s kasnijo strogega sapora od 10 - 20 let, sora sodišče obligatorno cčoeritl novo kosca v višini posebnoga makalawiaa, kl pa ga iahto fakultativno avica do dvojne višine. Če Je drago kasnivo dejanje hudodelstvo, Lasalvo s ka-enljo strogega Sapora ali deteacljo od 5 do 10 let, lahko sodišče poviša to kasen do 26 let aagročeas vrste ;aaai« to svi-šsnje Je fakultativno. Če Je sagreiaaa kasen deCenclje od 10 do 2D k at, lahko sodišče odraerl kasen v višini posebnega aak-
3i«u®a, ki ga xahko tudi zvUm do dvojne vi^ins. ?ako octae-ra kok povišanje sta fakultativna*
Poleg teh pricerev predvideva zakonik če priner, ko storilec, ki Je bil obsojen trn kasen predpis«o z& hudodelstvo, izvrši novo hudodelstvo, tasznivo s kasnljo državljanske degradacije ali s kasni Jo lagan*7, takemu storilcu so lahko aa-ossto teh kasni izreče kazen defcsnoije od 5 m 10 let« ta poostritev Je fakultativna.
V bistvu podobni so pogoji sa primer, de Je bil storilec obsojen zaradi hudodelstva na kasen zapora višjo od onega leta, pa (v roku petih let po prt? o teni ali zastaran*. ;aani) izvrši prestopek ali hudodelstvo, >:nznivo s zaporom. ludi tu Ja odmera v višini posebnega oaksiauaa obliy&oraa, sodišče pa lahko fakultativno to fcssau svlča do dvojne višine posebnega oaksiOB8UU
Kaseaskoprevae posledice povratka pri prestopkih (člen 56 kazenskega zakonika) so različne glede na to, ali Jo bil povratnik obsojen za prej-aji prestopek na več kot eno leto zapora ali manj« V prven prinosa nora sodišča o oneriti novo kazen v vitini posebnega oaksioana* ki ga lahko zviša de
Eazea državljanske degradacije Je tako laenovma "smno-tllna kasen** in obsega zlasti odvzem drfiav1Jao/aklh in političnih pravio, vseh Javziih pravio in nekaterih družinskih pravio. Sramotilna Jo tudi kasen izgona.
12
dvojne vitlao« T dregea primatu pm novo izrečena 33©n ne me biti atija od dvojne višina tiste« ki jo bila storilcu izrečena sa sadnji prestopek, vendar pa istočasno m mm prekoračiti dvojne mm posebnega oaksianoa*
Povratek pri prekrških (člen 474 kazenskega zakonika) ina
prt različnih vrstah prokrškar različne posledice, ki pa
j ir, je skupno to« da so denarna kasen pravilom vnanja
a
s zadamo, včasih pa je dopustna knaulactja obeh Pasni .
2» Ukrepi sopor hahitualne delinkvente
Ukrep« ki ga je mogoče izreči nekaterim kategorijaa povratnikov« ki jih določa sakoa o relegacijl« je rele^aoija*
Določila zakona is leta 1065 teoelje na predpostavki« da so nekateri povratniki posebno nevarni in nepopravljivi in jih je zato treba zaradi varstva družbe predveea cliainira-tl* ▼ dobi« ko je sakou nastal« so teoretiki šteli ponavljanje kaznivih dejanj sa aiaptora ^ovratnikov* aepopravljivosti« Teorija pa ja začela poudarjati predvsea eabjek&ival aoaant -nagnjenja k izvršavanju uunivih dajanj* lato jo za izrek ellcDuatornega ukrepa potrebno prepričanja sodišča« da obstoja pri delinkventu trie; imenovano nevarno stroje, zaredi katerega obstoja velika ve joenost« da bo povratnik kaaniva 6
6	Kazenski zakonik pozna pet vrat prekrškov
dejanja čađi v bodoče ponavljal* Zakonodajno jo to sprejeta to izhaja is določbo o fakultativni udreti olačb o re lokaciji, ki temelji no gg Jaikovee aibjehfcivnea prepričanju o storilčevi nevarnosti* Da as prepriča o ten, ioe sodišče na raspo lego objektivni kriterij - pana j ljenje ker šotorih dejanj in subjektivni kriterij - delinkventovo nagnjenje k izvrševanju kaznivih dajanj, kar je trotu ugotoviti s sredstvi sodobne kriminološke ekspertize.
Pravna varave okrepe rel«{;acije je sporne* Zs&^ljen je bil ket kazen, vendar ga danes teoretiki in 4 reškiki uvrščam jo usod varnostne ukrepe, loesben problen oe sect ovije ob vprašanju dualizme kanonskih sankcij, ki se vzdr&uje a sočnostjo izreke relegaš 1 jo. Pasi je te ukrep od leta 1885 do danes nočno sproaenil svojo obliko in vsebino, je vendar sporno, če je dueliatična ureditev potrebna in prise*«* zb resocializacijo. Če sploh m namreč poudarja, da gre samo aa w&ttiketeaaclialadel*, kor sta kasen in ta ukrep po vsebini v bistvu enaka. Prav tako je sporno vprašanje, ali je Izrekanje tega ukrepe ne : »določan See upravičeno, saj ustvarja pri delinkventu občutek negotovosti in streha.
fo zakonu iz lote 1885 oe je re legao ija izrekalo prerlloan dosmrtno in se je začenjala izvrševati po izteku kasni. Xo se je zakon začel uporabljat;!, ee je ukrep izvrševal v francoskih kolonijah i od začetka XI« svetovne vojne pa se izvršuje v Franciji sani. Foroolno se če danes izreko dosmrtno,
- 14 -
vendar 5© po letu 1942 eogooa upoi?aba pogejaoga c^p«sta, če je obsojal prestal vsaj tri leta tega okrepe» teka gre prav-topmr se časovno nototeruiairsa ukrep. Tee do lota 1954 je bil iarek ukrepa relogacije obligatoren, če sc bili izpolnjeni zatoniti pogoji S lesa 4* zakona o relegaeijl* To je til eodai avtoesatiaeu, ki cm teorija ni bila naklonjena, a ee je vendar zelo do Ig,o obdržal* ^raacaba po 'leta 1954* pa je odkrila m nekaj drugegas kekor je praksa pred te® a odpore® sledila ssfeoaHeou ovtoaatisan, se je po letu 1954. to pokesalo v selo rasiidaoa odoosa do okrepe otsasp^.
Fri obravnavanju ukrepa relsgacije je treba oueaiti, da ga ai noreče izroči genska® (sanjo je nadtoaeščen z ukrepe® prepovedi bivanja v določenih ✓rajlfc sa doto 20 let), novraftaU toa, stari® nad 60 lat in alatolstaiko® ©sirena alajšie pol-no letnika® do depo lojenega 21* lata* Sla te do leda sakoa pridržanje v zavodu, kjer sc prestajali vagojai-po .oijfevaiai ukrep*
Pri presoji o uporabi rolcjncije se os upoštevajo prej daje obsodbe zaradi polit!5aih -casalvih dejanj, prav tato pm m kasni, ki ao bila rehabilitirane, pad pa tiste, ki so bil®
zastarane ali, kjer je bil obsojeni poetilobčccu
Frto* loto, individualizacijo kazenskih sankcij la njen odras v kazenske® postopku, ZK, 1999, str* 123
mam
z* poje* par*«*
5* primerjano francoski la belgijski kazenskopravni elate*« naletimo n* vrata probletaov, ki Jih ob« državi ur« J ata na podobe« naSiiu Splolni pogoji družbenega dogajanja« ki a« * obeh eoeednih državah pognat« med avli« j aleo smog« raalike-vali« se povzročili tudi izgradnje takih družbenih in prav* alh nora« ki so sl zelo bi latu«
Snake kot franco »ki pesna tudi belgijski kazensko pravni Olsten delitev kaznivih dejanj na hudodelstva, prestopke in prekrške« ki jih vse obravnave kazenski sakoalk is Ista 1857« ta sakenik ureja ned drugi« osnovna vprašanja e povratka« poleg tega pa Je tenu posvečen tudi dal zakona e družbene* verstva / pred duSevno bolnimi storilci kaznivih dojenj la povratniki/ is lata 193o« Kratko i zakon o družbena* var* stvu /• Probleme sala babitunine delinkvence ureja poleg kazenskega zakonika da zakon o boju zoper potepaštvo in be* rađanje la lata 1891•*
Belgijski zakonodajalce ja materijo o povratka pri hudodelstvih in prestopkih uvrstil v 5* poglavje /dl« 54 - 57 / prve knjige • knaniven dojenju in kaznovanju nasploh« V drugi 1
1 Le loi da 9 Jvril ear la defense socialno n 1# egard dee delinquents anernaus at reaidlviataa dangersuz La loi da 27 Sovenbre 1891 pour la roprs salon dn vaga. bondage at da la nendlelte
knjigi o ksuilTM dejanju in kaznovanju posebej pm govori v Is« delu 4« poglavje e pomiku pri prekrških /51*569 /•
Xa povratnike as namaže tudi 5*peglsvje / 51*24 do 28 / sakoa* o družbenem varstvu*
Bajna povratnika v saka ni tem tekstu n* srsiaao 4 sakenodajal-e« sta sanlmall zamre« predvsem dve atv-tl« ponovitev dejanja, ki jo objektivni pogoj povratke la nravnotehnične izvedba stre-8 je odmere oziroma poostritve kasni, ki jo njegove posledica* Povratek v smislu belgijskega kazenskega prava obstoja, 5a storilec kaznivega dajanja, ki js do bil obsojam po pravnomočni obsodbi snovno lsvrdl kaznivo do Jon jo* tx* Prodkazrrovanost oziroma pro j dajo obsodbo
1*/ Kot francosko zahteva tudi belgijsko pravo samo pravnomočnost prejšnjo obsodbo, no pa tudi vsaj delno prestane kazen« Za izrek nove kazni pa ni odločilna samo vrata novega kaznivega dojenja in kazen, ki jo zanj predpisana, tsmvsS tudi vrsta in vižina kasni na katove je bil oterilee prej ebse-
j-* 2
2 Belgijski kazenski zakonik pozna naslednja prostostna kasni /51*7 in nesi*/ s
a/ as hudodelstva * smrtma kasarn, prisilno dala,/ trava««, forcea, dosmrtno ali od la - 15 1st, estroma od 15 - 2o lot/# datanoi jot /detention dosmrtno ali ©5 5-1© 1st ©siroma od 1« - 15 lot - navadna Ae&nel ja, od 15 - 2© 1st izredna Zelenel jz) kasen strogega zapora/, reeluaiea, od 5 - la lot / b/ sa prestopka la prekrSke * zapor emprlsoneaent ,/od 8 dni do 5 lot/*
^pl tea obravnava sekonlk ločeno povratak la pogaja sanj sa paaaaezne vrata kaznivih dejanj torej za hudodelstva, prestopke in ^retorike«
Url povratka pri hudodelstvih predvideva belgijski kazenski zakonik mo 5 no st povratka za hudodelstva sli pa za prestopke« Glada prejInjih kasni delata pri hudodelstvih, da ja nerada biti prejšnja kazan ana Iznad tistih, ki jih zakonik predvideva aa hudodelstvo«
Ta je tedaj dolaSana generalna klavzula, kl ee veže na določbe e kaznih na hudodelstva« Tri prestopkih ee zahteva, da Ja bila prejšnja kazen izvržena vsaj v višini enega lata zapora«
▼ vseh teh prlnerlh Je sankcioniran splošni povratek« Specialni povratek je uzakonjen eane pri prekrških, kjer pa ni posebnih določb, glede vrste in tete kasni za prejšnje kaznive dejanje«
iakeaik ne rešuje vprašanja e upoštevanja sodb tujih sedišč« doktrine in praksa pa - verjetne dalene tudi ped freaoeskln vplive« - ne priznavata tekih eedb pri reševanju vprašanja, ali je bil aterllee Se obsojen, ali ne«5
Tudi pri obravnavanju vprašanja, koliko prejšnjih obsodb je potrebnih za te, da se Staja, da ja storilse v povratku, je opesen francoski vpliv« Za vsa tri katagorlja kaznivih dei Janj zadošča nmreč Se ena obsodba« T nasprotju z večine e-vre pekih zakonodaj pa pripisuje belgijsko kazenske prove e-nake vrednost pogojni in nepogojni obsodbi« Te utemeljujejo e ten, de Je pogojna obsodba sane po eebl dokončna obsodba, aa obetaj povratka pa aa zahteva ravne te«4
- 18
pravo« narave prejšnjega kssnivega dajanja izhaja la poaaoaanih določb belgijskega kazenskega zakonika, la J« te lahko hudodelstvo, prestopek ali prekršek* Zanlalve pa je, da snake kot francoski kssseaeki zakonik tudi belgij-skl sakeoik m pesna povratka a« prlaar, da sterile«, ki J« bil prej obsojen saredl prestopka, Izvrši hudodelstvo* Teko kategorijo povratnikov Je usakonll šele sakoa e družbene* varstvo ln se sate lahke reper take povratnike uporabijo osno sanke!je, določene ▼ ten tekona«
Zastaranje povratka pesna belgijski kazenski zakonik pri povratku pri prestopkih, kjer snads aastarelni rok 5 lot ln začenja teši od takrat, ko Ja storilee kasan prestal*
Bed enaklni pogoji ee uporablja tudi aastarelni rek pri prekrških, kjer anala sane 12 atsesev*
2*/ Zakoni o družbena* varstvu la lata 193« obravnava poleg kazenskega aSkenlke tlet* recidiviste, ki Jla Je potreben tretaan« Ovaja neared dva novi kategoriji delinkventov, ki Jla Je poleg rreldlvletev v salsi u korenska ga sskonlks s»-god« Izreči poseben varnostni ukrep*
^Constant, IX* del str* 1«29
»tast, II« del str* le 31
? 81« 29 imenuje povratnik« tlet« storilo« kaznivih dejanj, ki so klil prej obsojani na pr«stopok In izvrša hudodelstvo«
Bo to način jo Izpolnil vrzel, ki jo obstojala v kazenskem zakoniku« Boleg toga uv< ja novo kriminološko k at »gorijo ha-bitualnega delinkventa«
Zakon določa pooobn« pogoj« s« to, ia jo storilo« mogoča n. vratiti v to kategorijo« fl pogoji so - kot drugod . objektivni in subjektivni«
M objektivnimi pogoji J« verjetno najpomtnbnejšl ponoviJanj« kaznivih dojenj« Zakon določa kot pogoj, d« Jo storiloo lsvrill vsaj tri kaaniva dojasjo ln bil sanjo obsojon« Pri ton jo veoene, kakšna so bil« ta kazniva dajanja po toll, Ta objektivni pogoj oo tudi oloor razlikuj« o« pogoja o« povratek po kasonako* zakonika« Tu no gr« nujne za projčnjs prevnomaS-no obsodbo, soj sadtš8a 1« dejstvo, ds Jo b11 stortloo oboojon zarodi trot kaznivih dejanj - tudi S« gr« s« »tok ali pa se druga primara kaznivih dajanj, ki a« obravnavajo v latom postopku«* Maine Jo torej, da sodišča uporabi določbo toga zakone gloda habitual noga delinkventa ob izreku ono samo aedbe, ki j« so delinkvente tudi prve obsodba«
Upravičenost taksno ureditve pa vzbuja resno dvorno ln zato postano dokaj razumljivo, da oo v teoriji aecl, do lakmSnj« toga zakona niso revno najboljSo«
Constant XI« dal str« il2 ln 9o7 Cornll a« a« I str« 786 o« a« IX str« 999
29 .
Kasni sa ta tri kasniva dajanj* nar a jo biti določana vrsta in teže« Glada vrsta sada 18 a, da ja bil storilec sa vsako kasneven vaaj na kasan aapara glade višina pa« da Ja snašala lajnanj 6 neseeev«
Kadta« ko valjaja gleda sodb tujih sodiš* splošna določba« določa sako n sa prejšnja kasniva dajanja« da so bila iavršaoa v roka 15 lat. Zakonik slaar na pasna aaataranja povratka« v običajnem poM&u, vendar pa las pomen poteka tega roka podobno funkcijo kot sastareaje«
Subjektivni pogoj« ki ga sakoft predvideva, ja vstrajno nagajanja k izvrševanju kasnivih dajanj / una tendenca persistants d In dalinquanaa« 25« 81« 2« odat«/« Pogoj pa bi »oral nstkasa-tl tudi cradstva, a katerimi naj sedišče Simbolj objektivna ugotovi njegov obstoj« foško ja verjeti« da bi sa to sado-55al vpogled v isvleSek o prejšnjih obsodbah ali pa podatki opisa« Ugotovitev« da gre sa habitualnaga delinkventa, ja torej v precejšnji nori prepuščena intuiciji sodnika«
9 problemi nala habitualne delinkvence se ukvarja pa eni strani kasenekl sakonlk, ki definira pradveen poje« potepuha«
Kat podobna definicija drugod, ea tudi belgijska presej malikuje ad pojma klasičnega povratka in ja sato ni mogoče e-bravnaveti po povsem enakih kriterijih«
3*konik predvideva, da ja potepuh oseba bres stalnega biva-
limn, da nine sredstev aa preživljanje in da is navada na
isvrauje poklica in ni saposlen« Tei trije pogoji noraja biped eni kumulativno« Kot vidimo sakonndajalec vsebine pojma ti
potepuha na vaša na enaka kriterija« kat primera klaelSnega
povratka* ttavtS določa aanj predvsem subjektivno pogoje«
Žakpnik predvideva nadolje možnost, da potapah berači ali p« ne« Glede vsebine pojme potepuhe in drugih kategorij me*
le habitualne delinkvence tudi sakou la leta 1891 ni prine-
oel novih določb« Kaađelil pa jo veo po ulseijo na tri eku-
pim s nesposobno se dele, sposobne sa dole« toda broa sr od«.
stov eanj in take, ki so sa del© sposobni, po ge odklanjajo«
1IZ« Obsodba saradi novoga kaznivega dejanja
Kot one že omenili pri obravnavanju vprašanja prodkasnevano-eti, pozna belgijsko kazensko pravo enako kot franeoske povratek, kjer sta prejšnje in nove kaznivo dejanje hudodel-stvo, kjer je prejšnje kaznivo dejanja bilo hudodelstvo, novo pa prestopek, kjer eta prejšnje in novo kaznivo dajanja prestopka in končne, kjer ata obe kaznivi dejanji prekršek«
kakšna ureditev povzroča torej, da nore biti novo kaznivo dojenje po svoji pravni naravi katerokoli izmed troh vrat kaznivih dejanj« le sobnih subjektivnih momentov aakevik pri e-bravnavanjtt toga problema me upe Stava«
XI po brez pomena kazen, predpisana za novo kaznivo dejanja, vendar same v primerih, kjer jo tudi novo dejanje hudodelstvo« čim strožjo jo namreč ta kasen po višini tem strožji jo tudi ukrep, ki ga jo mogočo uporabiti oziroma poostritev kazni«
Kor jo pil prekrških sankcioniran samo pozobal povratek, jo ze novo kaznivo dejanje pri tej skupini seveda potrebno, da jo leto kot prejšnjo«
IT* Ukrepi se per peers talke
Belgijski kazenski sakoalk ureja prava« posledice peerstka aa podoben način kot francoski, Povratek epliee predvsem as ostrejšo odmero in na poostritev katni, pevsroči pa lahko tudi isrek varnostnega ukrepa, ki ga pređeideea sakou o družbene« varstvu - stavljanje na razpolago vladi* Y#i ti ukrepi se v naSelu la aslo rsalikujeje od tistih, ki Jih predvideva frftaooaki zakonik* 2ato lahko tudi asnjo ponovimo oceno, da so ti ukrepi izraz objektivističnega pojmovanja povmtka, ki
pa Ji« daje fakultativnost uporabe zakonitih določil več pralno eti.
Tuđi določila zakona o družbene« varstvu se sečne zgledujejo :’f? neofikem vzor«, le de se Je sakoa, ki Je rassero&a klad, okoristil s eoč ali nanj slabimi iskuSnjami svojega seseda in se Izognil nekateri« njegovi« napaka«* Belgijska teorija in praksa pa sl e enaki aerl kot francoska sastavljate vprašanje, eli je dusllse« kssenekih eankelj spričo dejetva, d« se tret-««n v okviru varnostnih ukrepov ne resllkujo^od tretmana v o-
kvirukazni, sploh opravičena*
1* Sevratek kot okoliščina, ki vplive ae višino kasni Saakeije »a povratak pri hudodelstvih določata člena $4 in 55 knsenakega zakonika* Pri te« ločita, ali Je sa nove kasnivo dojenje predpisana kasen strogega zapora /reelanion/, kasen prisilnega dels /travaux forces / ali deteneija /detention/.
5o Jo predpleane k sea strogega sapors, se lahko v primeru povratka samenja e prisilnim delo« ođ lo - 15 let* če pa Je
a« novo kaznivo <5* jen j* prod pisana ta kzen, a« lahko pori. io ođ 15 — 2o lot« Podobna ao načela tudi* 3e jo za novo kaznivo dejanj* predpisana kazen detenelje« 3* je le ta pred. pisana v viSini od 5 - le let* je *odi3S* lahko izreče v vi.
3ini od le - 15 let |če pa je zagrožena v tej višini, se lahko izreče kazen izredne detene!je / ki traja od 15 . 2e lot /• Uporaba določil o ntreSji kazni je v vseh teh prise, rih fakultativna« Obligatorna je smao strelja odmera kasni pri dveh najtežjih primerih in eieer, de je za novo kaznivo dejanje predpisana kažem prisilnega dela od 15 . 2o let ali kazen izredne detenelje« Sodišče nora tod j odmeriti kazen vsaj v vičini 17 let prisilnega dela oziroma detenelje« 5len 56 belgijskega kazenskega zakonika določa sankcije za prlae-re* Če storilec, ki je hil obsojen na kazen hudodelstvo* la-vrSi prestopek« Sodišč* soe v tea primeru izrodi kasen naj. veS do dvojne višin* posebnega aakaiosna«
Povratek pri prestopkih obravnave 2.odstavek 56«člena, ki do. leda, da sme sodi13e pri ten povratku* Se je bil storile« ob. sojen vsaj na eno leto napora* izreči kazen* ki m stas prese. Si višine dvojnega posebnega maksimuma«
Sankcije se povratek pri prekrških se rokličns za posamezne vrste prekrškov6« Vsem pa jo akupno to* da zakonita določila dopuščajo kumul&eljo denarna in zaporne kazni«
Belgijski kazenski zakonik pozne pet vrst prekrškov
2» Ukrepi soper habitualne delinkvente
Cejetve, đa i« eto rilec v povratku v smislu določb keson**. skega zakonika osIrena sakona o družbenem varstvu* ali da je habitualni delinkvent, lahke povzroči tudi isrek poseban«« varnostnega ukrepa - stavljanja na razpolage vladi
\
/la alee e la disposition du goovernetečt /* T& ukrep je l^tel zakonodajalec in ga Se Šteje danes ned varnostne ukrepe* toda belgijsko kaeeeijeko sodišče stoji že dalj Sasa na staliču, da gre vsebinsko se kasen odrsen« prostosti*
Kot francoski je tudi belgijski sistea tedaj osvojil načele duallana k-aenoklh sankcij# Izvršitev varnostnega ukrepa »ledi Izvršitvi kasni* Seda skoraj ni teoretika* ki bi el ne sastavU vprašanja* aki je teka koaulaeije upravičena* potrebna in nepolna*
▼ nasprotju s relegacijo francoekega prava je te varnostni ukrep Časovno omejen in sicer na 2o* le oslrona od 5 - 1© let* T višini 2® let se izreka povratnikom* ki sc v povratku saradi hudodelstva in so izvršili hudodelstvo* kaznivo o kaznijo reclusion ali e prisilnim delom* Ovratnikom* ki so obsojeni na	pridria4Ja* »A aogeče izreči varnostnega
ukrepa* To izhaja la dejstva* da varnostnega ukrepa ni aege-če izreči aaradi političnih kasnivih dejanj* pridržanje pa je kesam* predvidena *a taka kaaniva dejanja«
Pri ostalih vrstah povratnikov loči sakoj o družbene* varstvu tisto, ki so bili obsojeni na najmanj eno loto napora, od onih* kjer je bilo ta kasen nižja* Prvi skupini eo varnostni ukrep lahko iarečo v trajanju le 1st, pri drugi po v
- 25
trajanju od 5 - le let« Habitualnia delinkventom in tisti« povratni kosa, ki so bili najprej obsojeni s« prestopek* nate pa se hudodelstvo Aategorija, ki je kazenski zakonik ne pozna / je mogoče i/.reči varnostni ukrep v enaki vi’fini#
£e iz zgoraj naštetih določb o trajanju varnostnega ukrepa lakaja* da je izrek ukrepa obligatoren gamo v enem in sicer prvem primeru /povratek pri Hudodelstvih /. v v ©e h eeta-lih primerih je i^rek fakultativen, kar zagotavlja določeno prošnost ukrepa#
Pri presoji* ali so podani pogoji za izrek varnostnega ukrepa* se ne upoštevajo kasni* ki »e bile amneetlrane ozIrons* kjer je nastopila rehabilitacija#
3* Ukrepi »oper male habitualne delinkvente^#
Belgijsko kazensko pravo predvideva za male habitualne delinkvente po eni strani kazenske sankcij# poleg toga p« še varnostne ukrepe«
Zs kaznivo dejanje pote pu.lt va in beračenje -knr je prestopek-
deloča zakonik kasni« P*leg toga jo ten delinkventom rego če izreči ro^ebro varnostni ukrep - polisi j skl nadzor* ki se začne izvajati po pran tani kasni in traja najmanj 5 in naj-vač le lat« Sakom lz leta 1891 zoper potepuhe in berače ni uvedel kazal* temveč varnostne ukrepe* ki jih praviloma Ireks jo kot administrativen ukrep najnižje sodišče / trlStnal de poliee/« Vorneetui ukrep, ki ga je mogoče izreči ten delinkventom* je prav tako kot za heMtualne delinkventa in
Podatki so povzeto po Constant otr« 12o3 - 1218
rMiđlTliti stavljenj« na	vladi* ki pa a« ©d
ukrepa »oper fcebitualn© delinkvent« razlikuje glede ne izvrievaaj«. Potepuhi in berači ge nasred prestajaj« v takelaenevanea »depot de mendieite** ki Je naneajen aa dele sposobnim delink? en ton* ki dele odklanjaj«* ali e * aaleon du refuge % kjer se mameddenl nesposobni sa de. le« ▼ prrea primeru se ukrep Izreka v trajanju od 2 - 7 1st* e drugen pa se tek trajanja ne določi, vendar delinkventa ni nogode pridržati preti njegovi volji ved kat eno lete«	^
Poleg naj nižjih eodUd /tritinal de peli«« / lahke i*re-kaj« ta ukrep tudi vil Ja sedita /triputO. cotreetiofcel /«
Ža Ja delinkvent v kaseneken peetepka saradl prestopka beračenja oziroma potepu3tva* T ten primeru ee vemeetni ukrep iareka kumulativne in ee začne izvrševati dele pe isteku kasni«
4« Pogojni edpuet
K« povratnik prestane dve tretjini kasni* na katere Je bil obsojen. J« lahko pogojno odpuščen* Ta rak ae razli, kuje ed reka delodenega pri ostalih delinkventih, kjer s*~ dežda S« ena tretjina prestane kasni« Če Ja bil povratni, ku Izreden tudi varnostni ukrep* mu ga v tem primera ni treba prestajati« Upravni organ lahke pogojne odleži tudi same izvr Sevanj e varnostnega ukrepa* peten ko J« obsojeni kasen v eeletl prestal« T tem primeru mere ebeojemee lspel-njevatl posebne pogoje* ki s« mm določijo ae da«, ko bi moral prestajati varnostni ukrep v zavodu« Končno ime oboe-
j ease, ki preetajs varnostni ukrep še aožnest, i* reekik
S	let /Se sa je akrep isredea se Sebe 2e «11 lo let / o-sireaa reske tri lete / Se »u je bil ukrep isreSee se Sebe ed 5 - le let / sapresi se pegejni oSpust. Tseh tek seise-sti se prakse tuđi pecaste poslužuje*
X* POJKK OTRAflU
▼ nasprotju s tripartitno dol1tv1jo kasnivih dejanj v bel-gl J aken ln franeeskea kasecake pravne« sistemu poena italijanske pravo dve vratii kasnlva dejanja / & delltti / ter prekrcate / le eontravvsasloni/*
Takte rasdslitev uvaja ital!janaki kanonski aakonlk la leta 193o» ki Je nastal ped vplivom naokleolžae tehnične-juridičns mori# dati pa se tudi vpliv italijanskega positivisms*
Ca vpliv Je očiten slasti v reditvah, ki jih Js italijanski aakaasdajalee osvojil v sveal e problemi povnatništva in ha-hltuslme ter profesionalne delinkvente im delinkvence po nagnjenju*
Brugežen odnos, ki je peaernest preaeneril od delikta k de-llkventu, na odraža že pri uvrstitvi ta aaterlja v alatom sakanlkai v nasprotja a klasižnlm pojmom povratka, ki ao nanaša m dajanja, obravnava italijanski aakoaik probiam povratni štva, v I*knjigi "O kasnlvem dajanja na aploh" in aloor v X?* poglavja, ki s# nanaša a* * storilna im eškedev&nea ka-salvsga dajanja, abasga pa mtd drugim tudi določba o prifitev-nssti / 81* 99 - ls9/*
la val javnem Italijanskem kaaansksm prava js Ishodlšžs sa o-pvadelltev povratnika naslednje i povratnik Jo vsak ponovni sterilen kes ni v ega dajanj*, ki jo bil El obenj en* Pojem povratnika, kakor smo ge oamnSill, namažejo italijanska kanonsko pravna doktrina kot pojem navodnoga povratnika / 81*99 -1* odet*/* f Siena 99« 2*,3* im 4* odstavek je osnačea pojem
• 29 -
kvalificiranega pnvratnika. Okoliščine, ki jih sskon našto-▼a kat kvalificirane, ee nmeSajo na kaznive dejanje in na storile a.
II* Predkasnovanost oziroma prejšnje obsodbe
1# Obravnavanje prejšnjih obsodb odpira ned prvimi vprašanje o »e% ali je potrebno, da eo bile prejšnje kazni prestane« Italj-ian&fci kaaergjti zakonik odgovarja nanj negativno« Zbt te* da *° storilec uvrsti ned povratnike, aadoaea tedaj to san« obsodbe« kasenekl * »kemik jo na ta naoln izbral enake rotitev, kot oba ostala aakonika romanske skupine« It&ljaneka dektri-ne govori pri ton v primeru, (Se je bila kasen praštana o ’»resničnem povratku * /recidiva vera /, sicer pa o * naiaiiljene* povratku - / recidiva flota /*. Pri nadaljnjih problemih, ki Jih moramo obravnavati v svesi e prejšnjimi obsodbami, je treba lediti med tieto vrsto povratka, ki sne ga imenovali nsvadni povratek in one, ki smo ga označili kot kvalificiranega«
3a uporabo določb o povratku Je brea pomena vrata kaanl, ki je bila izrečena in njeno trajanje«^ Zadošča torej obsodbe na katerokoli kasen praviloma v mejah splošnega minimuma in maksimuma« Ped vplivom it&ljanekegfc poaltlvlsme in slasti Ferrijevoga projekta la leta 1921, določa italjenski k renski zakonik izrecne, da se obsodbe tujih sodišč pri ugotavljanju predkesnovanosti prlsnavaje in upoštevajo pri presoji tega vpraSanja /12* 51« bosenskega sakonlka /•
aiede števila prejšnjih eboodb določa zakonik, da zadošča 2* ena sama obsodba« Pri presoji vprašanja pogojnih obsodb sako-
3© -
Bik na ®pio 3a© doloSe, da m npoStmj« tista obsodb«, pri katerih InMnakepvsm poelodioe oko izbrisane, Hod tak« p« *teje tudi pogojna obsodba,
iastarasja povratka italijanski trasonnkl «skoalk ne posao,
Zm/ Sasi s« Ko določbe italijanskega sako«©dajale« © povratku ▼ določeni nori ra-likuj«jo od odgovarjajočih določil v dragih kazenskopravnih sistemih, ae glavno ra oliko la novosti pokalo jo prodvso« pri obravnavaj* drogo volite« skupino povratnikov, to jo habitualnih in profesionalnih st©rilcev kaznivih dojanj in delinkventov po nagnjenju,
Habitualno delinkvenco doli zakonik v đve skupini, ki ja lo5i
v bistva glođo na to, ali $e kizonsko-pravno posledice izrekajo obligatorno, ali fakultativne,
a/ T prve skupino, ki jo zakonik imenuje • habitualnest pre-e tuširana v zakonu • oo uvršajo delinkventi, ki oo bili vsaj trikrat prodkasnevani. Zakonik no precizira, alt morajo biti 1 2
1	Primerjaj Presoli, XX, dol str* 388
2	Kazenski zakonik pozna moolodnjo glavno kazni dl, 17 la
a/ aa kazniva dajanja t smrtna kazen, kazen orgastolo / dosmrten ali a« nedoločen da« /» kazen reel unions / 04 13 dni d« 24 lot/, / 1« mul to / denarna kasen, prekrlkl t kanon arrosto / od 3 dal do 3 lot /, globo / 1* ammonda/.
31 —
te kaeal prestane ali ne* Sodeč po temrda se pri povratka te me zahteva, lahko predpostavimo, ia je položaj pri tej skupini analogen*čad pa predpostavlja aakonik, da morajo biti prejšnje kasni doledene vrste in tete* G^ede vrste dolede aakoaik kasen * reelueieae »* Glede vi line pa zahteva, de sna-Sa skupaj aa vso prejšnja obsodba najmanj pet let* Kimala e priznavanju sodb tujin sedlfid je splošna la ee sate aanaSe tudi na te skupine* Kot le rečene* zahteva s»konlk vsaj tri predkaanl. Prej Suje kaaniva dejanje pa morejo biti pe svoji pravni naravi kazniva dejanja prve skupine / delitti /* Bistvenega pomene je, de morajo biti lete vrste* Zakonodajalec je betel torej sedeti predvsem tlrte delinkvente, pri katc-rlh 3* »aradi iavrSevanja istovrstnih hudodelstev tekom dolo-3ene debe, upravljena domneva, da ee je pri njih 1sobllkovala delinkventna navade /consuetude dellnqoendl /* ibsebej pe moremo an&lisiratl po jen kaznivega dejanja iste vrste, s katerim ee Italjanskl kazenski sako alk precej podrobno bsvi v lol* Sieno , Bogo je se te deli zakonik v formalne in »«-teririne* prve doled« e ten, da pravi, da so dejanja isto vrste tista, ki kr31jo isto sakonito določile« Za materialne pogoje po določa, da slesr kot krSijo različne normo sakontka ali posebnih zakonov, lasje pa ali glede ne svojo narave ali I* glede na motive v konkretnih primerih skupne osnovne karakteristike« '
Določbe o prejlnjih obsodbah pa so pri habitualnifa delinkventih poleg tega ozejene samo na dolozna kazniva dejanja« Zastaranje povratka v običajnem pomenu sicer ni, pač pa določa
sakGOik, da aorajo biti v«a tri kazniv« dajanj« is prejšnjih obsodb izvršena v roka lo 1st« ▼ ta rok na »te je ć is, ko ja delinkvent prestajal kakšna kasan na prostosti« b«/ brugo skupina habituaInifa delinkventov ©beeg&jo tako eto-rilsi kaznivih dajanj, kot storilei prekrškov / «1* 1©5 in lo4 Codioa penala /• Zakonik inanuja to skupino "habitosinoat a katari odloča sodnik •« Določba, ki sa nanašajo na ▼preša-nj«, ali nara biti kassn pr«stana,ali na upoštevajo sodbo tujih sodiOŠ in na zastaranje povratka, so onako kot pri dosloj obravnavanih kategorijah« 0 vreti in teži kasni sekenik soldi« Določa pa, da nora biti storilec vasj dvakrat predkazneven sa naklepna hudodelstvo ali pa trikrat »arodi prekrškov late vr-
WJBU
ete« Poleg tega objektivnega pogoja še posebej subjektivni pogoj« Za proglasitev sa heblt solnega storilaa v teh prlnarih je nsocroš potrebno, da sodnik ab upoštevanju splošnih pogojev sa odnere kazal /Čl« 133« kaze nekega zakonika - teža in vrata kaznivega dejanja, čaa, v katere* ja bila izvršans, obnašanja in način Uvijanja storile« In podobno / ugotovi, da e« j« storila« " prodal izvršavanju kaznivih dajanj ” / ala dedlto al rsato /•
nadte* ko zakonodajalec pri prvi kategoriji habitualnih delinkventov ceni, da določeno število obsodb dokazuje storilčevo nagnjenje sa izvrševanje kaznivih dajanj« prepušča pri drugi katagarljl eorlleev oeene a ta* nagnjenju sodniku, da jo ugotovi na podlagi osebnostnih potez posantznega storilca*
•e/ #»jea profesionalnega storila« kaznivih dajanj vež« italijansko kazensko pravo na subjektivni pogoj, da se storilno
deloma ali v celoti preživlja < delinkventne dejavnostjo} objektiva! po&ejl pa 00 enaki9 kot pri hsbltualnea delinkventu / SI* lo5 kazenskega zakonika/* ta vret« storilcev kaznivih dejanj je med veeni treni najmanj sporna in je po* snaje veaj pri posameznih kaanivih dejanjih mnogi zakoniki* Glade na subjektivni pogoj je ta pejen vedno vezan na presojo sodnika*
d*/ Med različnimi kategorijami storilcev kaznivih dejanj po italijanskem kamenskom zakoniku je povsročila verjetno največ »porov* razpravljanj la razglabljanj kategorija delinkventa po nagnjenju / delinquents per tend ena a /, kl ga uvaja člen I08 tega zakonika* Za delinkventa po nagnjenju določa italjenske kazenske prave objektivne in eubjaktivne pogoje* Objektivni pogoj esejuje krog kaznivih dojenj na ne-kulpozna hudodelstvu zoper življenje in telesno integriteto* Se tudi niso uvrščen* v poglavje e kaznivih dejanjih zoper življenje in telo / n*pr* atentat na predsednika republike /*
Bistvenega postane ee seveda kriteriji* ki jih zakonik deleče za osebnost storilca* Za delinkventa po nagnjenju ee lahko proglasi tudi storilee, ki ne izpolnjuje niti pogojev aa povratnika* niti za habitualnega ali profesionalnega delinkventa 1 kometi pa mora £1X • posebno nagnjenje sa Izvrševanje kaznivih dejanj* ki izhaja iz posebne sle nsreve krlvee *
/ una e poslale inelinazione »1 delltto* ehe trovl s us oaza nell * indole partloolarmente m&lv&gla del oolpefeole /•
mil čudnog« ni# da j* taka označba delinkventa lsasvals vala obtožb, ssj 3« v taki Mrl pavšala pojen taka kri tis ir a-***** "rejenega delinkventa*# da ga la«nuj«jo nezakonitega
TTOk*	*•!•»••• Mia*«**.’ s^Qtrnost u„4W
take kategorij« delinkventov Je a kriminalne -politič nega vidika s«le »pora«, ^aai italijanski kriminaliat Betiol j« iaenuje politična tvorbo# ki nina podlag« v resničnosti« l«akkd bi tudi rokli# da j* ta kategorija tista, pri kateri postan« aieer prikrito razredno bistvo kazenekega prava o-Sitno«' Italijanski posltivietl t idi danes zagerajtytjo stalile sakonodajalea, trdeč, do gre pri delinkventu p« nagnjenju se tip, ki m bistveno ne razlikuj« od tipe Sol« itali-jenakega positivism. če j« tena tako, »orano biti do t« kategorij« delinkventov pa tudi do habituelsege in profesionalnega delinkventa sole previdni in kritični« Subjektivni pogoji# ki jih aakonlk predvideva# in ki segaj« v take sfere človekovega notranjega življenja, ki jih je le selo težko aogoSe kontrolirati la ebjektlvlsiratl# vzbujajo rosno in e-praviSljive dvore opravičenost tako ureditve« C tenu nerano
5 priMm Um insol# Karakteristična obilježja nederne politike suzbijanje kr iaiml iteta, Zbornik pravnog fakulteta a Zagrebu# 1960A# str« le 4
prla* *’«X©bo, Tipološke klaeifikaelj« delinkventov v Moderni kriminologiji in kazenskem pravu« Kriminologije v kanonske* pravosodju« str* lo2 - lej
dodati šm d* j stro, da »a sakonlk skladnja m Ferrijaveo oenutku, katerega avtorja m ni nago3e odtiatl, in ja stalil ob ovadbi v tab tab »parnih kategorij / slasti a» sadnje^aeS«
/Ur-
n* zloraba, da pa ja sakonik vend ar la nastal in a« uporab.
1 jal v dobi la ▼ deiali, ki ja pokušala - allo redano « naj. naaj rešpekta na varovanja tistih daorla, ki ao nastala a takla aadinaa ureditve kada Aalinkvaaaa najbolj vprašljive.
ji./ Prablaaov aala habltoalna dallnkvonaa Codioa penale na obravnava pavaaidno, Oenerslno klavzule sa »torilea te vr-ata delala v lo4. Slana« ko govori o habitanlnostih pri pre-krških.
U Obsodba narodi novega kasnivaga dajanja
Opadtavajad detla j uporabljani nad in obravnavanja bone tudi takrat nejpraj govorili a sna«linostih,ki »a tiSaja novega ka-aaivaga dajanja pri klasi*aaa povratka ln nato pri habittralni in profesionalni dollnkvonoi tor daHnkvanai po nagnjenju*
Pri navadni obliki klasičnega povratka zahteva sako alk oana lsvrftltev novega kasnivaga dejanja ln na postavlja nobenih dodatnih pogojev.
f®5 pa pradvldava posebna okoliščine sa priaara kval lilo ir a. naga povratka* Tl pogoji aa vsi nanašajo na nova kasnivo da«
jenja* Kval if loir en ja povratek predvaea* Se ja novo k&snlve
dejanje 1st« vrst« kot prejšnjo« 0 vsebini poj«a “kasnivo dejanj« 1st« vret« * aao i« govorili« Jtedsljna kvallflkatorna oblika Je isvr iitev novega kaznivega dejanj« v roka petih let od prejšnje obsodbe« cleg tog« ee uvrSSa v skupino kvalificiranega povratka prleer« Se storile« izvrši novo kasnivo dejanje «eđ izvrševanje« kasni ali pe ajej« l^soboj sta pe-nallslrane 5e primers« Se oe ti pogoji podani kumulativne in Se gr« sa povratnika« kl ponovno izvrši kaznivo dajanja« Sot vlđlao Jo its I# snakl sakenođajalee poelavil na e pio S no drugačno« morda bolj subjektivne kriterija kot večina ostalih zakonikov« Vendar 00 zdi - kot boso videli pri obravnavanju ukrepov zoper povratnike - da &ra v precejanji meri le sa te« da je sodni avtoaatlzea sanenjaL aakoneđaJalnoga«
Pri obravnavanju habitonlnoeti predvideva zakonik sa habitu-alnoet preeunlrano v zakonu« da Ja novo kasnivo dajanja naklepno hudodelstvo in lato vrsto kot prejSnja kazniva dajanj«« Poleg tega je doloSen poseben rok« v katerem nora biti novo kasnivo dajanja izvršeno* T» sna Se ^lo let ln ee Šteje od isvriltvo zadnjega prejšnjega kaznivega dajanja« ib go ji gloda novoga kaznivega dejanja a« razlikujejo pri drugi skupini habitusi nesti« Pri tej ja« Se gre aa hudodelstva, potrebne le, da Ja nove kasnivo dejanja naklapa« hudodelstvo«
8« pa gr« sa prekrške« nora biti novo kaanlve dajanja prekršek isto vrste« tinsko se sehtevn tudi sa ugotovitev, da gre aa profesionalnega delinkventa sana« da ja novo kasnivo doJanjo hudodelstvo« Pri delinkventu po nagnjenju kot. eno videli sploh ni potrebno« do bi bil v povratku in »ato ni govora a nove« kaznivem dajanju«
Italijanski kazenski zakonik ee je ne ta naSln skušal Izogniti doleSevanju posebno natančnih prevno tehničnih kriterijev
in J* sa ta določil 1« najbolj s pio Sne pogoja tar prisodil sodniku a ka. emr eti postopku veliko in važno vlogo* Zato Ja rasunljivo, da posveča italijanska doktrina posebno poaor-noet dejstvu, da ja treba nevarnost povratnika konkretno ugotoviti in v sodbi proglasiti* Vendar pa ugotavlja, da »inn sodnik na razpolage ničesar drugega kot prej 3nje sodne spisa, izvlečke la kanonska evidence In podobi«* Zakonik o k n. Seneka« postopka /51* 314 II* / določa, da aa lahko ugotavlja habltualnoot la v avaal a ugotavljanja« patoloških an kov*
IV* čkrspi sopar povratnike
odobno kot drugi kasenaki sakonlk predvideva tudi lthlljonski sa povratnika sviSenjs kasni in varnostna ukrepa* Tl •adnji so dobili eovsda v zakoniku, ki ga ja tako neposredno In sočno iasjirtral italijanski pozitivizem, posebno veljavo in pooon* Enaka kot Frsnoij« in Belgija je tudi Italija ubrala pot duallose kanonskih eaakeij*
1* ibvratek kot okoliščina, ki vpliva na svitanja kasni Za povratnika določa sakonlk strožja kasni* Zvldanja določa v dolskih kasni sagrožsna sa novo kaznivo dajanja* Za navadni povratak ja predpisano obligatorno zvišanje sogrožena kasni sa 1/6* Za kvalificirane obliko povratka pa se ta kasen obligatorno svlSa do 1/2* če sa pogoji, predpisani sa kvalificiran povratak kumulira Jo, Ja povijanja obligatorno in alear od najsanj 1/3 do največ 1/2 zagrožene kasni* 'a ostreje paneli sira Godla# penala ponovni povratek, kjer pa obvezno
sviSa kasen sagroSena »si novo kasnive dejanje od 1/3 d« 1/2,
5# gro sa naveden povratek in od 1/3 So 2/3» 5« gre sa kvalificiran povratek.
Taksno taksativno naSteto in eared1 obligatornorti dokaj togo sviSev»nje kasni verjetno oprsvičuje na5o ugotovitev, da gro tudi v italijanske« aleteam sa doloSen avtoaatise««
2.	Ukrepi soper habitueIne delinkvente
Zm storile« hudodelstev predvideva kazenski sakonik dve vreti varnostnih ukrepov i oddajo v poljedelsko in oddajo v delov-no kolonije / H la oolonie a^rioola * in " ta osoa dl lavor©"/* Pravna narava tah sankcij ni epoma - gre sa varnostne »krapa v prave« pooonn besede in sicer sa zavodsko varnoetne ukrepa« Razlika nad obena ukropoaa obstoji v to«, da obsojenci pri prvi vrsti ukrepa isvrSujejo poljedelska dela, pri drugi pa o-pravljajo predvae« dalo v industriji«
Oba ukrepa sta Časovno relativno določena« Sa habitualne delinkvente sna 3« alninalnl zakoniti rok trajanja dve leti, sa profesionalne delinkvente tri leta, aa delinkvente po nagnjenju pa Itirl lota, gornjo sojo pa ni določena, larok ukrepa jo obligatoren, do sodlSSe proglasi delinkventa sa habitualnega ali profesionalnoga ali sa delinkventa po nagnjenju« Dejstvo, da jo isrok teh ukrepov obligatoren, aoraao presejati precej kritično, ker povsroSa vsaj to, da sodniki solo oklevajo pri ugotovijenja babltu&lnoeti, profesionalnosti osl-ro«a nagnjenje so izvrševanje kaznivih dejanj«
Mladoletniki, ki so bili s obsodbo proglašeni s« habitualnega
*11 profesionalnega delinkventa, sli ca delinkventa po nagnjenju in §e niso dopolnili 18 lat* ostanejo do polnoletnosti v poboljgevalnegt seveda« Yarns st nege ukrep« sopar nje ni mogoče uporabiti«
3* ikre pl sopor a file hab It tmine delinkvente Poeeben ukrep uvaja italijanski zakonik mm habltoalne In profesionalne »torilee prekrškov« Sre za tako imenovane * nadzorovano prostost * / *la llberta vigliats * /* Tail t® sankcija jo po svoji vsebini varnostni ukrep* ki pa se izvršuje na svobodi«
Sot oba varnostna ukrepa aapar storila# hudodelstev', je tudi ta Saaevno relativno nedoločen - izreka se v višini najmanj •nega leta* gornja noja pa ni določena* Uporaba določb o izreku tega ukrepa je vodno fakultativna«
4« Jtogoj&a odložitev izreka ali izvršitve kasni s nadaora* ali bres« /Vi določanju pogojev za izrek pogojne obsodbe* določa italijanski kanonski zakonik* da tako obsodbe ni mogočo izrodi etorlleu* ki ja So bil obsojen zaredi hudodelstva* niti habltualnaau oziroma profesionalnemu delinkventu ali delinkventu po nagnjenju / 164.Sl., 1« odet« ka »enakega zakonika /»Ha ta način jo italijanski zakonodajalec rezerviral ta ukrep v načelu za enkratne »torilee kaznivih dejanj«
5« Pogojni odpust n prestajanja kazni
Italijanski kaseneki zakonik jo določil tudi posebne pogoje za pogojni odpust povratnikov« 17$ člen kazenskega zakonika namreč deleft** da Jo tak odpust mogoft* Se Je obsojene« pboojen na več kot 5 let proitoetno kazni* ko Ja prestal 1/2 kazni« Sa povratnika jo ta rok zvišan na 3/4* Dodatni pogoj za vso obsojenoe
-4o~
seveda predpostavlja, da ae obsojena« prlaerno vade, Pogojni odpust se prekliče, 5e odpuščeni Izvrši hudodelstvo ali pr«-krnek, ki je lete vrste kot prejšnje kaznivo dejanje,^
kresali etr, 5 J9
X# POJEM PCfffimA
rasliSaini evropskimi kasenskopravniei Tiri imp uvrdde avstrijski kazenski zakonik nad najeta** jše« tej 4 st ir s is lata 1852* Odtlej j« bil presto novelira a* reader ee ta epreaenbe niso dotaknile obravnavanje perntka, ki ga sako* alk penailslra le t klasične« salsi«* Avstrijski eaketiodeja* lee je s« noveliranje te as tori je -Ubral drugo pot* končen prej šajega stoletje ste bile uzakonjene dre zakona, naeeaje-ae boju soper male k&bitunlno delinkvence ia eieer 0ea#ts ser dekukpfoag der Laadatreieher und Arbeiicoeheuen / 1875 / in teko imenovani Tagabnadcnge se ts / 1885/* i*ove ukrepe predvsem soper bode babItvalne delinkvente pa je prinesel irbeltebaue-geeets is lete 1955» Te zakon je bil v celoti ponovno sprejet lete 1991*
avgtrijeki kazenski zakonik, ki je uzakonil tripartitno razdelitev kaznivih dejanj sankcionira povratek v klasičnem asi-slu* Tej problematiki je posvečen člen 44/1 težka b in e, kjer je obravnavan pevretek pri prestopkih ln prekrlkih**
Določbe« ki jib ebaega kazenski zakonik, ae dejeje celovite la zaokrožene slike e povratka in je sete preeej težke deti njegovo đefinioijo* Za splošnih določb lahko povešat«©, de zakonik loži ned tako imenovano ponovitvijo istega kaznivega dejanje in obsodbo naredi istega kaznivega dojenja« Ce želi- 1
1 Poleg teh splošnih določb peaalieire avstrijski kanonski
zakonik tudi posamezna kazniva dejanje is navade.Med teni
so najpomembnejše določbe« ki so uvodio tako Imenovano tatvino is navade / 176*31* in 179*31*/ goljalijo Is navede / 2© 3*51*/ ln pretepanje is nevede / 412*51*/.
m podati okvirna in lo najsplošnejšo definieija povratka, todaj lahko rečemo, da gre aa povratak. So Jo oseba, ki Ja ia praj izvršile enako kaznivo dejanje,/ali bila nanj obsojana/ ponovi to kaznivo dejanja« Spletnega povratka, ki bi načelno reguliral ta vpraSanja, tedaj al - tudi splošna de-lodba aa nanašajo saao aa »poslalni povratek«
U» šradkasnovanoat ozlroaa prejšnja obsodbo
1«/ Pri obravnavanja povratka v avstrijskem kasenakea prava noraao Xa pri pojmi klasičnega povratka loSiti ned navadim ponovitvijo istega kaznivega dejanja in spoolalnia povratke* * v aijoa »niela«
Pri ponavljanja hudodelstev / l«od*t«U« 51« tS«b / ao sake-nik izrala zalo splošno« ▼ taorljl »a povdarjo, da ni potrebno, da bi pri tej vrati povratka obstojala obsodba za prejšnjo kaznivo dejanje« Zadošča tedaj IsvrSltsv, kar pa.Ja oovoda bran aadba talka obotavljive«* Pri opaaialnan povratka, ki c« ebrav-nsva točka e iptega Slana, zahteva zakonik, da Ja bila prejšnje kazniva dajanja hudodelstvo« tireJ kaznivo a kaznijo Korber«^ ta kaaan Ja aorala biti pa mnenju teoretikov tudi preslana v celot ali vsaj deloma«*
2 Primerjaj Oeerda, »tran 55 5 Primerjaj Oeerda, istotam
* Avstrijski kazenski zakonik pozna te-lo prostostna kazali i/ zn hudadalstva i strogi zapor /Kerkor,kJor ločijo aohverer Korkar, in Kerbe^, Izreka aa dosmrtno ali od 6 mesecev da 2© lat /|
b/aa prestopke in prekrške » zapor /Arrest,kjer ločijo stronger Arrest ia Arres^ izreke ee od 24 ur da 6 meeeeev /•
43 -
Vprašanj«, all sa prianavajo tuđi aođba tujih »odi 3d, avstrij* ekl sekonik na raguja« fa molk j« značilen sa večino staraj* iih askonekih virov, kar a« ta pro bias takrat že ni pojav* lj«l» SnsCilno pa jo, do tvorija in praksa enačita prsata* janje prejšnja kasni v Avstriji a prestajanjem kasni v ino-semstva«'*
Sakenik aelčl tuđi © štavila pr«jInjih obsodb ssirsas kasni« Tender is emlsle baaadlla lakaja, da *ed©35a ž« ena prej* šaja obsodba, pri tem pa a« * pa smenju teoretikov* upoštevaje tudi pogojna obsodbe«**
tudi problema esstarenja povratka avstrijski zakonik a« na* Sanja«
trn vreti klasičnega povratka * ponavljanja in apaaialai pa* vratek v aS jan sci slu * pri praetopkih in prekrških zibravna* va avstrijski kazenski zakonik skupaj in analogna kat pri hudodelstvih /263.31 •/•
Kon5no ja treba posebej oaaniti, da avstrijski zakonik vpro* Sanja klasičnega povratka na obravnava samostojno, temveč v okviru obteževalnlh okoli 53 ta,
3
2« Zanlalvo ja aato» ia vao do lata 193Jf ni bil podrast prav noben korak« da bi as uvedli novi ukrepi sopar tak« dolin* kvanta« lega leta je zadel valjati taka imenovani Arbeit* shausgaaata«
5
Primerjaj Oeerds, iatetam
6	Primerjaj Oeerds, letetam
Za zakon sa ukvarja po »ni strani s aalo habltualno delinkvenco, in na ta način dopolnjuje oba zakona iz 19* stole-tja,ki jo obravnavata, polog tega pa določa tudi pogoja aa habitualns delinkventa* Kodi drugod se tudi tu pogoji objektivni in subjektivni, ločiti j*a moramo ned tletini, ki se nanašajo na prejšnja kazniva dejanja in novo kaznivo dejanje, zaradi katerega je storlleo v postopka«
Glede prejšnjih kazni zahteva zakon /2« odet« 1« dl«/, da morajo biti prestane« Zakonska določila pri ten ne preeizl-r&jo, ali zadošča tudi sano delno prestajanje, vendar se
7
praksa e ten zadovoljuje«'
Zakon ne omejuje prejšnjih kazni samo na nekatere vrste kazni na prostosti« Se pomeni torej, da zadošča prestajanje katerekoli kazni na proatoatii sehverer Kerker, Kerker / za hudodelstva/, Arrest / za prestopke in prekrške / in to ne glede na trajanje« Zakon sicer ne govori o priznavanja sodb tujih sodišč, vendar ee taka sodba v praksi enačijo e sodbami domačih sodišč«8
Ker skuša zadeti habitualns delinkvente, ki so praviloma multireoldivisti, določa zakon tudi Število prejšnjih obsodb« Pri tam sadeščata šs dve prejšnji obsodbi na kasan it&s
prostosti«
Primerjaj Geerds, str« 57
8
Primerjaj Geerda, str« 57
45
Xer sake a isreeno predvideva, đa mre biti kasen preo t sna,
• tea izključuje iz krega teh prečkami pogojne obsodbo«
Sakoa jo nesenjen habitus litin delinkventan in at to prosu*
Birs, te potok časa ne mru vplivati m taksne delinkvente« Sate tudi no obseg* nobenih določb e vplivu preteka Sasa na uporabo ukrepov, ki Jih predvideva zanje*
teleg teh objektivnih pogojev, delete sakoa nevede 3* poseben subjektivni pogoj* ki Je sa delinkventa ta vrata bistvenega pomna* Sri storilen sera sodišče* a&meč poleg objektivnih pogojev* ugotoviti "vkoreninjea odpor poltene* ga in delovnega divljenja*« Teorija in praksa oeenjujeta te sakonake forsaul&aijo kot nevarnost aa skupnost«9 Pri ten pa aa nora tak odpor kaaati v odklanjanju, da bi aa dolin*
kvent na polten način preživljal« Nagnjenje k nepečtanaau
divljenju Je treba konstatirati slasti a penočjo načina
divljanja delinkventa«
5«/ Problematiko aallh babltualnih delinkventov obravnavata teka imenovani Landetreiehergesets in Vagabundonge&eta»Xrvl ne
Primerjaj Oeerde* str« 58
opredeljuje posebej pojeo potepuha, rasen e ten, de pruvi, da se te osebe, nevarne en varnost prenošenja« Drugi zakon definira potepuhe kot osebe, ki ee brez dela klatijo okrog in ne noreje dekanati« odkod imajo sredstva s* preživljanje« Vagabundengesets penalisira polog toga tudi beračenje la pre-stltnoijo« Ra ta način sta oba sakona dokaj popolno oboogla vso raznolike skupino tok delinkventov«
ZIZ« Obsodbe/ zaradi novega kaznivega dejanja lot v ostalih doslej analiziranih sistemih, bomo tudi v avstrijskem obravnavali vse tri kategorijo povratni'itva - klasični povratek, babitualno delinkvenco in malo habitnalno delinkvenco - ločene tudi a ozirom na novo kaznivo dejanje in postopek v zvozi z njim«
l.Prl splošnih določbah o povratka pri hudodelstvih / 1« odst«
44« Sl« b in e / določa zakonik glede pravno naravo novega kaznivega dejanja samo, da mora biti iste hudodelstvo kot tiste, ki ga storiloo že prej izvršil oziroma bil sanj obsojam« Enake so določbo tudi za prestopka in prekrške / l«odst« 263« čl« b /• Pri posameznih kaznivih dojenjih so tudi ne apo tavajo kakšno posebno obliko, niti eventualni posebni subjektivni momenti«
Kor jo pojem povratka vezan na ponovitev istega kaznivega dejanja« ostaja brez vpliva tudi kasen zagrožena z« novo kasni-vo dejanje« 5# pa iščemeglede na kaznivo dejanje« tedaj Vidino« da nobena vrsta kazni ni izvzeta od motnosti, da bi vplivala na uporabo določb o povratka«
2* išolj pri«lean jo zakon o oddaji v d«lovne kolonij« la l«tn X93^» t« prodvidova* pri habltualnlh delinkventih, da j« novo kaznivo dajanj« hudodelstvo* ifodtca ko sodo« 15«ta *9 prejšnje kaznivo dejanj« v»aj dv« obsodbi na prostostno kanon - torej n* glad« na vrsto in težo kasni-dajanj« - nora biti nove kaznivo dajanj« najtežje p« vrati* namreč hudodelstvo, 2akon upošteva tudi poseben eu-bjaktivni momeat - storile« mora to kaznivo dojenje izvr-iiti po dopolnjeno« 18. loto. starosti* Ukrepov* ki jih sakon vežo na obstoj habltuelao delinkvence, tedaj ni *0-8od« uporabiti »opor ssladeletn* delinkvente. Kasen* prod-piaans s« rove kaznivo dejanje* jo pomembna asao v toliko* k«r jo to lahko lo Kerkor / oziroma eohverer Kerkor /* ki |o prostostna kanon «a hudodelstvo* Obratno p« ni br»* p«, ■en« vlSlne IsreSeno kasni - »aken šahtova namreč, d« »na-S« ta v«aj 6 noaeov*
Bovo kaznivo dojenja in kasen zanj ostajata brez pomena tnrii pri hsbittmlni delinkvenci, kjer ae odločilnega pomene predvsem subjektivni momenti na »trsni »torilcev*
IV* Ukrepi »oper povratnike
1* ovretek kot okoliščina, ki vpliva na višino kazni Avstrijski zakonik zelo preslano določa okoliščine, ki vplivaj« na odmeri kasni, slasti obtsševalao in olajševalne okoliščine* Bed prvimi najdemo v Slanu 44, ki govori e obteSevalnih okoliščinah pri hudodelstvih, kot posebno okoliščino tudi ponavljanj# kaznivih dajanj in povratek v
•2je* pomena* Eot 4« nekaterim družin okoli S3 Inna, Je tudi taj prisodil zakonodajalec obligatorno uporabo* Analogen Jo položaj pri prestopkih la prekrških / 265* 31./*
2* Ukrepi zoper habitualao delinkvente
Hab it oni ril«} delinkventom »o namenjeni ukrepi dveh vret * Se. koaik Je že leta 1852 predvidel strožje kaznovanje pri tkim. kolektivnih kaznivih dejanjih , ki Je bilo v tedanjih pogojih edina oblika sa obravnavanje delinkventov te vrste* Kasneje ee sna je pridružil že poseben varnostni ukrep - oddaja v Arbeltehatuu
ft/ Poostritev kazni
Poostritev kazni je predviđena sa tatvino la navada« goljufijo is navado in pretepanj# is navada* Pri tatvini In goljufU. J4 ja kasen svlS&aa od 6 neseoev de 1 leta kasni Jtarker na $ do le let kasni eehverer Kerkar / 179* 31* in 2o5* 31* /•
Pri pretepanju is navade pa je zagrožene kasen od 5 dni da 6 aeeeoev kasni Arrest* to velja ob ostalih pogojih »eveda lo sa primer«, So storilčevo dejanje ni Imelo kakšnih dragih ponledie / n*pr* huda ali lahka telesna polkedba /* b/ Vmestni ukrepi
Varnostni ukrep aa habitualao delinkvente je uvedel poseben
3
zakon is leta 193^» Ta ukrep Je latoSaeno nanenjen tudi an. lin habltualnln delinkvent on* Oddaja v delovne kolonije ao izreka, Se ee podani ostali pogoji« ki jih zakon predvideva« obligatorno ln poleg kasni* Glede trajanja določa zakon« ds se ravna po ten« kdaj ee doseže namen ukrepa« ta namen teaeljl aa zahtevi, da Jo treba habittialne delinkvente oalroaa aale
habitufilne delinkvente privaditi k dala in ji« tor«j vcepiti delovne n&vade. Rajanj« p« jo vendar on« j ono« ker ne glede na to, ali je bil Bacan dosežen ali ne, ne sme trajati delj kot tri leta sa male habit tmine in dalj kot pet let »a fcabi-toalne delinkvente. Is namena, ki ga ukrep saeled ije lahko sklepano, da gre predveea sa resocializacij ski in ne eliminacij ski ukrep- v kolikor je »eveda v praksi aogoSe lešIti ned njima.
e/ Mogojna odložitev kasni in povratek
Pri pogojni obsodbi, ki jo v Avstriji obravnava poseben ea-kon is leta 192e, zakonodajalee ne predvideva sa predkasno-v&ne nobenih omejitev. ? splošnih pogojih, ob katerih Je no gode isredi pogojno obsodbo, pa doloda, da Je treba upoštevati tudi storilčevo prejšnjo Sivijenje.
Zanimiva je določba, ki je je uvedel sakon o delovnih kolonijah, po kateri Je nogode pogojno odložiti izvrševanj« varnostnega ukrep® oddaja v delovno kolonijo. Ta dolodba glede na naravo varnostnaga ukrepa presorted« in kaže morda na to, kako blizu sta ai bila pojma kasni in varnostnega ukrepa v 5aau, ko ja sadel veljati ta sakon. lok, aa katerega je aogoda odložiti isvržovanjo varnostnega ukrepa snaS« 1 do 3 lota aa malo habitualno delinkventa In 1 do 5 let sa habltualaa delinkvente. Podobno kot pri pogojni obsodbi lahko tudi tu naloži eo-dlš&e delinkventu posebne pogoja in posebne dolSnesti. Pogojno odložitev iavr Sevanja varnostnega ukrepa Je megode isreći takoj ob obsodbi ali kasnaja med isvršev&nje* kasni - kar ao
- 50
adi bolj smotrno*
i
d/ Bogejni odpust
povratn Uto, ki prestajajo kazen, ni posebnih predpisov o pogoja** odpunta - zenjo veljajo eplodni pogoji, ki do* lokajo, da je odpust mogo5, ko obsojeni prestane dve tre« tjini kasni* Zakon o oddaji v delovne kolonije pa dodatne določa, da ee v primeru pogojnega odpusta obsojeno«, ki au je Ml izr e 3 en poleg kazni tudi ta ukrep, pogojne odloži tudi izvrševanje oddajo v delavno kolonijo*
Zakon o oddaji v delovno kolonijo predvideva tudi pogojni odpust e prestajanja varnostnega ukrepa* Tak odpust ja za obe vrati habitualnih delinkventov mogoč že po pretoku dveh let*
V te* priaeru sne hiti obsojeni odpuSSen s&ao pod nadzorstvo** če je varnostni ukrep trajal del j kot te dobo, pa se ga lahke odpusti tudi dokončno*
Preskusna doba traja praviloma do poteka varnostnega ukrepa, ae sme pa biti krajan kot ono leto* Pristojni organ lahke dolo 51 to dobe hebitualne delinkvente v razponu do petih let, za male hebitualne delinkvente pa de treh let* Pogojni odpuet • prestajanja varnostnega ukrepa Je - kot odpust o kasni - ao-gouo preklicati* logoj sa preklic je preprlSanje, da ta namen varnostnega ukrepa ni bil dosežen, sli da ja njegovo izvajanje ponovno potrebno* Taktna formulacija pogojev za preklic jo seveda salo delikatna, ker bi lahko eaogodlle pretiioe tudi v primerih, kjer to objektivno ne bi bilo uprav15eno* o/ Bazno
Zakon e oddaji v delovno kolonijo tudi natančneje ureja iavrSe-
vanj« tag« varnostnega »krapa* Izvrševanj• nora biti usaer-Jano k t«su, da delinkventa duševno in »oralna dviga in jih
privsja k poStenaau in ialovneaa Eivljenju, Zaposliti Jih J« treba pti koristnih in vzgojnih opravilih, pri Se&er Ja trebe v okviru Bolnosti upe Staviti njihovo znanj« in »posebnosti, zdravstveno stanj«, starost in poklie«
ItlS ! J A i* toim rots j&u
▼lr nemškega kanskega prava Ja zakonik ia lata 1071* ki Ja tU v Sahotei ffeačljl zadnjikrat noveliran 1953.le-ta* Ta zakonik Ja avadal tri vrata kaznivih dajanj« hudodelstva* prestopka in prekrSke* ki »o obravnavani v skupne® zakoniku*
Zakonik ponveSa praaaj pozornosti problemom povrataittva in zlasti problasoA habitual na delinkvenca. Značilne Ja* da povratka kat posebnega inštituta ne pozna* temveč ga sankcionira sauo v posebne* delu pri posameznih kaznivih dejanjih zoper praaoSenJe a/tatvina, rop* prikrivanje* go-lJaUJa - Sieni 244* 243* 25o/5, 261* 264/. deneraln* klsv-sula* ki bi vsebovala splošne pogoja* tedaj ni in ugotevl-ne lahko eaao značilnosti apeelalnega povratka* Problem©* habituftlnih delinkventov Je p©?večen 2©a člen* o »krapih aopar nje pa govorita Slana 42 a la 42 f. Končno ee ukvarja z vprašanji male habitualne delinkvence Slan 42 d*
Določba o speetalne™ povratku datirajo Se iz prvotna reddfc-eija is lata 1871* dopolnitve pa ea tiče je predvsem habitu-alna delinkvence, ker Ja praksa pokazala* ds klseiSne ©talka boja aopar kriminaliteta ta vrata* na zadoščajo*1 Kot la im earn pava* Ja bistvo apaalalnaga povratka ponovitev enakega ali istovrstnega kaznivega dajanja po lati osebi in v istem smislu ga definira tudi nemški kazenski
Primerjaj Kohlrauaoh - Langa* etr*338
zakonik*Pri tea dodaja, da ja »oral« biti preji«j a obsodba izražena e HemSljl in pa naažkea sedišča /inland/ o žlmer ja eilljena obmežje izvršavanja aadaa jurisdikcije in ne e®*© geografsko ©brsoo je ta država*
II* aredkaznovanost estroma prejšnja obsodbe pri povratka Kat v ostalih sistemih, ki ame Jih doslej obravnavali, bana tudi pri naspan razlikovali ned prej laju* ob sod bani oziroma predk»3rw>v*n©#tjo na oni strani in obsodbo aa nova kazniva dajanja na drugi*
Prva okuoina pogojev - nanraž prejšnje kazni - odpira vrsta probleaov, kat sat vrata in višina prejšnjih obsodb, ali ja bil« kazen tudi prestana, kako so vrednotijo sodba tujih ta-«133 itd. Kot posebnost js trobe najprej eaanitl, da nemški kazenski zakonik pri vprašanju povratka snaži tatvino« rop roparsko tatvine in prikrivanja* Sterilee, ki Je 2# bil dva. krat obsojan zarodi enega iznad tab kaznivih dejanj, pa ponovi katerekoli iznad njih, se šteje za povratnika« Tu gre torej si? ponavljanje tako inanevanib istovrstnih đej an j« 0-bratno ja pri povratku za taka prikrivanja, kjer za ja prejšnja obsodba nanašala na prikrivanja v zvezi s huda tatvina, ropom ali roparsko tatvine in pri povratka za goljufije, pa trebao, da ja storila« dvakrat izvršil /in bil obsojen/ bodisi prikrivanj« bodisi goljufijo - gre torej s« e*ji pojem - za ponavljanje letaka kaznivega dajanja*
▼praženja praetanoatl jzrejšnjih kazni 244. Siam, ki govori a povratku pri tatvini, ropu in prikrivanju, eioer n« omanja, in govori seno o sodbi, vendar ga dopolnjaj« *45* Slon, ki deleža, da aa določbe o povratku uporabijo tudi, 5« so bilo
•» 54 —
prejšnje kazal sane đeloaa prestane, pm tudi ted&j, 6m mm
bili> f celoti ali deloae odpuščane.
&** obravnavajo aakonitl predpisi oaap pfaebni povratek, je ..rege j ronwl J Ivo, da prejšnjih kaaai ne v«s2eje && po i. vnosne vrsto o^irociri vi.3i.not toe»v«2 as. enuko o^iro-^ istovrstno kau. -&jtiivo đejsaje* Slede sa pommaxtA kazniv* đej&nja, pri katerih je povratek eunkcionvren, pa lahko ugotoviao, xa kakšne vrete kasni je določen«. Xo »ta ob* težji obliki kasni na prostosti * <3ef jogniz in Soehthaus* Pri prvi je splošni alnl-s«u» 1 dan, apl©3ai iiakeis.ua pa 3 let. JDrugo pa je isogoče ire-kati v vi3iai od 1 do 15 lat, ali pa dosartno.
Haeladnje vprašanje, kl a« sastavlja, je vprašanje prtsnava-nje sodb tujih aodilč. Seniki zakonik je pri te« po v »e« prfoi-sea - vendar v obrataere pesenu, kot »so to videli n.pr. pri švleerakea k^aenskea sakoniku. Sakonski predpis neareč določa, da ae pri presoji ali je bil storile« Se pr»dkamnovna ali ne, upoštevajo naaio sodbe dcssačih »odiad« 244. £1 »a govori o poj— au "Doland**, ki ga koaantator raslega kot o t ro l J e neaSka sodne oblasti, lako se n.pr. upoštevajo sodne odločbe okupacijskih obleatl, pa tudi sodne odločbe ia »1 sadje ta Sušo, ko jo j« Senžijs okupirala. Pri Številu prejšnjih obsodb določajo neaški sakouiti predpisi, da sedoščeta aa povratek dve prejšnji obsodbi. I*je«e od tega pravila tvori mjhnjSe kaanl-ve dejanje v tej skupini - rop - kjer sadoš&a le prvi povratek. Določba e povratku m uporabijo torej načelo«* pri tako iaenovaaik dvakratnih povratnikih, pri ostalih pa ee - fakultativno «11 obligatorno - uporabljajo določbe e habitualnih delinkventih. Pogojne obsodb« ee ne upoštevajo, ker 245* čl«
iar#«ue ddloS&i d& ts^ra biti	ka^en vsaj i
prestane, ©*# edpaažcena«
rovratsk «a upošteva pri kaznivih Jemanjih, ki so prestop-fei / uepr« tatvina / o!i kcuiedeletva / n#pr« rop /, Povratka pri prekrških po aesiki zakoniti predpisi ns posten jo«
Broeoj pozornoeti posveča nemški kaserskl zakonik,r zastaranju povratka, ki ga obravnava v člernu Hek zastaranja, po preteku katerega ee prejšnja obsodb* pri ocenjevanju, ali J« podan povratek ali ne, ne upošteva več, določa na lo let, kar J« r&za&roata đolg© dobu* fa rok začonja teči p© prestani kazni, ozirom po odpustu kazni, kar se vrednoti enako kot prestajanje oazo*
2« Spoznanj#, da klasična oslika boja soper reeidivizaaa no zadošča, in da ni redila pooebno dobrin rezultatov. Jo kaala pripeljalo do nevin poskusov, ki eo eksJall Izkoristiti novo dosežke kazenskopravnih vod« tako oe oe tudi v nondel zakonodaji pojavili predlogi o kaznih na nedoločen čas, in. o posebnih varnostnih ukrepih za habitualne delinkvente« dobili ©o tudi zvejo zakonsko obliko - žal, v fees, zo katerega vosa, da ni dajal prav nobenih garancij »a tiste človekove osnovne svoboščino in pravloo, katerih varovanj# je prav pri uvedbi takih kazenskih sankelj posebno potrebno« beta 1*33 je namreč stopil v voljavo poseben doeohnheitsvereroohor desetz, ki jo bil naperjoa zoper habitualno delinkvenee« Nekatere določbo togo zakona, ki izpričujejo - vsaj do določene noro - svojo opraviči j ivor,t tudi danes, je prevzele tudi novela nemškega kazenskega zakonika iz lata 1933«
Y 51« 2o a obravnava namreč kazni / in e tam v zvezi tudi
poje* / *« nevarne hsbltualise delinkvent«. Ko dol©3a vse-bino tega pojma, dell habitualne delinkvent« v dve podskupini, ki ju lo51 glade na Jtevile predkausnl, a,/pr»© skupino / 1, odat* a Sl,/ tvorijo delinkventi, ki so bili dvakrat pravnome£ne obsojeni os, predkannovani, Za to kategorijo doleta zakonik ved objektivnih in euajektivaih pogojev.
Glede prejšnjih kasni določa, da je norela biti izrečene enrtn*t kasen / klene j« omiljena seveda /, kasen .*uot*thaue sli Geftngnlt v višini najmanj o mesecev} torej kasni, ki so praviloma določene sa huj in kaaniva dejanja, obravnava tuli upoštevanje sodb tujih sodišč in določa, da se taje obsodbe upoštevajo, S« gre aa kasniva dejanja, ki so tndl po nemškem kazenskem zakoniku kaanira kot hudodelstvo •11 nekiopen prestopek. Zrn prejinje koanivo dejanje pa določa, da je moralo biti rudodeletvo- sli naklepen prestopek* Določba ae teko soSl, eano ne a»jhuj.Ša o a, naklepna keaniva dojenj«,
loleg teh objektivnih pogojev, ki ee nanašajo na prejšnje kas nivo dejanje, določa zakonik še poseben subjektivni pogoj, ki je odločilnega pomena« »kupna ocena kasnlvih dejanj /prej i*Trlenih In tistega, sarsdi katerega jo storilec pravkar v postopku/ nora pokazati, da je atorllee " nevaren habitual ni dollntvent", t zvezi s vsebino tega pojma nastajajo in ee porajajo sodobni problemi im pemieleki, kot pri ostalih definicijah, ki jih uporabljajo nekateri dragi zakoniki, Znani lobirau«eh - Lange-jev komentar pojasnjujete pojem la
57-
da lan tak storilec f nagnjenja as invrSevanJe kasni-
»IH dejanj".3 tele* tega Je pe sakoneken tekata potrebne de,
4* 3* •toril*° nnvnren. io neearnest preelnlreje kot verje-
tnoet, d. to storilee ponSTlJal kaanle. dejanja Obstojati
pa nera tudi nejasen, da to atorllee modne Škodil prevaran
»••da.'' Za tako vsebine pojma veljajo ped vse tlete oaejltve
« n si pealsl.il kat pri dragih podobnih xakcnsklh definicijah.
*>./ Smog, skupino / 2. .dat. 2a. . dl. / aaatavlj.j. sterilel, ki ee-lavr-ill" vsaj trt naklep« ka.niv. dajanja. to „mami »•daj, da rt potrebne, da bi bil etort!., v kae.nskoprsvnes t*om»tux pradkaanoeaa. Cim mm -Hjdanl odtali pogoji, gm J m mo-
*np*tm “d Rituala* delinkraate tuđi, Sm Jo r po-etoptoi ■trail treh naklepnih k<wnlrlh dejanj. Kasnim dejanja, storjena očrtoma in nadaljevana kasnim dejanja Štejejo pa
States kasni
^«*ki kasenski aakaaik pesna naslednje slame kasni In nael./t
iuahtauaexratrn /desertne, ali od 1 lata de 15 i#t / 3e* ingniaetrafs / od 1 dne da 5 let /
£ln*ohlleseong / od 1 dne «0 15 let / ri#ft	/ od 1 dne de 6 tednov/
* rimarjej Kehlraueeh - Langa, str. 82
epločao osvojeni praksi sa ene kasniva dejanje.5 ftrl taj olupini je poleg tega objektivnega pogoja« katere, ga uprevlSenost je najbrž epoma« potreben la enak subjektiven pogj kot pri prvi skupini t skupna ocsna vseh kanni-vib dajanj noro pok&sati* da gr® na navornega habitualnega delinkventa« Kategorija habitualnih delinkventov se na ta na8in. selo rs*3iri in vpraSacje je, Se je to tudi na mesto«
% Zs določb 2e,a Slom jo raavldae, do so naperjene predvsem soper sajhmjše delinkvente« Z njiii pa mi obsežena mala fcm-bltualna delinkvenca« 8 tami delinkventi ee splahni dal nam. 3kega kasaaakaga sakamika na ukvarja, rasem da doloSa pa* aaban ukrep, ki jim ga ja aagoSa iaraSl« Kar bomo ta akvap kasneje podrobneje aaaliairall, pa ja petrebao, da ugotovim« koga vsablnake uvršča nemški kaaanekl sakonlk v eka* plno malih habitualnih delinkventov. &re am dalaSba Sl« 3CL. ki ja uvrSSan v dal, ki obravnava prekrška« £* taj daloSbi M kannujeje a kaunijo * Haft * potepuhi, boraSi, tleti, ki ea predajajo Igri na srečo, pijančevanja ali bresdelju, tisti, ki aa obrtorna ukvarjajo anneČletovanjem, braadelneši itd« H pojmi niso podrobneje določeni« vendar praksi var jetrna na nastavljajo posebnih provleaov, predstavljajo pa tisto popalaoijo, ki bolj ali manj stalno kroži la napora na svobodo, odtod k sodniku in nopet v naper na krajša prostostne kasni.
Obsodba naredi navaga kaznivega dajanja
PneabooeU, ki »a pojavljajo glada navaga kasnlvega dajanja
59 -
itt v sveži s postopkom zaradi tega ejurtja, boa« obravnavali pose boj sa povratek v klasične* smislu in pot« boj pri habitual n th delinkventih*
*■•/ klasično* povratku »or^ biti novo klanivo dejanje - kor pozna eenlko pravo tiiao specialni povratek - tatvina, roji, prikrivanj# ali goljufija* Pri ropu dodaja zakonik le mo5nost povratka v priseru, ki se en&5i z ropota to jo prize r roparsko tatvine* Poe«ona oblika se upošteva saje« pri prikrivanju« kjer se obstoj povratka vele m to, ci& j« bilo projlnjo kaznivo dejanj« prikrivanju v zvezi s veliko ali roparsko tatvino ali a ropua* iuer je povratek penullzlrcn sano pri po&uaeznih kaznivih dejanjih, je jasno, de ata vrsta* in višina kužni vezani na tisto kazen, ki jo zagrožena pri teh dejanjih*
2*/S«koliko drugačen jo položaj pri povratku haoltualnih delinkventov* člen 2o a šahtova prodveeu, da »ora biti novo kaznivo dejanje naklepno* roleg tega določa zakonik, da nora hiti obsodba za novo kaznivo dejanje pri prvi skupini hsbituslnih delinkventov, kazen na prostosti* ki tudi vseeno, kaklaa keson je predpisana za novo kaznivo dejanje* ▼ prvi skupini ha-bituslnifc delinkventov / 1* odrt* 2o a čl*/ loči zakonik ned prifiwri, kjer predpisana kazen ni vlije kot 5 let kasni Zuehthaus in tistisi, kjer je zagrožena kazen vi ja* Svi Sanje kazni, ki jo poslediea tega povratka, je v obeh priaorih raz-115no* iri drugi skupini toh delinkventov / 2*odst* 2o • Sl*/ ta pogoj ni predpisan in setaja torej kazen za novo kaznivo dejanje brez ponena* Pri nelih habitualnih delinkventih, kjer gre »ase aa preferškarje, nina.kazen za novo kaznivo dojenje
- 6* -
•	r'*v	nobenega vpliva na uporabe p© sahni h ukrepov, mv\wm
njenih te« delinkventom*
Ukrepi zoper povratnike
1# F©vr*tek kot ekoii3?ina, ki vpliva m višino ktianl*
Zri trni* kožni pri povratka je kot ti pični ukrep klasične 3e!e kasenakego prava »oper povratnike predvideno tudi v nem-akea kazenskem zakoniku z& primere tako imenovanega "klasične-ga povratka "* Ker p©aa& nemški koreniki zakcnlk v teta okviru ©a»r- enoo.i»ljii povratek, je povijanje versa© nn poataitbi ka-» ssivs dejanja in »rilornega tor enotnega pr?vil* sanj ni. t**© n*pr* »e pri povratku pri tatvini kasen povi?« od kasni
*	•efkngnis • nn kasen * Zuehthee« * do 1© let* T5p©r*bo teh ukrepov je obligate*«*, * te® pa tuđi dokaj toge in podrejene evtoaatiaau«
2m/ TUtrepi »oper habitu^lne delinkvente
Merniki kazenski zakonik pesna dve vrsti ukrepov »oper h »bitustne delinkvente, ki Ju uporablja vzporedno % namreč poostritev kazni in uporabo posebnega varnostnega ukrepa -varnostnega pridržuja.
Slede poostritve kasni deleče o a Člen enako poostritev sa oba skupini delinkventov, ki ju obravnava v te« sakonekem predpisu.Pri te« določa, sa prvo skupino obvezno poviiAnje de 5 let kasni * Zuehthaue % če je sa novo kasnive dejanje predpisana stile j &» kasen* ve pa je novo kaznivo dejanj#, ne glede na povijanje koanl, hudcdelstve, izreče kasen "Ttoehthaue " v višini Ca 15 let* Knako povišanje določa za-konlk tudi za drugo skupino habltoalnlh delinkventov f 2* odet* 2e a čl*/ vendar a to razliko, da je uporaba takih
kazni fakultativna,
svl&mje kasni p« pozna nemški zakonik s« nevnrne habltualae delinkvente 5» on ukrep, a«yar©5 vaa-neatno pri~ držanje / Siehejnusgsrarnakrung /, ki gs ehrevsiave v 4.? e «lenu in ki as Izreka Twsleg kasni.	ki Jih z fconik
predrl3*vn za i^rek tega ukrepa, eo predvsem subjektivne narave, otrsbno je, đa Je kil storilen spoznan za nevarnega kebit'ialnsg« delinkvent« in kot tak ob-aJen po Siena 2© a.
Ta ukrep pa Je zogeče uporabiti tudi, 3* krzen po tea členu poos teaa ci bilo »porabljena, ali če ni bile potrebno, da se uporabi / 2. odrt. 2e a 51/5 dvvledsji pogoj* ki ge zakonik predvideva, »e nansče h* Javno varnost. Pridržanje Je namreč aogoSo lzre?i lo, če to zahtev* J sva* varnost. To vpreganje pa je - tako ugotavlja komentator - treba rojevati glede na sterilčivo savarnoot po odpustu is zavoda. Takčaa ureditev je namreč problematična, ker ne pridržanje izreka istočasno s kaznijo* Sled« trajvaja varnostnega pridržanj* določa 42 f člen, da traja tako dolge dokler e« ne doseže njegov nosen* in da ni vezan,na noben rok. Soditčo noro sicer vsaj voska tri leta presojati, ali je aa&ea ukrepa dosežen, vendar gre v bistvu le za izrek sz nedoločen da«, jo k tenu pričtejeno de dejstvi, da »o izreka obligatorno ob pogojih čl. 2o o iii in kumulativno poleg kazni, potem se preoej jasno pokalo, da je vrednoot toga »krap* vanj sporna In zahteva salo previdno, prenllljeno in zavestno uporabo.
%/ Okrepi sopar sale babitualap đal irJrvent©
Medica kc je o3ituc, đa j« ukrep vtrneetnego.	na-
sanjan nredVeon ollilairoift nevarnih Mladci delinkraa-ter t» de se ocenjuje alfe tl novsrnoet tokih storilcev tudi se javni red, 4« aftllfc tabltu.alai& lelink*entes lutme&jOA ukrep, katovega veebiaa bi *aj bila pc> «i*tkoned*včevih intenci Jak prevage* Ja ln rogoeisllsacija.
Te ukrep obrvvn^va ite&lki sflskonik * 42 d Člen« ter g* inervtje * delovna kolonija” /Arbeit elistis A Kot pvt đrr^ih podobnih u-
krvpih določa tuđi tu sakonik objektivna pa&pje, poleg teh pa subjekt lene, ki eo nadre rjio .pomembne j Si. lfo<3 objektivnija! ^;oji i-ređvii • vn »e.krnlk, ds je bil stori-l®e sur odi prefer biov, ki e**o 4th m»liairallf obsojen na ka~ pen •asit”. iri teat tavaj ni potrebne, da bi bil v povratku -akr«;' je t&oretiuno laogoSe upornbiti že pri prvi obsodbi. Subjektivni pogoj, ki gfc sakonik de loč a, predvideva, đa je ukrep potreben as to, e* bi storilca navadili k delu iak u-rejeneon življenju, ki bi bilo v okladu a eakonltl^JL predpisi* Zahteva po vsgojl k delu in k urejenemu Življenju Ja torej btntvenegn pomena se ukrep te vrate. 3e stodiS&e »gotovi, da Je podana in eh upoRtavanju oetalih pogojev jdotb isredi take. mi delinkventu poleg kr ni Se varneetui ukrep, tri poBunesnlh vrstah delinkventov, ki jim je aegoSe isreSi ta ukrep, sakonlk ><recl.:iro nekatere posebne okoliščine tm strani storilca. Inko n*i>r. go je aogede izreči lercdea le, de beračijo
63 ~
šarali đ«lonr»r.o<}tl9 potepaStva all ta nav&đ«.
Tu/*,i to idcren traja načele&e teko dolgo* dokler ni dosežen naaoiu Tenđnr đoloSa «»>fcenfk najd«IJlb deko trpanja* mnreS 2 loti« če *e bil lar^čen rrvĐorat in 4- leta, Se je til uporabljen patimo* 7*i«ko ket pri varfeostaom prištUmnju pg, raorfi Bodi'če tudi tu v določenih rekih nreiidtttl&ti* ali jt nosan ukrepe đoeožen* “e to skupino delinkventov oaoSo ta rok 6 mescev* Sedi*če ps lahko to rroskusi, koderkoli. 5e sodišče ugotovi« do Je nanott dooe^en« lahko odredi pogejni odpust storil est#
4*/ Po£0.1 na odložitev kasni in «evr*iok
hosojru cSLožltov koarii (novclirf:iil^23 51* > - >«.-; zakonika/ je tudi v fieoStea koaeucken prava rgujonje** sl&ctl enkrat-uta etcrilGzjft, pri ka tor ti; dajtjo t udi druge osebna okoliščino guroneljo, d» delinkvent kasnivih dejanj ne bo veS ponavljal« zakonik *ato ut drogi strani pr;»uairs* da takih garaa-oij ni, $* j« a iorU.ec že bil vradkusnovan*
Te pogoja vedrdimej« določa v % odet* 25* člena* «egojna odložitev k&ani ni mogoča* če ja storilec bil v roku 5 let pred izvršitvijo novega kaznivega dejanj* obcojen pogojno* pa je bil« ta kazen preklicana* prav tako ni dopustno uporabiti pogojno obsodbo* 5e jo bit etorilsc v 1st en Sasov««* obdobju obsojen ne v#5 kot 6 seeeev kasni ne prostosti*
o/ Pogojni odpuot in povratek
Pri pogojnem odpustu s prestajanja kasni voljajo za povratek enaki pogoji kot za ostalo delinkvente* le |* velja oevo-đa prodveea sa specialne povratnika* ki Jin J« bila kasan
pavi*am* «l#đe m pos^aaaae kopniva dejanja / 244* 81* in naslednje /# a» J« tuđi tan, kjer jo Mia peviBan« kasten v t&islu 2* a <iXmm9 ki iaa a« polledtoo pravilo*« tudi izrek pridržanju* Sled* cdpue-ia e prestajanja varno»tnih ukrepov voljn* da ja	c* deatl« jnaaen ukrepa* Pri vnrnoet-
ruMs. pridi A«*nju jXiraiaku** eedtj&e to vanj v«aki dva lati*
pa tudi. *§et’ ten roAOM in curedi očpuut, 2* ugotovi* da prior .-sanj« m ve« ^trebno* fbfcfta* cđp&at j« aaao pogojen in ecdl-šde lahke pogojno o&pu2**mam naloži posebne dolžnosti ia ma da ^ial/oa navodila* ue kala vađenja pogojna ođpui&e— *®«**	»-‘»a namen V«uaea£tt»ga ukrepa* da sc ga jerovne
pridi&i* era p,oe,%*jui odpret preklišc* rar-cn oe ni JLarrtitsv ukrep«* 1« aaotvrolu* £» pu *ksU.ra v reku 5 lat po pr*vnoao8-ros ti sodna odločbe* £a deli-kvent«, ki »o bili eddvui v delovna kolonija* t«lj*jo Cinaki pogoji o to roslifcc, da proisk^?« «©_ difcda* ali je til minan do »elan vjftkih 6 saaaov, l&r,ke pa tadi s*ed fcam rakom*
laotvralni rok a>*U£ prev trke 5 let*
1*/ kazao
-lan 42 o kazenskega zakonika govori neeebej o delorni obveznosti v delovni koloniji ln pri varnostne« pridržanju in doloda* da m delinkvonti v toh zavodih dolini doleti* Lahka pa ea »«poali tudi izven zavoda* vendar »or®jo biti ločeni od oatolih dalcvoev*
N Osnutek kazenskega zakonika iz leta 1962
Zadnji naaSkl osnutek la leta 1962 ee selo podrobno ukvarja • pređpiei o povratniHvu* Tudi nova ureditev je obdržala dualist 18 ul sle ten kes enakih e&nkeij* vendar ga je v*,! lie a
- 65 *
t*ar da daje mod 15 S n predvsem možnost zamenjav* kasni s varnostni* usere
iievost osnutka j« vsekakor uvedba določb o splošnem po* vratku / 61« čl*/ s aiaer sku.ajo seetavljalel osnutka odpraviti po*anj kiji vest sedanja uraditre, ki postm mamo specialni po* vrutak* oleg toga so opustili tudi možnost peogtritv« kasni pri habitual nih delinkventih / sedanji 2o* a člen / in so sa* nj« predviđali a&m m&kneaii isreka varnostnega ukrepe* alade splošnega povratka osnutak podrobneje določa« da Jo v povrat* ku tisti storiloo« ki Jo bil ko dvakrat kasnovaa smradi na* klopnih kasnivih dajanj na prosto etno kasao najmanj treh ata* aauav« novo kasnivo dajanja pa ja prav tako naklepno in pena* llsirana s prostostna kasnija* -talog tega objektivnoga pogoja« kjar preseneča dejstvo, de ja povratak onojon s&ao na nakladne kasniva dajanja« »abtavu osnutek m subjektivni pogoj * vrate dejanj in okoliščine, v katerih so bila izvrtana« starajo naareS kasti ti na to« ds prej umje kasni na storilca niso vplivala / ■ ••• er bat aich dio ftriheren V-?rurteilsoage* nichi sur arnun^ d lanen la osen */•
F0seoao pozornost posveča osnutek varnostni* ukrepom na sploh / EU člen in naslednji/* Skupaj uvaja 9 takih ukrepov, od katerih so trije namenjeni storile«*« ki so le bili več* krat obsojeni aurr.di izvr Sevsnja kaznivih dejanj oziroma ato* rilce*« katerih kaznive dejanje je bilo isvr lene is deloor* ntitl*
Delomrznelen je namenjen ukrep oddaja w delovno kolonijo / Arbeitshaus, 84* Člen/* Ta ukrep ja mogoča iarcči So ob prve* kazniva* dajanju, če je bila Isvrleno is dalonrsnoeti ali
nagnjenja k neređneau Uvijanju la Se obstoja nevarnost, da
66
bo s, torijec »uradi delomrzne«ti eairo&& 2£>radl tega nagnjenj« «* vnaprej lavrčev&l kazniva dejanja.
Utrti vAi06s tr.egs pridiganja / tleh*r ongavez »ahraisg, 85* Slaa / Jo namenjen efcoriloem, ki Jih o« rt.iztek imfisaj« t ta rilo« po njgnjonju / K&ngtmr/, P^leg teh objektivnih pogojev, ki ee	na ^tfeviio in težo predkaznl, osnutek posebej
povd&rja tubjektivni po&oj* £ri tam aora izhajati iz colotno ocena storile* k njegovih knanivih dejanj, ds jo stoTilee zaradi svojega nagnjenja zs £švr3eveftje ht jSlh deliktov nevaren m afcapnaat ali s& pess&aezniiXm 0 pomislekih, ki Jih vsbu-j* opredelitev storilca je nagnjenju, mo 5* govorili in lahko •odeja© le, ds veljnjc tući »a kategorijo, ki jo svaja nrvi neeSki osnutek,
Tretji varnostrd ukrep, namenjen povre trikom, je preventivne pridržanj« /Vcrbeugende Versehrvrg, 86. Slon/, ki ga jo »o god c izrodi rtoriloea do ??• let« «t<»re»tl, k He rim so bili pc dopelnjsnen 16* leto izreSenl vzgojno pobol jSev-ilni ukrepi' pr« drse*, e odvaeeoa pro ato st 1 ta pri k'torih skupno ocena storilca in njegovih kaznivih dojenj kož«, de no bo razvil v sterile© po nagnjenju* Gre tsdaj a« varnostni ukrep, namenjen predves* skupini nlajSlh polnoletnih atorilcev, aa katere ugotavljajo slasti psihologi, de potrebujejo po»ehon tretman in da so se različna vzgojne vplive dekej dovsetni, lato jo uvedba posebnega ukrepa *a to storile# najbrž opravičena, slasti pa jo utemeljena odselitev te »kupine od skupina otarejSih delinkventov*
Med nov ostal, ki Jih prim la nemčki osnutek, bo maso mafe til ti co poseben ukrep nadzora - varnostni nadzor /Slcheronge-aufaleht, 91* člen / namenjen predvsem povratnikom. In delomr-
— 67 •
nnefe* po odpustu s prestajanja kasni oziroma varnostnega Okrepi* Tp nkrep lahke sodi85e unorabi, St ebitojs nevarnost, dn bc ehrrp jerec Sivel protizakonito*
«ea«ki osnutek je, kat je videti, skuaal pri obTcm> venju problemov povratnih« najti nekakin© srednjo oziroma kompromisno reditev. iuwlistlčni eiutem je ostal skoraj neokrnjen, novosti se nanašajo predvsem na register varnostnih ukrepov, ki eo Jih sestavljale! osnutka ekočali prilagoditi posameznim skupinam povratnikov in na v*3jo gibčnost pri izvrševanja ksvmsiciU sankcij«
I*	povritkv in povratnike
£&t VO&ine evropskih vekenikov 4# tudi žvisarski osvojil tripartitno rsf4«itt«V kasaivifc dejanj, ki jih doli a« hu-Jodelntve, prosheptee 1« prekrške* V»o ksaniva dsjfcnja štorovke?« skupaj* Kot v rotalih podetonih zieteailh j« tudi v švi-esrpkeai kromaakopr n vness aistestu »orilo sa rasse»jitev vrata sag m kasni* Pri ton so iaudo delete* sista ko-niva dejanj«, >ri katerih Jo sagrotens kasan Inekthatts, jrvetopki P% tizta, pri katerih jo »a/prožena vsaj kanon sopors a*f-n-gris*
Veljsvri kazenskopravni vir je raznoresa slad in fcetmidao dovršen kolenski zakonik Is Ista 1937» ki pa jo s&jsI valjati Solo 194?* let«* Ta sakoaik temelji v mnogo-ea m Etoo-eaove* ©erintkn k»ser* koga zakonik« is lose 1696, ki pomeni prvi poekna zediniti kantonalno kanonsko pravo* sakoni* j« Ml leto 195« noveliranj določbe navale« ki nadevajo deloma tudi institut novratka« p* mo želel* veljati l^ta lj5l«
8 ->rohl«wl ovr«itr.tatvs se »vi ©traki kazenski a ek o ni k ukvarja dekej ob-limo. Pri te« ponekoj regulira povratek pri beu dodelitvih in prestopkih, ki gs obrtvnov« v prvi knjigi, JU del, trot Je poglavje wod naelovas j (fosni, varnoetni in drugi okrepi v 67* Članu* Povratek pri prekrških j« uvrščen v drago knjigo, kl. govori s prekr3kib / I08* ul*/* f iste« poglavju kot povratek pri hudodelstvih in prestopkih, obravnava Svtscrslri keaerski zakonik tudi ~pj«» Urhitaelnl.h delinkventov 1« ukrepe »oper te in »oper delc^rere.-# /51*42* in 43«/*
*9
Is določb, v katerih friosrrtl zakonik obravnava probler pa-vrstnigtva* j« mogoče lsloSSttl na J e pl »^ne J 3® definicija po* vratka* Osnovni znak povratka jo storitev novoga kasAlvege dejanja* ki ga jo storila osoba* ki Jo prsi ta* is bila obsojana zaradi kak inoga preje storjenega kznivega bojanja*1 itovratok so tako v * via srčke* prava po svsjib osnovnih sna* kih m razlikujs ob povratka v dragih kontinentalnih pravnih sistemih* seveda pa deledoje pravni viri pssabas pogoja* ki ga bliže osa&Suje jo in po k s ter ih *s loči od tistega lastita, ta drugod*
IX* Brodkasnovanoot ©siroma prejšnja obsodbo
Pri analizi probi« scov povratka moramo po oni strani ločiti prej Inja obsodba in problaaa tar modalitete* ki as a ton v avezi pojavljajo ln postopek ter pogoje* ki so predvideni sa novo kaznivo dejanja*
Pri obravnavanja vpralenj, povedanih s prejšnjimi obsodba*! so sastavlja aeđ prvini vprašanja ali ja aoraia biti kasan
aa pr« jSaja kazniva dajanja prt stasa /v salo ti ali delom/ ell sa* bedta* ko nekateri drugi zakoniki pri urejenjn tags problaaa sise poveša preslani* določa 67» dl* Svlearokegs kazenskega zakonika Izrecno* da jo prejSoja kasen aoraia biti "v eolotl ali delom* prestane*
to šahtova tonalJi verjetno tudi as dosnovi* da bi saj pro. stajanja kosal pesltlvao vplivalo as storilos* late ae aa adl pov? e* v »‘kladu a to soh tavo določba* ki ja uzakonjam v naslednje* odstavka* ds Ja aaarad "odločbo a pomilostitvi *
1
riserjaj Hegg str* 72
7© -
enaka prest axil kasni** Takšna dolo oba ina lahke eseja o?ra-TlSilo bubo tam, kjar ja storilec prestal vssj / večji / del kasni, nikakor pa na, Sa »o rđa kasni sploh ni prestal*
Za prejšnje obsodbo aahtovs sakomlk seveda določane teže la as sadoSSe kakršnakoli kasen oslroaa ukrep* 67* dl* določa, da ja serala biti prejšnja kaaaa "Zaohthaus * ali * Oaf ngnla**^ Isključena ja toraj najblažja oblika kasni na prestootl "Haft"* Is jaso pri taa tvori povratak pri pro-krških, kjar sa kot projšnja obsodba obravnava tudi obsodba sa lis ft* Za £tiebtkaus doloma jo sakonitl predpisi naj krojil rok trajanj© ano lato, najdaljli pa 2o lot, isrofil pa jo jo mogoče tudi dosnrtao*
Drugo vrata kasni na prostosti, so katar® ja Sviearekl sako-sedajalee določil, da so upošteva pri ugotavljanju povratka, jo Oo£*ngnld, do katoroga ja splahni ninitsua tri dni, splošni ofiksinao pa tri lota. Pri ton preeenoča, da ja najmanj So kazen, ki jo jo pri povratku teoretično mogoče upoštevati, Is-rodno "laka /tri dni/ in da ni pri določbah o povratku minimal svilam, ooj ao na ©plodno ugotovijo tako v tooriji kot v praksi, da jo vsaka krotka kazen na prostosti proj Skodlji-
2 *vloarski kazenski sakonik poana naslednja glavne kasni « Zuohthouootrafo /dasartna, ali od 1 loto do 2o lot /
Oofi ngnisstrafo / od 3 dni do 3 let, 3© aokon ne dolofio
višjega maksimuma/
Heft strafe	/ed 1 dne do 3 nesooev/
Denarna kasom
k« kok koristna la la ni nogeče pričakovati, la ki imela taka 1skednje positives vpliv na storilca*
Pri povratka aa pa švioarskih kazensko-pravnih predpisih upoštevajo kot prejšnje obsodba toll varnostni ukrepi, na-aenjani habitual ni« delinkventom, delomrzn«2em, plvaan la navnfle in narkomanom« fi ukrepi, ki Jih basa obravnavali podrobneje kasnaJa, predvidevajo sa taka delinkvente pridržanja v posebnih sarodlh* Prestajanje okrepa v tak »svodih pa s« enači s kasnija Zaehthaus ali aefan&ais* yviearski kasanakl zakonik Ja raSU tudi vprašanja, ki ja
“5
ponekod drc&od spornoy - namreč upoštevanje sodb tujih sodil«. Član 67 določa, da aa prejšnja kazen upošteva, da era za kaunlve dajanja, sa katara ja bila po Švicarskih predpisih dosoljena izročitev* tprainaje iVoČltve pa aro ja poseban zakon is lata 1992# ki ja ostal v veljavi tudi po uveljavitvi novega kazenskega zakonika*
Vrl obravnavanju vprašanj«, koliko prejšnjih obdedb po števila vpliva na uporabo določb o povratku, aa ja švicarski zakonodajalec postavil na etnllčče, do zadošča že ona sena prejšnja obsodba« ob apolnitvi ostalih pogojev Jo povratnik torej že storilec, 5# Jo bil veaj enkrat So ebeojen in jo ponovno v postopku zaradi novega kaaaivega dajanja* Glade na lsreone besedilo čl« 67» pa se v Švicarske« el3temu na sestavlja vprašanja upoštevanja ali neupoštevanja pogojnih obsodb, suj zakonik šahtova, da ja bila kazen v celoti ali vsaj delana prestane*
Pri«* Kazenski zakonik a pojasnili 61* 4o, str« 86
- 72
Is zakonskega besedila Čvlesroksgn kaaenakega zakonike ia-ha ja, da velja povratek an ve« kasniv« dejanja, da rre torej sa splošni povratek in o pozeba«« povratka aakonik v solo lite« dela ne govori* Cer »e e plodne določbe dokaj Stroke, a« tudi pri posameznih kaanlvlh dejanjih ne pojavlja povratek kot poeebna Modaliteta ali poaebm pogoj / kvalifikator-na okoliščine /•
Sple ine določbo o povratku eo ukvarjajo tudi a tako imenovani« saetaraajo« povratka in določajo kot dobo, po preteku katere ee prej injs obsodba pri ocenjevanju povratka ne upošteva več, dobo potih lot* To jo 5ae, ki g« različne ankeno-deje pogosto določajo* 55a zastaranje povratka jo določen krajši rok ee«e pri povratku pri prekrških, kjer ee prejinja oboo d be ne upefitevu, če je od njo protoklo več kot eno leto* mieg pa jan povratka v klasične« sadoln je uvedlo Švicarsko kazenske provo tudi kategorijo habitnalnih delinkventov in kategorijo * delomrznih delinkventov ", če ee lahko izrastao* Prvi obsegajo v bistvu najhujž« delinkvente, drugi pa skupino, ki jo pogosto imenujejo nala hebitualna delinkvenca*
0 prvi kategoriji govori 42* čl* kazenskega zakonika, kjer ao-Čteva tuđi pogoje so to, kdaj se storilec Staje -a habit ttalne-go delinkventa in do oe sopor njega uporabijo pooebni za to predvideni ukrepi*
Ved pogoji, ki so nanaSajo na »rejlnje obsodbe, je bistvene
važen pogoj, ki določa, d« je potrebno, da je etorllee prestol te fitevilna prostostne kasni, na katere Je bil obsojen
bodisi smradi hudodelstev ali saradl prestopkov* Kot pri
- 73 -
klasične« povratku pa tuđi tu na zadošča sama obsodba, tesrreč a« šahtova tuđi, da 1# storilec kasni, kl so mu bilo izrečene* pro stal* Glođe vrata in vi Hm prejšnjih kazni zakonik no postavlja nobenih moja t mogoča jo obsodba na katerokoli izmed troh oblik prostostnih kazni, prejšnjo kaznivo dejanje pa mora biti udodelstvo ali vsaj prestopek* Že tl pogoji kašejo, da jo ls obsega te določbe izvzeta mala habitualna delinkvenca in da je šlo zakonodaj 'lcu za to,dm sankcionira haj če primer# večkratnega povratka*
Slede priznanja sodb tujih sodišč tulil pri taj skupini ne mere biti dvomov, Senrev zakonik pri tej določbi iareono ne omenja tega vprašanja* Izrecna dolečba, ki predvideva priznavanje eedb tujih sodlSS pri povratku, so uporablja tudi pri povratnikih to vrsto*
Pri Številu prejšnjih obsodb os* točneje prestanih kazni je zakonik prepustil sodišču precejšnjo svobodo, saj določa lo, da morajo biti to ebrodbe številne* žrakaa švicarskega zveznega sodišča pa ja za te število vzela štiri prejšnje obsodbe* le večjo nevarnost storilcev iz navade kakor jih imenuje 42* Člen kazenskega zakonika kaže tudi okoliščina, da zastaranje povratka v teh primerih ni predvideno* P* tek Časa, ki pri klasičnem povratku odločujoče vpliva na uporabo posebnih ukrepov* jo ta torej brez pomena*
Tako stališče pojasnjuje švicarski zakonodajalec posredno z n«daljnimi pogoji, ki ao predvideni za to skupino dellnkvontov in ki so povsem subjektivnega značaja- naa&Sajo se torej no storilčevo osebnost* 8 tani pogoji prehajajo as solo delikatno im pogosto napadano in branjeno področje storilca Iz navade* ki ga j# v ovoji prvobitni obliki rojenega delinkventa prlpe-
ljal v kazenskopravne vede Loabrosc«
Od njegove miril, o katar« nesprejemljivosti ni treba po-sebej govoriti, »ta seveda ostala le ena ali dva petami« ki Jih Švicarski zakonodajalce označuje kot * nagnjenje mm izvrševanje hudodelstev all prestopkov, nagnjenje k brezdelnemu Življenju ali nagnjenje k deloarznosti "• Vsebina pojata "nagnjenj« ja v teoriji sporna* V konkretnih primerih pa aora izhajati im ste rllčevega prejšnjega življenja 4 in oblaga slasti njegovo nepoboljšljivo«*.5 Ha oboja ao opira prognoza sodišča, ki nora, So ja negativna, voditi do pooledic kakor jih predvideva 42* Slan*
ta Geardeu, ki sa pri ten opira na Cieaingerja, predstavlja to nagnjenja * nagon / Trieb/, ki sc upoštevajoč ekonomske in družbena razmere storilca predvidoma no acre potešiti drugače kot s kršitvijo prava-,6 TekSna definicija jc pc eni strani dokaj epoma, po drugi pa - kot vec podobne, v storilčevo osebnost uprte definicije - nevarna a stališča osebne svobode storilca. P06ebne določbe švicarskega kazenskega zakonika ec ukvarja tudi s tklm« • salo habitualno delinkvenco*•že Im zakonskega besedila iz mja in tudi v teoriji ni oporno, da ec ta pojem precej razlikuje od klasičnega povratka, Tri teh storile ih gre za ljudi, ki sa cicer pogosto pojavljajo pred ao-dl33en, vendar običajno zaradi lažjih kaznivih dojenj, zlasti takih, ki eo povezani « brezdeljem, delemraalštvom, potepučtvom Itd, Ker zakonik 90 predvideva, dz bi bil e tor II ee v povratka, ao seveda pogoji za to, da se uporabijo ukrepi, predvideni sa malo habitual ne delinkvent« predvsem subjektivne narave, saj
4	Oeerde, str, 54
5	Heggt str, 49
6	Oeerde, etr* 37, ep,4
je trebe s njini utemeljiti povezanost ned kaznivi® dejanj#«* ki ga im sterile« isvrail in načine® življenj* sterile«*
Zakonik določa v 45* Člen« tri pogoje* ki jih našteva kosmi a~ tirno* Cm mo podani vel trljo* lahko sodišče zoper ta&ega storile« uporabi pesebon ukrep* ki ga r teoriji imenujejo re-soeializšeljaki ukrep 7 in ki je pe svoji vsebini selo blizu ukrepe** predvideni« se povratnike* storilec nora biti predvee® brezdelnež ali delenrznež* njegovo kaznivo dejanja/ gre mm se prestopke ali hudodelstva /pa nora biti v s ve si e ten* lie. slednji pogoj* ki ga zakonik določa* je predpostavka* da je sterilen mogoče prevzgojiti k dela* 3konik Izhaja tedaj pri tej določbi s stališče, da je storilca Se mogoča preesgojltl -odtod tudi mnenja* da gr« ss izrazito resocializedjaki ukrep* Tretji pogoj predvideva, ds storila« pred ta* d« ni bil ob« sojen na * žuohtheus * in de zoper njega nleo bili uporabijo« ni ukrepi* predvideni sa habitual«® delinkvente / 42* 31* kazenskega zakoni ks /• Ss ta način so izv* s ti is kroge teh ato« rilssv vsi sni* ss katere mekealk preauaira, ds ae nepoboljšljivi ali vsej de ni no goče pričakovati* da bi prevzgoja pri njih pokazala kakšne rezultate*
til* Obsodbe sesedi novega kaznivega dejanja
l*Pri klasične* povratku Švicarski zakonik ne določa nobenih posebnih pogojev sa to* kekšne nora biti novo kaznive deje. nje* &er obravnave povratek pri prekrških posebej* je jasne* da aora biti novo kaznive dejanje hudodelstvo ali prestopek*
7
Prl**Germann* str* 7o
Zakonodaj*!«« M jo pri določanju kriterijev odločil ta pora«« objektivne pogoj« in sat« subjektivni nanesti kot »o n* pr* notiv ali aaaen, nlaojo vpliva za uporab« ukrepov določenih xa primer klasičnega povratka*
£ zen, ki j« predpisana za novo kaznivo dojanjo s« alow neposredno pri presojanju ali gre za povratek ali ne, ne upošteva, ker veSe zakonik uporabe ukrepov na izrečeno ksu a«n*£er pa istočasno točneje določa vrsto to kazni, * Znoht-fceus * ali "def ingals" - ina zagroženo/kasen gleda na vrsto vendarle set vpliv, eej je najblalja oblika - ”Haft* • ni upoštevana*
2* Slede novega kaznivega dejanja pri babitoalnlh delinkventni /42* čl* kazenskega zakonite / so določbe povsen določne* Predvidevajo naareč, da nora biti novo kaznivo dajanja hudodelstvo ali prestopek, za katerega je zgrožena kasen na prostosti* Pri tej skupini tedaj ne lzuseas najlaij« oblike zaporne kazni - Baft* Odločilna je torej kazen, ki je zagrožena za novo kaznivo dejanje in drugi subjektivni zoaenti v tej zvezi ne vplivajo na uporabo posebnih določb zoper habltualn* ' delinkvente*
5* Sled« novega kaznivega dejanja pri skupini avalih habitoalnih delinkventov določa zakonik samo, da nora biti hudodelstva ali prestopek, zarsdi katerega je bil storile« obsojen na kazen ” Osftingnl« •* Odločujoča jo todaj poleg vrste teznive-
ga dejanja tuđi konkretno istrošena kozeru Bros vpliva pa 4« kazen« ki je za noto kaznivo dejanje zagrožena*
IT* Ukrepi zoper povratnike
Posledice« ki jih je švicarski zakonodajalec predvideva za primere povratka« lahko uvrstimo v tri velike skupine* Povratek Je predvsem lahko okoli"šina, ki vplive na viino kazni* P0leg ttg« predvideva Švicarski zakonik posebne ukrepe zoper hebltualne delinkvente in posebne ukrepe zoper male hobitirnine delinkvente*
1*/ Povratek kot okoliščina, ki vliva na viiino kazni Stročjo odmero kazni uvaja Švicarski kazenski zakonik pri
•	kleslfinem" povratku« ki ga obravnave v 67* Členu* I*rek višje kazni je za sodnika obligatoren« obstoja pa v tem« da sodnik ni vezan ns konkretno zagroženo kasen« to je na posebni maksiaua, p«S pa na splošni maksimum tiste vrste kazni« ki je zagrožena* Vprašanje strožje odmere j® na t« našin rejeno enotno za obe težji vrsti prostostnih kazni, pri čemer je obll-gatornost povišanja omiljena s pravico« da sodnik po proate presoji odmeri kazen v meji od posebnega oz* splošnega minimuma do spletnega maksimuma*
2*/ Pravne narava kaznivega dejanja in odxuera kazni pri povratku
'vieerski zakonik omejuje pojem klasičnega povratka na tiste primere« kjer je - poleg ostalih pogojev - izrečena kažem
•	Zuohthsus • ali *Gef>tngnle% Glede pravne prirede kaznivega dejanje pomeni to tedaj« de mora kiti to bodisi hudodelstvo sli prestopek težje vrste« kajti za prestopek je lahko pred-
- 78
pisana tudi san© kasta • Kaft •* ?evaea p« izpadejo is tega okvira prekrški*
3«/ Ukrepi sopar habitualno delinkvente
Zoper babitualne delinkvente predvideva šviearskl kazenski zakonik poseben varnostni ukrep - pridržanje sa nedoločen Sasa ** ta način uvaja sela strog ukrep, k*ter%oet nekoliko ©miljuje nekaj nadaljalh pogojev in modalitet*
Predvsem je uporaba tega varnostnega ukrepa fakultativna, dana torej v presojo sodniku* lin ta način ee je zakonik v precejanji »eri izognil togosti in avtomat lzmu, ki bi gotovo nastala, če bi bila uporaba ukrepa obligatorna* Ssd .1 je določa "vioaraki s&konlk i-rečno, da stopi varnostni ukrep na mesto izrečene prostostne kasni, o čimer Je one&ogočeno neemleelno ln s ničemer opravičeno kumuliranje kasni in varnostnih ukrepov*
Kljub obema gornjima posebnima pogojema pa bi varnostni ukrep pridržanja ostal dokaj neživijenski, Če ne bi zakonik določil tudi najkrajše dobe pridržanja* Ta snese praviloma tri leta. Se pa je lsrečena kasen po trajanju daljša od treh let, pa je ta doba vsaj tako dolga, kot višina izrečene kasni*
S teni posebnimi pogoji Je švicarski zakonodajalec skušal najti bolj ali nanj sodobna rešitve za obravnavanje najbolj trdovratnih delinkventov* Videti je, da so ga pri ten veaj do določene nore vendarle vodili tudi reseelalia celjski vidiki* Sate preseneča dejstvo, da določa v 52• Členu odvzem državljanskih pravio vnem delinkventom, ki eo bili spoznani za habitualne za dobo lo let, kar prav gotovo ne more služiti ponovni vključitvi delinkventa v družbe*
4*/ TTkrepi zoper sale h^bitualn© delinkvent©
Tuđi zoper »ale hafcitualne delinkvente predvideva Švicarski kazenski zakonik poseben varhostni ukrep, ki sa izreka m nedoločen čas* £«r pa je, vsaj teoretično, namenjen * prevagoJIjivim * delinkventom, pevdarja aakonik, 4a gro aa oddajo v "zavod sa vzgojo k delu" Arbeitzoralehungeangtalt" Zakonik predvideva tudi v tea priaeru fakultativno st izreka, poleg tega pa stopi izvrševanje ukrepa na mesto kasni« Knj-krajši rok trajanja ukrepa je določen na 2/3 višine prostostni kazni, vendar najmanj eno leto« viezrski kazenski zakonik posebej povdarja, da je treba delinkventa privzgojiti k takemu delu, ki odgovarja njegovim sposobnostin in ki ga usposablja, da ne bo na prsate*ti eaa preživljal« .-oleg delovne in po ki ione vzgoje pa predvidevajo zakoniti predpisi tudi splošno učno obveznost« Varnostni ukrep zoper male habitualne delinkvente je tudi zamenJIjiv * v primera namreč, če se ugotovi, da delinkventa ni aogoče privaditi k delu, zuaenje sodnik izvrševanja ukrepa a kaznijo v celoti, bodiel deloma« la teh zakonitih predpostavk izhaja, da el ja zakonodaja!## precej prizadeval doseči reeoelalizaeijo te kategorija delinkventov,. istočasne pa je poakueil najti tudi nežnost sa Individualizacijo ukrepa«
$•/ Pogojni odpust a prestajanja kazni ozlrona ukrepa in povratek
Kedten, ko ni posebnih določb sa pogojni odpust pri klasična*
d
Primerjaj Hogg str« 5©
povratka in jo tedaj tak odpust mogoč pri povratnikih pod enakimi pogoji kot pri ostalih delinkventih /38* Slen /,ob-segajo določbe o varnostnih ukrepih, ki sta nastanjena hsbitu-minim in selim habituainia delinkventna posebno pogoje ao po* gojni odpust,
lot oso videli, j« tak odpust pri habituolnlh delinkventih mogoč potem, ko so prestali v zavodu so pridržanje vsaj tri leta, oziroma, Sas, ki odgovarja višini prostostne kazni, ki Jim Je bile lareSena* 2a pogojni odpust določa zakonik, da je potrebno, da se pristojni organ prepriča, de pridržanje ni več potrebno* Zakonik sieer ne precizira, kdaj pridržanje cl v«S potrebno, domnevamo pa lahko seveda, da je to takrat, ko se lahko prlSakuje, da delinkvent ne bo ved ponavljal kaznivih dejanj*
Pri pogojnem odpusta habitu&lnih in malih habitualaih delinkventov je nadzor obvezen* Odpuščenemu je poleg tega nogo5# naložiti tudi določene pogoje oziroma mu dati navodila /prepoved uživanja alkoholnih poječ, določitev kraja bivanja, določitev delovnega mesta im podobno/*
trskilc pogojnega odpusta je mogoč in sicer v dveh primerih« predvsem de izvrši pogojno odpuščeni novo kaznivo dejanje /tudi prekršek/ in sieer v roku treh let po odpustu* Drugi pogoj določa, da je mogoče pogojni odpust preklicati, če »e pogojno odpuščeni ne ravna po navodilih, da je bil ne to že opozorjen ali Se se odtegne nadzoru* V obeh primerih je preklic samo fakultativen in ne obligatoren, najkrajši rok ponovnega pridržanja pa je pet let*
I* PO«|l POVRATKA
Danski kazenski zakonik kaznivih dajanj ne loči na poeeb-n« kategorije glada na kasni, c katerimi »n penalizIrana, temveč Jih združuje v en a»® pojem« Pri tem obravnava kot kazniv« dejanja tudi nekaj takih oblik, ki se sieer pogosto uvrlčsjo aed prekrške /beračenje, delomrzni3tvo/, Veljavni zakonik je kazenaki zakonik la leta 133o, ki jo v veljavi od leta 1333 in Je bil le večkrat noveliran, slasti bistveno 1939« leta,
fovratoiitvo obravnava damski zakonodajalce tako v splošno® kot v posebnom dalu zakonika« V splošnem dala govori v njem v O« poglavju / 51*62 - 69/, ki uvaja varnostna u-krapa oddaje v delovni navod in varnostno pridržanje in v le« poglavju / čl*8o - 91 /, ki je peavečeno odmeri kasni, kjer v 81« in 82« členu našteva splošne pogoje aa povratek« ti splošni pogoji so vezani aa določbe posebnega dela, kjer je povratek pri posameznih kaznivih dejanjih posebej pena-lizlraxw
Lanski kazenskopravni sistem ni osvojil načina kumalaeije kazal in varnostnih ukrepov« To je imelo pomembne posledice tudi pri opredelitvi pojma povratka; danski zakonodaj«-les razločuje med primeri, kjer ima povratek an posledico poostritev kazni in onimi, kjer je pesledioa izrek varnostnega ukrepa« Varnostni ukrep pa a« vedno Izreka namesto kazni in ne poleg nje«
Splošne oblike povratka, kakor ga pozna večina evropskih
kontinentalnih držav, dansko kazensko provo no poanta* J 91* đl«no kazenskega zakonika so določeni splošni pogoji, ki «» noaaSajo nd povratak pri posameznih kaznivih dejanjih* n.nr* prt kaznivih dejanjih tol o st: Ih poSkodb, premoženjskih deliktih la podobno« Povratek obstoj« takrat* Se storilec, ki je bil po dopolnjenem 18* lotu starosti obsojen zaredi Izvršitve, poskusa «11 sodelovanja pri kaznive* dejanju, ponovno izvrši kaznivo dejanje*
II* Predkaanovanoat oziroma prej inje obsodbe 1*/ Danski kazenski zakonik vež« povratek na obsodbo, ki sama po sebi zadošča ob upoštevanju ostalih zakonitih pogojev* Zakonik ne postavlja nobenih posebnih pogojev alti glede vrste, niti glede višine kazni* T nasprotju z drugimi zakoniki, ki 5e izhajajo la klasične smeri nekaterih postavk pa propu55a pri*navanje sodb tujih sodišč pri ugotavljanju predkaanovanoati sodiščem*
2a obstoj povratka zadošča 2e ena sama prejšnja obsodba* 7,«kcnik ne določa ničesar o ten, kakšno more biti prejšnjo /oziroma prejšnjo / kaznivo dejanje po f»voji pravni naravi* Glede zastaranja povratka določa zakonik rok petih let, ki sučenja teči od takrat, ko je obsojeni kazen prertel*
2 a*/ Posebne pogoje določa danski kazenski zakonik za hujše
povratnika* V določilih, ki se nanašajo na te kategorije,
•v
uvaja v bistvu profesionalce in habiturlne delinkvente in delinkvente po nagnjenju / 31* 62*ln 65*/* Povretnike te vrete deli v dve veliki skupini, od katerih so v prvi lai-ji delinkventi, v drugi pe huj Si* V prvi skupini, ki jo o-
bray nav a 62« člen kazenskega zakonika, loči danski z ikono -dajalvc tri primere, ki so naterjani toper povratnik« pri pptMi»aj*kit deliktih in delonrzni 3 tv a, pri prosjačenju in pri kaznivih dajanjih toper »oralo* Jporaba določb jo dopustna la* do razlogi splošne varnosti n« zahtevajo upora-bo določb* predviđenih sa skupino hujših delinkventov to vrsto*
Za povratnike* ki jih obravnava v 62* dlenu* predvideva posebne poboje, ki so objektivne in subjektivne narave* Objektivni predpostavljajo določeno število predkaznl, ki morajo biti izrečene za kazniva dejanja iste vrste in morajo biti prestane* 3*Jconik posebej precizira višino in vrsto tab. kazni* Poleg ta^a pa deje enak pozen tuđi ukrepu oddaje v delovni zavod* *ri tej skupini povratnikov uvaja tudi inštitut zastaranja povratka - in aloer različno za vsako Izaad treh podskupin - ter g& veže m dve oziroma na tri leta* Subjektivni pogoji, ki jih predvideva, ae podobni ali celo lati kot jih poznano lz ustreznih predpisov drugih držav*
Srt za pojme hebitualnoeti* profesionalnosti in za negnjt-nje k delomrzništvu in neurejenemu življenju ter nagnjenje aa izvršavanja kaznivih dejanj določene vreta /*«per moralo/* Podrobnej51 pogoji so naslednji t
1* da ja storilec prest&l đva kazni strogega zapora ali dvakrat ukrep oddaje v delovni zavod zaradi premoženjskih deliktov sli delomrznlltvs, pa > roku treh lot od preštanki te sankcije izvrši novo kaznivo dejanj« ista vrste* Izvržena kazniva dejanja pa kažejo na etorllSevo nagnjenja k delonrzrooti in
neurejensciU življenju i
Zm da Je storilec prestal tri kasni strogega zapora ali trikrat ukrep oddaje v deloval zavod zaradi kasrJLve-ga dejanja beračenja pa v roku drek let ođ prestanka sankcije ponovne izvrši enako kaznivo dejanj« In Je ia podatkov spira razvidno, da gre za poklicnega ali habi-tualnega delinkventa |
3» de Je etorilee prečtel ene kasen strogega zapora ali enkrat ukrep oddaje v delovni zavod zaradi kaznivega dajanja zoper »oralo, pa v roka trek let, odkar Je zen-kelje prestal, ponovne izvrši kaznivo dejanje iste vrste, njegovo obnašanje pa opravičuje donnevo, da ima nagajanja za izvrševanja kaznivih dejanj te vrste}
4* de je etorilee, ki je že bil obsojen zaredi kaznivega dejanja povzročitve spolne bolezni, ponovno izvršil tako kaznivo dejanje«
b«/ Drogo ekupino habltualnih oziroaa profesionalnih delinkventov opredeljuje 63« člen kazenskega zakonika, ki delo-de posebne poelediee za tlete storilce, ki so bili obsojeni vanj enkrat zaradi kaznivega dejanja zoper »oralo ali dvakrat zaredi kakršnihkoli kaznivih dejanj skupno vsaj ne dve leti strogega zapara, pa jih sodišče ponovno obsodi na to kazen in Jih podatki splea označujejo kot poklie-n* ali fcabitualne delinkvente«
Tudi tu deleče zakon subjektivne pogoje, ki so v bistvu enaki kot pri prvi eknplni, objektivni pogoji pa predpostavljajo hujšo predkazni ln na poznajo časovne cnejltve
povratite* Določb« nieo vezane na ponavljanje istih kaznivih dejanj, temveč za vrate in višino sankcij*
Ul* Obsodba Povratek zaredi novega kaznivega dejenje
Glede dejanje narave novega kaznivega dejanja je anadlino, ds obravnava In penallslra danski kazenski zakonik osno specialni povratek in to no glede ne to, ali gre za povratak v klasičnem smislu ali za profesionalne ali habitoalne delinkvente ali delinkvente po nagnjenju*
Kazen - sagrađena sli izrečena- se novo kaznivo dajanje, ima pomen vam pri najhujši vrsti hebituslnih oziroma profesionalnih delinkventov / 65* 51* kazenskega zakonika/, kjer ae zahteva sa novo kasen, da nora biti strogi zapor*
SV* Ukrepi zoper povratnike
1*/ Povratek kot okoliščina, ki vpliva na višino tesni za povratek
Splošnega n Sela o načinu in višini poostritve kazni ozirov o stroSjl odmeri za povratek danski kazenski zakonik ne pesna* 10 določajo zakonita določila, ki se nanašajo na posamezna kaznive dejanje* Splošne merilo glede poostritve kazni določa danski kazenski zakonik za habitual na in profs sioitalne delinkvente / 82*51* kazenskega zakonika/, katerim lahko sodišče pri povratku povite zagroženi posebni maksimum za največ ono polovico, te pa so v ponovnem povratka do dvojno višino posebnega maksimuma*1
1 Panski tezenski zakonik pozna te kazal * strogi zapor /dosmrtno ali 5© dni do 16 lot /, zapor /od 7 dni do 2 lot/, denarna kasenf in te varnostne ukrepe t oddaja v delovni zavod, varnostno pridržanje*
- as
2*/ Varnostni ukrepi sspsr habitualno delinkvente
Mnogo podrobneje od določb e pevlČanju kasni, obravnava danski kazenski zakonik določbo o varnostnih ukrepih, ki jih ovaja • ttansreš oddajo V delovni zavod / 51*62 « 64,68, 69 kazenskega zakonika/ in varnostno pridržanj« / 51*65 - 69 kazenskega zakonika/*
Varnostni ukrep oddaje v delovni zavod je namenja* lažjim po-vratnikom* Njegov namen je prevzgoje teh delinkventov v tem smisla, Ai »e jih privadi na urejeno življenje*
Ukrep lahko trejo najmanj ene lete in najdalj pet let, pri čemer pa sodišče me deloSl dobe njegovega trajanje i je torej relativne nedoločen* Uporaba ukrepa Je vedno fakultativna*
Za težje poklicne la habltualne delinkvent« predvideva zakonik varnostni ukrep varnostnega pridržanje /65*51* kazenskega zakonik«/* Cilj toga ukrepa je, da bi napravil delinkvent« neškodljivega, predpostavlja pa ae, da gre m neverne storilne* Tudi ta ukrep Je relativno nedoločen, aejnlžje mere znade 4 lete ze tidte, ki Jim Je izreden prvič in 8 let mm tiste, ki eo ge veej enkrat ie preoteli* Oorajm mera ukrepa ni določena, vendar običajno ne prekorači 2« let*2
£er obravnave donski kazenski zakonik delomrzni 5t ve, beračenje in podobne kazniva dejanje skupaj z ostalimi, j« razumljivo, da sanje ns predvideva posebnih varnostnih ukrepov*
5*/ mvrutak in pegojni odpust
Odpust a prestajanja ukrepa oddaja v delovno kolonijo Je prs-
2
Oeerds str* 86
vilom* aogeo ;o <5veh letih, 5© pa storile« prestaja ta ukrep že drugič, pa Jele po treh letih* 0 odpustu odloča zavodski odbor* J« vodstvo ustanov« v pouanezaih prlnerih sani, ds bi bil upravičen odpust le po en*& letu, sporoči svoj predlog v presojo tenu odboru, ki o odpustu dokončno odledi* Zavodski odbor orlož« o odpustu, Že gs ni odobril is prvikrat, nato vsako naslednje leto* Odpust je lahko pogojen /proekusna doka traja euo leto/ ali dokono©n*
0 prestajanju ukrepa varnostnega pridržanja odloča sodičče, na čigar območju se nahaja ustanova, v kateri obsojeni prestaja varnostni ukrep*
iređ i o teko iz roka 2t> let odloča o ed pustu zavodski odbor po predlogu upravo in čs odpust odkloni, razpravlja o njem v*-ki naslednji dve leti* Odpust je pogojen - preskusna doba traja dva lati - razen če je oeeojenl ispujčen Jele, ko jo prestal 2o let «11 več ukrepa*
Oba varnostna ukrepa danskega bosenskega prava sta dokaj prožna in ju js v precejčnji aeri isegoče prilagoditi osebnosti storilca* kritiki opozarjajo le, da js najkrajša nara varnostnega pridržanja previsoka / 4 oziroaa 8 lot /*
I« POJ M KffSATKA
Bizeseasko kazensko pravo loči kazniva dejanja v budodel-etva in prefer ike* ki jih oboje obravnava k zenski zakonik iz let* 1881/36
Povratek pri hudodelstvih jo v kazenske® zakoniku uvrščen v II* knjigo« 31# poglavje* ki govori e skupnih določbah s* po« vratek za real13na poglavja /421—423.31. kazenskega zakonika/« Spl©one doledbe o povratku pri prokrSkife ni, zakonik po ga obravnava pri pozanosnih prekrških«
Poseben zakon is lote 1929 ovaja tudi povratek pri aultlre-eidiviatih* vendar te določbe* ki ao vstavljene v kazenski zakonik člena 43 bie in 43 ter vee do danes 8e alee bile u~
tt/t/ (Xa!
teoeijene«
Deal niso zensko kazensko pravo ne definira povratka ne aple-ino* Izhaja is določb« ki obravnavajo to natorijo vendarle* da je v povratka storile#* ki jo Se bil obeejen zaredi določenega kaznivega dajanja - in ja kasen zanj tudi prestal - pa ponovi ono lasted kaznivih dejanj« ki ao posebej* ki ao posebej določena«
*U Predkasnovanoet oairona prejšnje obsodbe
£ot kaže splošna definicija povratka nora biti kaaen na prejšnje kaznivo dojenje So pr e etana in saan obsodbo ze obstoj povratke ne zadoSČm«
Za kasan je glede na vrste potrebno* da je kazen "Oefungnia-strafe-1
Slaeaeactkl kazenski zakonik posna naslednje glavne kazni /člen lo in nael*/s strogi zapor« zapor*/ Gef agnlsstrafe* dosartno ali od 1 dno do 1$ let /,
/ Raft od 1 dne do 1 lota/, denarna k a; en.
višim po j« seveda določena s okviri po&amesnih ka* snivlh dejanj* Krog kaznivih dejanj, pri katorih jo povratak *©gož, jo posebej om jan v Slenih 421, 422 in 423 kavanskoga zakonika* ?«sk isaed t«h Slonov vajena dolodeno skupine kas ni vih dejanj in sicer 421, Slon ka* snivega dajanja, storjenega is koristoljubja, 422« Slan kaznivega dajanja sopor telesno Integriteto, 423* člen pa kaaniva dajanja, ki vsebujojo rasno oblike razžalitev / n«pr* navadna rasžalitev, razžalitev kralja, ras*ali* tov Sefa tujo državo, razžalitev diplomate in podobno /•
Institut zastaranja povratka posna tudi nlseseaake kasen-
*
oko pravo* Pri hudodelstvih znaša rok, po preteka katerega sa prejinja obsodba no upošteva več, 5 lot in začenja teži, ko jo otoriloo kasen prestal* Iti prekrških jo rok krajši - ?na*a sobo eno loto - toči pa zafiae po pravno* nožnesti sodbo*
v
tdaeseaaki kazeneki zakonik no posna posebnih kategorij povratnikov* 0 teh govori lo sakon Is lota 1929 / 51* 43 bla in 43 ter kazenskega zakonika /* Za taka povratnike postavlja ta sakoa objektivna in subjektivno pogoje*
Pri objektivnih pogojih loči sakon tri skupino* ? prvi m storile! kssnlvlh dojenj, ki oe bili vsaj trikrat obaojo* ni, pri ten vsakokrat veaj na kasen * dofungnie * v Vidini 6 aeeeoev in so skupno prestali 4 loto to kasni*
T drugi skupini so storile!« ki eo bili prav tako vsaj trikrat
©baojeni, ©d tega ej&&kckrat najautiij a© kiste * G&f ngnlm *
▼	višini 6 merecev in e© »kupaj prsei«tli 6 let te kazni*
▼	tretji skupini se storilci, ki ©e bili prav tako veaj trikrat obsojeni, vsakokrat najmanj na 6 aesecev kasni ’’Sef^agnla* in so prestali ©kapaj 3 let te kasni*
Subjektivni pogoj, ki ga predvideva zakonski osnutek, pa đo-lo5s, da Iftbke sodišče v vseh teh primerih uporabi posebne sankcijo, vendar stan, 3© "je uporaba teh posebnih določb
glođe na preprečevanje novih kaznivih dejanj potrebna in tuđi sicer v danih okolilčinah opravičena **
*il*0beođba zaradi novega kaznivega dejanja
Glavna karakteristika, ki »e tide novega ka art iv ega dejanja T okviru povratka, zahteva, da nora biti to dejanj« isto ket pr« j Srtjo. Specialni povratek je tedaj edini, ki ge nisosenako kazensko pravo pozna* K1fen - zagrožena ali izrečena - a« novo kaznivo dejanj« je povsem brez pomena pri upoštevanj« določb o povratku* fo veš Ja t?ko zn hudodelstva, kot za rekr-fflfce*
▼151na konkretno izrečene kazni pa Je eden Izmed objektivnih faktorjev, ki Jih določa in upošteva zakonski osnutek glede mnltirecidivistov. iTi prvi skupini osnutek predvideva, da Je povratnik za novo kaznivo dejanje kaznovan na kazen *GefiBgfiia* 3 let »li na vilJo kazen* Pri drugi skupini snsSa višina predviden« zz novo kaznivo dejanje 2 leti kazni * fteftognia* ali več, sa tretje p« vsaj fno leto te kazni*
Ukrepi za,9z povratnike
tilaozemaki kazenski zakonik pesna v vseh primerih povratka pri hudo Šolstvih žarno an način poostritve kazni i sodnik
- 91 -
lahko predpisano kszen *vi <a zn aajteS »no tretjino, pri S«o»r pa izr*d«aa kazen am sam presadi 2o lat*
V iriio* taih ukrepov, kateTih uuoroba bi o tla ato^ooa »opor povratnika, nizoza^aJL kazenski zakonik fom-alno ne posna«
Med straneklnl kamnini pa našteva ned drugla tuli oddajo v dslovni »avođ / 32« Sl« kasenrtcegs zakonika - *rbeit turnus /, ki je -po ovoji vsebini dejansko VF-rncstnl ukrep«
?o atrereko kneen lahko »odlede uporabi tudi v prineru, ko ai ovratka / n«pr« pri ^rrkr^ku berdenje nil potepu !?tva/» lahko pa ga uporabi tuđi pri povratku zaradi prekriti pijan-Sevanja v javnosti*
Oddaj« v delovni zavod je Saeovno dolo&en ukrep, ki lahko traja najmanj tri meeece in n&jved tri lete, pri Sener bera sodnik dolediti rok trejenja* Zadenja se ievrSevati po prestanku kazni, a diner re nizozemski kazenskopravni sistem sodno približuje tako imenovenesu dvotirne««* nedelu kazenskih aon-kalj«
"Erove varnostne ukrepe, ki jih zakoniti tekst tudi oznndnje s tea imenom, pozna samo zakonski osnutek iz leta 1929« Kulti— reaidlvlstea, ki jih nalteva ta osnutek, je naared mo&ode ia-redi poleg kazni Se varnostni ukrep pridržanja* Tudi ta ukrep je Sseovno določen in sioar od 5 do lo let, pri Seatr sora sodnik konkretne deloditl dobo trajanja«
KatondneJSih dolodb o ten ukrepu zakonski osnutek ne obeega, dolodn le, de bodo podrobnosti urejali posebni zakoni«
Ukrepi, ki jih nizozemako kaseneko pravo uporablja »oper povratnike, so teki, kot Jih jo zasnovala klasldna iola ka-z«nekega prava« Sani zaaa ne nudijo poaebnih pogojev za indl-
- 92
viduallsfeoljo kasni* stranska kasen oddaje v deloval zavod je po svoji vsebini varnostni ukrep* dasi ra zakonik, eku* ša a tem* d<t ju uvr >5 a meti kasni* izogniti dvotirnemu sistemu kasenekih sankcij*
Vsmostni okrepi po zakonske® osnutku is leta 1929 »t> bili pogoste predmet kritike in sporno je* Se bodo »ploh kdaj postali zakon* zlaati ko »a teoretiki in praktiki povood izjav-
2
ljajo zoper slete®* ki go ti predpisi uvejejo*
*■ irlserjaj J-oaoh* Die T,.ter^ei*soulichkeit in Slede rindisehen Strnfreeht* ntr* 3
I* POJKW “POTR fTO
vedsko kazensko provo obravnava kos nivo dejanja kot eno-ton pojo« in jih glede aa zagrebene kazni ne deli v različne kategorije* Irekrlike obravnavajo posebej atraaeki sako ni*
Povratek in povratništvo ureja v 'vedske« kazenskopravne« sistemu več pravnih predpisov* Deloaa vsebuje določbe o povratku - ir sicer o povratku pri kaznivih dejanjih - kazen-ekl zakonik iz leta 1363» povratek pri napogostejllh in najtežjih prekrških ureja z*kon o potepultvu iz leta 1885 » posebne kategorije povratnikov - v bistvu habitualae in profesionalne delinkvente - pa obravnav* poseben zakon * o pridržanju in interniranju v varstvenih zavodih * is leta 1937* ki je zafiel veljati leta 1946*
Oba stranska zakona sta ved ali manj v celoti posrečena problemu povratniltva, kazenski zakonik pa obravnava to materijo delo*« v splošne« de!u# v 4* nofclavju.* člen 14* ki gs navezuje na pos^Reena kaznive dejenj a v 12«,-o•,'!•, 22•* in 23* poglavju posebnega dela kazenskega zakenlka*
Kot ostali skandinavski kazenskopravni sistemi tudi uvod-ski ne pozna »ploSae klavzule povratke pri kaznivih dejanjih* T 14* členu določa zakonik samo nekaj splošnih pogojev, ki Jih »or* sodile upoštevati, 5« zakonik penallaira povratek pri poeaaeznih kaznivih dejanjih* 14* Sita določa* da obstoja povratek, 3e izvrši enako kaznivo dejanje stori-leo, ki J« 8# bil a* prejšnje kaznivo dejanje pravnomočno
obsojen*
94 •
II, Predkaznovanozt oziroma pr«j 5cj« obsodbe
Ive doke kazensko p revo daj« večji povdsrek posebni« ka-taboriJaa povratnikov in zato 1« bolj ali »anj sumarno obravnava tlačioni povratek« Kot doslej »e h s mo v naša« pregledu tudi tokrat ustavili najprej ob posebnostih, ki ae tičejo predkaacovanosti pri tej vreti neerstka, nato pa tono obravnavali tiste, ki sodijo h hnbitnalai nil mali hfibituBiai delinkvenci«
Splošni pogoji o povratan, vi jih obsega 14« člen kazen* Bkegz zakonika, predpostavljajo, da stsdo^Sa z« obstoj povratka Se pravnomočna obsodbe In ni potrebno, da bi bila kazen tudi prests.Be« !%benih določb ni o tea, kakšna mora biti prejšnja kazen po višini in vrsti« Izrecna določba pa dajo sodba« tujih sodi35 pri presoji predkaznora* noetl enako veljavo kot domsSl«* Glede na določbe 14« Siena kazenskega zakonik« sadodSa Se ena aaaa prejšnja obsodba, Potrebno pa Je, da Je prejšnje kaznivo dejanj« isto kot nove - gre torej aa«o se soeelslnl povratek« Zastaranje povratka fcvedski kpzenski zakonik no pozna« vedril kezenskopravni zleta« skupne obravnava duševno abnormne storilo« kaznivih dajanj in habitual«® ter pro* ft »tonalne delinkvente« y.nkon, ki obravnava te kategorije, jih lie druži e*«« pod skupnim naslovom kot n« pr« belgijski zakon e družbeni znSSltl, teaveS določa tudi podobno obravnavanje teh delinkventov«
Pogoj« za nmltireeidiviot« določa 4« člen tega zakona in Jih lahke delimo v objektivne la subjektivne«
95 -
Objektivni pogoji a*d prvin predpostavij«jo, d* je bil storilec že predk«snoven. ¥ nasprotju % določbami kazenskega zakonika pa je ta potrebno, da je eeiinevent ^aokeijo tudi pr«atel« rbslediea posebnega tretiranja auitireeidivistov je dejstvo, de ee pri obravnavanju pređk&snov^n&eti enačita prostostne kasen in varnostni ukrep interniranja, predviden sa aultirscidivl&te« Zb kazen, ki * te j e kot prejšnja kasen, je potrebno, da je kasen * Saehthsue *♦ Zekon določa tudi najswnjSe ^tevilo prejšnjih kasni oziroma ukrepov in sicer dva« £re©izirana je poleg vrste sankcija tudi višina« Obe skupaj ata morali trajati vsaj 4 leta« rCot vidimo, veže zakon pes® j* za aultirecidlviete ca prej inje sankcije na njihovo Število vrsto in vi.ino« lovsem ob strani pa je puatll vprašanje pr«JSnjih kaznivih dejanj, glede katerih ne določa ničesar« Slede zastaranja povratka zakon določa, da mora biti novo kaanivo dejanje izvršeno v roku 5 let po odpustu a prestajanja kazni oziroma v reku lo lat po odpor.tu a prestajanja varnostnega ukrepa«
Poleg teh objektivnih pogojev zahteva zakon *e ugotovitev sodila, da storilen " a kaznijo ni mogoče poboljšati in da je neveren *a varnost ljudi ali premoženje 8 / Čl«4, odst«
4/« Ta ugotovitev nora izhajati 1* raziskave storilčeve ©-aobnoeti in drugih okoliščin, ugotovljenih v postopku« Subjektivni pogoj, ki g« zakaj predpostavlja, je za faabitualne in profesionalne delinkvente in za duševno abnormne enak, s Čemer je zakonodajalec obe skupini močno zbližal« Dttdi pri uporabi določb zakona o t«h otkasianh ni velikih razlik«
9« -
Zakon o potepuatvu uvs ja kategorijo prekr-ikar jdv, ki so dopolnili 21* leto starosti, p« e« ne poskušajo po i&o3eh polteno preživljati, čeprav go brez sredntov za preživljanje* T to kategorijo a« uvrščajo habitualai pro-krokarji v naj ”4rSem pomenu*
Z opisanim naćino« ureditve problema po vr a tail tv a se vedski kazenskopravni alate« precej oddaljuje od ostalih, dasi je njegovo obravnavenje klasičnega pojma povratka in povratka pri prekrčkih podobno kot tako obravnavanje v ostalih skandinavskih državah* ž&aimivo pa je, da je praksa čla takorekoS dalje od zakona in večine multlrecldivistov obravnava določbe zakona, namenjene prav tea delinkventom*
III* Obsodba zaradi novega kaznivega dejanj«
Kot »«© 8e omenili nonalisire švedski kasenaki zakonik pri klasične« povratku n^sm specialni povratek* Kov o kaznivo dejanje »ora biti tod«j enako kot prejšnja* Pri te« ae oplečni povoji določeni v 14* členu, uporabljajo sa«© pri tistih posamičnih kaznivih dejanjih, kjer je posebej uzakonjen* To eo re'-veea kesrlv* dej -•nje sorer preaofen je, ronnrejanje listin in denarje in podtobno* Essen predpisan« ca revo kamr iv© dej nje, ©etej* rrevileeta brez vrliva na u-perabe določb e povratku*
Podrobneje določa pogoje glede novega kaznivega dejanje diakon e pridržanju in interniranj o v varnostnih zavodih*
Kov© kaznivo dajanje aorti biti ^analizirano e kaznijo " fcuehthaua ", vseeno pa je, ali je isto vrsto kot prejšnjo /eslroan prej inja / kaznivo dejanje ali ne* Kot sao
- 97
S« omenili, mora biti izvršena v roka 5 oziroma X© lot po odpusta o prestajanj s kazni oziroma po odpustu s prest aj-nja varnostnega ukrepa interniranja*
2 9 radi po seanso tl pri sail habitualni delinkvenci, določajo zakoniti predpisi satrap, da nora biti podan specialen povratek*
It* Ukrepi zoper povratnike
1* Povratek kot oko 1133inaf ki vpliva a* višine kazni Ppoledlea povratka v švedske* kazenske* pravu je lahko poostritev kazni ali strožja odmora, lahko pa tudi uporaba posebnega ukrepa namesto kazal*
Boestrltsv kazni je delo3sna za posaznana kazniva dejanja v kazenske* zakoniku* Sl* 14 kazenskega skonlka namreč določa, da se v primerih, ko zakonik penoliaira povratek, predpisana vrata kazni zamenja z naslednjo ostrejšo, razen 5e je zagreže-na najhuju« kazen* V«?ndar do te poostritve ne pride, 3e je od izvršitve kaznivega dejanja poteklo Že dalj 3asa, ali 5e kažejo »3 to okoliščine kaznivega dejanje*
2* Ukrepi zoper habltualne delinkvente
fesefcne pravne pooledloe za večkratne povratnike določa zakon o pridržanju* Te ukrepe zakon ne imenuje "varnostnih ukrspov", teaveč uporablja izraz "pravne posledico kaznivega dajanje ", hoteč s te* oSivldno povdarltl, du ne gre niti za represivne kazni niti sa eliainatorne varnostne ukrepe, temveč zn sankcije, ki ji* Je tretman etrflea poglavitne vsebine* Sarilccija* ** jo zakon predvideva za aultireoidiviete, je interniranje* tornja noja tega ukrepa je 19 let, spodnja pa 5 1st, pri 3e*er aors sodišče določiti nejkrajSs dobo trajanja* Izrek sankcije
9« -
4« fakultativen, poudariti po Jo treba, da se vodno taroka namesto ksumi in no polog njo*
Kot smo šo omenili doloma, zakon vod skupnih določb so inter« nlranjo povratnikov in za pridržanja duševno abnormnih dolin« kvantov*
Uporaba podobnih ukropov aa duševno abnormno storilce kazrdU vlh doJanj in za sultiraoidlvlsto Jo privedla do toga, da so« dlSdm pogoatojo uporabljajo pridržanja, »brnenjeno dulova# abnormnim delinkventom in 00 zato v teoriji po otavi J a domno« v«, da Jo ukrep interniranja aa aaltirooidiviata nepotreben* Dejstvo, da aakon dopušča interniranja povratnika, ki oiaar v sadnjom dosu ni iavrSil mo bosega kaanivoga dejanja, a so Stojo so nevarnega aa družbo, pa šahtova solo previdne upora« bo toga instituta*
So eploeno lahko rečemo, do «o Jo v Švedskom kazenskopravnom »istemu borba proti aajhaJSlm delinkventom organizirala sko« ro povsem laven okvirov klaoidno kasni im so poslužujo sred« stov In oblik, ki 00 izrazito specialno preventivna*
Do zakona o petspeJtvu Ja poalodioa povratka poostritev »aukcije* Medtem ko doleda zakon aa prvo iavržitov prekrška opornim, določa aa povratek prisilno dole Al J* v bistvu strogi zapor/ do troh lot*
T* Pogojni odpust
Kukom o pridržanju obravnave na enak nadim odpast povratnikov in daHeviie abnormnih obsojonoov* Odpast Jo lahko pogojen ali nepogojen, vendar Jo nego* le, 5e storile# ai ve* neveren aa dražbo* Odpast 00 lahko odobri Solo, ko obsojene# prestane
■ininnin, dobo sankoijo kot Jo Jo določilo eodlčSo* wO po—
99
»•ben odbor, Iti odloča o odpustu, ugotovi, do ni pogojev en odpust, asm vpreganje od pur ta preverjati po službeni del« žnoetl voske naslednje lete*
Cm ee odbor odloči sa pogojni odpuet, m pogojno odpuščeni otavi pod varnostni nadzor* ▼ rooatni nadzor izvršujejo pre« stovoljno posamezniki, ki »o sa to dolo sanlmajo* OdpiiSčone-lahko mleli odbor posebne pogoje, ki jih mora spolnjevati* ladser troja najmanj tri leta po odpustu, lahko pa traja največ 9 lot* Bo potoku toga roka je odpust dokončen* če odpeljani ns »polni pogojev «11 So odbor ugotovi, da jo poeta! družbi nevaren, lahko ponovno odredi Interniranje v saved* T k ukrep sae pravilo«« trajati eno leto, vendar je to dobo oegoče podaljSetl So sa eno lota, dokler je etorlleo nevaren sa družbo*
▼1» vedski osnutek splošnega dola kanonskega zakonika
vedski osnutek is leta 1956 je pri obravnavanju položaja povratnikov prevsel nekatere načela zakona o duševno efenor-anih storilcih in povratnikih is leta 1937*
Za habitualne in profesionalne delinkvente določa načrt u-krep varstvene internacije /protective internment - 6* poglavje/* Ta ukrep ee izreka na nedoločen čas, vendar ne mm trajati več kot 12 lot in no nanj kot eno loto* Pogoj, ki ga sakonik postavlja sa uporabo toga ukrepa, je storitev takega kasnivega dejanja, sa katero jo sagrožona kazen najmanj dveh lot sapora, to pa la, če jo takSen ukrep, upoštevajoč storjeno kaznivo dejanje, storilčevo duševno stanje, njegovo ob« n« Sanjo in drugo Življenjske okoliščino, potreben sa to, ds eterllsa proproči nadaljnjo izvrševanje hudih kasnivlh dejanj*
-ođobno kot druge ukrepe nadzoruje tuđi izvrševanje tega uu-krepa poseben internacijoki odbor, ki ođloSa o vseh poglavitnih vprašanjih izbire lp nag ina tratama pri posameznih povratnikih* ho potrebi jo aogoSo spremeniti ukrep zapore ali varstveno vzgojo v ukrep varstveno internacijo, pri Sorrier pa je seveda potrebno, da eo s olnjeni zakoniti pogoji, določeni aa njegovo uporabo* Poseben povdarek deje švedski projekt tretmanu vsakega povratnika, ki mu je izrečen ukrep varnostnega interniranja in ki mora biti izveden v Saou prestajanja ukrepa*
z* nm vcol avu
Norveiki k&seneki zakonik poen« le đre vrsti kaznivih dejanj * hudodelstva in prekrate, ki j ib obravnava skopaj«
T posebne« zakonu pa norveški zakonodajalec obravnava delomrzni 3tve, beračenje in pijančevanje«
Zakonik, ki ureja kazenskopravno področje, je začel veljati leta 19o2, doslej pa je bil večkrat noveliran« Zlasti vprašanja v svezi a povratnikom so bila s novelo is lota 1929«bistveno drugače urejena« Zakon e daloarsništvo, beračenju in pijančevanju, ki ureja tudi povratek pri teh prekrških, je bil sprejet v današnji obliki že lota 19oo« norveški kazenski zakonik obravnava povratek In povratni-čtvo glede na sistematiko podobno kot danski kazenski za-Scorik« fl&Je* težjih povratnikov in ukrepi zoper nj», so uvrščeni v prvi dol zakonika /splošni dol/, v 2« poglavje "o kasnih in varnostnih ukrepih* /31.39 a in 59 h kazenskega sakonika/« «vkatere splošne elements zs povratek navaja zakonik v 5« poglavju, ki govori o razlogih sa poostritev oil omilitev kasni / 61«S1« kazenskega zakonika/« To določbe so vezano na povratek pri posameznih kaznivih dejanjih v posebnem dolu zakonika« Zakon e delomrzni Stvu vsebuje odgovarjajočo določbo v členih od 1 - 5«
Uorveški kazenski zakonik kot ©atali skandinavski zakoniki no pozna določb o katerimi bi na splošno definiral povratak oziroma povratnike in določil ukrepe zoper nje«
* 1*2
P«5 p« lahko ugotoviiao, do j« v povratka storilec, ki Jo
i« kil obsojen smradi izvršitve delo«enega kosnivogo do j m. njo la 4« kosoa prootal v ooloti ali delo«a,pa ponovno 1s« vrši isto kasnive doJanjo«
Predkasnevanost ostrena prejšnje obsodbo
1«/ Kot oao videli io pri okvirni definiciji povrrtka, predpo-stavlja norveški kazenski sakonlk, da nora biti kasan sa prejšnje kasnivo dejanja prestsaa v ooloti ali dolona« Vrsta in višina proJ5njo kasni ostajata praviloma brez pons-na in bros vpliva na uporabo dol o'ib o povratka« Kor pa ja povratek por lisiran samo pri posa&osnlh kaznivih dajanjih, ja jasno, da sta vrsta in višina k sni vozani na tisto keson, ki jo *a&ro3ona pri teh dejanjih«
2a obstoj povratka zadošča že ena e sna prejšnja obsodba, ki jo vosana na določeno kaznivo dejanje, ki povratek posebej pensllalra« Taka kaniv« dajanj* eo predvsem kasnivo dejanja sopor premoženj«, sopor moralo in sopar življenje in tole« diodo saetaranjs povratka doleda norveški kazenski zakonik rok € lot so hudodelstvo la rok 3 lot ao prekrška« Oh« roka eo računata od dno, ko jo storlleo prejšnjo kasen prootal« Polog teh pogojev sa povratek predvideva norveški kasenakl zakonik le, da nare biti etorilee prvikrat obsojen po dopolnjene« 18« lotu starosti, ko nastopi kanonsko pravna polnoletnost« Za ražina povratnikov eo mladoletniki tedaj izvzeti«
Norveški kazenski zakonik posne poleg inštitute navadnega povratka tudi povratek posebne vrste, pri katerem ee ople*
šaa merilo Siena 61« ne uporabijo* S to Trete povratnikov* ti m T bistru aultireeidivisti* e« ukvarjata Slon 23 a la 39 b ksaeaskegfc zakonika,
Kogoji za »ultirceldivista* kakor jih določa Slon 39 a* eo objektivni in subjektivni. Objektivni pogoj o&ejuj« ta povratek na določena najtežja kazniva dejanja* ki jih zakoniti predpis taksativno našteva* '£© so predvsem kazniva dejanja zoper življenje in telo* tudi premoženjski delikti* kazniva dajanja* ki povzroče splošno nevarnost* kazniva dajanja zoper Koralo in 3« nekaj drugih* Saslednji objektivni pogoj ja obeodba storilen smradi večkratne izvršitve ali poskusa teh kaznivih dejanj* faks stilizacija predpostavlja sicer* ds gre aa multireeldivIste* vendar je uporaba teh določb - če eo spolnjeni ostali pogoji - mogoča že pri prvem povratku, Sterilte more prejšnjo kasom v celoti ali deloma prestati.
Subjektivni pogoj* ki ga zakonik določa* meri me storilčevo nevarnost. Sodišče more imeti namreč razloge za to da meni* da bo etorlleo ponovno Izvršil kakšno kaznivo dejanje* navedene e tem zakonitem določilu* Sodišč# lahko sklopa aa to iz storilčeve osebnosti* njegovega kaznivega dejanje* motivov* ki eo ga pri tem vodili in podobno*
3,/S problemi mala habitualne delinkvence se ukverjs poseben zakon o delomrzni3tvu* beračenju in pijančevanju la leta 19oo* Določbe zakona pri tam aa določajo vsebine pojma delomranele* oziroma berača* temveč predpisuje samo sankcij« zoper nje*
III* Obsodba zoradi novega kaznivega dejanja
Dosedanja analiza nerve S k: ih predpisov j« pokazal« glada novega kaznivega dejanja predvsem« da aora biti enaka kat pr«janje* banaliziran je tedaj same speelalni povratek*
Ker gr« z« ta vrsto povratka« tudi kasan za novo kazni* vo dejanja niza vpliva m uporabo določb o povratka*
Pri kategoriji multlrecidlvistov je povratek nekolike Siril - ni naareč potrebno« da bi bilo novo kaznivo dejanje enako kot prejšnje« pač pa nora biti eno iz.«ed tistih, ki so n« č to ta v Slonu 39 e kazenskega zakonika*
Pri mali habltualni dellskvarel ja sankcioniran seveda sama specialni povratek*
IT* Ukrepi zoper povratnike l*/Bovratek kot okoliščina, ki vpliva na Vidino kasni
Kot ostali skandinavski kazenski zakoniki tudi norveSki ne pozna sploSneg^ pravila o stroSji odmeri oziroma poostritvi kazni pri povratka pri posameznih vrstah kaznivih dejanj, ▼ veoh teh primerih prepu95a zakonodajrO.ee eodišita* da odmeri kazen v okviru seja« ki jih določajo posamezni členi zakonika*
2*/tHarer>i zoptr habltualno in male habltualne delinkvente
Bo norveškem kazenskem zakoniku ima povratek lahko se posledico tudi uporabo varnostnega ukrepa* Bo noveli iz leta 1929, ki je na novo uredila zlaoti zlatem kazenskih sankelj, je bilo v norveško kazensko prave uvedeno nadelo dualizma*
To nadelo pa se vendar uporablja tako« da ja aogoda zamenjati kazen s varnostnim ukrepom oziroma lahko varnostni ukrep po prestani kazni odpade*
.'■©rva ško kazensko pravo pozna đva varnostna ukrepa i prvaga-ođdajo v delovni seved - ja uvedel sakoa o deloarzništvu ls lata l^oo, drugega - pridržanje - je uvedel ka«enaki zakonik is lata 19o2. novela is lata 1929» pa ja ta predplee na novo uredila.1
Oddaja v delovni savod ja savodaki varnostni ukrep, ki ga sedišče uporablja fakultativno« Injkrajša doba trajanja jo 18 aooaoov - v toj višini se izreka prekrSkarjem, ki niso v povratku. Do viSina treh lat izreka sodilče ta ukrep vnem vrstan povratnikov po zakonu e delomrzni3tvu. razen tistim, ki ao v povratku zaradi brezdelnosti. Za ta določa zakon nnj-višjo moro v vi sini 4 lat. £e izreče sodišče ta ukrep, lahke istočasno odloči, da v celoti ali deloma odA ide izvrševanje kazni na proatoatl. če je bila taka ki^aen uporabljena. 3 tem se v bistvu dvotirni sistem kazenskih sankcij spremeni v enotirnega in prevzame varnoatni okrap značaj kazni.
Drugi varnostni ukrep je varnostno pridržanje / 59 a In 59 b Člena /• T objektivnem pogledu predpostavljajo zakoniti predpisi prečkaznovanoat aa ponebaj naStota kazniva dajanja /predvsem ponarejanje denarja, kazniva dejanja sopar moralo, kazniva dejanja sopar življenja in tolo in kaanlva dajanja zoper premoženje/. Zadočča So. da ja bil storiloe vsaj enkrat prečka* nov an in da je kožen v celoti ali vsaj deloma prestal. Za nove kaznivo dejanje jo potrebno, da Jo katerokoli izmed tistih. ki ao v Členu 39 a posebej našteta.
1 Mm. Bavcon. Kriminalne politika ln njene tendence v social 1 s tič ni družbi, etr. 41
?elog teh objektivnih pogojev določa zakonik Se subjektivni pegojt ki predpostavlja, da je ©odllče v k azensken postopku
prialo do spoznanja, de bo storilec ponovno izvrševal kazni-ve dejanja, naštete v zakonitem določilu 39 a Slona« Pni toj oceni nore sedišče iz na jati - kot po v dar j a norveška doktrina • le okoliščin dejanja in notivaeije storilca, ki ja nora oceniti kot nevarne, že izreže tak ukrep«
Varnostno pridržanj# eo izreka na nedoločen čas, vendar nora sodišče po lastni presoji določiti najdaljšo dobo trajanja« SorteSkl zakonik obravnava tudi pogojni odpust s prestajanja varnostnega pridržanja in določa« da ja negod« ko obsojeni prestane kasen* Odpust je za dobe 5 let pogojen in ga je mogoče preklicati« So pogojno odpuščeni v ten Sasa izvrši naklepne kaznivo dejanje ali ne spolnjuje pogojev« ki eo nu bili peatsv-ljoni«
£ 3 TJ J ? 3 K A zrm
Haska sovjetska federativna soelalistlSaa republika
Kazenski zakonik haske sovjetske federativne socialistične republike je najbrg na jalaj31 pravni vir, ki ga obravnavane v tej aralial, saj je sedel veljati šele 1, 1« 1961* Isdan je bil na podlagi in v eagles ju s Osnovani k as enake sako ned e je ’vaze sovjetskih socialističnih republik in sveznih republik s dne 2o* 12* 1956«, ki ee kot celota prinesle nekaj novih rešitev, kar ae ned drugi* nanaša tudi na obravnavanje povratni* štve.
Osnove govore e povratku v najširSea sel slu v 54* Slanu, kjer eo neštete okeliSSlno, ki povešajojo kazensko odgovornost / obtoiovslns okoliščine /• kad njlai jo ne prvoa mestu lasno* vena izvršitev kaznivega dojenja, ki ga lavrii oseba, ki je bila pred ten Se obsojena sa kakršnokoli kasaivo dajanja, & to j femalaoljl pa da ja sodišdu pooblastilo, da to okoli »dine ne upe Steve kot obtoSovslne s os Iren ne snaSaj prejšnjega kaznivega dejanje, ?eleg tega obravnave povratniŠtvo Se 25, dlan Osnov, ki dolede paviSenja kazni odvzema prostosti od lo ne 19 let ze "posebno nevarne povratnike", tega poje* podrobneje ne razčlenjuje, tenved prepušde to kazenskim zakonike* posameznih republik.
Ruski kazenski zakonik e be nadeli ponavlja in ju dopolnjuj s,
T 99# dlanu, kjer ee ne State okoliščine, ki povečujejo kazensko odgovornoet /obteSevalne okoliščine/, je dobesedno povzete določba e upoštevanju povratka iz 54, Slana Osnov, v 24, dlanu, ki govori e kesal odvseaa svobode, pa eo določeni pogoji sa posebne nevarne povratnike.
Zatonita đfsloC ila uporabi j« je seno tarna "posebno nevarni povratniki1* la 5« ekedono osnedltl ta poj««, ttđaj vidimo, da gr« sa osobe, ki so bile obsojene as določna / posebej naSteta / kasnlvs dejanja, pa ponorijo eno Isned teh kasni, ▼ih dejanj* Rekli bi torej lahke, de je to neke vrate ožji pom tek* SploSnl povratek ali bolje predkasnovanoet, pa je okoliSdlna valna pri odmeri kasni* ▼ posebne* delo kanonskega sakonika ee penalIstrani Se prlaeri specialnega povratka v olje« pomenu, nasred povratka glede istega k*£ni?ega dejanja*
1« Predkaanovaneet estrosa prejSaje obsodbe Definicije povratka estresa povratnika kaga, ds gre v bi. etra sa dve vreti eterlleev, ki ja je trebe analizirati* ▼naprej je treba o pes oriti na posebnost ruskega kazenskega sakonika pri obravnavanje pojna posebno nevarnih povratni-kov.Ta pojem jo rasloSen nasred v posebni epenbl k dlenn 24, in je Istodaeno njegov del*
2a povratek in na posebno nevarni povratek ni potrebno, da bi bila kasen praštana* ZadoSda Se ena* obeedbe, v kolikor gre sa posebne nevarne povratnike in celo sena iavrSiter,
▼ kolikor gre se navadni povratak* Bros pomena o ta tudi vrata in Vidina prajSnje kasni* 0 priznavanju sodb tujih eodidd ruski kasaneki snkonlk ne govori, sato lahka sklepano, ds tekih sodb m priznavajo*
diode na Stavilo prejšnjih obsodb deli ruski kssenskl arekonlk
posebno nevarne povratnika v tri velike skupine, ki Jih leto-
3.«* -3. «1*1 na p.««*«. «akaa«lvafi “•**•*•	*•**-
nja. Pri prti skuplmi sadalSs *« ena aaaa prajgnja akaelba.
• 1*9 -
SOdalJnl pogoj določa* do j« aerala biti ta obsodbo izrečena zaradi snaga loaod naslednjih kaznivih dajanj • poeabno nevarna kazniva da janja sopar državo / kontrarevolucionarni napad na državo* vohunstvo* uboj predstavnika ljudsko oblasti itd*/* ponarejanja denarja* prekupčevanje a tujini valutami, naklepen oboj* naklepna huda telesna poškodba* peeil-stva* velika tatvina državnega ali družbonsgu preaoenja v velikan obsegu* rep* podkupovanja* izvršeno v poeabno obta-žovalnih okoliščinah in napad na življenja miličnikov in narodnih stražarjev*
la druga skupino predvideva zakonodaj also dva prejčaji obsodbi* pri Seaor taksativno določa kazniva dajanja s tatvina* grabež* goljufija* podkupovanja* Čpokulaoija huliganstvo in obrtana Izvršan* prikrivanja*
T tretja skupina uvrlča zakonik tako storilna* ki se bili Ke trikrat obsojeni sa kazniva dajanja* unite ta pri drugi skupini* Zs določb, ki psoaisirajo* katera proj taja kazniva dajanja aa upoštevajo pri posobno nevarnih povratnikih* vidimo* da gre predvsem zn premoženjsko delikta* novo pa ja upoštevanje najtežjih kasnivih dejanj zoper ljudstvo in državo* Inštituta zastaranja povratka rutki kazenski zakonik na pasna -potek Basa tedaj ne vpliva na uporaba določb a povratku*
Iteleg teh objektivnih pogojev* pa doloBa zakonik tudi poseben subjektivni pogoj* ki pomeni določeno novost v odnosu da prejšnje ureditve* člen 24 določa namreč, da nora sodišča pri ošeni, ali naj storilen proglasi za posobno nevarnega povratnika, up©1tov ti "značaj in stopnja družbene nevernosti novega kaznivega dajanja* osebnost storilna in okoliščine kaznivega da-
lie-
Predaleč bi sašU, Se bi skakali oceniti vsebine teh pojoev* Soda gotovo je, de lahke tako pri eeeoi 4r&>
Žbene nevarnosti kaznivega dejanj«, ki je je treba razmeti v vsej kompleksnosti kot pri ©ceni osebnosti etorlica* pridejo do izraza podobne komponento kot so habitualnost ali profesionalnost - ali pa tudi nagnjenje za izvrševanje kaznivih dejanj« Srez poznavanja konkretne uporabo tega instituta pa seveda ni nogede vedeti« kaj vso obsegajo ti pojnl V praksi« Posebej onejuje ruski kazenski zakonik nežnost proglasitve za posebno nevarnega povratnika aano na tista kazniva dejanja« ki jih jo storileo izvršil po dovršena* 18« latu starosti«
2«kostepah zaradi novega kaznivega dejanje
Ko govori zakonik o prodkaznovanoetl kot posebni obt«Sevalni okoliščini na določa gloda novega kaznivega dejanja novenih posebnih pogojev«
ms pa je pri skupini posebne nevernih povratnikov vsebina*
/Sr
jtovega kaznivega dojenja v ruske« kazenskopravnem si stanu po svoji pravni ln dejaiudel naravi točne določena.
T prvi skupini posebno nevarnega povratka Aeanivoga dojenja zoper državo* uboj« hude telesna poškodba Itd«/ nora biti novo kasnlvo dejanje katerokoli iznad tistih« ki so taksativno naSteta v tej točki« d*e torej aa povratek kaznivih dejanj isto vrsto«
Pri drugi skupini loči zakonik dve situaoijl « ds jo bil eterllee dvakrat obsojan aa katerokoli iznad kaznivih dejanj naštetih v tej skupini / kazniva dejanja zoper proso2enjo/ in izvrši katerekoli iznad njih« Bol eg toga jo predviden po-
- Ill -
ložaj, 4a j« storile« Že bil obsojen enkrat za kapniva 4«. janja, določena pri prvi skupini in dvakrat izvrši katerokoli iznad kasni v ih dejanj naštetih pri tej grapi« 1*1 tej aodnjl sadnji skupini lahko gre torej pri novae kasniven dejanju tudi at« stek«
Xaka for&ulaeija pa« iageda ni redile zaželenega učinka«ie tekon leta 1961 je pri lie de noveliranje Osnov la skladno a ten ao aa eprenanila tudi edgovarjajoče določba roškega kazenskega zakonika« ned nji«! tudi reguliranje statusa peeeb-ne nevarnih povratnikov« £o oni a treni ja nekoliko razširjen obseg kaznivih d« j on j, ki se upoštevaje pri ugotavljanja te kategorije, glavna sprsneaba pa se nanaša ravno na skupino, ki ono jo pravkar obravnavali« Glede novih kaznivih dejanj določa novela nesreč« da nora storila# dvakrat iavrilti katerokoli l*»*d kaznivih dojenj« naštetih prt tej skupini In ta ne glede na vrstni red«
Pri tretji skupini« kjer ee glede prejšnjih obsodb predvideno tri /kazniva dajanja ao praneženjakl delikti/ pa nora biti novo kaznivo dojenje katerokoli izned njih«
Pri tekao položaja kasni, zagrižene za novo kaznive, dejanje, alnaje nobenega vplive« soj zakonik taksativno našteva« kdaj lahko sodišče Izreče« de gre se posebno nevernega povratnika«
3« Ukrepi sopar povratnike
Splošna predkaznovanost, ki je upošteva 39« 51«roskege kazenskega zakonika vpliva sano aa odaero kazni« Predkaznovanost jo našteta kot obteSovalna okoliščina« ki jo sodišča upošteva pri odaerl nove kasni«
- 112
Eđina pravna »©sladica, ki jo ruski zakonik predvideva sa posebno naravne povratnike, je poostritev kasni ^.Kaaen odvsema prostosti jo aogoSe izreči v višini od 3 mesecev do lo let, sa posebno nevarne recidivists pa ee spletal mak. sinus po v 13 a na 15 lat« Bol eg tega predvideva eakonik, da ee lahko ta kasen pri posebno nevarnih reeidivietlh v eeloti ali deloma pršetaja kot strogi sapor / sakij učeni« v tjurms/«
K splošni določbi pa jo treba dodati, da eo določeni pri pogane snih kaznivih dejanjih posebni maksimumi, tako ea posebno nevarne povratnike kot tudi sa navadne specialne povratnike« Take se n« pr« tatvina kaznuje o kaznijo odvsema prostosti do 2 lot ali e poboljševalnim delom / brez odvsema prostosti / de 1 leta« tatvine v povratku je penalisirsna s odvzemom prostosti do 5 lot« Tatvina, ki jo je izvršil poseben nevaren povratnik, pa s leto kaznijo do lo let« fedobne določbe najdene tudi pri drugih kaznivih dejanjih, kjer eakonik dopušča možnost, da sodišča storilca proglasi sa posebno nevarnega povratnika.
Ruski kanonski zakonik našteva v 21« členu 11 kasni, izmed katerih pa je same ena zaporna kasen - odvzem proetosti
1« POJSK PQtfitATXA
Madžarski kazenskopravni zlatem kaže glada veljavnih pred* pisav in rasvojne pati presej mozaične sliko« ^konikynaa ja 1* lata 1878, bil pa ja ssvada pogosto noveliran - &a do
lata 1945 in tudi po njan« Pa navali splošnega dala kazen*
«
skaga zakonika is lata 195o in lota 1955 obstoja onoton po* jan kaznivega dajanja take, da ta kazenskopravni sistem tri* partitas delitve kaznivik dajanj na pozna« Hovela in dopol* nilnl predpisi so kili objavljeni v uradni redakolji lata 1957, ki predstavlja kasanaki zakonik v prečiščenem besedilo«
Za povratnlitvo , ki nas ta posebej ženina, ja volan zakon a splošno neverne« delomrzni itvu iz lata 1913, ki valja §a da* nos in obsega člana 257 da 264 kazenskega zakonika« dioda pokojnih novel ja seveda najpomembnejši zakon o opla* šneft dal« kazenskega zakonika is lata 1951, kl pa v nadi notari ji ni prinesel nič novega« Tako so predpisi a povratka So daaoe priključeni posameznim kaznivim dajanjem, slasti kaznivim dajanjem zapor premoženje /43o*čl«* tatvina v pa* vratku, 437«- Čl* - rop v povratka, 443* čl**zatsjitev v povratku, 449* čl** goljufija v povratku, 437.čl« - izeilja* vanjo v povratku, 46o« 21, - prikrivanje v povratku}
Rasen teh obsega prečiščene besedilo kazenskega zakonika 2o nokoj drugih primerov, kjer je povratek kvaliflkatorna okoliščina kaznivega dejanja, oz* postano upravni prekršek 1
1 Medtem jo sočel 1* 7. 19«2« veljoti nov kosonekl zakonik.
ki po go nieao mogli upoštevati*
/Segelverletaung / zarodi povre tir kasnlve dejanj«*
2« obravnavanje povratka ln povratni $tva v nadSarskem kazen-aken prava je značilne* da pozitivno pravo ne dolo5a pojma tako Imenovanega eploSnega povratke* Povratek je torej venem na posamezna kazniva dejanje* zlasti se per prenošenje la aa ta način osvojeni ©leten nekoliko »pomlaja na sistem avstrijskega kazenskega zakonik** TO Ja glede na posebni iigedovic- * skega razvoja obeh đr5av preo«J rastmijIvo*
T eploSnen lahko rečene* de obetoja povratek v smisla madžarskega kazenakega prava tokrat* 5« izvržl storilec, ki je la bil obsojen zaradi kef Snega kaznivega dejanja* pobovno kasni.
a
ve dejanje* ki nora biti enako kot prejšnje osirons 1st« vrste*
lil* predkasnovaaoet ozimna prej In je obsodbe
Kazenskopravni predpisi določajo* da zadošča za obstoj povratka So oona oboodba* vendar iz določb o zastaranja povratka izhaja* do nora biti prejšnjo kazen tudi prestane* Ser je povratek vezan zono na pos&asana kazniva dejanja* ni splošnega merilo so to* kakSna jo nerola biti prejšnja kazen* tako po vreti kot po višini* Seveda po jo omejena a pesekala nlnlnuoon ln ■lelralnnaon pri peeeoeaeih kaznivih dejanjih*
Zakonik tudi ne reSnje vprašanja priznavanja ta jih sodb pri ugotavljanja povratni Stve m nor sne sate donnovati* da takih sedb nadiaraka oedlšča ne upoštevaje*
Glede Stavile prejšnjih ebeodb zakoniti prodplol pravilen« zahtevajo dva proj»nji obsodbi* Sna eane sadoSča aaoo pri kaznivem dejanja ropa* če je nove kaznive dejanje rep ali Izsiljevanje*
115
amrttft rwTTE kasnlvih dejanj 1« prejšnjih obsodb j« pri po-vretku zaradi ka snlvth dejanj zoper premoženje posebej regu-1 Irana* Kzdlsrskl kazenski zakonik je e tak pr laser Ih odstopil od klasičnega specialnega povratka in sprejel taksno ureditev« ki bi jo aerdB lahko osnaSUl genuenl povratek* Pro j inje kasni, ve dejanja aara biti pri vseh . razen pri ropu - kaznivih doje. njih ene laaod naslednjih j tatvina« rop« Izsiljevanje« zatajitev, prikrivanje ali goljufija« torej eno izmed tistih pro* aolanjsklh deliktov, kjer je povratek sploh predviden* fak el* eten je okaraj gotovo prevzet pod vplivoa avstrijskega zakonika* Pri kaznive« dejanju ropa, IsvrSaaaga v povratku, predvidevajo
/a*v
•adšarekl aakonekoprav&l predpisi poostritev v tea e^islu, da zada&a fie ena sama prej inja obsodba, 5« je bilo prejšnje kaznive dejanje rop ali izsiljevanje, dve pa« Se gre za kazino drugo tsaad zgoraj naštetih kaznivih dejanj* Zastaranje povratka je predidene pri vseh po seat enih lakrtalaeeijah povratka In snsda rok, pa kstoroa w prejšnjo abeelhe pri oraaojl, «11 je podan povratak ali ne, na upeitevs vefi« lo let peten, ko ja bila praštana zadnja kazen*
jfeleg pravkar opisana vrata povratka obsegajo aedSarski kazenskopravni predpisi tudi Sa danas določba zakona a daloarznlStvu* JO zakonski definiciji js daloarznsž za dalo sposoben posameznik ki se zaradi delomrznest1 klati okrog kot potepuh, ali ki sloer Šivi delomrzno• la te amila ja eanaden osnoval tip storllea kazniv ege dajanja daloaranlStva* Kvalificirane oblika aa predvidene, 3# obstoja povratek, poleg toga pa aa naedvisao od povratka predviđana Sa nekatere druga kvalifikatorna akollft&iaa* Prvi dva sa naneSata na storilčevo aaebnaat in obstajata prva

v t«B i ia iapofttavija storilec pebe / ali svoje družino / moralneau propadanju zaradi svojega načina življenja, druge pa predpostavlja, da se storilec vzdržuje praviloma s Izvrševanjem kaznivih dejanj* Ta sadnja kategorija obsega v bistvu poje* profesionalnega delinkventa« ib leg teh dveh kvalificiranih oblik sta psaal iz Irani Se igre na srečo in zvodništvo tudi v okviru satena o delomrzni3tvu«
Kazenskopravni predpisi madžarske se ne dotikajo vprašanja nultireoidivistov« Miti e te* niti o splošne* pojmu povratka ni govora in e to* vprašanje* se tudi ni ukvarjala nobena novela kazenskega zakonika« Zanimivo je, da probieni povrat-ništve, ki se kažejo v večini držav v selo kritični luči, ne najdejo adekvatne obdelave tudi v sistematičnih pregledih«2
XXX« Obsodba zaradi novega kaznivega dejanja
Že iz dosedanjih izvajanj izhaja, da predvidevajo zakoniti viri nekoj posebnih pogojev tudi za novo kaznivo dejanje« te dejanje nora biti eno izmed tistih, ki so taksativno našteta pri vsake* kaznive* dejanju« ki panalizIra povratek« Gre za ?re*oženj«ke delikte, ki smo jih tudi tu že omenili« Zaradi take ureditve ostaja kazen, zagrožena za novo kaznivo dejanj#, broz posena«
JPrl predpisih o delomrzni 5 tvu je po eni strani penali sirano delomrzni štvo tet tete« poleg tega pa že povratek, ki je vezan na ponovitev istega kasnlvega dajanja« /glej cl«2$8 in 261/«
Celina, Osnovale voprosy ugolovnovo prava ▼engorskoj narodnoj re »publiki, Mteekva, i960
- lXy -
XV* Ukrepi zoper povratnike
ZnaSllnost »avarskega kaeenakege prava* pa tail drugih sooialistlšnlh driav* je đejotvo* đa ne posna posebnih varnostnih ukrepov zoper povratnike, temveč samo avl3«. nje kasni« fo zvišanje znala sa tatvino od 1 leta kazni * Serker * na 5 let te kssnl*^ p,* ropa znaša to zvišanje od 5 do lo lot na 1© do 15 let kazni * Kerker • itd* »plodnega pravila aa tako zviševanj# ni*
Snake posledico, torej zvišanja kazni, so predvidene tudi
s« delomrzne««*
K&dSarakl kazenski zakonik pozna eacao eno kazen na prostosti - "Kerker*, ki eo Izreka dosmrtno ali pa v višini od 3o dni do 19 let
OoleSbe, ki mo obravnaval« povratni'tvo v Seške* * zakoniku ia leta l95o, se bile đokaj skromne* V 2o* Siena Je bila med obligatornimi obtoževal nirei okoli 15in^mi navedena tudi okoli .čina* da Je bil storilec zaredi kaznivega dejanja iste vrste Se obsojen* Uri tem je bilo bm postna* k širino je bile prejšnje kaznivo dejanje in kakšna kasen je bila s-us J izrečena* Ta zakonik ni poznal inšltuta zastaranja povratka« izrecno pa tudi ni bile uro Jono vprašanje priznavanja sodb tujih sodiš«*1
1« 1* 1962* pa jo zašel veljati nov kazenski zakonik In tudi nov zakonik o kazenskem postopku* 2i*eti prvi Je prinesel ne-
9
kaj novosti tudi pri obravnavanju povratnikov in povratniStv £ iedobno kot donove kazensko »pr avne zakonodajo ZSSR is lete 1958 uvaja tudi Šeški kazenski zakonik kategorijo posebne nevernik povratnikov* Za takega storilca ee šteje tleti* ki je 2e bil obsojen ze naklepno kaznivo dejanje, ki jo bilo po-sobno hude* pe ponovno izvrši isto ali drugačno posebno hudo naklepne kaznive dejanje*
Ta kazniva dejanja ao določena v 62* Slonu kazenskega zakonika in obeogejo zlasti kazniva dejanja zoper republiko*
1 Đon ausliindleebe Strafreeht dor dogoaeart* IX* f id, Sohmied* Teeheokoslovakel* str* 429 - 43©
* Tol podatki o novi ureditvi povratni Hva ee povesti po dlanku v. Solaar* trn ralo me du droit penal et de le proeedure penale en Teheeeelovsquie* Rev* de s«* arin* et de Dr* pen* eemp*,1962 /4« utr* 683 - 7©3
• ut -
hud« pr laser« Spekulacije* grabež* povzročitev splošne nevarno s ti, uboj, hude primere ropa* posilstva in spolnega izkoriščanja In genocida ter kazniva dejanj« posebno nevarnih povratnikov*
Posebno nevarni povratnik pa je tudi tisti storilec, ki el-ntematično izvršuje naklepna kazniva dejanja, Čeprav je bil suradi takih kasslvih dejanj Se večkrat ©beojeiu Pri ten pa je potrebno, da ta okoliščine znatno večajo družbeno nevarnost kaznivega dejanja*
Ukrep, ki ga čački kazenski zakonik določa aa povratnika, j« kasen, ki ae obligatorno zviša aa največ eno tretjino* Sodnik pa jo nora Izreči v mejah gornja polovico seštevka, ki ga dobi aa ta način*-*
8 proaaaualnega stališča ja aanlalvo, da mora sodišče v ovoji odločbi izrecno ugotoviti, d« gre za posebno nevarnega povratnika in da so lahko storilec sopor to ugotovitev pritoži*	o kazenske* postopku predvideva aa to etoriloo
poeoben način prostajanjo kasni zapora* hod posebnostmi moremo končno omeniti So, da jo pogojni odpust pri posebno nevarnih povratnikih nogoč išalo, ko oo prestali dve tretjini kasni, pri ostalih delinkventih pa Se po ton, ko eo prestali polovico kazni*
novi kazenski zakonik posne osme sne prostostne kasen -odvaen prostosti, ki se lzroka v vičini do 15 1st •
bolgarski komorski sakonik is 1st« 1951 /upoštevajoč tuđi norelo is lota 1996 / določa v splošnem dola / 41« Slon/* ds so pri osobi« ki jo to tila pravnomočne obsojana smradi kakšnagn knsnlvega dajanja, po po nor no Imil dru^o kasnih ra dajanja, na noraje uporabiti aplolma načela sa odmara kasni, ki oa določana r predhodnih členili* T teh splošnih načelih ao predvideno široka nežnosti aa omilitar kasni pa rrst ah in pa višini, 5e abate ja jo posebne olajševalne oko« llččlme* Ko govori o povratku, pa aakenlk na določa, kako se naj formira kanom r takom primora* Pač pa posega ms področja isvršavanJa kasni, ko ptotI, do ao k h sni r primerih povratka prestajajo poooboj*
Bolo« ta a plačne določba panaliairo bolgarski kasenoki ae-kenik povratek 3a v aplešsaa dolu, pri kasnivih dejanjih sopor aaaabno lastnino* Tudi trn pa jo ta okoliščina aano ona lamed taksativna na Sta tih kval ifik atomih okoliščin* Povratek jo otročjo panalislran pri tatvini / 51*183*tč*5/• pri ropu /čl*183*tč* 3 /, pari goljufiji /čl* 194*tč*3 / in pri prikrivanju / Čl* 2oe tč *3/*
120 a
oia to: mična delat teffloatar^i la monografije
(▼ oporabah omenjeni le e lomi crtorjov)
Constant J«9 Hmuel de Droit Pdnal« Principe o gocoraiiK de Droit Pdael Po nit if Beige, 7. led* Liefp 1959-i. in Ii.«
trooali fi* A* Sisteme pecale i talimo, Torino 1998» 4 sr*
Geerđs P» Die Bekflqpfong der Berufa and Gewohnheit3verhre-cher and Beheodlung dee Bftakfallg in easlfedi&aa Strefrecht, Preibarg 1. Br. 1954, rotopis, 279 -41 eto«
Bagg H.JBU Der BOckfell ia setoseiaeriechea BferafgGoetaibcieh, Winterthur 1959» m - 148 - II atr.
Kohirannch - atrafgesetzbuch nit BrlBatenmgen and ifeboD-Lange geaetaen, 42. isd, Berlin 1999
*	, r.:*^ 'v
Harrison - The Criminal Justice Act* 19^8» Annotated by ««• Holies London, 1952
•• ■ " **•"' .
Toain * Droit Ptfaal et Crliino logic, laris 1958
Lienta
m.
KAZSKSKD - FHAVXU USOMTIf POVBAifKA
(dr* reber Kobe - 0r# Alenke £bUk/
fJDBKW«E ^AČILSOSri *A 2*83X3»* ?IU? A
QOUUQH LA* SISTEMA
ttšes ,.;	4 X» - -Tli| iiftjgiiiir ri^u______________Li^-
r*<vo, kl ga tu obravnavano, predstavlja skupino prav katoro
osnovna skupna potaaa Jo, da so sa navila la istoga vira, ota. raga angle ikoga "Common Lsu"« la toga osnovnoga skupnoga vira i shajajo tudi do kaosa oba to joče okupao aaočilnostl, po katerih to pravo ka vodno ootaao posebna oolota t« 1« Common los o4~ sten* to lahko trdimo kljub rsalikmm aaotnj sistoaov, ki jih ja prlaeeel rsmlldea navoj in ki so seveda najbolj kažejo v pravu ZLA glede na hitrojSo tempo rasvoja v s&dmjlh 8© lotih na eelotnea družbeno ekonoaekea področju la gloda na kvalitativne in kvantitativne raslike na podredju kriminaliteta«
Pravni slotea "Common lav4* jo seveda ostal oolota v odnosu an drugi veliki sistem, ki aloer ni sinhroni*Iran, pa ga vendar lahko Stojane ss /relativno vsoto/ celoto, to jo evropski kontinentalni sloton« T sail državi smradi tradicionalno povema-nesti s evropski* kontinentom, ki eo jo reflektirala tudi na pravnem podredju, anglosaksonski Common la« sistem ni posebno sman « dal* pa sadnji vojni po jo bU in jo deležen ta sletom večjega samlmmmjm In pooaaosnlkl, ki oo ga Inoll možnost proučevati pri mamam viru /v Angliji la ID4/, lahko dosti prispevajo k bolj31 Informiranosti« S« podredje komenske prevnih sanasstl v majdlrlem pomena / as podredju komenskega prava,kriminologi Je la kriminalne politike / je ta sistem le posebne vreden vse pozornosti kljub svojim notrenjim protislovji« sli
• 122 -
pa prav zaredi njih* Pobližje anali«« nam odkriva ir are«, da Je ta siste« notranje protisloven, Je dinamičen in statičen hkrati ; dinamičen Je zaredi empirične usmerjenosti raziskovalne dejavnosti in praktičnega reševanja probi«©ov na teh podredjih / zakonodaji** in pravo bo d ne operative/, stati«
5en pa je zaredi osnovne usmerjenosti ©hraniti in strditi otetoJe-«o družbeno ekonomsko strukture| posebej pa Je etati«©s zaradi bistvenega sestavne** dela tega Blatena t.i* Case lew / a drugini besed asd spredi vezene ati na sodne preeedente ne glede na njlho-vo, včasih prav častitljive etereat ali prev zaredi nje/*
II*
1* Uporaba kooperativne netodo pri proučevanju posameznih pravnih eletonov In delov, U katerih so aestavljeni, na« odkriva razlike, ki obatojajo kot nujno posledica delovanja raall-Snlh ČinitelJev, ki so znani vir za nastanek in ra«v©J prava«
Ta aetoda pa na« seveda odkriva tudi določene analogije in podobnosti ned poe&awsnlal sisteni družbenih organizmov na približne enaki civilizacijski in kulturni stopnji, ki so med drugi« tudi posledica vedno naraščajočega vzajemnega vplivanja« Komparativno pravna »nanosi Je sleer le relativne mlada in gledišča še dolgo niso Izdelana in enotna glede njenih ciljev samih, znotraj nje pa je Se dosti spornih vprašanj j ono lamed teh je prav vprašanje klasifikacije posameznih pravnih sistemov celo znotraj družbene ekonomsko In ideološko / v toad J ih/ enotno zasnovanega sveta*
le glede na to bomo v naših izvajanjih sledili eni izmed klasifikacij, ki razlikuje med t* 1* Common law In slsteao« ei*

■
•nj* fti **■	e' e* ci>	~ *<*•	-* ti *k
tllUTItH iin> «c*31%lq&* Alt*** *t ntSSjfc^naib { li & Tir! fitw
.
-t ‘ t? ,' *▼!; ’T-=;	«* , s-v« a. viti val -	* \	'!	**
>(§#86* Jtu Jr* lita*:# jfc**ag*fgee«g «#«•** iAa#a* *& *# n*5 atSil1*#* *t *<j (etfea#! |§ii*#6§t#» «**§•*£* •*•#*««* «*
, \ • el ♦;-.•£./ «.-.«# :•»>-*•'• r -■* -1 ■	* V*3**.*	*	-	*
tftffyl pfs *(*§£& -s §#ft>i»**lf *ff>§i *# Afeeaeeet -ISMMI iaa&eee*
*N&ta tb#am? r*H
jOjataaeaeq a(A2Tvw«§i^ 1*% a§e#M istitwfwi *đ*n*& •* ~*i*&e M* tXa»li*«t»*e ** 4h*iai *1 •••X«? **	il>
—f fp~--	i'«fiiXH aailhiX^O^ i«(s2Ji t«A o(fe(§»»rf§ ^	®#
.. ,~	, r:	••. 4. v „••	1	*
<-»** *2 «ti*oX»** eeeČeCefe ifia# etJ&atte e#*1*** •** *f sft^Jea *®
- gg l"<m fflTiglft «f Laai:; ;. t !<	* | - S#S|MNNMMP1 6§*
l§« §8 2# t*tfi*efe UeiJtM ni Jt*«U****f**** **«* trtMHrf *at*£*li4Y »£v6*aU*v :ii»dU5^'l 3C**r -c*t*£#?c **0* «*T.-***
al ftNfa ecrritales tl wtii H #«*»**# »nv«s<*cr •a*ff*w§*«®
' ^ 3 -
1.	Prim. Stallyfcrass, A comparison of the general principles of criminal law in Knglanrt with the "Frogetto definitive di un nuovo Codioe Penale" of Alfredo Hocoo, English Studies in criminal science, Vol. I?, Cambridge 19*5, atr# 390 - 392
- 123
vilnega prava} atribut " civilni" ima v tej zvezi seveda drog pomen kot se mu navadno pripisuje« izraža naj celovitost sistema na določenih geografskih območjih oz« družbenih organizmih v primerjavi s drugimi celovitimi sistemi torej tudi e Common la« } čeprav je na obeh straneh ta celovitost bolj v tradiciji kot resnična strukturalna in vsebinska« se iz čisto praktičnih razlogov upošteva n« pr« v bibliografiji« Klasifikacija na podlagi čisto regionalnega kriterija« ki se jo prav na področju kazenskopravnih znanosti uveljavile v okviru socialno ekonomske komisijo OZN in njenih agencij oz« nanjo vezanih organizmov« je tudi tak-3ne praktične organizacijske narave« vendar aa naše potrebe ni primerna«
Sleda razlik med Common la« sistemom in sistemom civilnega prava / a tem se navadne misli pravo kontinentalne Evrope n tipične značilnostjo velikih kodifikacij na klasičnih pravnih aodročjih torej tudi na področju kazenskega prava/ je preoej razširjeno mnenje« da ja osnovna razlika v tem« kako so nastali« 7 teh stališčih je sioer skupno to« da je pravo goli produkt razuma« ki ga jo ali navdihnilo N božanstvo * ali pa je nastal eioer v razvoju materije« pa se je od nje ločil in Sivi odslej povsem samostojno.Življenje« razlika pa je v tem« kako se je te produkt "materializiral"} aa Common la« pravijo« da ima svojo izhodišče ali v " oomniania opinio”« oz« s moderno označbo« v "javnem mnenju" ali na tem temelječih stališčih sodnikov« ko odločajo v konkretnih primerihi " Civilno pravo" pa naj bi bilo plod teoretičnih posploševanj pravnikov - teoretikov« pa najel so zgolj znanstveniki ali
aktivni izvrševalo! prava 1// Taksen subjektivizem je sleer
124 -
logična posledica idealietiSnega izhodišča, j« pa Oviten tuđi v sodobnih ztnllSčlh ? j« all pov&em očiten kot v stališčih altane zelo poudarjene / v ameriški teoriji /t« i. realistične paceri v prava /njen utemeljitelj pokojni smeri-Skl sodnik Jerome Jj-ank/, p e tuđi Z«le kritizirane, / v sevjetak teoriji /, ali pa ae krije za rasnimi sociološkimi ali socialnopsihološkimi Jfaoadami« Taksno sicer poenostavljeno prikazano stsliISe ae lahko vidi zlasti v kazensko pravni znanosti v pri ten pa je treba upoštevati, da eo poskusi sociološko u-smerjenlh posameznikov, zlasti onih, ki povezujejo sociologijo o politologij© v t# 1# socialno psihologijo, prinesli prav na tem podroSJu ali so vsaj poskusili vnacti namoeto intuiel-J« znanstvene metodo in s njo znanstveno bolj jasna in nova etalllBa e nekaterih osnovnih voratanjih kazenskega prava kot aot vlaga k«» enak« ge prava sploh In kazenskega pravosodja, po« dl age la aamon kosal ©s* kaznovanja Ipd« •Primitivni misticizem mil religiozno ©obarvano metafiziko so nadomestili a t« 1« socialno potko, pri S amer eo vendar prišli do pravilnega spoznanja, da celota družba, ni preprosta vsota posameznih lndivi-duev, da ta ealeta sama dolnja na posameznika in m« celoto, družba« Se ae spoznali določeno varočno zakonitost v družbenem dogajanju im dialektični odnos vzroka im raeledlee, pa si Rime razčistili ali pa aa ostali m mredi poti Im ne vidijo, kdaj la kako vzrok in poelodlaa resnično same«jajeta svoji vlogi v dru$ben*f» dogajanju« Teom tor stališčem skupno pa jo, da pravu pripisujeJ© večjo vlogo in pomen kot ga resnično lahko Ima v družbenem dogajanju s kor po rezultati mo upravičujejo pri-
- 125 -
čakevanj, 135ejo vzroke se to ali v sesan pravu* v ta j ago vi nedosledni uporabi ali v obojen, ne pe ali vsej osko ali po* vrano v družbeni basi«
Kor »ta materialna basa tu njena emanaelja družbeno ekonomski odnosi v skrajni, liniji determinant!*!, odločujoči, je seveda razumljivo, da v pravnih slstle&ih, kjer je ta podlage enaka ali selo podobna, m more biti bistvenih strukturalnih in včebinskih razlik \ razlike, ki »o, so bolj zunanja, površinske* ni.ee primerne, ampak sekundarne | te razlike »e pač posledica vpliva tistih činiteljev, ki vplivajo na emanaoijo prava neposredno, m vaebino pe le v dosti manj 51 meri /kot so n« pr, tradicija, vil ja ali nižja stopnja civilizacije, pa tuđi blato subjektivni činitelji/.
Ob takšnih rezervah Ime seveda tudi evoj relativni * raison ••etra* obravnavanje Oemnon lav In sistema * Civilno prave* kat eelovltlh samostojnih sistemov, e tem pa tudi njihove primerjanje.
2.	f tem delu Je trebe seveda vsaj v oensvl in jsribllXao opredeliti pojma Common lav kat atributa določenega pravnega sistema. Iaras "oowaon lav" sa več k ar izenačuje z izrezom ” običajne pravo", takšne izenačevanje pa za današnji Sas getovo ne uatre •a. Kratki- novejša definicija, kaj ja • common lav" se glasi približno ^okolei " Te Je pravo B ali pravni niste«/, ki je nastale, se razvijale in izoblikovalo v Angliji in ee od tu razširile na večine dežel angleškega jezika za razliko k drugim velikim sistemom kot ata riaakopravni in cerkvenopravni sistem.
lis ofeo l*mv Hm sq fm	r ile Marsu a' tnfco fn at m
. -ar-'*'* ■ ■•«	'• v c^.-. Tf
t^lMAua £e&£fr ii esad im rn trajna bA« ,saCI ~*v*9 »t «-'• --Ois^lto tlr>3fteiii*Yeir -r	t f^sTis * f*,<? *©
—fte’S r$-:»JU»oq Sit #t	*j£i^3»*a^3 dŽBVlM j V JtS 1*yl i; i>iayy sf>
3^ /iti? i-'ivii t"?*%	? ’ JU id worn ml .Onja: o-. ala& JUD jrf
-atf ^VQH ,ftaafc'S £l«d 3* |Ci £ti	( ilim «Ux:.UtMOcr
—^1 v"r O’*	■sc	i 9m&*h-tii:i& % MMujgM .* ..- .tv.. 53^,»*
■ '4mm» sa el
$QJ*\ i'iil *■ ta*-*? iiav b f #1 Sq fAirfdtv Ffs vSf<!&e'XeS^Sa #n^fq «*£1*6*111 vie Stoqef*	21* a^Siv **£1 alias# *^*a *3
?i2/t23 Invliaf*(tikis *#o£$ tu.,J
rsaJfcar * ift\»i#a 1>5 tor« it»J stev&s smt it"Ti'iiiT	d9
*o• * *ve eeJUhfA© *	ai »#/ ao^j&^D ati!;rv**5w ssfs
#ra?:žt« !*.>$ «i #**t « .ometeta tUnt******* <*££yol*e tmd
©«ž> *d ■*£» l^wiir f £*«V .-f *V*» MtMOf $' »Xffc .S«* * #\ -^^*0 i|WW| aina|(ifa» mtMtM* ?ex ml ao&apo mien t*il
_______________________________-Mi-______________________________________
2.	Lecrlque - ▼ Introduction an droit Criminal de 1’Anglo terra,
Paris 1959, etr. 301
3« Prim. Stallyteass, rov. delo, str« 391
♦♦ Prim. Jackson, Common law miadsmaanoa? ▼ publikaciji "Engliub Studies, (op. 1 z ;oraj),str. 292 in nael.
3.	Prim. Lsweon, Le mouvecient an favour ds la codification ▼
"Introduction.,." (op* 2 sgoraj), str. 234-
Cessen lew sestavljajo načetsin pravila ponašanja, ki se veljavna aa "državo*, sa osebe In stvari, katerih obvezna moč izhaja is navad In običajev, In je bile formulirano s odločbami sodišč, bi so uporabljala te navade in običaje*2«
Ta definicija je seveda able zgoščena in formulirana za brala« / na evropska« kontinentu / dela, ki naj bi bile osaov-na informaeija o angleškem kazenskem pravu« Bolj natančna deflnlelja znotraj sletasa samega odkriva seveda Se droge karakteristike pojma * Common law*«
▼ deflnioljl, ki eae jo tu navedli, pa ee zdi, da vendarle ni ssdoeti poudarjeno to, kar trdijo, da jo temeljna značilnost angleškega prava, da je bilo grajeno po ompirlSnl poti« da jo "produkt sodnih odločb* / product of judgements In de-eides cnees /S na področju kazenskega prava pa je bila to pot So posebej Izražena e prakso sodišč pri določanju novih kaznivih dejanj9»Čeprav ja bilo to pravo /vsaj v ton, kar na splošno oznašujemo a Izrazen, "posebni dol"/ razmeroma zgodaj v večjem delu kodificirane pravo, so jo vendar, kot oe trdi« solo uspe Sne uporabljala metoda Common lam /torej empirično metoda/ pri uporabi In razvoja prava« *
Za kazensko pravo kat dela sistema • Gammon la« • po veljajo poleg splošnih značilnosti sistema kot eelote če nekatero posebnosti, imanentno kazenskemu pravu fo glede na njegov predao! In ki so kažejo tudi kot poeledlea relativnega oeučlake-vanja različnih Idejnih tokov In dragih subjektivnih činlte-ljev« Med temi je treba omeniti kot prva zlasti utilitarizem« ki se kaže v idejah J« Ben theme in liberalistični humanizem
127
«J# Howards, kvekerskega gibanja, znanega začetnika probation Johna Avguafcuea, Maaonoohln la v drugih variantah« ta novej-Si Sas ja značilen vpliv kriminoloških Sol, eooiolo ikih, sodno* medicinskih os« oz« psihiatričnih tokov, fraudizna in dragih nov«jSih psiholoških tokov in seveda splošnih političnih tekov in potroh praktično dojavnosti na področju boja sopor krlmlna* lit«te« uo one ss angl« iko / v geografskem smislu / kazensko pravo omenili empirizem kot osnovno značilnost, so po kaže se drugo dolo * Common la«** sistema 5e kaj drugega« Za ameriški del /na območja ZDA / ugotavljajo kot močan činitelj rasne panična ali kot jih Imenujejo eele histerično masovne reakcije ob vodno bolj naraščajoči kriminaliteti slasti po t« 1« organizirane kri* miaalitato tor ob očitni nemali e tredi«tonalnimi sredstvi pa* jev omejiti* Kor jo v tej tradleljl le vključen liberal.sen, ae sate * javno motnja * obrne se per la tega, resni tat p« je sta* Iliče, ki ga jo o prejel tedl sakonodajaloo / kot bomo videli zlesti v sveži a reeldivlanoa/, da je najbolj primerno sredstvo poostritev ukrepov« to stallSSe pa, ni novo, jo pravzaprav a nasilno sa statutarno pravo dojilj« v pogojih prvotne akumulacije in trgovskega kapitalizma, na sploh pa sa posni fevdallsem na Evropskom kontinentu! raslika je le v tem, da oe strogost no kal« več v surovih telesnih kasnih in Se posebej v Široki upe* rabi smrtne kasni, ampak v trajanju odvzema prostosti la strogosti pogojev, v katerih ae te isvriuje«
Vpliv kriminoloških Sol, zlaeti pozitivistov, no javno mnenj« eo j« pokazal v ZEA tudi v zakonodaji posameznih držav najprej bolj v negativni smeri* Zaradi posebno nagnjenosti k senzacionalnosti v uporabi tlaka, pesno jo po tudi drugih modernejših komunike«!jakih sredstev, eo postale selo popularno prav tisto
128 -
idej«, kl so lahke pr adiaet atimsioaalMga «bnKBavaaja, taka 00 n* pr* loabroaijanska ideja o rojenom hudodelcu,
Ida ja a napekel j dljivih antisocialnih individulh in popularizirano ali vulgarizirana evgeničnn znanost » konkretno aa kaže ta vpile e zakonodaji, a sterilizaciji t* i« seksu-sinih psihopatov ali oala habitaalnlh hudodelcev na eploh*
M tam pa ja treba ugotoviti, da e takšnih skrajnih posledicah ta eplle la ni bil kaj vei kat "trenutna made" in da takšni ukrepi pa tudi drugi nanj dratičnl / vendar is ietaga istega iahodlš&a / nlaa obveljali* had teoretiki la praktiki so bila in ae rasna prizadevanja eliminirati neracionalno in primitivno obravnavanj# problema, ki ao jim prisluhnili tudi zakonodajalci* Ostala pa ja empirična meteda, izražena v težnji s posodje strokovnih »druženj in poaanaanlh strokovnjakov priti da saaastveno fundirana analiza problema* Kolika ao takšna analiza vplivala tudi aa sprememba v pozitivnem prava ja seveda drago vprašanj#, tradicija, omejene praktične nežnosti zaradi pomanjkanja sredrtev / zaradi objektivnih SinitelJev ali zaradi odpora angažirati vodjo sredstva aa tea podredju/, kadrov Itd* ao vedkrat onemogočile, da bi ao sodobnejšo uvaljavilo*
ZZZe
JEekataro osnovne značilnosti anglosaksonskega in ln ameriškega kanonskoga prava
KO govorimo o ameriško* kaaonokom,prava, maramo najprej upoštevati, do lan eznadbo * ameriško • lo relativen pomen*
129
to pravo, o*prav ima ®kupon izvor v angleškem Comom lsu#
Že dolge ni več kompaktna celota, suzpzk predstavlja v bi* etvu konglomerat tolikih prav* kolikor je ne območja £DA samostojnih zakonodaj ali kakor jih imenuje ^tudl juri»dikcij« ▼edina državnih zakonodaj, kazensko pravo je v bistvu kodificirano pravo# oe je odvojila od skupne podlago in lo manj*
3e število resnično priznava Common lav kot enega izmed kazenskega prava v njegovi funkciji določiti# kakšno dejenjo ali ravnanj# ne Šteje se kaznivo dejanje« Čeprav se eleer zagotavlja, de ee v 29 državah Se lahko uporabijo ta del Cerntoon law / common lav ot erlaee /# se hkrati tudi ugotavlja# de je ta v praksi v vseh pomembnih primerih aadeoeVčen z akti zakonodaje *«Kajnovej31 kazenski zakonik /KZ defave Ullnole# ki velja ad 1+ 1« 1962/ izrečno določa, da ja kaznivo dejanja la tlete# ki ja določeno e tem zakonikom ali kakšnim drugim aa* konca ta države2*
▼ takšni ornejeni uporabi Common lav in pa v prakol kresnega Vrhovnega sodišča / v funkeljl ustavnega sodišče/ je še nekaj tega# kar bi lahke Šteli aa ameriško kazonako pravo v dobe-eednem pomenu t to volja tudi aa tiste določbo zvezne ustave# ki pomenijo v bistvu t« 1« kazonskeproeeeite garancije obdolženca /znani V in VI amandma /**«
Velike peetroet v kazenskem pravu ameriških držav / v ZDA / je tudi zvezana e okoliščine, da najdemo poleg dveh relativno novejših / to jo Že omenjeni KZ Ullnole# če KZ države vieeeneln la lete 1955 / v poenmeanlh državah zakone# ki eo ostali v bistvu nespremenjeni Še od preteklega stoletja# 2© je takšno ata-nje# zaradi katerega je prevni položaj državljana federacije lahko zelo različen# glede na to# v kakšni državi prebiva« o a«
Je njegovo e*Je državljanstvo / te, ker J« v tal dr*©-▼1 kaznivo dejanje, 3« v drugi zakonito/ j da to ni združljivo s enotni« statusom državljan* Federeeija, Je ne aienl« TSoloSen« težnje pe onifikaeiji m področju k&senakegn prava •e na 51# izr«* in a* uraktlSme uveljavljajo e dejavno (rti stre-tornega »draženja pravnikov« To Je pripravile v obliki t« i* vzornega kazenskega zakonika / Model Penal Cede / Številne osnutke« koke fe mul trati posamezna temeljna nadela kose nekega parava pa tudi poaabaa eplee dejanskih stanov kaznivih de-jaaj e težnja« da bi države v ovojih revizijah kazenskega prava upoštevale tista stali55e in formulselje, ki ee bile sprejete kot večinske« Se ne Se eeglaene« Sa posamezno kazensko pravna intltute« kot Je n« pr« probation« pa Ja Pedereelja izdala »veja predpisat tl veljajo steer le aa zve«ne organe« v vsaki državi pa ne peleg državnih tudi zvezna eedlSSa aa tajanje • tistih kaznivih dejanjih« ki aa kazniva pa zvezni zakonodaji« vendar tudi tl zvezni predpisi služijo ze vzeree« Czr zadeva osnutke vzornega kazenskega zakonika« Je edits* vpliv na CZ Illinois« razen tega pa peaanazaa stali55a predirajo v t«l« eaee la«« ker jih države« sodisds upoštevaje v konkretnih zadevah«
Za ameriške kazenska prave /v omenjenem pomena / Je znaHlno, da ta pojem največkrat obsega take materialne, kat proeesao kaaanake pravo ln prave izvrševanja kazni« Oženjeni CZ Illinois jo gloda toga ona izmed lajam, kar Ja s oaamdbe • O * al 51 j ono predvsem le materialne kazensko prave« Bovl zija kazenskega postopka« ki datira iz lata 1872, v te* Seen ni bila 9a pripravljena, najbolj nujna pa Ja bila prav revizija materialnega prave« Tudi to zakonik pa po svoji vsebini ni
Slate materialne preval zakonik * polo« nekaterih preoranih doled b, Jo »prejet v zakonik teli zakon e mamilih, to pa Je v svojem bistvu tlpiSem primer t« 1* stranskega kazenskega zakone«
Kar zadeva šotorijo kasanakaga saterlalnega prava pa »e oso. rl$ke kazensko prave razlikuje tako od svojega vzornika gladkega Cesses law kot od kazenskih zakonikov v kontinenta!« m svropl« te angleško kazensko, pravo Jo snaSilne, do v t«
U splošnem dola obstoje le kot noatatatarae / eaee lav / pr a. ve9 ki oe opira na Cessen lav, materija posebnega dala pa Ja vsebovana v Številnih posebnih zakonih, dolom po Jo So dal Cessen la«« Sa evropsko kodifikacij* Jo osnovno karakteristika, da so navadna popolna kodifikacija saterlalnega kazensko-ga prava a razdelitvijo sa spl© Sni ln posebni dol, a Izdelane Alpartltao ali tripartitno / sistematiko spis Snega dele /splo-3ae nadele, kazen« ka odgevorneot, kaznivo te Janj o ls kazni/ ln a sistematiko posebnega dele po skupinskih objektih keson-skopravnega varstva /doledena izjema v francoske* pravu Ja dleto praktične zakonodajne narave /•
te aserllko materialne kamenske pravo Je značilno, de Je t« 1« epleSni del omejen m osnovne pejne, te Je ne noddle za kazensko odgovornost ln na subjekte kaznivega dejanje, navadno so v ton dolu vključene tudi nekatere proeesns določbe, dedln določbe o kaznih manjkajo| te določbe so na eploSno ned preees-nlnl določbami, ki obravnavajo poseben Institut bosenskega procesnega prave t« 1«	* sent enem " /glej spodaj /• KZ Illi-
nois Je tu šepet delne lojene, ker lna Se pred določbm1 o posameznih kaznivih dejanjih tudi določbe e kaznih«*
* 132 -
Za ai*tematiko posebnega dala kaasnakega prava v paaaaas&ih državnih steaodajah pa tudi al mogoče ugotoviti »notnega kri tari ja« nekatera zslcooodajt aa približujejo ulttisstUi po skupinskih objektih kazenskopravnega verstva, drug« /tudi federalna/ aa držo kar abecednega rada Auaensko prava država s*r« Aadlal da omejeno aa materialna pravno natsrijo ali pa obeaga vaa kar ne splete / ta ja pravo v oaletl /. 2a 5teij aasrlžkaga kazenskega prava« pa tudi aa njegovo upe-***•» pa ja precejšnja ovira pasata a aaSin objavljanj« ste-nodajnih tako tov* pa aaj-oi ta to uradna ali poluradna sblr-ka« Ta aaSin« ki jo poeobno tuj in nenavaden aa vaakagar, ki Jo navaja* na avropoki koatinaatalni »latam, praktlte anrno gada / ali bi bilo to vsaj združeno a naaoraanama a anodo ča-•• / propad nad določeno natarlja posebno da aaraii velikega panonn« ki ga ina *aaat te*t to Ja v avasi a aakonaklni testi la dal on« upoštevano, v vel Jo« dolu pa ja puhlloiraao po-aobaj« Kor citati la jadikatatftiao datirani, to jo troba ugotoviti Sala v zbirkah odločb, Jo proooJanjo, kaj ja poaltlvao pravo v določeni državi v določenem časovna* raadobju ali So aolo kaj ja lan lata, pro a j pzobloaotldno in aata nsaaaasljl-va. Z dalninl ravisijani kat ja n«pr« lavrSana v državi H11-aala aa materialna k sante pravo, jo vprašanja rates la dates in bo Sola rsvlalja pvossdnralaaga prava, ki Ja v taku, ■ogla odpraviti sadom Sa volja naskladnoatl v celotnem komensko« prava, kat eo obstajala prod rsvlslje kanonskega materialnega prava« Oloda t« 1« aaaa laa jo kat koža edini na-51n aa preverjanje ali Ja ask Judikat kat pravijo "a good authority" pregled v zbirkah t« 1« " Shepard* s citation*5, v katerih bo oleor osno po karakteristidnih enakih, to Jo po
rasltSnlh kombinaoijah Staril, nar#đono sodno odloSba ta sa s dopolnitrad stalno ažurirajo*
Tud "eaca lar* mmo ja đinadSao la »tatiSno hkrati« Dina-siSno ja, kolikor r nsjah sodna diskrecije, Sa in kolikor ja snkonsdajaloo doroljoja, onogoda prilaganja praksa rsaro ju* otet15 no pa ja Sa po sroji saunorl, aaradi katara aa a sodnld odlodbad ustrarjajo prooedonti t« i« obra »na prekrila aa podobna prinsro r prihodnosti« Kodra tan printer, ki katia, kate aa aodiSSa krSarito drSs saataxrlih stallSS, ja t« 1« law of insanity /pa nada pram a nspriStarnosti/, ki r radini juriadlkalj Sa radna taaaljl na snanih Ha Baghton rulss la lata 184% To aa prarila, kl aa jlh iaoblikorali sodniki rrhornog* oodiSSa r Londonu r araal a parlamentarno anketa, ki ja ja apraSila sadna odloSba r aadari poskatenog* atentata aa pradara BNla / atentator Ha ffaghten, aadSni paranoik, ja r stanj« praganjalna nadjo abil pro« asd niter s-ga aokratarja, aa kateraga jo dal 11, da jo pradaodnik/«
XI jab teau, da stallage r tab prarUlh, ki upoStera la into-loktuald aoaant, no uatrosa dognanja* sodobno psihiatrijo,
•a So radna rsđrSujo« U Illinois ja sladil atdiSdu sastavijal-aor rsamoga kasonakaga ssksalka, ki aa praaaj približuj* biološka pslhala^kaaa pojmovanju aapriStamaatl r evropski satenadaji in praksi«
tepiklSns nstođa nastanka in mara ja Coenan lav pa ja isele r sroji dlnaaidd btrsni tudi progradran rpllr in aSlask in ja odprla pat norim pr amin institutom, nad katerid sta go-tora najbolj swum 'probation* in 'paralo'! s slednjo jo tesno «rosons tudi t« 1« "indotorddte sontonoo'i alodnja p«
• 134 —
odpira hm različna »poram vprašanja, ssradi kstorih tadi ni angin - tako kot "probation* in "parolo* - prod roti kot ono* ton o prano -SDA* do manj pa lsvoa noj« SBA* vonj m n kanon bVo prono sopor odrasla storilo# kanalnih dajanj« lot po sobno »t ansrlčkags kaifnnkoga prsna jo gotovo noto tor-nlnlrano sodbo solo Ilustrativna, noto no bo ©dvoč, do jo na to« nest« onoaloo In no kratko eplšono« ta pravni laatltut ja prodno«« nosan na drugo possboost eolotaags -rtgl nr^kmtitioksgs knaoaokogo prana os« eolotnl sodni postopolu Sata on posofeaoot, o katari oo jo n sadnji* doootlstjib dosti raspravljalo in so Ao raspravlja na štovilnih asdaarodnlh srečanjih n s vosi o in-dlvidoslisaoljo kosonokoga postopka« la ovropskl kontinentalni oodnl postopok jo snsdUno, do sodajo fasa, to je aejonjo, ob* otojo kot enotno oslovila fut, oU do oo onojlno na kasonakl postopok, glavna obravnavo prod sodiSden jo tista žm«, n kolori so /pravilo«* no sam seesdanja/ napravijo in odloča toke o krivdi kot kesal« anglosaksonski postopok oojoaje po jo ros-deljen n dno fool« mn fese jo t« i« sojenje o stvori sm1» to jo o nprodoaju krivdo, katero ookljodok jo / n pooltlnaon primora/ obsodilno eedba /ooaviotlon /» drogo fasa, ki sledi tej, jo raspravljanje ln odlašanje o kosal /lobira vrelo la o dan ra kanal /9 sodno odločba po jo t« 1« aeatenee« diodo prvo fese /oonrlotioa / ni oporo o ton, do spada n is-ključna pristojnost sodišča / o poroti ln ajsnl fuaksijl bone do govorili/« f*d po oo roalldao stališča o ton« kakšno pooblastilo naj iao sodišče / v ež jan salsi« torsj pravil pan bree poroto/ pri Isblrl la odmrl kasni in ali jo to otvor sodišča v tradieloaokaea peaonu oil kakšnega dragoga organa«
155 -
Obeeg oodaih poobisetil j« e »reda dolo Son st sakenodeje« ki —ra rešiti v bistvu do« nasprotujoči ol tendenci t tendo-o popolno— vesati sodišče« sli — doti solo oMjtna pooblasti«
1« in tendenco doti sodišču din vodjo nežnost diskrecijo« nosni tot toge antagonism* Jo — splošno koapreal*« šoto najde— v o—riško« kanonsko« pravu solo raslič— sito—1 Jo« od absolutno določanih kosu! / —sad— oo najtežja tesniva do J osjo in so storil**« ki veljajo so po so—o nevarne so dražbo sli suro-di naravo dejanj ali paradi njihova t« 1« habitual—ati/ do vodjih ali nanj Sik —š—ati aa od—ro pri relativno doled snih kasnih« Klada na to« kakšen Jo raspon nod sake uski« niniaoa oil —kol—m ss doloio— vrsto kasni« Ari relativno doled onih kn. snih po oo napet —sliko v ton« oil oedlčše odmrl koso« v na-taafiae določene« trajanju / t« 1« definite sent once / ali po doled! časovno ros dob jo in oloor oil o niniaoa ali oo— s —tu sinon ali odmrl kasen od - do / t« U Indefinite sentence /ali po dolodl oo— vrsto« trajanje po Jo povoon nedoločeno /prava t« 1« lnde te minete oontonoo« to Jo prektlšne od 1 d— do aorti/« Slot— ddflultlvnc določenega trajanja voljo — splošno le so ledje kasniva dajanja /so prestopke in prokrSko - terminološka priponko gloda togo glej v nadaljevanju/« oo bojio kasni— dajanj* ps Jr rossn v prtaorlh shsolat— doled ono kosmi / smrt— k—ol ali kaoni dosnrt—fo soparo / prevladuješ stat— t« 1« —definitivne sodbe* Zakonodaja in p—k— nista »prejeli / glede Uje— v državi s— Terk« glog v poglavju e ukrepih sopar rooidivleto/ —Sela —dot»miniran* sodba, glede na to, do pošta aboejsma v po psini — leve st nos tl glede trajanja kasni«
2*1* rasi 18— kanbin—ij* P* — gloda —definitivna sodba in le to praktično — pomnijo dosti« kor Jo dejansko troj—Jo
odvisne od «c 2 no s ti obsojenca so odpast a prestajanja v sveči s postopke« "parole** Ta postopek pa Je, 5o st vraćao k labodi53a, pravzaprav osnova,' is katere je Izšla idej« e ne-definitivni ali eelo nedeterminirani sodbi* Ideje o pravi nedeterminirani sodbi po ae jo v sicer čakam obsegu vendarle uvel javila v postopku izvrševanja kazni in odpusta t* 1* povelo* T nekaterih primerih jo namreč predvideno, da ostane tudi odpuščeni obsojana« pod stalnim nadzorstvo«, jo v nekem snielu pogojno odpuščeni, odpust pa so lahko vsak čas prekliče, Čo obsojenec krši pogoje "parole", te pa ne poceni le. Se ponovne eteri kaznivo dejanje ampak tudi. Se ne upošteva dragih dolžnosti, ki so mu naložene* Takšna ureditev vsboja dve« ali je v sklad« s idejo re soe lal Izao 1 j skoga tret stana, sa katere sicer vztrajne poudarjajo v teoriji, da nora prevladati| zdi se, da pomeni le v aoderaejSi obliki uveljavljene »tališča a zastraSevalni 1« represivni funkcij1 kasni* Frakea 1« teorija pa ugotavljata kot najvoSjl onahronlao« sl sta« absolutno določenih kazali zakonodajalee muz je skušal te ošiliti o pooblastili sodišču / oil poroti ali sodnemu kolegiju jo pač vsaeno/, i« 1zrače krlvderek za manj hudo kaznivo dejanje kot jo obtolono, ali da priporoči sodišču, da izroča milejšo kaze« kot jo predpisano os* to m upošteva ugotovljenih obtoževalnlh ali kvallflkatornlh okoliščin* ▼ IZ Illinois pa jo voaj glede smrtno kasni značilno pooblastilo sodečasm sedišču, de kljub izreku porote Arivdorek o posledico smrtno kosal - verdict of death/ izreče namesto smrtno kasni koso« na prostosti, t* j* določi	in maksimu« v majah zakonskih minimov in Maksi-
mov*/par* 1-7 cit* IS / - oodiščo samo, čo ni bilo poroto, si-
- 137 -
eer l^feko izreč« smrtne k«z«n«
Ideja, A« naj ko sodim odmor« kasni pravzaprav Sok« prra prognoza, kl zaradi nepoznavanja /natančnej3ega/ obsojen-5oto osobnosti in njegov« možnosti in pripravljenosti eodolors ti v roosolalizaoljakom tretmmu »o moro kiti drugačna kot sačaoaa, jo tako izražena o indofiaitirno sodbo* Kor po jo Izvrčevaaj« kasni v coloti prepuščene aoeodnim organom« ki j« kazan dolo 511 nima več no b« noga vpliva na nad oljni potok« S a prav im« aiaor pravico« da določa tudi vrsto soroda« kjor naj obsojana« prestaja kanon* TakSao stanjo jo morda dalo povod oa id«jo« da naj o« poveri lakira In odmara kasni /izdaja t* i* santama« / posebnomu kolegijalnomu organu / po naj jo to sodni oil mooodni organ/« ki ki kot strokovni kolo* gl j po proučitvi vssh okoliščin, ki pridejo v po 3 tov, najprej odločil, posnoj« pa tudi sprani jsl postopek iavr Sevanja im po potroki odločne spremenil on* solo odločal o ov* odpuotn prod potokom does, ki Jo v odločbi določam kot maketnun*
To stallSčo po Jo v prak»o prodrlo v aelo omejenem obsegu im če to predvsem v postopku s mladoletniki / t*i* Teutb Authority/ in kolikor go v teoriji podpirajo, prevladuje mnenje, da na ki kilo primorao združiti takšne organe s organi "parole**
▼ tistem obsegu, v katerem se - relativno vsoto * krijete ople** ni dol kanonskega prava obeh sistemov, ki Jih primerjamo, jn jo treba opozoriti če na nekatere posebnosti anglosaksonskoga s latoma, ki ae ostalo njegovo skupno značilnost*
Prvo jo vjmočmnjo krivdo kot osnovo sa kazensko odgovornost* Tradicionalna usmarjoaoat v praktično reševanje, n« pa v trna* rstična posploševanj« as kača tudi v tam« da v anglosaksonska*
138 -
sistemu m moramo govoriti e mastnih stališčih o bistvu krivdo v kazenskopravnem poaaau* liašanje pravnega a maral* rdm« objektivnoga a subjekti vala* empiričnega a intuitivnim aa kale v teoriji kat v judikaturi la preko to tudi v ata* t ut arsen pravu« V ton sistemu predvsem ni enotnega pojma kriv* da, edini splošni pojem jo alear t« i« "mena m% Saka raa* ličen pomen pa ao dajali tonu« pa aa kaka zlasti v raavaju pravnega pojaovanja naprištovnoatl« ker "mena raa" ni lata kat "krivda" v kantinaatalnam pravu« aa tudi na krljaje atoli* ka krivda kat ao aa raavila v e bela sistenih« t prešanja krivda in krivdnih oblik am pravsaprav na praaeja na sploh« ampak Im glada m posamezna vrata kaanivih dajanji edino pri oni atoli* ki t« i« negligence /ki aa da la približno primerjati a na* aavastno malomarnostjo v kontinantalnaa pravu« na pa izenačevati/ ja splošna karakteristika "ravnanja povprečnaga normal* naga odrasloga Slovaka"« SO ja lata figura« ki aa taka pogssts lahke najde v idejnih konaspaljah v najbolj raaliinih družbanih področjih« v pravu pa 3s posebej v dokaznem prava /aa da* karana aa Staja« kar na vsbuja dvoma v presoji /"povprečnega raaunnaga S la veka V* Ob taksni n« jasnosti v kanaapaijah ja aa* goda« da aa la vodna vzdržuje tudi nadala kazenske odgovorna* ati aa goli napev ek /Srfolg shaft ung ali t« 1« striktan ali ta* dl absslutas odgovornost/, odgovornost zakonskega mada aa r«r* nanjo Žana / na pa obratna/ in podobna, lahke radona, snemali-Jtoe
Druga posebnosti, v katerih opla pa aa tu ni mogadt opuščati« valjajo polog ia omenjanega o neprištevnosti« da v drugih vprašanjih, ki aa pava sama s vprašanjem krivda t ta ao vpraSaaja dejanska in pravna smeta im peeredme tudi vprašanja silobrana«
- 139
•krnja* «12*, alkoholiziranosti, starostna mojo« Gro m rpra-Saaja* ki so s anglosaksonskom praru prarsaprar obmnarsjo m praaaduralnaga ataliSda* to poaonl, kaj lahko sladil obdali«. ow v njogsro obraabe sap« krirdsrak / t* d* dafttnaa/*
Tadl drugi poaonl Instituti kat pa skua, ndalaCba /r nosanu nopalJaranja/* dogoror /aanaplraaj/ Imajo sraja paeobnoati*
▼ KZ Ullnola Jih tu pr* najdsno r lstaa poglavja* pod našla, ram Xafja kasnim dajanja ali "toshast* offsnsae" prarsaprar napapalna k sanira dajanja /par* 9 alt* sakoma/) ta adkrlm aaa od ataliild* ki pa ni adlno* da ao ta pad pa sobna kasnim dajanja* a priori laija kat dokondane dajanja /pri poskusu/ tli kat dajanja* ki Ja bila prodnat napolJsranja* dagarara ipd* Sodnij-M posabaaat ang la sakaonakaga alatana Ja* da Ja sopar odrasla starllaa /t*l* namalna/ adlaa kassnaka sankal J a kam«* ta angin sak aaaski anprldni praktlalaan pad al bila eprajtoljlra idaja* ki Ja ratnna sisati na aaalalaika dala r kasanakspraa-nl saanoatl* da Ja traka smradi raratm dmdba prod nar amini parratnlkl polag kamni rpaljatl 9* t* 1* ramaetaa nkropa /dna-llatidnl alata« kaaanaklh aaakslj/* Oaprar Ja aaaaa. da da Ja
9	v
r praksi malika nad kasnija in rama stalni ukrapi na prostosti sals ssbrlsala* sa r sakoaodajl nskstarlh arrapskih driar na drugih kontlnantlh / Jadna ln radnja ‘asrlka/ dnallstl-5ni alstsn radrinjr la mrnm r prinarjalaa prarnan pragiadu
na padradja kanonakcgn poatapka ln IsrrSarsnJa kaaanaklh osa. kalj Ja patrabna onanlti tala paglarltna pasabnaatl« a/ dodala popularna tožba* ki Ja bilo r prataklaatl ona od
teaaljnih anačilnootl anglosaksonskega pravnega Blatena, velja deer sa angla&i del eletosaf tudi ta pa 4« delana a ocjena a ton, da nora tožilca /prosecutor/ e določenih primerih dobiti poprejšnjo pritrdite* sa kazenski pregon od določenega državnega organa* ▼ praksi pa je največkrat policij-ski ergen tleti, ki opredi kasenekl postopek« 2 uredbo lnetl-taelje t« 1« ravnatelja javnega pregona / Direeter of pobilo prosecution/ v drogi polovici preteklega atoletja je eleer is-rešena Ideja, da naj so organi kanonskega pravosodja v oljen poaeno/alao policije/ v večji nori In bolj direktne engečlre-je v politici kanonskega pregona, to pa če »d sloka ni i-svedeno take kot na kontinentu v Uvropl a Institucijo drievnegs tožilec« Se malike k Angliji pe se ee v MBA la peče boj v pesa-nosath bolj raavitih državah približali / veaj v organlaaelj-aken pogledu / e let ee» v kontinentalni Svropl« Javni težile# /pobile prooeautor, district attorney all attorney far the State/ je penenben člen ned organi kasanskaga pravosodja,ki vplivajo na vsebina In ebsag kamor*akega pregona« ha glede na ta pa tudi ee anerllko kanonsko pravo ne norene govoriti e načelu eflelalneetl kesecokega postopka v tlston pononu, kot ga Ina ta po jan v evropskom kontinentalne« etate eu« ta ta govori več reslogov« Od teh eo eni če laenentnl eenenn aietenu kot prlnelplelne lahedlčče, drugi pe ee pseleved prekee« Med prvini ensnjano eano dve kot najbolj karakteristična « nisll-ne na pasivna vloge predsedujočege sodnike glede eblrenje gradivo, ki naj bo podlaga sodbi In na one osnovnih pravil prava, da jo obdolženčevo priananje popolan dekaai oboja ja v okladu o e tel Učen, da je komenski postopek oper dveh strank / čisti obtožni postopek/« čeprav lahke najdeno
/ pređYfv#& «a prvo po sobno st/ tuđi kritična stališa« m v oboli primerih lo izreže statičnost elsteaa ln vztrajanje pri trađioiji* kl pa ni več v skladu a aodernlal stališči o vlogi kazenskega prav« In postopka* Oiede vlog« organov javna obtožb« pa j« praks« uvaljsvila povae« svojstvsn pojav t sastopnik javns pbtožbe s« pogaja a obtožene«« ln do bi dossgel njegov« priznanj«, reducira obtožbo a« nanj hudo kaznivo dejanj« kot s« v postopku obravnava* To posebej poudarjaš** ker «« takšna praksa kaže tudi v postopku sopor re o id iv 1st e* /dogajanj« mod tožilce« ln obtožene««* ki ga najd«s* v belgijske« in francoske« pravu* j« nekaj drugega/*
b/Anglosaksonski postopek velja aa Sleti akuzstorni postopek* Natančnejša analima pa pokaže* da to volja* rasen v prej« oae-ajonih posebnostih* pravsaprov le ea akusatomoet v tista« dala* ki ga lsraža snanl rok t aobo Index sine šotore /kjer ni tožnika ni sodnika/) na volja pa glada ne drugo elemente aknam to rnoetl os* bolj« rečeno kontradiktornosti kezenskega postopka* Obdolženec je sicer po ustavi zavarovan parad t* 1« eaaoobto-ževenjea / salf lncriainatlon/* toda njegov položaj stranka v postopku al tako ugoden* kot e« adl ln zatrjuje* *rl obdolžitvi sa količkaj hujše kasnive dejanja j« obveaan sapor /arroat/«
S	institut«« poroštva /bali/ ja eleor ta trdote sail jena* vendar le sa tista obtožen««* ki lahko plačajo ali eagotova plačilo pravilnima salo visokoga poroštva« Zs tega ja nastal la aa telo razvil poseben poki le t« 1* "bend snen"* ki a«l»?,e /red-plesni znesek kot posojilo* s« katero aors obtoženo« plečati seveda tudi obresti*
Kolikor je ebrenbe po sogovorniku obvezna* volja ta lo so noj-hajža kazniva dajanja* tudi ta usings pa aa salo drago* S po—
debej ©rg animiramo sl ul bo prostovoljnih zagovornikov / volonterjev/ 00 sleer uvaja nekaj podobnega kot jo sogovornik ravnih* «41 oo po* 4« j« ta praksa, ki jo rasaoreaa novejša* 1« presoj omejena.
Doka*no pravo jo provo dokaznih pravil* to im pa rasne drago formalnosti* ki jih povprečen državljan n« posna* skrivajo a tal no nevarnost prekl«uelje proeeaaih dejanj* ki j« posebne neugodna pri bistvu natorialno pravnih dejanj t. 1« defense /glej »prodaj/* 'Varila dokaanoga prava o dok osnem bronena ishajajo is aktu a torno-ati kstasnakega postopka* ao pa povosana s rasnimi in Storilnimi pravnimi vosompoljami* kjer obatoja takim pravna proaompeija* jo mero obtoženec ovreči o svojimi navedbami in dokazi*
Obdolženčev položaj so sil m prvi pogled ugodnejši kot tožilčev* kor ta pravaaprav nama pravico do pritožbo* Obdolženčevo pravio« de pritožbe po jo praktične bolj sredetve sn zavlačevanje postopke i polog dragega jo treba upoštevati tudi raamerom oska pooblastila pritožbenega oodičča o odločanja o stvari sani* Sočnost doseči spremembe odločbo o kasni* ki j« prisnaan tu pr* v državi Kaosaasushsts* j« sa obtošoma dvorasna* kor preporod reformacijo in pejus ni uvsljsvljuti takim prsvisa pa Jo pravilom prism-m ls pri obsodbi m kasen pot lot s spor« sli hujio kasen*
V Porotno sodstvo, tradleionalna inotltuoija v anglosaksonsko) sistemu* jo * kot znano solo navduševala fllosofe prasvatijenake ero* liberalno in humanistične duhove m kontinenta v 18* stoletju /Bontooqaiou* Booosris* Voltaire itd*/*Kasvoj pa jo to institucijo* ki jo bilo niSljena kot pravile* spremenil v is jemo*
Viri kožojo* d« jo odstotok sadov* ki pridejo pred porote kot sedeči kolegi}* sole nizek; te volje teke se domovine porote Anglije, velja pa tudi v IDA* čepmv ee raslogi sate lahke rae-
143 -
lisni* Vs«takor s« adi, d« c« j« porota diskreditirala taka v očeh obtoženca samega /ta Ima nežnost la to včasih kar nosao Jono, včasih vezano na mnenje sodiSSa, da ao odpora poroti, to prarlee pa so pogoste poslužujejo/ in tudi r očeh javnosti, posoboj pa 3« v o5«h teoretikov in praktikov v pravosodja*
Znane jo ostro nasprotovanja poroti Is osenjonega Jeroma i*aaka, ki predstavlja tako teorijo kot prakoo* 2a obtoženca Jo polog voljoga zaupanja v etalnega sodnika 3# posebna stimulacija, da iskoristi svojo pravlee, kar ja takšen sodnik, ki cedi brca poroto, bolj omejen pri odmori kasni, So jo postopek tekel brca sodelovanja poroto/ to volja posebne aa Anglija/*
4/ V posebnosti pripravljalnega postopka se tu ni mogoča spuščati, deloma beda omenjane posmeje* Omenimo naj la dva posebno-etl, ki aiear valjata la sa t* 1* obtains kazniva dejanja /indictable affoneoa/| to oe kasnivo dojenja /navadno kujla/, kjer ja abvason poseben obtožbeni postopek/ v Angliji pa odpravi t* 1* velika porota - Grand all Great Jury - pred t* 1* kesal n ing Magistrate, v Ameriki pa praviloma pred ta porota/*
Prva značilnost Ja, da ja ta fasa postopka kontradiktorna*
Opravi ao v obliki posebne obravnavo prod uštrcanim organom / V ZDA jo ta ebravnsva tajaš, v Angliji pa praviloma jaemz/, ki ima lo omajano funkcijo preskusiti ali sa zakoniti pogoji ao nedeljovanjo postopka* Druga karakteristika Ja, da so obravnava omejuje lo na okoliščina, ki utemeljujejo, da Ja bila storjeno kazniva dajanja in da ja storile# obdolženec. V#* druga vpraČanja, slasti okoliščine, ki odkrivaj# obdolženčevo osobnost, so obravnavajo praviloma Šolo v postopku po •boodilnl sodbi /eonvlotloa/, torej v postopku izbiro in od-
- 144 -
Mr# kasni / sentence /•
S/ že o o« njena dvotimoet kazenskega prav« v ZDA /državno in federalno/ e# kaS# tudi e pealtenciarnen clste&tu Sriavni peni-teneiernl eiztaa* če ee omejimo seno ne mt« zavodov* obsega t. 1« đr&avne sapet# /Stat« prleon ali penitentiary/ in lokalne sapor# /*Jail" v upravi lokalnih organov/* Poleg tega državnega Blatena /ta j# tudi precej razliSen v po se nesnih državah/ obstojajo že federalni saved! se obsojence v postopku pred federalalai eodilti smradi kannlvih dejanj pa federalnih predpis ih« Te dvetlraoet J« elcer novejša in slaeti poveaena s svedeno federalno jariadlkoljo» organizacij Ao pa aa kaSo v dvojnih upravnih organih v federalni peniteneiernl upravi / federal bureau af Prison / in p eni ten« lamih upravah v posameznih državah*
f/ 2a -agiosakeoneko kašoneko prave ja da ena skupna značilnost* da je enotne v ten naialu* da ni delitve v kazensko pravo v oljen pomenu /v jurladlkaljt sodilfi/ ln v upravno ksaanako prava* Tea dajanja* sa katerih krnitev je predpisana kamenska oaa-kei j a / v praven pomenu/* se kazniva dajanja* ▼ sveži e tarln razlikovanj en ned t* 1* "mala in ee” in *nala prohibit«* malikuje je ned kazniv izd dajanji /arinaa/ in nanj Sini kr 51 tv eni /miner effeneee ali tudi patty ali patit effenaaa/* Prva naj bi bila tlata* ki lneje aa poslediee moralne diskvalifikacijo ebaejenea /spere*nest/* druga pa eo zgolj kriltv« raanih predpisov* brez taktne poalediee* £et bone videli* pa te razlikovan j e ni deeledne izvedene*
- 144 * -
2o prikaz teocljni < mčllaastl Coanm to testena ia po-
aobaoBfet aoeloeaknonJcoga in aseritog* prom je hUm qpo-
rrUil^eaa naslednjo literatur« is bogate tajifeiice gww»
fakultete Harvardsko universe r Csateiđoo-u (200 *
**	*' m
1« Steldan filutekt Crlae and uormoticn, Mnateđ Pagsrs ifVnffmvtealsy Proga« Inc. Caabrldgo« 1932, 273 darilo avtorje
2* Uvlagsten Halli Gams on Criminal tetette točno*
Glaook, Aoericen Ometete aeries, te« tol* **«"-1958, 899 ate«
3* teni topen* Orim, totim and Cacreetion, teOrm mil Otep* I« L, 1980, 791 ate,
8, teroaa Molli General Principi*« of Orlninol to, Kupoli* lote* Vetril i960, 642 ate,
5. torne HftUi Shaft, to and Society, Indiano poli*, Bobte • teraiU eeoond edition 1952, 396 ste.
7« leman Mentol** teatecho teratoohtemfona in mgUmter Hote O, 1» Mete’sto fertoatecteanOiting, Vtaote-Berlln i960, 140 ate*
8* adthtedi Illinois AmoteteA ffltetebee Criteaal dodo of 1961 Burdette teltb Co. Ohioaoo 19&1, 173 ote*
■Uto nad Co. London 1945, 311 str,
10* to** Puttea—aci idclnltemtion of Oriainsl to to uni-mvsi^ of Chicago tom Chicago 1953, 349 at*.
11* Gteldon Olmoki Mental disaster end to Original Lear, Mosten 1923 693 ate.
12. Horval Morrisi <3» defence of Ihsmlty In Aucumll*, ie* Srtteod* Mosogro in Orlolnsl aolcnoe 7ol.x. str*
273 • 298
15« idsrtamy Ootmctt.« Model Ocntmolag Act, mom& Sftft, Of Ho* pttblifdl*d, N. r* 1961» PMAOfeOD, 0tff* *7
Mpt
H* &« omstom hmn Model Msaoi Com, Draft 1 - 4» festlM* AIMI^U 1995 * 1995» tertlo


PSLAVBl POLOŽAJ f OTUfHUO!
▼ uman mT9 z o a
žsba isiMSKAja
%* Kot eao ugotovili, ja sa anglosaksonsko knaanako ^nvo zne-čilo* klasifikacija kaznivih dejanj / kot enotna kategorije/ v dva oaaovai kategoriji, v kaniva dejanja v o£jea posnu /orioaa/ in v t. 1« anojše kršitve /oiaor dXvaooo/. hva boo© laonovali "kaniva dajanje", druga pa "piokrStas".
Staniva dejanja ee dalje grupirajo v hadodeloftva /fsi<p^n/ in v nrostopke /ejadesneaora/, kriterij sa resllkovanje ned njini pa je v bistva kot v evropatm keeeneloea pravu, to je predpisan kavanska sankcija.
▼ enciklopedični abirki, ki je nekakšen splošen prikes aoe-riškega prava1, ste obe kategoriji takale definirani« fjftfečftlgfiDL/felonije/ so tiste keaniva dejanja, aa katera je v zakona predpisane aortam kasen /v državah, kjer je ta odpravljena, bo te pad koron dosmrtnega »spore/ aUpsm por /icpriaonaant/ v državnea kaeanokee »svodu*
/aiedeaeanrr/ ao vsa droga kaeniva dojenja, te je kolikor niso felonije nU prekrški, torej v assaive dojenja, sa katera je prepisana denarna kasen all sapor v lokalnem sapom, alternativno ali knaulativno.
Sa klasifikacija Uhaja tudi U angleškega coooon lav, ee pe krije s njo le bolj po osinaSbt, ne pe po vsebini.
* nssnalHai Ujemi Aupr, neaeeto felony m te katege-
dejanja klnolfleira sa
misdemeanor* 8« pntipiesia alternativno kasan sa feloaijo ali sa prestopek* aa dajanja vSaeih 'tej# sa prestopek, vdanih pa sa felonijo* spletne pravilo* da odloča najteujla pred-pisana kasan* to raj ni bres isjeae* felag razlik, ki as poele-dies raslldaih penalisaeij, pa ebotojaje toli razlike glada tags* kje as kasni izvršujejo* ksr as dolcueni rsslični aini-ni sa prestajanje kasni v državna* kassnsksn zavodu* Xs »plains ja ta BinlHua a no loto* T poeaaasnih državah pa ja tudi višji ali nižji / v državi Masaaahnaaata ja snaSal 2 lati in pol* V drugih pa 6 aeaeeev/*
Prekrški aa kot rađana trstja kategorija* ki sa različno osna*
£ujejo* Yftasih so jih štali kat ellejSe vrata preatopksv, okupila saafiilaoet pa ja* da aa pravilo** obravnavajo kat neabteSna kas nivo dajanja /nattind istakla offanaaa/ v t* i* aiinarnan po-atapkuf predpisana kazen ja *BAjda denarna kzen ali sapor /da 3o dni/ ali oboja*
1* V ;SBA /v vseh državah oz«jurisdikoijah, kat sa / teritoriji* District of Columbia kat posebna pelltičaaterdterielna enota aa glavno aaeto Washington in neposredne okoliša/ obstaja kasanaka prava kat statutarne prava* obrane ja torej ali v kazenskih sa-konih* kat mm le aaenUi* delana pa ja vsebovana tudi v dragih aakonih ali salo obetajo kat "Common lav od orimaa"* la atatn-tama prava* ki obsega kasanaka pravo, ali v nsjSirSe* obsega ali pa kat »startnino /"aabstaaatial lav"/ kaaanako pravo v ona* zakonodaj nen aktu* aa navadna označuje kot "kasanaki zakonik" /Criminal Čada/* včasih tudi drugele /Oada af Crininal preaadu-ra aU Oada ivmal/, ja ta vendarle la dal prava v salati i ta a-znadujejo ali kat statutarne pravo / statutes lav/ ali splošna prava /tanaral lav/ in tudi n druguSniai označbami* palag označbe dr lava* sa katera prava gre. ia prava a povratnikih eno la ago-
tovili« 4a Ja pravilom ebeeSem v kasenakm prosesnen pra~ vu / rasan v patih državah .Arkansas« Maryland, filssisolppl« north Carolina in South Carolina in v federalno* pravu« It Jar ai povohali) splošnih <!olo3b a povratnikih/ v okvira đolodb o lsbiri in odaarl kasni /aatorialao pravna doloSho a povratnikih/« v okviru določb o obtožbi in obravnavi / proaosno pravna določbo/ ia dalom tudi v predpisih o isvršovmju kasni v a vosi a ■storijo o poprejšnja« odpustu /parolo/* So voa droga vprašanja Ja troba iskati positlvnopravns pradplaa še m drugih ao-etih« slasti v t*l* peaebnea dalu komenskega prava in v stran-okilt ksaonskih sakonih« /sa t* 1* spoalalni povratak/« v prod-pioih o probation« a pomilostitvi Itd* TooJ aa mtsrialnoprsvm pradplaa a povratnikih pa so Jo« nagi odo m to oil Jo to lamino osmiano Oli m« praaaj na oplašno »valJavila osnaiba "stkan a hudođalaih ia navada" /habitusi Criminals Aat« ali fiabitml OlCndvs Aat/* tali kar bo nogoSo« bom posna Ja poaanaim pred-piao navodil« m spl o im pa Jo ia raalogov, ki srn Jih io oao-nili« skoraj neon goda na ton naatu osnafilti konkretno positives pravno podimo a« doled it ev pajm povratak in pa vratnik*
2*/ Kljub vsaj r»a« tros ti, ki Jo anjdano /ia a toga bolj sake-ned«Jnotehnldnsga gledidda/ v omrlškan kmensken prava« pa lahko ugotovim nekaj ved J ih skupin* *ri ten epesarjam« do s io omnjono isjam« m era sa enotna sla tene« ampak« do aa mgoie koabinaalje nad njini*
U/ la prvi sl stan« ki Ja hkrati tudi naj staraj 51 /sadna aa ia v staran Ceama la«/« Stajam sla ten« v k a ta ran m obravnav* povratek kat ponovitev kasnivegs dajanja /istega ali vsaj lata vrata /ali kot t* i* upeelalni / spselile / povratek* ▼ prava
148 -
J« israSen tako, 4« ja prt opisih posa—snih kaznivih dejanj določena /kot nekak kvallfielrsa primor/ strožjo kasen, So
*	’	K
stori d« j sinjo storilo«, ki j« kil prod too 2« obsojen s« taksi— kaznive dejanje« taiovsU ga ke—	lino sistem. de-
prav jo T đen&šBjem pravu lahko drugače zamiSljea «11 ga naj-
— JMHBHr WK§ tflPvMRiHMRVP 4WBBSoURHHNRifc w 1VB JMr JPPvta
dess© v pravu, ki aiaa —posredne zve— o eoanon law kot n. pr«
federal— pravo« Osnova« sanj j« aaaroS staro načelo on—on 1—, ga zasluži t« i« ponavljala« /ra psa tor/ strožjo kaaoa kot tisti, ki jo prvlS obsojen / first of fonder/«
2«/ Drugi sistem, ki so jo sedel postopoma uveljavljati v preteklem stoletju la tudi So volja, oa približajo os« pravzaprav povsem voktadl o siete—m t« i« oploSaaga povratka /general reoidivlea/« Imenovali ga ko— sl atom eplois—ga povratka statutarnega affi / različne variante ko— obravnavali posao jo/«
W Tretji sistem, ki a« pe —oaja —katerih avtorjev alti termi-—laško, alti poj—v— — razlikuj o od sistema pod 2/ sadova t« 1« delinkvente is —vodo / poslej habitual— delinkvente/. Čeprav se kata aa s plod—, da gro pri t— resnično ao aploSai povratak, ja vaadar potrebno to skupi— obravnavati posakaj«
T poea—ih pravih a—d la drugade obravnavajo tisto storil—, ki — klil večkrat predkaanev—1 A naj dvakrat, na spilo S— pa trikrat la —dkrat/, kot pa tista, ki ao iele drugič v postopku /enkratni povratniki/«
4»/ Četrti a 1st— jo slet— t« 1« male habitual— daliakvan—, kakor —vod— označujejo tisto, ki ob—ga potepuha, beraSe ipd« all — spiel— povratnika rekržkov —por javni rod in mir /krSiloi Klaru/«
5«/ Poti sistem predstavlja s—o—daje, ki Je kila v glava— al—r
prehodna /sed obesa vojnama/ pa j« selo značilna. ittlljeni se t. i. zakoni aoper asrraifiikt dražbo /"public enemies low*/§ sapor jeni po eo bili sopor osebo« ki jim ni bilo ao*
See# dokasati kaznivega dejanje« pad pa so bili snani kot nevarni so življenj« la proso žen j o državljanov* S ton jo svezano posebne poglavje v ameriški kriminalni politiki« poglavje o boja sopor orgonlsirsao kriminaliteto /"organised ori«*”/*
€•/ Kot sadajogs vključujemo So »leten« ki obsega sskofiodsjo o ukrepih sopor prlštevne etoriloe kaznivih dejanj/ all veaj osebe e takšni«! težnja*!/« ki pa ao drugače hudo osebnostno devtirani sli t* 1* hudodelci psihopati* Za seriško kazensko pram / v nekaterih državah/ »o nasred značilni siesti posebni predpisi o t* 1* seksualnih psihopatih« to je kategorija« ki je selo sporna« pa ss vendar 5« priznava / v državi Massachusetts so jo proissnovsll v "seksualno nevarne osebo"/*
Ul« Ba glada n« omenjene sskenodejaotehnična ali vsebinske posebnosti« je osnovne konsepeija v eaerllkem kazenske« prava« ds ja povratek vessn as vprašanj« izbire in odmere kazni*Te koncepcija je glede ne omenjeno rsullko v sistemu kazenskih aaakelj zoper odrast« normalne storilo* kaznivih dejanj v evropsko« is angleeaksonekes slute*u« pravzaprav Se bolj dosledno izpeljana v ameriškem čistemu To seveda ne pomeni, pa de prisluhneao samo kritikam znotraj sistema samega, da je ta doslednost vedno pozitivna in odlika sistema) to velJ* siesti Se« de upoštevamo nadaljno osnovno koneepoljo« da je strogost kazenskih eankolj uspešno sredstvo v boju sopor povretnl.ntvo, strogost« ki o« kaže take v daeovnlh enotah /trajanja kazni/ test v peniteneiernen režimu. Slates je vsekakor v bistvu enoten sa razlik« od nekaterih evropskih zakonodaj. Povratek ae tes
- 15© -
steer roe obravnav* v splošnem dele kasenakega srdtonlka v poglavju e splo -niati določili e ka :nih, e posebnimi askant /Jyi* net ja,Belgija/ p« je vsaj sa ene kategorijo povratka, se t« !• večkratni povratek, določen poseben pravni reiia*
IT« 1«/ Spredaj A H! / omenjena rasnellčnost v pealtivaoprav-nea obravnavanju povratka In povratnikov vendar nt ovira, de ne bi mogli ugotoviti osnovne ali baslSne definicije povratka v ameriškem kasemekem pravu« Povratek ie etoritey kaanlveea dejanja po oeebi« ki le bila pred ten Se obsojena /vaai enkrat ali pa %M večkrat/ naredi prele storjenega
nje storilca« povratnlkai tako imenovani splošni _BOVratek_
Poleg te definicije, ki lahaja is pesltlvnaga prava valika
večine drknv v ZDA, pa lehke ugotovimo 8t drage / v federalni sakenedajl la v nekaterih državah kot edine/ i
Povratek ie atorltev določenega kaanivona dejanja oe eeebl^ ki ia bila ared ten te obsojena aa enako« ali igtovr*tn&_ka-aniun dalanJci take imenovani ^eaebnl povratek /specific ra-eldlvlsn/t poelediea je lete kot v prvem primeru« Fred nadrobnejši* prlkaao* poaltivnega prava v avesl a elementi-dejanakimi in pravnimi - la obeh definicij, pa se ade potrebna Se nekatere splošna uvodne ugotovitve«
Kot sme Se agetovlll, je ne engleeekeenake pravo originalna
oblika povratka apeeialni povratek, aaetale p* je v »vesi s obravnavanjem poaameamih kaanivih dojenj / a«pr« tatvin* / tli p* vat rajanjem pri določenem ponašanja /berač saj e, pete-
« 151 «
poštvo« prostitucija ipd«/
Ob« definiciji e« a« prvi pogled pravzaprav v ničemer n« mliksjtls «4 definicij, ki jib odkriva iasUm dragih pravnih siatemev /tudi evropskega kontinentalnega aletemV la ata v teoriji aa splošno priznani aa ob« kategoriji po« vratka« T avoal a e pl o 5 ni* povratkom pa aa kaže v ameriškem prova meka paaebaost« ki v ne katar ih dri svah velja tudi še danes la ja merde pripeljal«* od posebnega k e plodne mu po« vratka« lie intuitivnem spoznanju no pa m podlagi znašatve-noga raziskovanja« da storilci kaznivih dejanj ponavljajo predvsem dejanja določane vrata ali naravo« temeljijo določbo« ki Izglodajo približno takole* la povratek ee Stojo« So steš riloo« ki jo bil žo oboejen zaradi onega ali vod taksativno na It atih dejanj /nasilja sopar e sebe ali stvari/« stori katerokoli iznad teh dejanji ni najma* de obete ja nad dejanji iz prejšnjih in poslednjo obsodbo identiteto« ki jo znašli« na za specialni povratek«
▼ zvest s drugim delom def Intel je povratka« to jo povratka kot okoliščine« ki vpliva na izbiro in odmero kazni« nam pokale analiza 9# omenjenih sistemov različne situacijo* Povratek tejei
a/ so obteSovalno okoliščino« ki jo včasih obligatorna« včasih po fakultativna« T jndlkatorl lahko najdemo različna stallSČa gledo toga kot tu pr«« do jo povratak okoliščine« ki povečajo oh to Sončeve fctrivdo, ali saradl katare j« novo dejanj« hajte Ipd« šudlkatars pa e« jo morala ukvarjati tudi n stališči« d« pomeni povratek samostojno kaznivo dejanje in jih jo seveda zavračal®!
zavračala Je tuđi itaUiitf da poi—nl strožja kasan sa povratak novo kan** vanje as prejšnje is rasaojene la is Ja ta kršitev nadala "na bla la Idam" A aner#tewu an. no kat prepoved t* 4« double jeopardy*!
b/ Za okončino, ki ae obravnava pove o« aaaaatojna 1 ar slano pa Ja ali v obliki dodatna kasni k kasni* ki Ja bila sdaarjana sa novo kaznivo dajanja« ali pa ea isreče enotna kasan /slasti« 5e gr« sa t* i« habitoalnoot/i
a/ Sa o kol llllno, ki kaša na stor115eve vstrajrnja pri is-vrševanja kasnlvlh dejanj* prejšnje kasni pa naj niso vplivala ln ja majhna verjetnost* 4a sa bo poboljšal /persistant offendor, r«pontor/|
d/ Za okoliščino* ki kažo da jo storilen lsvrževenje kasnl-vih dejanj prešlo v navado /habit/* da Jo torej habitnalni delinkventi
o/ Sa okoliščine* ki krnim, da jo storilen isvrševamje kasnlvlh dajanj vir aa aksiatanas« da Ja postalo pravi pokllo« da Jo torej prof«slonalni delinkventi
t/ Zn okoliščino« ki knio« da ja atorllaa nepoboljšljiv ln poanti a talno navarnoat an dražba / lrraoorigibls sffaniav/|
g/ Sa okoliščino* ki odkriva posebna blepslhlčne svojstva sterilan« ki bi aa lahko s dedovanj« preneslo aa njegova poteneei to pa Ja treba preprečiti a operativni* posegom /atorlllaaaiJa/I
h/ Za okoliščine* ki kaže« da jo storilen ooobnootno hode prlaodot ln nagnjen k isveševanju kasnlvlh dajanj spal*
»•ga »>sil ja* Kimtsk v teh prinorih pravzaprav »1 bistven« kar »o varnostni ukropi sopor t« i« sekeoal-»o psihopata predvideni turi napor enkratna storilce ali eala kat predellktoalni okrapij
1/ 7m okoliščino, ki koža« da je poaaaossiik nagnjen k de-lodenenu naglim živi Janj a / asi a habltualaa delinkventa/ ali k nasilju / sovražnik družbe - glej sprt*d«J k "pobila anamia« lam /.
Ž. Oplaaal poskua klasifikacija povratka glada na njegov učinak, pa tarja 3a nekaj nadaljnlh pojasnil togi kri-rainolo Ike in na eaao pravna narava« Z oval Javi Jan jan navojlih gledllS sopar storila# kaznivih dajanj« sa el-aar vodne bolj znanjSuje aicar tradlelenalne razlikovanja nad kaznijo kot ukrepon zaradi utori IB tvega ravnanj« v preteklosti in modernejšo sankal Jo* kat sre lahodlSSe naj bi bile predvsan pogled v storilčevo prihodnost«Oe vendarle uporabi*© oba kriterija na analize anerlškaga pozitivnega prava in praksa / a potrebno rezerva/« lahko ugotovimo naaleđnjei v prlaarlh pod IT 1 a ln b / /glej spredaj/ vsekakor prevladajo prvi aspekt« na povratek aa glada balj kat na ekelid&lne v pretekloati« izhodiIBa je apaalalna ali individualna pravanatja« na storilna aa akuta a tretjo kaznijo vplivati« da v prihodnja na bo ved ponavljal kasnivih dajanj«Tu pad ni taka poaenbno ali naj Ima strožja kasan prevlada jod zastraševalni uSlnek ali pa aa raduna a ten« da be daljSl tretman sa* pa sebi pripeljal da rehablllteelje« T
vseh dragih prlairih /o - i - / / rasen morda glede anle hehltunine delinkvence« se katere Je prevladuje! ukrep kratke*, trajna ponvi Ja Joče ee kasen na prortonti/ pa ee zdi, da Je izhodišče storilčev*? nevarnost se družbo $ e tega at«ll*>5a iee poostritev /Časovne povečanje / kasni nancn varovati dražbo pred nevarnimi posamezniki e tem, da Jim s dolgotrajno isolaoijo ohemogoSl ponavljanje kaznivih dejanj rasen tega pa nej ket aaatrešilni ukrep deluje le generalne preventivno*
Kot v prvom primeru igra določene vlogo generalna prevencija, teko tudi v drugem primer« ni isključena individualna pro-veneljai ta pe ee tu bolj izraža kot take imenovana lakapaelta-el j* / incapacitation Jappsn /, ki ima e stališča pesanesnl-
ko le omenjena vloge fizičnega onemogočenja, a stališča drož-
*
be pa Jo primerjajo e karanteno / v preventivni medicini/* da ee prepreči okuženje drugih pe takšnem poaamesnlku* Ta 1-deje se prenela tudi na penitenelarno področje e teko imeae-veno ao gregasijo habltualnih delinkventov ed ostalih*
Ideje e hnbitualnoetl, profesionalnosti os* e nepoboljšljive o tl ket elementov povratka ne aieer prav značilne sa nove naerl v kaše neko pravni znanosti in novo kriminološka lole*
2yian Je tudi njihov vpliv na zakonodajo in na prakeo v različnih elstemih, ne glede ne to, koliko at pesas«sne presoje glede tega razlikujejof te ideje ee dobile določene raslega in pomen, rasllke v glediščih se bolj glede obsega njihovega vpliva, ki ee aerda precenjuje in saaenerje vpliv drugih okoliščin* Za resvoj in stanje v ZDA pe Je slike le belj pro. falemetlčnm, Eno, belj negativno stran vplive novih idej ene le omenili, prav take ene opozorili ne bistveno značilnost ameriškega kazenskega prave, na monizem kaeenekih sankalj* So
6« ostejiao sane Se na mm vprašanj#, kaj ja sažetak dll is« hodlSde aa kategorijo habitual alk delinkventov, ki Ja prignan« včasih v sani sakenedajl na splete* pa v judikaturl, lahka ugotovi no dvoja nasprotujočih sl etaliSd« kot vedejo te kategorija neposredno m vpliv krlalnoloSkife tel /Italijan, eka pozitivistične in sociološke tela/ in sale trdijo, da ja Sala a popular!»aaija loabroecvega tipa habltualnega delln-kvante ab prehodu is 19« v 2o. stoletje polag preja edinega, apeeialnega povratka, uveljavljen tudi oplete! generalni povratek /Bravo/1 ta ja pastel bolj penenben, habltoalnont pa aa ja taka "rasSirila«, da ea ja vasala ta na okaraj vsake panevltav kaanivaga dajanja /alnoert ang rala p« into arina lnaurrad tha label »habitual •/• Basvaj ja tel tako daled, da ja aala m t. i, enkratnega storilen /first offender/ noge-te obravnavati kat haoitualnaga delinkventa*
Druga staliSČa aa ja uveljavila slasti v sv asi a kritike sa-koaodajo, ki Ja po letu 1926 sledile sakeno / enasm lased Itevilnih sakoniv, ki Jih laenujeje pa takratnen predsedniku aakoaodajnega odbora drfiave Mam fork teanea-u Bonnes lava/, da aa aa atarilaa, povratnika, ki ja detrtlS obsojen saradi hudodelstva, abveana isrete dosmrtni saper« Kritiki so videli v teh sakonlh /na aplateo aa jih imenovali sak ona a habltnal-nih delinkventih/ izras nosan anja v sodnika in povratek v dieto represijo in eastradovanje* Znana kriminologija M« Elliot je v enan isnad agednejilh dal osaadila te sakonadsje halj kat nadaljevanja vaaj 5© lat a tara pravna koncepcije} pa tej kon-aapelji aa presajajo ukrepi nepar reeldlvlete taka, da združujejo tri annena« naJdevanja, aastraSltav im družbeno korist? nadevanj* v odnosu na povratnika, aastraSltav aa enkratnega atarilaa ali začetnika, da bi ga odvrnili / s sagresltvljo
- 156 *
stročje kazni s« dejanje ntorjeno v povratku/ ođ ponavlja, nja kaznivih dejanj« družbene korist pa se kaže v trajni lsolaeijl ee tiste povratnike« na katere poboljševalni tretman ni imel učinka*
le glede m takšno ali drugačne gledanje« pa je ponenbaa o-koli'Sina, ki jo priznava kaaenoko pravo večine dr Sev« da ea upošteva aane število prejšnjih obsodb, s drugimi bese. dani« is njihovega Števila ee sklepa ali naj be kasen bolj ali nanj strog«, to je daljSe ali krajla* Zate ae drugače tretiiret* i« enkratni povratek /seeond offender/, te ja pa. novna storitev kaznivega dejanja ek enkratni prejšnji obsodbi, kot pa drugi /third/ ali tretji /ftourth/ ali še ved. krstni povratek* Tek5no Je veaj stanje, ki te kada ob analizi pozitivnih prav, pri tenor pa ee eevnda tudi izjona*
Is tega maloga sna vendarle kategorijo habitaalnoetl spra* jail kat posebna kategorije ob kategoriji enkratnega povratka* la taga lshaja vsaj kot sebaanl zaključek, da ee povratek obravnava ashsnldae sil kot pravijo ebjsktlviatldae« Sa zaključek vsekakor velja aa tiste prinara, v katerih nora so* dlW* din ugotovi, da eo Izpolnjeni v zakonu določeni pogoji /daloSeno število jnredknaal/, izrodi v zakonu /kat ebae-lutno/ določeno ke en /predpisan ja n* pr« kat edini ukrep dosnrtni sapar, ali kaka drugače dasavna omejena pa fikaaa, definitivna kazen, n* pr* 3e let, nazinun kasni, ki ja predpisana sa prfid starjena kaznivo d«Janja, ali spledml aakei-nun sa hudodelstva 1* pod*/* Takšno nahanldna objektivi«tično obravnavanj# pa J« praksa tudi v ZDA, kat aa Ja pokazalo drugod, na različne načina /tudi teatra lagan / korigirala*
All In koliko voljo ta zaključek no primare, k J or zakonodajalce dovoljuj« večjo stil eanjšo dlekreeljo pravo tupdaia organon, pa jo treba presojati ali in koliko teznljl sodna diskrecija na intuiciji / v ten p rinem bo praktično peg prevlada jod objektivni kriterij* Število oboodb/ ali pa Um taopRoot strokovno fundirane Individualioeeije na podlagi proučitve obdolženčeve celotne osebnosti«
Nekoliko drugačna situacija pa je veaana na skupini profesionalnosti /I?« 1« k e / in nepoboljšljiv osti / prav tar k f/* Bojem profesionalne delinkvenc« je belj speeiflčea /v odnosa k g plodnemu, povratku/ la vsekakor bolj povezen a krlninole-ikioi oa« eecioloSkioi raziskovanji la a bolj bit nanj praktl-cio tičala poseganj an zakonodaje v kriminalne politično področje« Označbo ’’profesionalni** /tat* vlcaileo/ lahko najdeno v nekaterih zakonodajnih aktih* ki datirajo Se la preteklega stoletja, kot pojaovna kategorija a prav tipično amrlSko publiciteto, pa je produkt nove j Sega Časa /ned obena vojnaaa zlasti v dobi prohibicije, v nedi pa ja tudi Se danes/« Bojem profesionalna delinkveea je v začetka eieer enojen na posameznike, pozneje pa se vedno bolj povezuje e t« 1« organizirane kriminali to te / organized crime/* ao da bi laglnll kot individualna oblika, Obena »kupna značilnost je* da ata ostali tipični kriminološki ali kriminelne polltlini in nista prešli /kolikor ja nogoče presoditi/ v legalno tipologijoi v toj oo Se naprej krije v kategoriji habitual ne kriminalitete,
Vepoboljšljlvoet /Individualna/ kot posebna značilno at povratka / glej spredaj If, 1, k t/ ja bila veaj začasno opro-
jote v legalno tipologijo / v držami Con&eetieut jo bil lota 1319 apr«jot nakon t« 1« -2fco Incorrigible Offenders nt# ki je bil po odpravljen lota 1933/ morda eelo bolj kot terminološka no po vsebinske posebnost« Označbo pa najdemo bolj pogosto v t« 1« šoken?kih materialnih ob onakofci-tri So ocenjenega Bauman Leo* Prav obraslo Si tor senatorja Boons »-s pa kaže, ds atribut "nopoboljSljirost1* nima nobene sme*# s snano Lieu tovo skupino kroničnih delinkventov o podskupinami pobolJSljlvlh in napo bol J SlJirih delinkventov« Ta atribut jo isras intuitirnoga spoznanja pobajenega tudi po splošno* razpoloženju in nilljonjo r crosl o pojaven gong* oterlsna, do na po arenas ni ko9 ki v stroj o jo o iavrisvanju dajanj / no to "kažejo" tri prejšnjo obsodbo in prosteno kasni in ponovno storjeno kasni ve dejanje/ ni nogočo pobeljSatit sa-rodl varatvo družbo po jih Jo treba trajno izolirati s do* snrtnin saporom«
So nadrobnejši prikaz in analiso ameriškega pozitivnega prava v ovesi o posaneoalal, dojanokiai In pravnimi elementi obok, v začetka togo oddelka podanih* okvirnih definio1Jah splošnega in posebnega povratka, eo postavljajo poleg eno* njenih Se drugo lahko rečemo nepremagljive ovire« Ikedvse* gre so 5o prav* ki so ee od skupnega izhodišča bolj ali manj oddaljile« ▼ ameriški literaturi je sleer nekaj poskusov koopleksno monografsko obdelava, as katere pa je težko reči, da se iačrpna in povsem sane al j Ivo« kolikor; so upoštevani pravni kriteriji, po so tu poudarjeni predvsem tleti, ki jih nakan uje Judicature kot so n« pr« problem ustavnosti mokonov o rooldlvlstlh, ustavnosti sodnih določb / v svosi
-1*9-
• V In TI anandasjea k ««tifly probi««! v mil o pestep-kom * habeas eerptts* Se posebej /•
V svesl s oaenjenlaa dtfinioijaas / ad r? / aersao najprej doloSiti vsebino la obaeg naslednjih elesentovi prejlnja obsodba, kazen is pr«JInje ebeodbe, vrsta in trajanja, ali J« bila kasen praštana, saved v katera« Je bila ev* presta, na, sodbe tuja jurisdikcije, Stavilo prejšnjih obsodb, pravna naravo kaanivih dajanj is prejšnjih obsodb, zastaranj* povratka in So nekatera posebna vprašanja*
Tal onanjani elenentl aa pra vsa prav vsebovani v skupne« poj-na * pred kaznovano st", ki oe pa v anerlSks« kasanekaa pravu različno obravnava* pa Ja potrebno pojta ras dol iti aa dala, is katerih Ja sastavljen« .
1/ Prei Sni e obsodbei najbolj spletna osnaSba, ki Ja aejdeae v aakonsklb tekstih. Ja i, ft* "aonvletloa"* Pravi poaen ta osnsiba saa Ka esnafi ill v splošnih uradnih isvajanjih* T stenskih določbah a pavratalkib pa las ta označba Siril posta /literotika sleer reala ga, da Jo ta ešjl, sakosodej-notehalSni pesen/, obsega nasred, de uporebiae v Bvsepl a-donafiene terminologijo, larek a krivdi /abtaianaa aa opasna aa krivega aa konkretno kaoalvo dejanja/ la larek a kaaal / obtožene« ee abaedl na doled ena kasen, prav 11 ona gre aa nepogojne kasen/* Israa torej obsega tako "conviction" kot tudi •sentence*, poasnl torej popolni in dokončni ssklJud ek kasenskegc poetepka, ki aa sladi nadaljaa
nje kužni* f® je potrebne poudariti, ker se ▼ praksi / strokoma literature m to kaže/ včasih šteje as t* i* storilcev "record*« ali s drugimi besedami *s njegovo krininalno preteklost pravaaprar rank dogodek« ki je imel se posledico ukrep kazenskega pregona »oper njege tako n« pr* tudi aretacije« probation« opisovanje 1* p*d* Takšen zaključek seveda drži le« Se ni s sakonoa is-rodno določeno« da velja že same prejšnja obsodba /conviction v prevesi pomena/ ali pa aladi 1» drugih določb m* pr* da Staje tudi sodba« ki pa saradi pomilostitve sploh mi bllm izvršena«
2* Kosem is orelSaie ebeedbe* S nekaj isjemami« ki Jih bo* mo omenili pes seje, predpisi o povratnikih ne zahtevajo isreeno« da bi mortis biti kasen« kat okoliščina« ki so mpoStevs srn presojo povratka« tudi Časovno terminlrana« os* določene vrste* Ki Sljene je vendarle določena kasen« takšen sakijedek glede tega vpraSanje izhaja is zakonskih tekstov« ki navadno gotera o kasni »spora v državnem pe-aiteneiernem swede in omenjajo tail kategorijo kaznivih dejanj /hudodelstvo . felor.ije /. T večini primerov gre e« kasni na ptoptestl od 1 lete novcev* ker ee te isvr-Zajej« v državnih peititenelernlh zavodih« v nokej prime-■ih pe je te meja vidje /n*pr* v državi Baseeaehmeeets je določen epi o 1 ni minimum ne 2 in pol leti/* Te pa ve« lje seveda predvsem ss kategorijo t* i* splošnega povratke« pri specialnem povratku in pri drugih kategorijah / n* pr* pri mali hebltmelnl delinkvenci / velja
- 161
pa5 vsa prejšnja kazen*
■J kcnakt predpisi tudi n« dajejo jasnega odgovora glede ▼ -ražnja pogojne odložitve ker.nl / s all bre* probation/* Jndikotura J© to vprašanje ra Seval« v ovesi s raslega osna.
5be “conviction" /glej »prodaj k 1/ le zavzela etali55e*
/v literaturi ga označujejo sa nenavadno/ da prejšnje pogojna obsodbe ne Štejejo / Brown/*
Po*1tiren odgovor na to vprašanje najdena v e&konakih tekstih «11 pa v ease law tmm v nekaterih državah /n« pr* California, Connecticut, Indiana* Maine* Maoaeebueeeta* Minna* aaota* Klena url* Oregon* Pennsylvania* Utah/* Tu je pad javno in doaledna izpeljana koncepcija, da povratnik saeln-ži etra3Je kaznovanje* ker negativna iakudnj« a prevtaao kasnija ni vplivala* da bi aa poboljšal* Ta koncepcija pa ni splošno prlsnana*sej precejšnja Stavilo držav tega pogaja na določa A 5/ judikatura pa ja savsala etališče, da velja besedilo zakonat Če prestane kasen ni izrečno oaanjona kot pogoj* velja* da aadoSČa sami obsodba* To ja pač prevlada. 1© abjektlvlatično gledanja* ki veča povratek na earn© oko. IliČino* da je bil storilec $e obsojen* preden je »torti kaznivo dejanj«* aaradl katerega je v postopku* Rot sna.
511no skrajnost v nasprotni saerl* navajajo primer judlkata /Mieeearl/* da aa odpust e prestajanja kazni ni aegeče Stoti* 5« j« ooeeje ec pobegnil in takšna neprestana kacoa ne Stajo /Brown/*
4/ Tuj« rodhe. diode IUI to, da ja v IDA toliko jurisdikeij-sklh obsečij, kolikor jo drčav in dragih politi&noteritorialnih onot s enakimi eaveranini prerisani m področja pravosodja, jo prvo vprašanje, ki so sastavlja, ali imajo sodbe, lsdaae v oni od jariedikeij, enako veljate v mejah ZDA* Drugo vprašanje Je ali veljajo sodbe federalnih sodišč in končno, tretjo vprašanje, ali se m-peltevajo taje sodbo v praven peaenu, to Jo oodbo loosea-oklh sodišč* L Isjemo nekaterih držev /n*pr* Georgia in Ibe York/ imajo oodbo vseh driovaih sedišč onako veljavo kot oodbo, izrečene v državi, kjor ee povratnik aodi aa poslednjo storjeno dejanje* Do pa,volja le glede formalne strani sodba, kar sadova vsebino pa se ta praviloma presoja po prodpiših sodišča države, ki sodi sa novo kasnive dejaajoi to jo mswmljivo glede na Že omenjene rasitke v inkriminacijah in penalises!Jah kaznivih dajanj* lato velja s enako omejitvijo glede sodb federalnih sedišč, raa<*n v devetih državah, kjer ao zakoniti predplot tako fontillreni, da valjajo pr« j daj e sodba "v toj ali katerekoli državi”, sodišča pa jih rasiegajo granattkalne, tako da so milijone name države, ki ao v eaatavu federacijo, ne pa feđeraeija earns* / Manjše Števila držav /pet in District of Columbia / ne določa ni-5«ear, juđlkatura pa jo zavzela stališča, da se upoštevajo /se povratek/ 1« sodbe sodišč domače država/*
5/ Vrsta aavodm. v katorem je povratnik prosta jsl prejšnjo kasni, os* jo moral biti vanjmapoten gloda na vrsto kasni, ae pri povratku gloda hudodelstev os* pri splošnem po-
vratiča upošteva na razi 15ne načine. /.veza med iivcdoa la presojo povratka je v večini jurledlkelj tako nakazana, da nora biti zavod v ranga državnega penltenolernege strode za odrasle storile« kaznivib dejanj /State prison* penitentiary ipd*/ to se previ saved s ustrezno organi, zacijo in možnostmi as penitentlarni tratama« i>leg tako imenovanih zavodov* ki so tudi ped skupne vrhovne upravo državne peni tena iarne administracije* ee ve&lnoaa prisna* va e* ustrezajoče tudi federalne penitsna1srne »svede* T literaturi pa egetavljaje* de se sicer JudAksts v državi Connecticut, ki je opiraječ ae m gramatik sine razlage tekene* to aanikal* lahke ponovi v vesj 8 drugih državah* tudi v njihovih zakonodajah so oaenjeai eaae »spori done* de ali kakšne druge države v okviru ZDA. le je pač ekstremno stališče ne seao o držssvni avtonomiji, aapak tudi o njeni suverenosti* ki »vesi ne priznava niti paritete« Za penitencisrno os« kaaeasko pravno področje je te že posebno nanj rasualjivo* saj ee federalni zavodi* večina novejŽe ustanove in verjetno bolj osposobljene ee moderni tretman kot zavedi v omenjenih državah«
I/ "tovilo prelžnilh obsodb, F0ltg drugih pogojev* ki jim morajo ustrezati prejšnje sodbe* da se lahko upoštevajo kat element povratka, je važno tudi Stavile« 0 povezavi ned Številom sodb in ukrepom bomo govorili pozneje* tu omenjamo predvsem to* da velika večina prav v ZDA šteje t* 1« drugo kesnlve dejanje /second offence/ »e razlog* ki opravičuje strožje kaznovanje« Takšno »tališče ni
sprejeto, ra-«n v preje omenjenih 3 državah /ki poznajo le pogubni povratak/ It v Indiani, Tencesaee-u in Vermoa-u in v federalni zakonodaji, ki tudi nine splošne določbe e poostritvi kasni s« povratek*
Poleg tega t. i. enkratnega /prvega/ povratka, pa eo v posameznih pravih različno upoštevani naslednji, drugi« tretji, četrti povratek« Praviloma se posebno naštevajo oa« omenjanje Števila prejšnjih sodb konča a 4 prejšnjimi sodbami, nadalje ao pad"naslednje obsodbe", včaaih so "naslednje" vse sodbe po drugi oa« ae enako tretiraje kot druga obsodba« Glede pogojnih sodb glej spredaj pod
7/ kaznivo dejanje is ore.15n.11 h sodb po pravni in dejanski
strani« Sa splošni povratek je večinska uredita/, ki upošteva la obsodbe sa hudodelstva, pri čemer navadno šteje tudi poskus hudodelstva« V zakonodaji Šestih držav /California, Illinois, laws, Dew Jersey, Ohio in Hsnneylvaaia/ sp posebej neštete kazniva dejanja, aa katera veljajo določbe o povratku* kot oao ugotovili, gre tudi v teh primerih se nekoliko ožji pa vendar splošni povratek, izbrana so pa tista dejanja, ki ae ali posebno nevarna ali pa glede katerih ja povratek najbolj pogost« Presoja teh dveh momentov pe je za pesanesme države različna, ter ni mogoče potegniti kakšne splošne skupne značilnosti sa vse« Problematična Je uvrstitev v isto skupino zakonodaj, ki vežejo povratek le Če sta prejšnje in nove dejanje enaki Alabama/ ali enaki ali podobne narave /Texas/1 besedilo zakonov kaže v teh priaerih le as speeislnl povratek, ki Je tu lsjemean najbrže la čleto praktičnih razlogov na apleSno
določen« 5*pr«v sa ev« pri poeamasath dajanjih posebej določeni t. 1« kvalificirani prišari /kvalifikacije Ja a pa nori tri dejanja/. T« gre torej la za speeislni povratek, kot t drugih primerih, kjer se tudi med eploSni-«1 določb««! omenjajo pon salona ali skupina dajanj, pa aa St«ja se povratak la ponovna storitev takšnega dajo. nja / ▼ oravu dr«sva 0ki»bona je n« pr« določena hujša kasen se ponoven pnekua prikriti smrt novorojene^ ned skupinami dojenj sa slasti navajajo kršitve predpisov o mamilih os« prohlbleljakih nredpieov /Izras prohibiciji las seveda aijl pomen« kot ga je imel v dahi popolna prohibicije/.
Tretjo skupino prav predstavljajo tista, ki imejo prav« a a prav na j .lir So definicijo povratka, upošteva se vsako kaznivo dajanje na sploh, ali pa sa poleg povratka pri hudodelstvih določa lato tudi sa prestopke) razlika »a seveda, n« pr« gleda Stavila prejšnjih ebaodb, predvsem pa pri ukrepih«
Pri kategoriji kaznivih dejanj /v tehnična« pomenu/ pa mo v nekaterih zakonodajah določani Sa posebni pogoji« Tl se nanaSnje na posebna modalitete kaznivega dajanja /pri stori« tvi Ja bilo uporabljane nevarno oročje, ali storllaa ja bil oborožen/ ali pa označujejo subjektivno ?tran dejanskega etanu) tako ra posebej navaja kot takšen subjektiven ooaeat namen goljufije /Kavada/ ali pa da gre za dejanj«, ki kaka na storilčeva posebna svejatva / noralno pokvarjenost/, "moral turpitude", -^orth teksta/«
Poskus se n« splošno upo5teva le, 8« gre sa pookos hudodelstva in jo bila sanj izrečena ustrojena kanon /glej spredaj k t In 5/.
Glede prekrlkoT /glej spredaj I./ bi bilo treba ugotavljati* v koliko so upoštevani, pri posameznih dejanjih, ki spadajo ▼ to kategorijo* &ed splošnimi določbani o povratka oo po nekajkrat omenja t* i* mala tatvina / petit leroenj-theft-esnačba Ina različen pomen* kot so tudi različne definicijo tatvine/, značilno pa jo, da ao to dajanja viaeih onanja skupaj a hudodelstvi in upošteva enako /vsej enako kot pe-akuo fe Ioni j e/, včasih pa so obravnava posebej /to dejanje obravnavajo ned splošnimi doled bani v državah Arizona, California, Connecticut, Illinois, Nevada, Ne« Terk, Oklahoma in 9o v neka torih/*
8/ 3ast«ranlo povratke* Za ameriško pravo je značilne, da prav-•oprav no pesne pravnega instituta rehabilitacijo /v tradicionalnem pomenu/* se pravosodno prakso ps jo značilno, da jo kanonska evidenca pravzaprav novejšega datuaa In Se zaradi toga precej nesenesljlv« vsej s rtalidda federeelje in medsebojnega obveščanja ned državami o izredanih sodbah* Slednjo Jo tadl eden izmed razlogov se utemeljitev nreeej splošnega mnenje, is ee dolo5be o povratnikih v praksi no uporsbljejo os« ds jo to zakonodaja v eolotl neučinkovita sredstvo v boja sopor kriminaliteto*
Prva ugotovitev pa iaa so logično periodic© stališča, ds potok časa nad prejšnjimi sodbami in novim kaznivim dejanjem mirna nobenega pravega učinka* In kor Jo nadsljna značilnost.
• 1«7
rasunljive posebne določba s« prt©er, ko e« ugotovi mod prestajanje* ks ni sa novo kasnivo dejanj«, d« Jo obsojenec povratnik. <ds spremembo sodb«, ki to okoliščino ni u-po&tevala, jo predpisan poseben postopek, ki pravilo«* ni daeevne omejen. Isječene po najdemo v nekaterih pravih določbo, ki v neke* sni slu priznsvftjo aastaranje povratka, oloor no no splošno, ampak ao posebne situacije* V državah I«ulolan«, Sow rexior, Oregon In XwnnoylvorJLo je dolo-3ono, da so konkretne določbe o povratku uporabijo la, 5e ni preteklo pot lot od kar jo bil obrojerec odpuščen e pro-stajanja prejšnje kasni na prostosti« Ča t» sa povratek .ivo po sodbi so novo dajanja, pa j* določeno /v državi Or^goV, da so to lahko upošteva lo v dveh letih po oodbl,
9/ T literaturi in judikaturl oo jo sla*tl v sve»l s soootritvljo ukrepov sopor povratnike /po letu 1926/ pojavljalo vprašanj* ali n* pomenijo novi predpisi kršitev nadela, da sakon alaa retroaktivnega učinka / t« 1* post facto law /> prevladujoče atališla v judikaturl jo, da pomeni upoštevanj# sodb, ki eo bilo lsredeii* prod uveljavitvijo sakona, lo upoštevanje določanega stenja /hebltualnoeti/ ne pa ponovno sojenj* se prejšnje dej Meje« T nekaterih državah pa je vendarle lsreene določeno, da oa upoštevajo le pesnojŠe sodbo, vendar sa novelo predpisov o raoldlvlotlh to no volje /kolikor gre se uporabe predpisov sopor habitualno dolinkvontof glej soo« 11744-9 JU državo Ohio/«
T posan*snih pravih j* tudi reallSno rešeno vprašanje, sli oe upoštevajo tiste sodbo, gloda katerih jo bil obsojene« posnojo pomiločlen. 7 tej svosi lahko ugotovieo vs*j tri
- 168
rsslidna ureditvet aemilestitev nima nobenega učinka in takčna aodbt Sttje, n* upoštevajo aa todbe, de m po~ ailoetltev opira na naknadno ugotovljene nedolžnost /ta nadoneSde obnovo postopka V kontinentalnom poata&u/i tretja, pa najširša a*, najugodnejša gtaliiSa, Ja da se taksne sodbe ne upoštevajo* Posebnosti, ki a« tičejo alaeti t* i* male habituolne delinkvenee in dveh posebnih okupia /oekco^lni psihopati in organihir«ni hudodelci /bomo obravnavali poxneje*
2* flbaft&.bn »gradi novemu jtasnlvego delanja V	atorleno kasaivo dajanja po pravni in dejanski etra-
lil
T bistvu volja vsa, autatle cart and la seveda, kar ano navajali gleda pravna in dejanske strani kasnivegs dajanja ia prejšnjih sodb tudi sa novo storjene kaaniva dajanja /glaj •prodaj 1*11* 7/e kavajaaa Sa nekatara vprašanja in raSl-tve, ki sa ravna take lahka pojavijo pri presoji pravne In dejanske strani prejšnjega kaanlvega dajanja* Sa ja določena, da nora biti novo dajanja hudodelstva /ali poskus/ aa ta presaja ali pa kasni, ki Ja predpisana ali pa po kasni, ki sa isreda* Vprašanja Ja praktično pononbno, kjer »a v novan postopka sakiJaši najprej obravnavanja novega kasntvega dajanja a krlvdorekea in larekoa kani, sa tan pa se posebej obravnava povratak, kat ekellSČlne, ki opravičuje ali ras-glasitev obooJena« aa babltualnsga delinkventa in larek nave sodbe ali pa svlSanja kasni sa storjena dejanja v povratka /kot t* 1« drugo, trstja kaznivo dajanja/* Sovo kaanlvo dajanja nora biti ugotovljene a krlvdorekea, da aa vodi
-1**
postopek anradi ved kaznivih dejanj /posebnost anglosaksonskega kaotoškega postopke p« je krivdorek as vsako od teh dejanj/, te vendar to Stojo aa presojo vprašanja povratka aa eno dejanje*
5e Je povratek kvalifikatorna okoliščina /kot prvič storjene dejanje, velja aa preatopok, kot ponovljeno pa aa hudodelstvo/, se Šteje, da je izpolnjen ev* pogoj, da noro biti novo dejanje hudodelstvo*
0« Je novo kaznivo dejanje takdne, da ae samo aaae kaznuje o sortno kasnije* ae upošteva e&s» to dejanje /podobno kot pri anđela nbeerbeijo pri steku, ki g« pa ameriško kazenske pravo pravzaprav ne pesna/* JCalce eioer vpliva kasen* ki je predpisoma aa eaao dejanje /kot prvič storjeno/ aa Izbire In odeere kasni povratniku« bone obravnav sli v »vesi e ukrepi*
je eo vea dejanja /prejSnj« ln nove/ prestopki, se to pravil one upoSteva 1# pri pesebnea povratku, So in kolikor jo prodpisano strožja kasen aa prnevno storitev prestopka«
So kaseneko pravo drlave Oklo po jo anodllao* do peeebej obravnavo s plodni povratek pri prestopkih, ki po morajo biti takšne naravo, do vklJeSujeje “norel turpitude"» večkrat ni /5 krstni/ povratek oe tudi v ten primeru presoja kot habitualmoot* T pravu držav fievade In Washingtons se obravnavajo prestopki skupaj o hudodelstvil posledioa /ukrep/ Jo lahko enaka, vendar pol vodjem Itovllu obsodb sredi prestopkov* Podobno velja sa pravo driavo lov York*
17© -
lov* kasni v* Os jan J* Ima včasih tudi poseben terainolcčki P***n* Ajvrntek se it* J* po lt*vllu obsodb /vsoti pr* J Saj Ib in nov*/ ampak p* številu 4« Janj* določen« pr« poseben ukrep ali poostritev kasni as drugs, trstje, četrto •♦kaznivo do. J«»J«* fe pa iao tudi ovoj aatertal nepravni poman* C* jo n« pr* določena posobna kazen/ reolao dosmrtni zapor/ sa 5str. to kaznivo dejanj o, ni važno* ali Jo bil povratnik prod ton So sojen kot onkratni ali dvakratni storilec /second, offender/«
Anglosaksonsko kanonsko pravo no posna *plains đeflniolje krivd* /p* &nsnju splošno priznanje avtoritet# na podredju kazenskega prava Anglež« Stephen-a Je sicer snan latinski adagio" l*n ost r*ua nisi nans sit res" napaden* ker savn*
Ja v snete* ds obstoj s poleg speoiflčnlh dejanskih stane*. idUJen Je predvsem subjektivni dejanski stan* ne j s ep*, obstoja 5* spl*Sen pejea t* 1* "none rea*/ ali pa ae te vprašanj* obravnava a negativan strani s stališča ebteiaaSeva obrambe v postopku* /tako da Ina noobatoj takšnega ali dn-gaSnaga subjektivnega elementa sa poaledieo ebtoženčevo e-proetltev/* dioda na to sa anglosaksonsko prove na sploh in sa američke ds posebej /to Jo oloor tudi v splošnem dolu sakonoke prave/ ni aegede na splošno odgovoriti na vprašanje, ali ae obravnava In kake ae upošteva subjektivni o*.
Jonski etan kasnivaga dejanja pri povratku* ir ave kot sne videli operira le e splošnimi označbami is klasifikaelje kaznivih dejanj /feIoniJe itd*/ ali pa os« poleg tega govori tudi Se e Čisto konkretnih kaznivih dejanjih* sle anali«« konkretna sltuaelj* lahke pokale ali ln koliko ae
konkretno kaznivo dejanje po eroJI subjektivni strani vsej približuje aa kontinentalno prove ansni* splošni« kateteriJan« naklepna in aalonarno storjena kazniva de. Janja« Se velja take aa presojo tega vprašanja v sveži a kasnivini dajanji sarndi katerih ja bil povratnik že obsojan kot v sveži s novi« kaznivim dajanja««*
T ilustraaljo pozitivnepravne določitve subjektivnega dajanakaga etanu kaznivega dejanja, ki je najdene v sodobna« aaerlčkea pravu« navajamo ustrezne določbe kas enakega zakoni!:« države Illinois «
Par« 4.9 Iffltlž gtUlt
«/ A person la net guilty of en offense, ether than an offs nee which involves absolute liability, unis so, with reepeet to each slowest Aeeerlhed by the statute deft, nlag offense, he sets while having one of the aental a to tee deserlhed in Seotleae M through 4*7« h/ If teh statute defining an effhnse preeerlbed n par-tlaolar aantal state with the reepeet to the offense ee e whole, without dlstinguiehlng aaoag the elenente the. reef, the preeerlbed aantal state applies to each each eleaottt« If the statute dees net prescribe e particular aental state applicable to an alenent ef an offense /ether then an offense which involves absolute lability/, any aental etate defined in Beet lena 4.4, 4-9 er 4 - • la applicable«
©/ knowledge that o« r tain ©endust constitutes an offense, •r Irmilađg« ©f th© ©ilcMfieti »©aning, or application •f tfe© otatut© defining ©a offense, la not an dement ©2 th© offense Anises the statut© elesrly define© It
?«?• 4-4 latent
A person intends, a© ©at© Intentionally or with intent, t© aoeeapHeh a ©©suit or engage la conduct described by th© statut© defining th© ©ff©n©«9 when hi© conscious objective or purpose le t© accompli Sh that ©©suit a© engage la that conduct*
A person knows« a© sets knowingly or with knowledge ©ft ©/ th« natur« or attendant oireumetano«« ©f hl© conduct, described by th© statut© defining th© off ©nee, when he 1© consoleualy ©war© that his conduct la af euoh nature ©r that euoh olrouaataaoea exist* Knowledge ©f © aatori-el fa©t laelaf©« ©ear©n©©© ©f th© substantial probability that euoh foot aglets*
b/ fba sasult af hia conduct, described by th© statut© defining th© ©ffen©o9 when h© le ©onooleualy ©war© that aaah result la praetleally certain to ba eaueod by hi©
fanduet*
Oanduet peforaed knowingly ©r with kn©wl©dg© 1© perfer-Mi willfully, within th© aeanlng of © statute using th©
latter teras« unless the statute clearly requires another weaning« far* 4-4 Raoklemeaa
173 -
A person is reekless or eats recklessly# when bo consol-ouely disregards n substantial and unjust if lobi« risk that elreunetsjneee exist or that o result vili follow, described by the statute dofining tbs offense« and aueh disregard eonetitute a gross deflation froa the standard of ears whist; a reasonable peresa would excretes in the situation* An aet performed recklessly is performed wantonly# within the neaniag of a statute using the latter term# unices the statute clearly require« another weaning* par* 4-7 Sedlao nos
A person io negligent# or note negligently# when he fails to bo aware ef a substantial and unjustifiable risk that airaunatanaaa exist or a result will fellow# deeeribed by the statute defining the offense % end aueh failure constitute a substantial deviation free the standard of ears which a reasonable person would exerolse in the situation*
M« 4-9 Absolute liability
A person nay be guilty ef an offense without having# an to eeoh element thereof# one ef the aental states deeeribed in Bastion* 4-4 through 4-7 ef the effenea la a aisde-neaner whioh is not punishable by ineareeratlon or by fine exceeding oe# or the statute defining the offense dearly indicates a legisletir* purpees te impose absolute liability far tha conduct deeeribed*
*• feaabne modalitete novega kaset Usa delanla in specified subjektivni momenti* Pri obravnavi pravne in dejanske strani knsnlvlh dajanj la prejlnjlh sodb sme fte omenili tudi peeeb-
Bosti« ki so sdruSene s 1« posebnimi aodalitetami / obje* ktlrne narave/ 1b subjektivnimi momenti« ▼ proti dr«st Osli* fornia, IliMUfit Oblo in PenneyItsals e°te okoli«5las 9o posebej perdarjajo pri netili ksanitih de j naj ih ali kot oko* llSčlma« ki so posekaj upoštevajo pri povratku, ali ps kot sloBsat kaanirega dejanja samega«
5* tpllt kasni« ki je predpisano se noto kamnito dajanje« na
uporabo določb t prstu« kasen primerov kapitalnih kaanitik dojenj« o katerih eno Že govorili, pa ina kasen« ki ja pred* pisana ss neto kasnito dajanja 5* poseben pomen« Pvedtao* ja ta kasen praviloma lshodišSe /sakonodajalety' a« deloSiter kasni povratniku« to pa t nejrasllSnejSih lsnadleah« Z drugo strani pa ina povratek varitni učinek aa odmero kasni os* no spletam pooblastilo« ki se eieer dana sodiščem /aa ras* 113ns sisteme aao St oposorili t cplolnih uvodnih istajanjih/* lov koso o ton govorili pri ukrepih sopor povratnike, omenja* bo tu la en primer, ki jo preeej karakteri st 15 siu So jo ae dajanje predpisana kasen dosmrt saga sapors kot relativna kaosa« aa ta pri potratim spremani t absolutne določane kasen, 5e pa je le a priori absolutna določena, pa doloSbe o potratim m pridajo t postov. Za noti sletaa t« 1« »edefinl-tirnih aadk, ki poetajejo splodna oblika aa predplootanjo ir^mi enkratnim otorilaam hud od sl etat, telja 9o tedne, da no tpllta na predpis« o povratnikih. ▼ teoriji n te H posebej krltiaira« le« da so takta« sodbe prat aa povratnike najbolj primera« oblika«
arena nad predpisane kemijo aa nate kas nivo dajanja in upe-
**bo đelodb © povratku, kakršno odkriva pogled as ustrasna predpisa sane, pa v saariSkaa pravu, So manj pa v praksi, ni absolutna* Predpisana kasan lahko ostani broš odluka pav* sad ta«, kjer sakou peablaffds sededs sodliSo / a poroto ali bras nje/, d« uporabi drugadno silejfls kvalifikacijo kaselva. ga dajanja ali pa sploh as uporabi prtdplasv o povratku! vda* alb ja takšna pravita v rakah akookatlva / guvernerja v svosi s pooblaatlll sa pomilostitev/* Ta »vesa ja prekinjena tudi v tlatih pravih, ki priznavajo sastaranjs povratka /glej k 1* ad a/, Praksa pa ja aa&la fta drugo pot, ko tudi no pride do veljave predpisana kasen, s ia ononjono prekvalifikaaljo obtalba na nilojSo kaznivo dajanja saradl toga, da ao da seže obtodenSevo prisnim je in a tam obsodba* /flrishonja v pomenu obtelenders lajava, da ja kriv - t* 1« piea of guilty
'u «/ Sa^B»»pfer?..l«»aU.t AT	tri gpsErn
Basen poskusa kot splošnega pravnoga instituta najdeno v naglo* sokoonskon kasenakea pravu da posebne dejanske stana sa pasa* nosna kasnlva dajanja, ki bi slaar ustrssala eplsdnoau pojaa poskusa, pa aa voadarla tretirajo posebej* ▼ svesi s povretkea bi lahka rekli, da ee poskus na oplodim tretira kat allejfta kategorije, n* pr* poskus fblonljo je prestopek? v ovesi a poeanasniai dejanskimi steni pa ja ta sanostojno ksanivo dajanja, katerega klasiflksalje po jo odvisna ad predpisana sairifc-eljs, gleda na to jo lahko hudodelstvo sli prestopok sli tudi noobtoSno kasnive dojenje os* t* 1* prekrftsk /miner offense/.
da sploSns pravilo bi lahko rekli, da aa povratak poskus Staja,
6« ilm astma pa predpisani kasni pogoja* gloga novoga kasni ve g« dajanja /tako izredno dolodene v ka*Oklahoma/•Pe-sobna situacije pa odkrivajo aaslednja prova« v 4rkavi Missouri ja poskus hudodelstva issnažan * izvršenim kaanivik dajanja** da ja bil stori les oboro ion? v državah žansaz,Qk1 »hana in 8* teksta pa ja n* pr* sa priaar povratka s poskusom dolo-5em posobon nižji maksimum kauni / v lati kategoriji kat povratak pri nali tatvini/*
b/ Sovo tsanlvo dejanit t» 1, prskrSek / minor effene«/*
Glada pr*kr5k©v, kl aa izvađeni is kasnivlb dajanj /pa nadi terminologiji kat privillglrsni primari n* pr* majhna tatvino/* lahko ugotovlno, da Štejejo za povratak, So so pad poseboj naredani v pozitivnih pravnih predpisih* Ta lahko najdena v bistvu dva mallSnl ureditvi as* eituaeljl* Takšni prekrški oa upoštevajo la ob vaSkrataan povratku/ n* pr* po 3 ali 5 prejšnjih obsodbah/ ali pa 0« so bila prajSnj* obsodba / sv* tudi saoo ona/ aa hudodelstva* Drug* primero »11 t* 1* mola habit u«laa dolinkvanaa bane obravnavali v avaai a ta* vprsda-nja* posaaja*
5* mar->tak se upošteva v zvo^l a oo denies za novo kazniva dejanja ali oa ss obravnava osssbad* 2a pravila lahko štejeno prva situacijo na glada na ta, kake ja erganlslran pestapoki drugo ja savada, da aa ja svađala aa prsjdnjo obsodba dala pa konSanta paslsdnjan postopku* Procedurslao stran taga vprašanja puiSano ab strani, tu pa omenjana 1# materialna pravno posebno at smeri Ikoga prava glada lavrdevanja kasni* 1 bistvu obstajata dva sistema, in siaar ali vsak aaea ekskluzivno ali
PO kombiniran«« Prvi sistem je t« i« sistem euke*&ivnega isvrSevanja kasni, bistvo »a J« v tea, đa •• «a vsako ©bte-Žbo iarede poesbsn sodba la do1*51 kaatoi kasni p« aa isvr-*«foJo po kronološka« vrstna« radu datuma sodb« ▼ bistvu grm tu aa dleto kuamlaoijo ali seštstjs, ki ga lahko pripeli« do absurdnih sodb /sicer ananih tudi v evropski praksi-Italija / s trajanja« kasni dal *3 prsko povprašat divljao-aka doba« Prog alata« aa imenuje kumulativni /tu iaa osaadba drugadea penan kat pri raslikevaaju sla temo v odmara kasni pri stoku/, panaal pa« da aa kasni la veah sodb, ki da niša kilo isvršena, isvrftajeje klorati > ta sl stan pa lahka palja ▼ druga skrajnost, da aa pravsaprmv lavrduje la sodba na naj-daljda kaaan na prostosti /abaarbalja milejših kasni pa stra-djl, ki ja lsgldna samo v primerih, ko lamed vaS sodb ana an-nm pa aabl lakijuduja vsa draga n« pr« dosartnl sapor all aartna kasa««/
Pasabaj st upo.ltsva povratak ab sodbi aa novo kaaaivo dajanja v primerih / lahko bi rekli la sadaana/, da aa daledl najprej kasan aa nave dajanja in petam lavada peetepsk pa predpisih aa povratnika, nora sodba pa samenjn prejdnje /KZ Indlaha /, ali po / tn ja udlnok trajen/ oo poleg kanal sn nova dajanja da pasabaj odmeri dedatas kaaan aaradl povratka /KZ flr-giala/«
a« PO/KM PCT1UTHIKA IB KaTKOORIJS / T.S0/7JM TimOdliV 1« Okvirna ln splošna daflniolja povratnika«
SploSaa anadllnoat t« 1« klaaldnlh svropsklh kad&flkaalj ja.
da obravnavajo pravaaprar aaa® povratek kot pravni inatltut V avesl a določbami sploSnega dela kazenskega sakoalka e kasni la odsaerl* Ko pa prodre v kaaenako pravo ideja« da je treba upoštevati poleg kasnlvega dejanja /naj je to enkratna ali storjeno v povratku/ tudi in predveea storilca la ko ee ta ideja tudi aakenodajae uveljavi a poeebniai predpisi aa doloSene kategorije storilcev« je veej v kazenskopravni teoriji logičen nadoljni korak« kategorlsaeija storilčevi ta locnujeje« Se ee opira aa positlvso pravo«legalno tipologijo delinkventov« 7 tej tipologiji dobe povratniki posebno po-aeabno aeeto« ža aaeriSko kaaenako prave /in tudi aa drega prava slsteaa Oeoaon las/ pa je aneftilae« da obravnavajo praviloma eloer as oploSno v bistvu analogna situacije vendar 1shajajo5 od osebo« storilca kaznivega dejanja« Tu pa razlikujejo t« 1« enkratnega storilca /first offender/ od povratnike! toga pa ne osnedujeje e tea lsrasea /poJoa/ "reoidivist* ee uporabijo pretežno le v teoriji/« eapak kot drugič« tretji® itd« ebeejeaege ali drugega« tretjega itd« etortica /second eto convicted« eeeottd« third offender/« 7 teoriji pa ee je aelo uveljavil« kot ene že ugotovili« iaraa ”ha-bitualni delinkvent" /Habitual offender« erialnal ipd«/«
Zaredi primerjave s drugimi eisteai« deleaa pe tudi is raslega« ker posanesna pozitivna prava govore e kasnih« ki aej ee uporabijo po drugi« tretji Itd« obsodbi /vsej v marginalnih rubrikah« 8e ne v besedilu določb/, sne vendarle govorili tudi o povratku in poskvsiji analizirati ta pojem gleda aa elanesto« ki ga sestavljajo.Sklicujoč ee aa izvajanje v »vesi a definicijo povratka« boao v ten dela govorili le o pojav
povratnika in o posameznih kategorijah« ki lkhajnjo ia po-altivnega prava«
Okvirni In splošni definiciji splošnega Ia posebnega povrat« ka uetreaata aaaledaji definiciji * splošnega" la "posebnega* povratnika«
a/ fpTritolk It tla tl »torll««. iti J« -*« bil /«ato«t Ul ¥«8-krat/ obsolen earadi kaznivega đeianla določeno katesarile
WVi M »ftf* W»TtLimtfATg„WWj«
kategorija«
*>/ Vratni* J« *i«tt »toriltc. ki J« g« »11 »b«oJ«a /«a*rrt «11 Ttčkrat/ »8radl 4olaž»a«k« k«»ttlw	»« »tari
ndvo orav takšno kaznivo dolocJo /"posebni" povratnik/«
2« P«eebaa definialla /in kategorijo/	«
a/ Izvedena ia okvirna d«liniciJe j
▼ ton primeru gre pravzaprav la za razčlenitev okvirna definicija« ki jo praktično poaonbaa prodveoa pri kategoriji splošnega povratnika« Kriterij za rasnejitev nad pozanosni-ni deflnlaljanl ja la Število prejšnjih obsodb pa govorimo lahko o enkratnem« dvakratnem« trikratnem itd« povratniku« seveda v najeli« ki Jih začrtujejo predpisi o t« 1« ha Ritualnih delinkventih« 2a nadaljno razčlenitev bi lahke nperaoill Se druge slesente« ki smo Jih omenili pri definieiji povratka /n«pr« vrsta« narava prejšnjega la novega kaznivega dajanja« kanon iz prej»njo in nova obsodbo itd« gl« aprodaj k V« 1 od t« 1/ do 9/ ia od t« 1/ do 9/« Razlago aa nasprotno stališča« do sto pojilo povratnik ia hobltualni delinkvent slnoniiaa /fcnrrie/ lahko najdeno v okoliščini« da ja v Jndika-turl slednji tarna prevladujoč in pa v ten« da v pozitivnem
prava včasih osaodujejo zakonodajne Akte e tej arteriji kot zakone o habitualnih delinkventih, pač po Isti kategoriji, ki jo Štejejo so najbolj pomembno*
b/Po nastanku ali posebnih znakih needvldaa kategorij« povratnikov!
b 1/ Čeprav sao sprejeli okvirno đsfinloijo povratnike, ki js Tesana na definicijo specialnega povratka, lahko geš> voriao o posebni eaaostojni kategoriji ^posebnoga" povratnika v tistih zakonodajah, kl as posneja kotegori-je splošnega povratka /poleg fodcralao so to le zakonodajo držav Arkansaa, Maryland, tfisolaolpl, forth Carolina la South Carillaa/ la v zakonodajah, kl nlaajo posebnih dol od b te enkratnega nevre talka /IndlanV ali celo So so dvokretnege povratnike /Termesees la Temeat/f
b 2/ Po Slete graaetlkalnl razlagi pravnih predpisov lahke ugotovimo dre podskupini kategorije "habitual ni doltakve nti** *rvo bi laeaovall tisto, ko pravo določeno državo iarečno uporablja to označbe i£ eloer tako, de označuje predpis san ee saken e habitualnih delinkventih ell p« v tekstu uporablja za doled ea primer ste riles, ki je vnovič pored spđiSSea, oeneSbo habitualni delinkvent* Te so n« pr* prev« drier Habana, California, Colorado, Delaware, Floride, Indiana, Illinois, Bebraeke Nevada, Bee Jersey, Bow Hexloo, forth Dacota, Ohio, Tennessee, Utah, Washington, hyuomlng* T nekaterih drugih drierah najdeno to označbo v judikaturl kot a* pr* v državah Ceneče, Kentucky, Xaaoaohueette, Blnneseette, fioeourl, Penneylvania* T pravu državo few York ee te
- 160.
osn.5ba uporabi J c za po »»be n primor, v Benr.sylvanli p«
Jo naj4o*6 med penltenolarnlal đol o 3 basi /t, 1« segre*
gneljska klauzula /• Is besedila takonov v teh državah p« ishaj&, da ee atribut ’♦habltuolal* daje tistim povrat« nikom, ki so večkratni povratniki ln to največkrat povrat* Kiki v iavrČavenJu hudodeletev/felomij/, predviđana pa Ja sanjo dolgotrajna izolacija, vtSlnoms dosmrtni tapor /ali kot absolutno določana keson ali pa kot relativno določana ali aioar v diakraaiji sod liS a/. Dr turo podskupino pa nam pokala tak San površinski pogled v primerih, kjer Ja dalo« dana, da medlSde ugotovi najprej, da Ja storila# habituu alnl delinkvent in pa tej ugotovitvi uporabi predpisani ukrep* Ali Ja razlika nad obema podskupinama vsebinska ali na, Ja talko presoditi, v aaorlSkl ln literaturi, ki Ji alodina, tekine resllko na ugotavljajo) to Ja aavado logična in v skledt a stalidSem, da ata tudi pojma root* divlet ln babitoalni delinkvent sinonima os«, ds se vsaj uporabljata eerodl terminološke nejasnosti sa lati pojem.
T taj literaturi pa se vendar poakuda najti analogija med kategorijo habitualnlh delinkventov, ki Ja snana v tvrapi ab prehodu ia 19* s 2o« stoletja in dsloma §e obstaja, ki pa ja vasana n« dualizem kanonskih » nkalj« 1» ki kila prava držav Ohio in Cenneetieut / poa na Ja rasvaljavlja* ni/, kav Terk sa primer, ki smo ga omamili »go ra J, Pennsylvania /isto/** ***•*•	1 *•* ** bone s« povrnili«
Tsakineka anslisa pozitivnega prava n*a vendar pokala, da ja mogoča definirati habitualnaga delinkventa kat posebno kategorijo povratnika, la so poleg skupnih elementov obeh
pojmov, pređkaznovanofti in novo storjenega kaznivega dejanja, upošteva la nrdsljni alectnt, okra p, Iti »a uporabi os* ki ja vaaj predviden v pozitivne® prevu / kot obligetoran« fakultativan ali eleer v diskreciji aodiSfia/* S« toj podlagi bi definirali*
Habltualni delinkvent le glada na poaitivno pravo poanmes-nih ameriških držav/ tisti ato ril ao kaanivoaa dajani a» hudo-dalatva /oravilozaaAki la bil orad tam večkrat, anlasni m dvakrat obsojen n« k*»an m prostootl /nepogojno/ vrata in trajanja s&radl hudodelstva in se »opor n.laga lsrs-Sa dosmrtni zapor ali druga dolgotrajna kasan na prostostih /ev* maradi njegova posebna nevarnosti sa družbo« ki ja fca-8« jo prejšnje obaodba in novo ka sc nivo dajanja/* fakSno definicijo lahke uporabimo aa pravo 23 držav« ki predpisujejo dosmrtni sapor ali kot obligatorno /vadim«/ ali kat fakultativna kasen in pa v onih izmed ostalih juriedikeij m eploSnimi predpisi a povratnikih« kjer ja prepaidemm diskreciji oodlSda« da Izrada takšne kasen as*« kjer aa aa trikratna ln večkratne povratnika dolodana rasliSna pravila sa svitanje /poostritev/ kasni« kot aa oakratna ali dvakratno povratnika* Peaabnost v pravu Rhode Zeland ja dopolnilna kasen 25 lat k kazni« ki aa odmeri štirikratnemu povratniku m sadnja sojeno dejanje! sa prave država Sas Terk pa lahka ugotovimo poleg kategorija« ki spada v zgoraj omenjana definieljo /Četrtid obsojani so hudodelstvo/ storile«« ki ja bil vaaj enkrat predkesnevan sa določeno kasnlvo dajanja sopar maralo« pa vnavld atori tako dojenja ln ga sodlšSe epesna aa habitual-
Mfa delinkvent a! v pravu država eimeylv&ala, ki sicer tele-8a tasavne sam Jana kasan sa vaBkrstnsga povratnike, pa aajdana pseefene določbe* nad predpisi a izvrševanju kazali tala*ka pravi, ta Ja traka habltunlnega delinkventa latiti at satelih akaajanaav "at opposite laollnatisn"«
gall bafrltaalnl dtttafrTtBUi kategorija, ki ana Ja taka osast ili alatat nakataria kriminalafkin klasifikacija*, aa v bistva praseJ oddaljuje at definicije povratnika /ta valja tudi sa medalja# kategorije v naši klzslflkaolji/#£ot kategorije Ja najđana tati v drugih pravih Canaan Lav elate-na, njaa skupni lsvar pa Ja stara angleško prava* Skupna o-saatka aa aala pestra skaplns Ja "vagrantt* a tan pa aanaia-JaJa •osebe", kl liva v bresdalju ali kras sapasUtvs” "having no visible naans ot support" ali aa spisIne saune kat prostitutka, kronični pljaael, spletna anani igrala! aa sred# /gaablarV 1* pat« aanaSenl pa asabnasenlh po t sa ah i osnata-JaJo pa Jih tud! pa dsjanjlhi ta grm aa petepaštvs ali postopal tve /as nedovoljenih krajih t« i« loitering /, baratanja, zvodništva, nevzdrtevanje družina itd« Opisi kaznivega dajanja, najsi pa osebnih znakih ali pa dejavnosti, aa aaratl ohlapno t* ti famalaaij kritizirani tako v teoriji kat v praksi, ki Ja vtaslh prav aaratl tags ugotavljala, ta eo • takšnimi sekani kršena osnovna ustavna pravlee trlavijsnsv« Ta prava, ki obstoja v ZDA 8a iz taaav kolonialna vezanosti na Anglija, in Ja uzakonjena v večini držav v obliki posebnih zakonov a vsgraatih, v drugih pa vsaj v obliki posebnih dejenakih stanov, sa uporablja pravsaprav bolj smradi prevenelje drugih kaznivih tajanj kat aaratl rspresija, kaznovanja, sa atarja-tajanja* Predivi aa aat drSsvaai praseJ razlikujejo, Sa
184
Melj pa se raslikuje uporaba« ? nskatsrih pravih najdemo določbo« da prodpis • vagrantih ne volja sa stsnkuječs do* lavoo «11 s« brospoolono »»radi iz prt Ja /tu pr« Alabama/* v drugih pl w ut taksni predpisi uporabljali prav kot o* krop sopor stavkuječe /California v lotu 19 3e/« čeprav so Isreono osnoSon« dejanja kot prestopki ali to sledi la prod* pisano kazni ali p« so včanih solo hudodelstvo« jih obravnavajo kot n»afetalna /lahko/ kaanivo dajanja v auaarasm po* stopktu
T CZ misala Jo prejšnja določba o vagrantlh aanenjaaa s drugo«dejanje Jo ossadeno "disorderly eonduet"« po se pe opisa dojanakoga stanu So pevsen oddaljuje od tradicionalne* ga in sploh s« pojas sals habitualne delinkvente /dejanski stem Js formuliran take« de obsega netenje osebnega aira pooamenalka« zlorabe signalnih naprav aa splošno aevarooet 1« ped./t pieetltaalja je ta vendar posebej Inkriminirane kaaalve dejanje# ▼ to Skupino bi opadali tail krdiloi podobnih predpisov lokalnih aaneapmvnih organov /občin/« ki Jih iadajeje ti organi pa pooblastilu državne aakenedaje« tudi sa tista kategorije* ki «e iahaja la paaltlvaaga prava vsi las drSsv /vklačne občinske predpise/« ee sastavlja vprašanj s* ali Je lahke Čtcjcao aa posebne kategorije povratnikov« Sobenega dvome a tem ni aa tista prava« ki posebej določajo kot primer specialnega povratka svlSanje kasni / na splošne Je to denarna ali kraj la naporna kasen/ aa saaba« ki ponovne etere dejanje takšna vrste /enkratni ali večkratni povratniki/« /gl«n« pr« prove drSav Alabama in Arinone/« Zn druga prava pa te vprašanje nekateri odgovarjajo alkalne /Morris/*
- 105
drugi p« jih vendarle vključujejo A-^ty, 'iappan, Brcal/ glede m poseben elenent« ki ge je judtkatura oenačila na vsej dve selo značilna načina« Take ee n« pr« raslegai "Vagrantnost ee raslikuje od večino k«snivih dejanj po ten« de je kronična« ne po akutna« de ee trn dejanje nadaljuje poten« ko je lsvrdene ««••*
Drega raslega pe pravi t "Kasen« ki je predpisane« ni pred« pisana ee dejavnost /tor doing/ ampak se to« kar oseba je /tor being"/* As tsklno razlage je oprta tudi e enačba teh kaenivih dejanj« kot do jan j osobnih okoliščin /erinee of personal condition/*
Ta kategorija bi spadala seveda bolj v kriminološko ennllso« sprejeli pa eno jo v aaSo klasifikacijo povratnikov« ker Ima s eploSne kategorija le nekaj sličnih točk« Obravnava ae v posltlvnon kasensken pravu« kat posebna kategorija storilcev kaznivih dojenj« katerih osnovna značilnost jo ponavljanje določenega ponnSanja oz« vzt rej suje v aeoetelnea ponsienju« Od spleSnega psjna pa ee seveda eddaljuje« kar predkasnevs* nost praviloma ni njen bistven element«
4/ Povratniki glade me posebne predpisei
om/ ssk««»fllwi psihopati« ta kategorija« ki ja vključajem v nače klasifikacijo povratnikov« je predvsem manj spledns /ustrezne zakone se sprejeli v 25 drSovah/ im 8# bolj
tna kat ae eetale« Posebna raaiskava« ki je bile spravljena v državi Hom Jersey e ebjevljemiml rezultati v leta 195e» je epoaerlle na velike poaenjkljivoetl v eenevnl koncepciji glede t« 1« seksualnih psihopatov in le posebej v realizaciji te koncepcije v samih pravnih predpisih im v praksi« ▼ taj drie-
st ln v nekaterih drugih« ki ee ji sledile« ae spremile ta-
186 -
k« osnadba kategorij« /p Mavi iteMMbMCtt« jih la«Auj«j« Mkeualae navora« oNbt, dru«« so pa to #«n«5b« oneotavno opustilo/ in tad i določili ntsnćjao ©goj« sa uporab« toh
nr dpiaop 1» apronan41» določbo • "aođmiiirat** pr«đpi*s, gn
w t«
mm Milh
aiUUn^t tft,
rirt iff mUM, irttirttft* torate la-m.lt.imff .jufimai
ki bi liMi
sl«dllo obsodbi* ukr«p pa 4« «11 #46*4« ▼ poooboa ssvod m nedolodoa /pa onojan/ ii«« ali po do osdravltvo« lahko po j« tuđi » iMlivi probation a sdrovljonjon ? oatraanaa ««vHi
«1 bi lahko govorili • skupini« pri katovi •# upo3t«va “no-parno otanjo"* ukrop pa ni kasan* aopak fintnai ukrop pri. ailnaga sdravljanja«
Sa nvrotltap ta skapiaa t aaia klaaiflkaaija govori pala« rasloga« kl sna ga napadli pri katageriji "vagranti"/iahaJ s ia positivnaga prava"/* 6« 4« ponaritor del ©5 sitoga kaanivaga dajanja /vsaj p napredna J ffib aapojiih uraditvab/ apaitoraaa vondnr m kat dngadak P prataklosti, aopak kat navamoat* ki groši oaradi paoobno osobnostao otrakturo ookooalnogo dolin« kvanta« oaradl njogovogo "napornoga stranjo"*♦
* f prova drSavo Moaaaahaoatto jo doflniraao ookoaalno naporno o sabat "inp por san who st niooondoat in aarual aottoro indloatoa o gonorol look of ponor to ooatrol hio aosual
187 -
iapuleee, M eriŠeneeA by rtpfUtif« or eonpuletre behavior mA olthor vielanee, or aggression by M adult egainat • viotlrs under tho age of 16 jrori, and who M a roeult la likely ta attaek or otherwise laHtot tinja. ry en tne abjaato af hie naeentrelled ar anaantralla.
otr. 38« pmAplal, ki »odevajo takšna osebe, p« aa lahka opemblje teši sopar obsojamo, ki aa na preeta-Janja kasni na prostosti sumit kakršnakoli kasalvsge dajanja, sa katara aa v paaabnaa postopku ogstetl, Aa aa atkanalna neverni, ibil* str* 59/4a* Okrepi, ki jih navajam r tekat*, aa preivlieni prat v drftati Haeea-
Ugotovili am, Aa ja kategorija profesionalnih hnAsielsev praAraan krlainalaška kategorija* A anarlški kriaiaaloškl literaturi rasllkojaja individualnega • profesionalen" aA tistih, ki Aalujaja povešeni v skupina gangs / gangsterji/ aa« iskariŠŠaja paaakna obliko delovanje aa aknpinakl podlagi kat a« pr« maket /maketeer/*
▼ tej literaturi aa tudi pores uje, fte ie aa nastanek, pa tolik msaah atganlalrana prefealanalna krlnlaalitata a pre-
blbiai Jaki tal predpisi. H aAptatl prahlblaija alaer ta PO-Amšja / ilegalen promt a alkahalnlnl pljaiaai / ni pra-mhnla biti "lntaraaaatns" aa profesionalna« ti pa aa tolik
dol dejavnosti prone ali nat drug* področja, kjer držav« la »vesa poskušajo a administrativnimi ukropl eajesltl negativa« pojav«* To ota prodre«« podredji narkotikov In Igor na slepo orado / garbling/* V boju sopor to pojav« so poskušali la poskušajo državni otgani s najrasli3n«jSini er«dstrl In po raslldnlh poteh najti uspešna srodstvo se ukrepanje* Predpisi* ki ene jih esna&lli "sekamo eeper hehltualne delinkvent«" as bili prev ps njujorškem ogledu /Baumee £*m/ mišljeni* da bade taksno primarno srodstvo* Sled« no to lahko ugotovimo delade-no analogije mod habitual ni ml In profesionalnimi hudodeloi* Ti prodplsl pa is različnih vsrokev /rasliSnih ne same samih po sobi* ampak tudi mod pesemoaniml državami/ niso opravi« 111 pri«okovanj* T poeamosalh državah ao sata poskušali najti draga pota* S posebnimi sakenl ee — poskušali lsognltl prodvssm proossaalnlm težavam* doka sova nju konkretnega kasni v ege dejanja* Tako «o a« določane rasdobj« saanl t* 1* sakoni sopor sovražnik« državo /družbe/ - public enemlo« lave -e Skupna sna-fiilnost teh sakonov jo* da upoštevaje* lahko bi rekli* nevarno stanje poeamoanlka* Sden od olomontov eo ugotovitev novar-noga stenja pa aa tudi prejšnja obsodba polog drugih okoli13la* ki kal«je na posamasnlkovo nsvsmostf /n* pr* skrivanje strelnega sil drtgega nevarnega orožje ali drugih sredstev ln pr*-ponedkuv aa iavrSevanja kasnlvih dejanj aaallja sopar ljudi «11 premoženj« »druženje s ao tornimi hudodolsl Ipd*/* Msd posebno tipidnini takšnimi predpisi jo bil sokom ladom v drfiovl Hon Jersey* imenovan sakom sopor gangsterjev o tem sekanem jo bila predvidene os osebo* ki j« oodiMo apoena* da ja gangster* visoka demrna kvvvtl lu kasom sopem do 2o lot* ^ a ekon p i je
bil s ©dl©«bo man*«« Trhovnega aodi*8a mgla8M» ds 1« fakin* usoda I« doletela tudi druge podobne
saken*«
V«5 In« drBev Uu posebne predpis* * prepovedi iger um slepo aroio« Povratniki eo * t*h predpisih obravnavani p« našelih, ki vol j« j« pod m poffobni povratek /povratek jo kvallftke torna ekoliSilna/«
S* prvi pogled najbolj nenavadno in gotovo indirektno arodetvo v bojo eepor profooionolno kudodeleo ee aveani pred pl el o davka ne dohodek« Zatajitev dohodkov« ki e* prodno t obdavčenj« in drago podobno nanlpulaoi jo a naaonon« iaogniti ao plodila davke« oe Inkriminiraste p* teh predpisih in penal is ir mn* s vi-aoklal denavalni in tudi napornimi kaanlal« 8 stališča tab pradplaov aanih lahko govorimo o povratnikih v pravna tekni-Snen ponenu le v print ru ponovne storitve dejanj« ta vrsto« loto volja tudi na kršile« predpisov o proizvodnji, prodaji in potrošnji naail /narkotikov/« 0 nokaterih po sobnih prino-rib « ton v svosl bone govorili v poglavju a ukrepih »oper povratnika«
C«tnttEFI 3501*1® POTS 'THIK* /labira in odmara okr-pa/
▼ dosedanjih Uvajanjih eno Se peakuelli nakesatl ra&lldne alt ušel je, ki jih odkriva anal la a aneriftkege poaltlvnag« prava # povratnikih« Is izvajanj a pejau povratka in e raaliSnih alatenih, ki jih odkriva raadlenltav toga pojna, a pejau in kategerljah povratnikov, ne nakasuje tudi sistonatlSna rosvr-atltev naterlj« o ukrepih »oper povratnik« po 3 osnovnih kriterij ih t povratek kot okellSfilna, ki so upoSteva pri dolodltvl
Ib odmrl tesni /v tradicionalna« šolal V* vaSkratai paran* tak/ habitualaaat/ In konSno peaabni prlaari, ki sa sioer na krljsja v aaletl a splošni« pojma povratka, iaajo pa a »41« ranisr silina točka« Ppl tam bone pri pral skupini posebej upoštevali tudi pravno narava tesniva** dajanja, pri sadnji pa kana pa sabo J obravnavali tradlsionalns skupino /nula k«* bi tnalu« delinfcvenaa/, pope be J pa nova J da pojava* t^lag ta osnovne ahate pa boa« X« peaabaj upoltavali nakatara pravna instituta in posebnosti /tu pr* probation in parola/« in bi tako dobili vsaj saokrožone, 5a na popolna olika a toj nato*
nji*
1/ Povratak okoliščina, ki vpliva m labira in odaara tesnit p/ Upoštevana Ja v prtdpleu, ki pradplauja dalaSana vrsto in višino kasni i s »gotovinsko razvojnega gladUča Ja nn angleoaknonOko kesenako prava s ned11ne, da Ja pršila ad ai-etaaa a prevladujočim absolutna določenimi kasni«! /praštao an pasaaaana k. d* bres splošnih pravil/ *kaaaa avtomatične sladi ugotovitvi oMolSsaffevs krivda la Ja, Se Ja iaaavaa termlnlrana, odnarjsna fiksna /istinita »antenaa/ • v date* 3njl alata«, v katara« pa Sa obstoja polag ta kasni kat prevladuješ o relativna določana« Odnara Ja v ta« alata«« ali aapat fiksna, ali pa aa glasi na Sas "od * ds”, ali aa naj* nanj določam Sna / sakoaskl ali sadni oinlaun/ ali pn trnja aa najvaS določane dobo /aakonokl ali sodni maxima«/* Mag fiksna odnara aboto Ja tar« J tudi t* 1* relativno nedoločena / indefinite sentenee/ v pa*»rasnih priwerih pa kat popolna* m nedoločena /ad 1 dna do sorti, prava lndatarnirana odnara "indeterminate »antena#«/* la SDA ugotavljajo, da v federalna*
• 191
•ođetvu tfl T le drSavhh obstoja skoraj isključne fiksna odmera v nadaljnlh 8 pa j« ta prevladujoča« 2e pa »smem pravu ja torej nedoločena odam /indefinite sentence / a večini juri»dikcij, « praksa predčasnega odpusta r postopku parska pa ja paatala praktično /rasan primerov absolutno določanih kasni - smrtno kasni os« dosmrtnega ampera, kjer ja smrtna kazen odpravljena, all pa ja deemrtml •oper predpisat^,prevladujoča, ča ne edina oblika odmara kasni« fo pa valja la sa odmere kasni sa hudodelstva /taloni js/, sa prestopka pa je prevladujoča oblika fikona odmara kasni« slednje da posebej velja sa t« 1« lahke kazniva dajanja /miner all patty offenses/, ki sme jlh,"faute da nians* Imenovali prekrške«
▼poročanje ja eeveda, ali in kako sa spločna pravila a določitvi In odmeri kasni uporabijaja sa povratnika« ▼ prejšnjih 1 ovajanjih sms Sa omenili, da so v nekaterih državah lsreeno omejili nedoločeno sodbo na splošno kategorijo storilcev hudodelstev ali a drugimi besedami določili, da veljavni pred-pidi a povratnikih nima tangirani m predpisi o nedoločeni sodbi / misleč pri tam eeveda splošne predpisa a povratku/« Kale pa vsekakor, da ta stališča, ki ga ja v nekaterih drugih jurisdlkeijah »prejela judikatura, valja la aa tista predpise a povratnikih, ki aa tičejo tista kategorije, ki
v <£- »m * > *	'	,■	■ * 'i. i	■»
sme je Imenovali habitualni delinkventi s absolutno določanimi kasnimi« 5e Isvasmame tista askanodaja, ki nimajo splošnih predpisov s povratnikih la tisto, ki no določajo aa aplačno, kaka naj aa odmeri kasen enkrathomu ali osle dvakratnemu povratniku /glej spredaj X B, 2 b, b 1/ najdemo v posltlvnem
P*wu wj načinov pnlpiMVsaJt In ađmsra kasni sa prsa skupino povratnikov v na3i klasifikaciji.
Skupna po tona mvm U načine ja, 4« ja kasan sa povratnika salona / aahaaoad, aggravated/, pa najsi 3a to utemeljujejo s veSje krivio ali voSjo nevarnostjo«
Kake jo to osnovao skupno lshediSde isvedeno, pa kl seveda najjasnoj# pokes*1 tabelarni prikas sa vne sake&eđaje, tak*
3na prikaao tuđi nojđone v literaturi, pa sar^đi stalnega spreminjanja dajejo la trenutno oliko, pa $a tu m neskladnosti ned poevmesnimi avtorji« Tm primerjalne pravni pregled naj sadedda, So ugotovi«© nekaj nejbolj tipddnlh načinov« a 1/ predpisana vrsta in nora ea ravnata po predpisani kasni sa dejanje, sa katero ao povratnik nas»dnjs »odi, ta p« aa svide« Tu pa ja sopat ved naSinovi
aa/ ishodiiSe jo okvirno doloSeaa kasan sa dajanja sama, p« at »premeni all minimum ali maksimum «11 oboja / Arlnana,
Kanaas, »antene, Missouri, Nebraska, Oklahoma,Oregon,visoonaln/«
bb/ isbedlide aa maksimum, ki poatane minimum ali pa abse-lutaa določana kasan /Colorado, Florida, Caorgla, Illinois, Kansas, Massaebusetts, Kao Mezloo, Ohio, Oklahoma, fazna/«
ao/ navi minimum ali maksimum «11 oboja aa določita v mnogokratniku os« ulomku minimuma as« maksimuma, ki st« pred-piaama sa dajanja aama /Alabama, Colorado, Cannaatlaut, D« of Colombia, Florido, Kentucky, Louisiano, i^sfaigan, Mlnno-ssotta. Kom Jersey, 8«Hozloo, kom York, 8« Dakota, Oregon, imaasylvamla, 8«Dakota/*
a 2/ kasen sa povratak so odmori ao glada as predpisane kasan oa atorjaaa dajanja o poljubno določanim mlnlmem ali
193 -
maksimom, li p« »ta vi ;ja ođ predpisanih /California, Idaho« micala. Zona, hsbraeka, Savada, Sov Hnmshlra, Utah, Washington
blaeonsla, Wyoming* .	^	____:	^ ^
a V »dvori e« kasan aa aterjano dajanj# v sajah prodpis «• ponaliaaoljo, polog toga pa oo določi S« dodatna kosem aa povratak / Rhode Island, Slosourl, Virginia, Soot Virginia/«
a 4/ aa ishodičč« aa vsame prisoj o na in praštana kasna is prejšnje aodb« in oa glada aa to določi nova kasan ali v mnogokratniku to kasni kot fiksno določano kasoa ali pa kat aa-določana kasaai v sadnjom primora jo prejšnja kanom ishodi«8o aa do loči tov minima as« maxims /Kentucky/,
Poantam situacija v sv«si a posebnimi aedalitataai kesnlvoga dajanja in dragimi okoliščinami, ki oo tič o jo pravno ali da-janataa otrsni dojonskoga stana novoga kaanivoga dajanja, bana obravnavali posnoj« / k 2«/
Raslih« oo aovodo tudi č« v ten, ali j« poostritev kasni predpisana kot obligatorna ali pa j« fakultativna« im večinsko ureditev Hojo»o tisto, v kateri j« povratek okoliščina, ki Um aa poalodiao abvesno avlčaaj« kasni v konkretna« primaru«
b/ a/ Kdaj aa povratek Stoj« aa ebtošovalne «11 kvalifikatomo okoliščine? Ob« vprašanji obravnavano skupne, kor odkriva (morilko prava glad« obok pravnih Institutov določeno po assa-legtLi posebnosti« Obe instituta sta prevssprav tipična aa evropsko kontinentalno pravo, ki jo bilo pod vpliven francoskega kasonskoga prava s iahedlščaa napoleonskega kanonskoga askonika« T aaglasakaanakoa pravu, katerega snačlinost niso toorottčaa poepi©Sevanj« a« pedračj« ooloto, napak in prodornem v svosl a paesmasalni kes ni vi tal dajanji, sate na ne j demo ebeh institutov drugja, kot pri posamosnih kaanlvih dojonjih|
- 194 -
• Isjeml aorta lahko gevavlao v mil o klasifikacijo kasni-vik dejanj r snane kat«gdrlje*-Prevladuje vsekakor stopnjo-vasjo posaaosalfc «ojaajv pri iamar jo prva stopnja vatno saj-kojSa oblika taksnog« kasaivoge tajanja, to p« j« ravno tista, ki odkriva posebno nevarnost dejanja in storilca, ki toraj uotress institutu obtoSevolnlh okel153in ne sploh ali po t« 1« posebno hudemu primeru« Analogijo o evropsko »roditvijo jo neko* liko lažjo potegniti glede kvalificiranih priaerev ka*nivih dejanj, So reasons, da jo aa določeno dajanja a po sobni ati dopolnilnimi elsaonti predpisana strožja kasan in da ja to po* glavltna snafiilneat *kvalificiranoga primere"« T avosi a dolo3-baol a povratku najdeno n« pr« v kasonskos pravu California doloSbo, pa katari aa Stajaja kasniva dajonja, aa katara ja predpisane kasen aa postopek ali aa felonijo, eb uporabi predpisov a povratnikih, vodne aa fslonijo« DmgaBe pa lahko ge~ verlao o povratku kat obtelevelni ali kvallflkatornl okoli-Silni prodvsan v avast s posebni* povratkom« Kjer ja ta upoštevan, poaani vodna strelja peaellsatija ali kvallflkaaijo«
▼ SZ Illinois« ki ps direktno no posega v prava a povratnikih, kor jo to vsebovano v kanonskem prometnem pravu, najdemo ven. dar v deloBbl v sola9nos dala a kasnih in odmori posebno de« le5bo o omilitvi in ots7.itvi kasnivoga dajanja, v bistvu pa fra sa olajševalna in ebtežovalne akellSfilna, ki aa naj upoštevajo pri doloiltvi in odmori kasnii kasen na prostosti ja praviloma nedeterminirana, t« j« odmeri se s mlnimom in maksimom, ki jo predpisom sa pesamesne kasniva dajanja, vendar vedno v mejah splošnega minima lm maksima« /Par« 1*7 alt« sakona posebej t« d * g/«s fe določba valja aa t« 1« peni*
- 195 -
te no i« m i sapor* m drug« prostostna k«sni p« j« odmre IlIUMt
2* Prema narava kasni*oga dajanja in odmre kasni sa povratak*
a/ hudodaletva /folonij#/* Najbolj slolns, * nekaterih dr-iovah pa aalo isklJuSna oblika povratka /sploSnoga/* J« storitev hudodelstvo po storileu* ki Jo Sa bil prod tea obsojen saredi hudodelstva* Kad temi so naslednje* Colorado* Florida* Idaho* Indiana* tooolane* mehlgan* i&nntcrota* Sobraska* Now ttoxloo* Na« York /Gi«j k « In d/ »podaj/* North XNkota, Ore* gon* South* Dakota* Foraont, Wyoming* V loto skupino lahka Stajom tuđi s&iumodajo* ki določajo posebno pravila sa odaa-ro kasni povratnikoa gloda kaanivih dajanj* ki o« kasnoj«jo s saporom v državnem ponitonolarnom »uvodu kot n* pr*Conneoti-tut* District od Colombia* Georgia* ganaaa* Kentucky, Missouri* Montana* Shode Island* Virginia* last Virginia* Wisconsin*
♦ 2sdavna dalo«bo so gl«oil /g/ Mitigation and Aggravation.-Fer tha purpose of dotorainlng santanoa to ba lapoood* tha sourt ahull* after oonvlotion* oonoldor the evidencov If any* roooivod upon tha trial and shall alaa hoar and recoivo ovidonoo* if ^ny, at to tha aeral ahareatar* lif«,faailly, oooupatlon and arimlnal record of the offender and aay oonaldar aaoh avldanoa in aggravation or altlgatlon of the offense*
1S6 -
V 1st« skupine spadajo tudi zakonodaje držav* ki splošni o -kvlr /povratek hudodelstva/ le sesujejo la ga omejujejo all na določena kazniva dejanja /California* Illinois*Iowa* Se« Jersey* Ohio in Pennsylvania/ all pa določajo posebno spodnjo ne je glede kani /lova* Kaesaehusetts* Bas Haashlre la Utah/**
h/ P®skue hudedeletvat če upoštevano ie povedane /glej »predaj A V k 2* 4 a/* ee poskus upošteva pri deled1tv! In lsblrl os* odmeri kasni na ved načinov# Poskus -Heje enake kot dovršeno kaznivo dejanje /ss večine držav, ki poskusa ne obravnavajo posebej pri povratku* bo valjajo ped te/l peskat hudodelstva ee presoja alleje in je določen nižji nakelnun kat velja alaer /Oklshens, en ko kot Se je novo kaznivo dejanje najhna tatvina patit 1aroany /j poskus se obravnava različno glede ne nakelnun* ki je predpisan se dokončano kaznivo dejanje /glej n* r. Arizone, Kansas, ^oRtsms, 8* ivkota/* Se je ta nakelnun nižji / de 5 lat/* valj« leti nazlaun tudi ss povratek /glej tu pr. poleg spredaj ostenj er ih prav ee prava v
* Car sadova pssanszns najhujša kazniva dajanja* sae že ugo-
tovili* de ne pridejo v poštev /diode ukrepa/ določbe e povratku* Se je se novo kaznivo dejanje predpisana najfcuj-9s /snrtneA*s*av «11 #• obsojene# prestaja kazen dosmrtnega sapors# ? priserih* kjer p« je predpisana so nove kaznivo dejanja kasen dosortnega sapors, se povratek upošteva v primerih* kjer je te kazen fakultativno predpisane! zaradi povratka se eprenenl v absolutne določene kasen /glej n« pr* prave Mleteurl in analogno v pravu držev Kansas* nabraeka In Oklehoant v državi Michigan satana deanrtnl sapor naxinun, določen pa je poseben ninlnun 5 let sopara/* 8e nekatere druga drlava lahko sklepano s uporabe pravile arg* e oontn, da ja uveljavljene načele abserbeljei v predpisih drftav Mlehlgan* len Merite*#** lerk in Oregon /za poseben prlnor tudi vdrl»vi Oklahona/ eo določana pravila as odnero kasni za povratek le* kolikor je se dojenje seat predpisane «1-lejta kasen kot dosmrtni zapor.
državah California, florid«, Mississippi, ielssouri, h«« toxic, Virginia, Washington/, So jo to maximum višji /nod $ lot/ valjajo 1st« pravila kot s« dovršena tesal?« dajanja«
a/ Prestopki /aiadoaoaaaara/i Tr ko togo rij« kasntvih dajanj ja prav lajasoa« upoštevana v aploinii predpisih o povratku« doda na splošna kritorija 30 ravnajitav nad hudodelstvi in prestopki /glaj oprodaj A« X/ in gloda na povadana o tesnih aa prtj&nja in novo kaznivo dajanja /v aveai o povret-tea /gloj A ? 1,2 in 2* 3^-sLko ugotovite, da oa povratak pri prestopkih /tudi po prodkmnovaaooti aa hudodelstva/ obravnav* pravilote la tet posebni povratek» pri s plodne« povratka po os upoštevajo prestopki le, kjer ja isroono dolodeno /n« pr« pravo državo te« tork/«
d/ do upoštevano, d« 00 kategorija t« 1« lahkih kaanivih dajanj /minor off see e/ lahko primerja no po sonodujo o kategorijo prokrSkov v nokotarih evrosakih pravih, lahke govorite tudi o posebnih pravilih 00 odmero kasni povratnikom pri prekrških« V poaitivnih pravih nekaterih držav najdeno nad a plašnimi določbami pravaaprav omenjene lo t« 1« nsjhne tatvino /potty 1 areeny/. Prin« prava držav dsdtena, Iowa, tentana*
Na« Vark« Oblatena« T v edini primerov jo dolo d en sn*k ražin tet aa peska« /hudodelstva/, razlika pa aa, ali aa upošteva la prvi povratek, ali po telo večkratni povratek«
♦ * ♦
▼ ovesi s določitvijo ukrepov ob splošnem povratku niste upoštevali rosličnih aitu«»«ij9 ki oa ravnajo po Itevllu prejšnjih obsodb« Ta alsnant ja, tet orno videli, poaeaben aa raallkovenj«
198
aed opi©Sni« povratkom la habitualno dolinkvenee os« mod uotrosnl&a kategorijama v naSl klasifikaciji povratnikov tor bomo • torn 3e po sob« j govorili pri kategoriji habltu-alnih delinkventov* ▼ katogorlji« ki Jo vesama aa pojo« splošnega /«•«• tudi posobnoga/ povratka« pa aajdoao« v ovesi s oloaantoa prodkaanovaaootl realione oltoaoljo* tokratni in dvakratni povratak oo onako obravnavata v državah* Florida« Maina« kiimesaota, «oo Jorooy« Sov York, Oregon, Pennsylvania, South Snoots* Bros posebnih doledb so enkratni povratek oo prava v državah* Colorado, Idaho,
Indiana« lova, Rebraska, ievada, Ra« Kaaahire, North Sako« ta« Ohio, Rhode Island, Utah, Yeraont in wyuning /poleg so-konedej, ki opleh nlnajo splošnih dolodb o povratku/* Bros poaabnih dolodb sa drugi povratek po oo pravo v državah* Habeas, Arisons, Siotriot ot Columbia, Oeorgia, Kansas, Maine, i©ntsna, Oklahoma in Yeroont*
5* Ukrepi sopor hsbituelne delinkvente
a/ Sa kriterij, po katero« lahko rasiikuJemo sed »plodno kategorijo povratnike in poaobno-k^togorijo habitual«!* delinkventom, mo iabrali ukrep, ki sledi v ene« ali druge« primeru* Pri te« e«e imeli pred očal večinsko ureditev, po kateri Jo v prvo« primor« peelsdiea ugotovitve, d« gre s« povratnik«, svlžaaa kasen, v drugo« primera pa Jo to posle, d los da ear t ni sapor /lsjemae primero po modi klaaifikeeiji, ko Jo poeledlee v drugo* primer« dolgotrajna kašo« ms prostosti, pustimo m strani, ker niso blstvenl/*/gUJ spredaj
199 -
8 1« la 2 b 2«/ ♦
Ugotovili eno tuđi, da js v 23 državah določana kasan sa večkratnega povratnika t# !• habitual naga daliakvanta dosmrtni sapor kat kasan sarađl habitualnostl in na zaradi dajanja sa* naga« ▼ tah pravih pa ao sopat razlika glada no Stavila preJS-njih obsodb ln glada na to 411 ja taklna kasan predviđane kat obligatorna /nmndatorna/ all fakultativna /relativno določena/ all alaar v diskreciji sodi18a« Sa bi obveljala prvotna ratio legla sa poostritev ksani aa večkratna povratnika« sakoa! oo bili naperjeni pradvsen sopar t« 1* profesionalce delinkventa« ki oo povoaani v budodolski organlsaoljl /gang« rcokot« syn-d loot/« bi bila prav obligatorna at ukrepa dolgotrajna laela-elje najbolj Jaean kriterij oa raza*jltev* ha radia« ki ja bil ob takSnan ishodi« u uveljavljen s omajanim Baaaan *ot lata 1926 v St« Torku« pa ni obvoljal« Obllgatornoat ukrepa jo bila v nekaterih sakonadejah /tudi v »oe Torku io loto 1993/ odpraviJona a posnajSini novelami, praksa ga ja pa tudi centra lagan praktlSno okaraj eliminirale« Mad raalegi, ki jih navaja Ja aa takien preokret« Ja najbrdo najbolj prepričljiv ta, da takSna ureditev ni dajala /aa« na dajo / meImeati
liki literaturi nan prevladujoča »tali52a pokato Jo ne oliko« Prof« Tapsa obravnav« habltoslao dollnkvonto skupaj o povratniki ln v evOjl raavrstltvl« ki lakaja tudi o otfills®a ukrepa, navoja kot pooobno skupino pravo tistih držav« ki imajo doledbo aa sviđanja kasni od enkratnega povratnika daljo, pa broš predvidena kasni donart nag* aapera«
7	to okuplne uvrSda naslednic drdevei Alabame. Arise ne, Coimootlout, District of Columbia, Georgia, Illinois, Iowa,
Montana,Sabraaka, Island, Utah, Tir-
Kansas, Louisiana, Maina, Masi Ho« Rsnohlro, So« Terk, okleni ginlo la Hloeensliu/ ep« alt«
Hloda
atr« 473/«
sa Individual la not Jo) nasprotna salo podvrgla ja tnakana
vatlau ne navor aa vedkrstne povratnika la prsva »atiaaaial-m ©rganiairana prefaalenalaa budsdalaaf tl pa as aa aalo nnjvaSkrat anali odtegniti, laauaniti radikal sin ukrapan« fa aa ugotavljali taka sogovorniki kat aaspratalkl novih ukrapov* v svaansa ne rila pa ja potrdila ta agatevltva sna* aa kani sija aaarlSkaga eansta, ki ja pad vadatvaa sanator.
Ja £sfaasr_ja v latih I99a/91 ro«likovala t« 1« arganlalra. aa krlalnal1 te to •
h/ Ga gladino poaitivno pravni ureditvi, pa aa nan ah anaajanlh kritariJih pokata naslednja allkat
1/ Doeartni sapor la Stavila prejšnjih ebeedbi
m/ Za trikratni povratak /ta ja aa atoritav hudodelstva pa dvah prejinjlh obsodbah sa hadadalatva na aplah ali dola* Sana vrata - gloj apradaj A V,7/ Ja pradplaan daanrtnl aapor v pravih driav Olifornia, Idaho, Indiana, Kentucky, *«**•* utah, Virginia, Washington in tkat Virginia*
k/ Za Štirikratni povratak /ta Ja pa troh pradkaanlh,-glaj apradaj a ja pregplaa* dswrtnl sopar v Colorado, Tla« rida, Mlahlgan In Minnasaata, Mm Jersey, I. Narisa, »• Dakota, Ohia, Oregon, Pennsylvania, saath Dakota, Tennessee, Teraant, tjnatag.
a/ Za patkratnl povratak /analogno kat apradaj/ v tavali« f vaah oaanjanlh priaarlh ja aavadaao Stavila aadb ainiaclno, anak ukrep valja aa vsak »»daljni prlaar povratka a pogoj aa, da ta akrap al bil la uporabljan«
Nekateri viri navajajo 3« posebno »kupim, kjer j« kas«& dosmrtnega saporu predpisan* tudi m določene prlmru enkratnega povratka, to so držav« Arišem, Malus in Oklahoma. 2« primer Arises* Is Ofclefceae po /vsaj pe s »ko n* k«* tekstu A*ž«, da prid« v poster kos«a deesrtnoga »spere 1«9 9« je m so« s isre-Si takšno kftson tudi so poslednje storjene dejanje im« t!*tr«-sen predpie se Oklohem je tudi isreSno tako forasullmn, s«
Arl*ono ps ee ds te sklepati s« primere, sa katera je povratek predpisan novi ninioum najrnnj lo let« 2* države Kine pa je snaStlne doledba, pe kateri ee lahke obsodi Se enkratni povratnik /ek doloSealh pogojih/ m kakršnekoli števil« let /any tem of year«/, kar pa preje govori aa Saaovm onojo-ne sodbo«
2/ «11 ja dosmrtni sapor obligatoren, fakultativen ali oloer V dlakreoljl aealšSat
s*/ So ear t ni super je obligatoren /eb »ieerlnjlh predpisanih pogojih/ v sakemdajah državi California, Colored#, Florida, Indiana, Kentucky, Michigan, Mfimesoeta, tfieeleolpl,, Bevade, See Moxlho, Ohio Tanneeaaa, Xexae, Vermont, Washington, loot Virginia, Wyoming*
bb/ Dosmrtni sapor jo fakultativen/klej So k trn/ v sako-nodajah državi Idaho, Mow Jersey, Sdrth Dakota, Oregon, Pennsylvania in South Dakota«
Poseben položaj jo v pravu državo hoe York« ki Jo predpisovalo 1* v sažetku dtoletje poseban rodin aa trikratnega povratnika, leta 192« ja skušalo roži* lsbeljdetl in napraviti bolj učinkovitega, 1st« 19)9 jo obligotomi do nart ni šopov opromnilo
▼	fakultativnega. 8 poanej5ial spreneabaai /sadnje nenđa v letu 19W51/ p« je * upoStevanjsa Instituta na dete minirane /pravaaprav nedoločene/ sodbe uveljavljen presej kenplielraa mešan ei*>tam, ki v bistvu isgleda takole«
▼	Zakoniku o kaseoskea postopku /teroinelofks posebnost - gre pravesprav se sskonlk* ki os v drugih državah navadne imenuje kasanski sakonik/ ja taktna določba1 Storile# hudodelstva, ki je bil pred te« v državi Sev Serk obsojan sa kakršnokoli k as nivo dejanje /hudodelstvo «li prestopek/ se lahko polog kasni s« storjene dejanje r&aglaei se habitual naga delinkvente* £# je
pa storilo« Šestič obsojen »oradi prestopka* pa ee lahke poleg ka*ai ali aaaeeto te rasglaei aa habitualnega delinkventa /Par* 51o tega aakena pe beeedilu v sbirkii Oolbert, Criminal laa and practise* 44* ladaja 1961/. 1 naglasite v obsojene# aa ha Ritualnega delinkventa eene po os bi eleer nine neposrednih peeledle sa prisedetags slasti glede osebne svobode* v določeni situaciji pn velja kat presumpcija setoma delinkventne s ti* »aredi katar* je lahko podvržen a. pr. aretaeiji eli selo obsodbi kot «• 1. disorderly peresa bres upeitavanje eieer pred-plesnih femelnoetl.
▼	t* 1* Panel laa /peaitensiarne prave/ pa se tri delnčbe*ki
ee	sploiala določba« e povratku v drugih aakenedajah*
vendar s določenimi posebnoetui, ki so eaeabe vredne.
Par* 194o s nasloven« kasnevanje sa prve la aadaljas ponovitve določenih kaenivih dojenj deleča« kdor je bil seksat sli večkaat obsojan se dejanje sepor norele /dojenja ee spe-oifitIrana* noja ep*/ eli »• peekue se takšne dejanje pa stori hudodelstvo ali peakaa hudodelstva* ee lahke obsedi nase-
rt* na kaaan, ki ja pradpieaaa 99 dajanja aa aadaralalm-M kw« satara, i, !• ad 1 dasta ds ssrtl«
tar* 1B41 s aaslsroa* Casnerszija sa drugič ali tretji« #U>*~
Js«e hudadeletre določa ▼ 1» sd»t«i »Kdor |s bil enkrat ali drakrat obsojan aa hudodelctro* pa mens stori hodedeletre, as obsodi, ds ai prodplsana aa taaa dajanja kasan do enrt nega aapora, na kasen na prostosti aa dabs, ki anaia aajaanj poletiss šakala* in najred dtakratni anketama, ki ja prod-pisan aa dojaajs, is Ja prvii storjene,
2« odst« ista določbo pa aa nanaša as parratak aa delaiasa k sanira dajanja /kr Utor pradplsat a rorstru Jsrnege sdror. ja glada narkotlkar/« Startles takisaga dajanja, ki Ja bil prod ton drakrst obasjan aa dajanja ta rrata, aa obsodi mi kasan sapora aa nedoločen iaa a niniaos 15 1st in nsxisas da sarti«
?or« 1242 / daladbs na katara as Ja nanalal Banata lan/ a aa. alsroai Kanoreaje aa Batrtii abaojanags saradl bade del etra«
S lajaas prisoner kas ni rib dajanj uboja in rslaiadaja /aor-dar, treason/ aa Vetrtld abaajaai saradl hudadalatra knanu-ja s sapama aa nadalaSaa iaa, nsjaanj pa sa 15 1st aa« aa aaslaaa, ki ja predpisan na dajanja aaaa, ia ja ta ridjl, in najrai do aarti«
▼ praru driare *ew Torb je rotkaksr nrsljarljana ataliiia, ki ga labks Stajaaa aa prarladnjaia r sadabai aaeriSki ka-aensko prami teoriji in a krininnlogljt, da ja nedela dana kasan najprlaamajii akrap aa raikratna parratalka ali be~ bitaalaa daliakrants, kat jib aa apladaa asaadujaja« Ul la kolika ja takina atelidde raaj ur el j ar 11 a praksa, ai asgaia
• 2©4 •
presoditi, • stalila prav« eanega p« »ao S« ugotovili, d« so v nokat sr lii zakonodajah v valj avl po e • bal pred pici o povratnikih, as glad« na poznajSe predpisa a nedeterminirani sodbi* T pravu trževa klikne e so ta pa ja vendar izredno upoštevana ta ankratnaga in vaSkratna povratnike nedetermini-rane kaeaa, Sa ja predpisan ta dajanja aaao* tUniana In taa-pa sta aa povratnika izražena v anogokratniku minlaov in nazlnom, ki aa pradplaaai sa dajanja*
aa/ Poleg obligatornega im fakultativnega ukrepa deaart-naga sapers sao omenili Sa tretjo možnosti ukrep aioar ml predpisan, vendar eadiSSa lahko v konkretna« primera pa svoji diskreciji Urede takSen ukrep* Y to skupino o« uvridejo nekatere prava v državah, ki smo jih omamili spradaj, ko orno govorili o povratku kot okoliščini, ki vpliva na odmero kasni / C X*/ do glad« na aiaardnja prakso e« adl logična predpostavka, da madiSdm v teh državah, Sa Sa Urežejo dosmrtni zapor, vežejo takSan ukrep ma ugotovitev, da gre aa habitualnega da-llnkvanta as* hudodelea, ki vatra j a pri iavr Savan ju kaznivih dajanj / persistant offender/* Sastavlja pa ea vprašanj« ali aa Sodi39a poslužujejo svojo diakreoionarno pravi##, ko oloar v tistih država)«, kjar ja ta ukrap predpisan* U raa-lldnih vzrokov ni toko pogost, kot bi moral nil lahke bil glada aa sakonadajalSev« intenctja.
t/ Strugi - ubrani aapar habitualna dallnkvantai
%*& Unest aoarllkag« k ase nekega pamva j« kot orno ugotovili,
momisam kaaanakih sankal j aapar odrasla t* 1* normalna ali
odgovorna storilo« kasni v ih dajanj* V nakatarih pravih aa vendar v avasl a aakaaadaja • evgsnidaih ukrepih
2o5 -
sopar določene kategorije kot zu p«* 10911 seksualne pot. hopato raspirili v tej sakonodeji prod*Id*no sterilizacijo tudi a« habit ut? Ine delinkvente sploh« sli Osoj habitual«# storila« kasmivih dajanj epolnaga nasilja* Bo gađanja* stanju pa kale« da j« »stal taki«« predpis 1« v pravu dr*
2av« Dalit war« in livada* V prvea priaeru s« o« trikrat oh. sojenega a« hudodelstvo doloSa posebne ©pasovanJe p« str«, kovhjakih sdravalkih) 5« sledi temi ugotovitev« da j« delinvent ne st prisadetega posledica taiivw a boema« ati «11 ho* leaai« ee lahke ah posebej določenih pogojih odredi st»ri-llsaeija* T druge« primeru je pa tak ukrep predvide« s« storile« dolotenih kesnivIh dejanj spolnega nasilja sli pa s« osebe« aa katere ee aodl« de je bebitualnl delinkvent*
/Op* taakk ratio legle« to j« prepredite« aoplodltvo otroka po povratnik« Jo« kot kal« pri dolo5bi v prav« Barth Beketa« ki propovoduje obsojen«na povratniku« da bi 00 porodil • osebo alajdo od 45 lot*/
4* Ukrepi sopor nolo habitualno dollakvanto Kot smo ugotovili /gl«| »prodaj B a*« b/V« majdoa« v pravih vedlma ameriških drlev posebne doled be a t* 1* vagrantlh* Osnadba "vagrant1" ja le skupni imenovale« sa selo rsalidno obliko dojavnostl os* osebnostne karakteristike določenega ponašanja* ta eanadba vsaj v praksi obsega tudi taki«« kategorija otorIlcev« aa katere obstojajo posebni predpisi /n* pr* habitualnl alkoholiki ."pljsnel".«"disorderly peresa" ipd*/ glede a« to pad« da jo postopok skrajno oaoatavo« 1« potrebne dokasns podlage aa obsodbe ved kot ekroona* Take s« vdaeih uporabljajo prodpioi e vagrantlh tudi aopor /peklit, mo/ loparje« ki pe ji« «i megel« dekanati dejanje iepme tat. vino /?enn« Le« B. 1956 etr* Ul - Sepieki/.Pbleg predpisov
- 2o6 -
• vagrontih mil predpisov o podobne konst nice 1 jo dejanskega etana kasniroga dejenja, uporabljajo ponekod tudi predpise o »bvesni priglasitvi ble Uh obsojeno«# /aeradi kater?gaks~
11 kaonlvegs dajanja/ pri polielji kraja nastani tre /sadao-aa ali etelae/t opustiter te dellneetl je inkriminirana, predpisan« eenkelje pa je denarne kasen la kratketvajne kasen na pro atesti /alternativne oil keaula tirne/*
Skupna snaSUnest kanonskega prava ameriških držav glede to kategorije je torej9 de je delo3eno poaelanje Inkriminirano in penallaireno kot kasnive dojetja lažjo narave /minor ali petty oIfenae/. Ckr*p, ki je na splošno v rabi, ja kratkotrajna kasen ne proeteotl - v lokal non sapom - aa prve pbsedbe &n aviSaae kasen <e neke Imuna, ki je predpisana aa kasni v lokalnih saporih* Kasni, kl ae predpisane, variirajo, naj-nanjSs jo 5o dni aSpora, najdaljša pa one leto se prvo ob-eedbe in dve leti ae drogo In aadaljae obsodbe /v koablnaeljl ali ne s denarne kasnije, ki pa m s sredi nelsterl jlvestl spremeni v saporno kasen/* IVlog teh ukrepov, ki jih predvidevajo peparnesna prava, pa je praksa "prastar" pa tudi "tantre" logon pevsele ukrep, ki je bil eleer snan v staran common lav, te je isgen la kraja, kjtr ja bil storile# prijet kat vagrant, pa.te ni kraj njegovog« stalnega bival138a| te ukrep ee taroka all name e to sapom# kasni ali pa kot pogoj pri pogojne odloženi sodbi*
01* Caleb Wote, Tagraney-type lav and it e administration, un* of *e*te* review, 1995-1996, str* 6e3-65o in v ieti
reviji, str* 4o8-42o Plokpookoting iA survey of the crime and its eontrol /iapiaki/i glej So Zney, ▼•grassy end erimes of personal Conditions, Her* L* ft* 1995 otr* 12*9-1926*
5« Škropi eoper p»Mtac	pofrtlBlktv
«/ MkivilBl peihopstls
1« Primerjalne razpredelnice* ki Je bil« sestavljena v sveži s dale« posebna komisijo v dr5<*vi Po« Jersey /&i#J e pred n j B« 2* b/4# so/ /, obsega pa drSave Wisconsin« Illinois« Mleliigan, Minnesota, Bassaohusette, ffcie, So« Hanahire« Washington« California, Indiano« 3o« Jersey In Torment tor Plštrlet of Columbia /po stanja do loto 195e/« odkriva bistvene razliko ned sakonodsjami? to realtke se t13ejo tako definicijo /tudi samo osnaSbo kategorije/« povoda a« ukrep in ukrepe samoga« Od eplelne đeflnlslje povratnika so v glavnom vso oddaljujejo« kor njihove IshedlSSe ni po« nevsa storitev in obsodba saređ1 kesnlvega dajanja sopar »polno integriteto« ampak "nevarno stanja"« To so kale v nagmjnju k isvrdevanja tetinih dejanj« ki so v naspro« tja s nsSoli spolno moralo« »11 s ono besedo, asmje Jo snodllna neobvladanost glede opolnogo lollvljanjm« Samo v nekaterih sakenodtjab Jo eterJono kosnlvo dojenjo« ki ma mora ugotoviti v kazenskea postopka s obsodbo /oeaviation/* odom ispod simptomov so nevarna stanja« ftrevlad ujede onadilnoat v teh zakonodajah pa Jo« dm ukrep ni *141jan kot kasom« ampak kot kurativen ukrep oddaje v ustrosen zdravstveni saved« najvodkrat v bolnico sa dudov« no bolno« Samo trajanje ukrepe po jo sopot raalifino« ali jo tomicirame o kasni jo, ki so lahko isrede mormolmomm storilcu s« tak'n© dej srnjo« sli jo sedamo omejene nogi odo mo prodpioomo kasom ms prostosti« Al po jo toralmirono« do oodrovljomjm«
Kot amo ugotovili« so v nekaterih zakonodajah po lotu 195e
— 2©9 —
n«»kuhali odpraviti peaaajkljlvoott« Polog države Katsoaeba-»otto oo onreaonilo prod pl »o driave I#»a, Illinois, lov Jor-007» Floesasla, drugo p« oo aoakonilo tafciao predpise no sove« Bo oodanjea stanju ieaje peooba« predpise o t« 1« soksu-< alnlb devilranelh »11 kot jih tudi ia^nnjojo o seksualnih dol takvo n tih «11 osebah o ebaoroniM aekeeslnlei to&ajsal as slednjo dri svet
Alaboae A« 1959 ?a»« 15-435/» Californio / 1956, Por« 55eo/, Diotriot of Colombia A952, Bor« 22-35*3/, Floride A955 e« 29881/ nitmi«, /o, 38, Bur« SPo.el/, Indiana A956, e«
34 Por« 9-34ol/, leva / 1955/96, o, 121, Por, 11/» Kansas A955, P-r, 62-1934/ Maasaehuettts /1958/59 C, 123 A*/ Michigan A954, Por« 28*967/, Mlnnessota / 1953, Por« 526«o9/, Mea-tano /Vernsa 1952, tlt, 12, Par« 2o2,?oo/, Kobro oka A953,
Par« 29«29el/f *oo Haaehire A955 e« 173/, *•* Jorooy A951,
Por« 2 At 164/, Ohio A956, Por.2947«24/, Utah A955,P«r« 77-49-1/, Toraont A947, Par«6699/, Vaehtagtoa A951, •« 71«o6/, 1sconsin A955, P«r, 959*15/ la Wyoming A955, Par« lo-3ool«/*
* p0datokl oo vsoti ls Hiohaol-Steholor, Dopolnilo 1956, str« 258 op« 5« Prva številka poaoal lotaloo sblrko,draga predpis/«
Dragi viri se rssltkejojo, leppea /ep« elt«/ nsvaja državo Hawaii,Maryload, Missouri, Mow Terk, Pennsylvania ta Tirginia, alas ye novadsnih Florida, Iowa, Kansas la jatama* Clads See lerka jo aooklsdnoot v tom, kor v toj drisvl kožo, de ae-
dsaoi&a
sodbi,
»rstfs »ysswft
iba o aodotoralairaai
prla* Mlohaol-leoholor
ep« elt« str, 26e-261, tekot in opoab*/*
2* H* i* ookoualni "perverts" pa so osvajani tuđi v predpisih, ki dovoljujejo aaokaaallaooljo deloSenifc kategorij abnormnih osek« fl predpisi, ki ee kili izdani v 3e drSav^h pod vpliv©« evgeniduih teorij Is w t w5isi tudi mišljeni pred-vm kot »skenita podlago sa er geni Sne ukrepe, ee ee /čeprav bolj redko/ uporabljali tuđi se por seksualne poihops-to* So gloda n« to lahko vendar upoštevano kot poseben u~ krop šopov to ketogerijo tudi anokeualizeeljo /sterilizacijo, v3saih tudi k&otraoljo/* Bistvena razlika ned ukrepi po teh predpisih in ned ukrepi, ki veljajo as kosenake sankcije, po Je v ten, ds gre v prven prineru sa ukrep v celotnem tratnemu? vođini predpisov Je predvidena bo?, no st se etorelisaeljo v 8aea, ke je oseb* v »uvodu /pobudo do upravnik savoda/ os* tik proden bi morala biti odpuS5ona| v8s»ih jo otoroliseoljs sploh pogoj so ispust is savoda*
Zakonodaja, o kateri goverino, je bila uveljavljen« v ved kot poloviti drdov v Satu ned 19o7 in 1997, v nekaterih pa so bili predpisi ali raeveljavljonl po zakonodajni poti ali ee Jih eedldfta rasglaeila aa protiustavne* Bo stanju 1* X* 1941 j« bila Isvrdena eperaelje v 365©5 primerih od tega pa skoraj polovita A3195/ v driavi California. Koliko primerov je bilo aod toni habitualnih delinkventov /eploSno/ koliko oakouolnlh psihopatov, noši viri no ugotavljajo*
Glej J.B4 Lebane, The noralitj of aaorloan oivil legislation concerning ougtniesl sterilization, doktorska disertacija,, Washington 1944, etr* lo-29. Prvi prinori kastracijo /oontra logos/, 44 dodkov in 14 deklin, eo bili iavrSoni v državi isnaas 1395, pa so saradl javnih protestov niso nadaljevali. Glej §e Happen op* alt* str* 425/26*
h/ Profesionalni hudodelcij
V aaerldkea pravu najdejo nekaj opore so klasificiranje kata-go rije profesionalnih hudodelcev« v dre skupini« ki ju naj deso e krlnlsološkl literaturi* Ore se kategorijo individualnih profesionalnih hudodelcev ln organiziranih profesionalnih hudodelcev*
aa/ Individualni profesionalni hudodelci!
3fs skupine je precej eoradna skupini t* 1* Balih hnbitu&lnih delinkventov« ki sme je obravnavali posebej /glej rpredaj 4./* čeprev ne edini« gotovo pa najbolj aanlmiv prlser hedodelcev to vrste« so t* 1« pokileni Žeparji /le nastopijo e®ai «11 naj-vel po dve in niso drugače organisirani/* S ten pa niso mišljeni leperji« ki ec ealeteni pri dejanju ali jim je sicer nogeSe dekasatl kaenlve dejanje« a»p»k sumljivi «11 potencialni etortici* T kanonske« provu po vmesnih držav «c predpisi« katerih inkriminacija temelji na treh elementih* prej inja ob-aedba aeradi tatvine ali t* i* pickpocketing« /ali sloves« da je peoameanlk -pickpocketV, nuvaodnoet na določene« jnvaea kraju in neaakonit razlog a« takfne navaeSneot* S taksno in-krinlaaalja odpadejo proeesualae težave« penaliaaeija pa je lahke dokaj stroga kot n*pr* v državi Karjrl&nd, pet let sape-ra in denarne kasen da l.eoo* Rekatari zakoni vendar izrecno eahtevaje« da nar« biti prvi element dejanskega etanu* te ja« da ja obdolžene# znan tat« dekasan a prej&njo obsodbo /Mm Terk« California, District of Colombia/1 a ten je eden elementov povratka, prejSuja obsodbe, utemeljen*
Kritika gleda teh predpieev je v bistvu 1st«, aaradl nejasne
all presplelne foraul&cije ne dajejo gsroaeije pred kriv15-m obsodbojkritiki sate poudarjajo, da je treba @11 isbolj-lati delo polloljekih organe* pr1 odkrivanju kasnivlh dejanj /tatvine/, ali pa sekane tako formulirati, ds bo jasno mogo-de walelmti osebo la dejanje, ki n&J te kasnu j e /alej Plekpoeketing Itd, nev, epredsj, etr, 414-416 in 419-42®/* bb/ Organizirani profesionalni hudodelci«
1/ Poleg predpisov, ki ee uporabljajo ”f*ute de nieux* tudi za te kategorijo, /predpisi o vagrantih, poklicnih tatovih ipd,/, ae uporabljajo kot oplojen palietlv predvsem predplai e davku na dohodek, v samem postopku pa proceou^lnl institut “poroštvo* /bali/, Z maksimalnimi sankcijami os* a maksimalnimi sneeki se poro Itvo okušajo ukrepati seper sname dlana ali vodje hudodelskih sdruSb /gang/ in njihove pomagsSe, ki jin ne moreje dokaseti konkretnega kaznivega dejanja,
9 etallžda povratka v pravem pravno tehničnem pomenu je eeve-da te ekupine vkljudena v okvirni poje« specialnega povratnika, s širšega, kriminološkega aspekta pa je je treba obravnavati posebej, tferep, ki ee vdornih uporablja sopor to kategorijo, pa jo dleto administrativen ukrepi de ee v postopku ugotovi, da prisedeta oseba ne nore iskaaatl državljansko pravnega naslova se bivanje v £1)4, ee lsrede »oper nje lagan nil deportacija, kot to imenujejo /gre a« »prevedbo e-sebe v države njenega državljanstva po ns o ion alnesti/ s prepovedjo povratke v ZDA,
S/ Jlede na te, da Je erganistrana profesionalna kriminali-
teta ▼ OTA ve sans pred v som na ilegalno proizvodnjo ln pionet narkotikov# pa tudi alkoholnih pijač in as Igro na e*#pe »rače# pridejo v poStev kot posebni predpisi predvsem predpisi • t«h področij* Gloda zadnjih najdeno a iajaao ene države# kjer je Igra na slepo sreče legallairsna /navada/# povsod predpisa# ki la posebej inkriminirajo organialrano omogočanja takšnih iger j v aakatarlh zakonodajah so tudi določana strelja kasni a« pavrstnika /Alibama, Oregon itd*A kazenske« aakanikn država Illinois so stavijo ponaliairea« anno lajanje* ki so pe n»r*vi eeni profesionalna /01* Far* 28, t* e* 2* st* tega zakonika/* Za t* i* profesionalno h ododelse v avesi a narkotiki# je v državi Illinois predpisana ob povratka mandatoma kasen dosmrtnega zapora /Se se enkratni povratek/ s« posebej določena dejanja v zveni a prenetea narkotikov* /?»r. 22-4o, 3 odst* tega zakonika/.
Op« Poleg znana senatne konisije /predsednik Zefaoer/ en* nadaljuješ dele te kenimlj** ea ja ukvarjala • probienen organizirane kriminaliteta posebna komisija arganiaaaija pravnikov* Gradivo* ki obaaga analizo problema in konkretne predlaga ea posebna zakonska predpise sa bolj uspešno aetlranje te krialnelltete* je zbrane v posebni publika-oljit Jnerlean Bor Aesoeiatioa- Cemtlsien en Organised Crime* Organized Crime and lev Enforcement, tew York 1952 An 1955# dva sveska $L8 ln 258 str»
m a
Za pdkae aoeridkaga prte* o obwwwl tead ^ &U* uporabljena pola« v tekate ali opootefe ©aanjeate virov fcttđl spadaj numlinvi literatura, sam tesa pa te uradne ali poluradne shirks taatemftsji prava pomen** drBar t Ste*
1» Lloyd IloCorkle« tea teoafcaenfc of tlM persistent offender
in penal policy In tee United abates, teesia, tew Sack University 1951» 296 ate* rokopis
2« Lloyd HeOocklai Abrld^oonfc of a dissertation, tew fork University 1956, 25 ate*
5« George X« drown* tecldivlaa oocio-legal survey of ite da* fiaifcioa, insHenoe end treafcn*mt; la tea United states (aferldgevanb of an dieortablen)* University of PeoaugrlvaKiia, Hiiladclphla 19*7»
46 atr.
Brown* tee &o absent of the recidivist in tea US, Canadian Bar Beviear, October 1945
Court Troatoant of Genomi Becidivist Lav, Coluabla Iear teview, vol« 46 * 1940, str« 23&-255
6« »arrest lay* Vagrancy and other grieve of iproonal mb-dition, Harvard Lav Beview, vol. 66, 1952/55, str« 1203 • 1226
7* Michael ad* Criminal Xav end its edalnistraticn, Chicago weahaler tee tevndafcion Press, 1940, atr. 1 - 21, 965 • 1055, 1204 - 1206
8. m	supplement to — Brooklyn#, ^956 atr. 246-255
9* terval Moerlai tea Babltual Criminal, Harvard University Presa, Cambridge (Basa.) 1951, 391 ate.
10.	Mabel Billet* Conflicting penal theories in statutory
criminal lav, tee University of Chicago Press Chicago, 1951, atr. 7-51, 96-131, 133-159,186-200
11.	Julia Johnson t tee Benoeo Lav, Coaplled by... tea Befe-
renoa Shelf, tew fork, 1929, etr. 169
12* Harr la Plosoo— t Grgaiiized Crtao sod Imr £bi‘ca?c*arat
Edited by ... ?ha Groby £»tt, Hew irorkf wl« 1* In 2« otap* 318 l& 238«
A S O L I J A
U VOtm PASATI A
nglelki prava! sistem nasploh ln kasan»kopraval niste« kat »jasov dal ea bistveno razlikujeta ođ kontinant alneg a in ta« aelJItn m drugačnih osnovah* Tendar pa ss sdlv da so rasli« ka v »istemu kasni ln drugih ukrepov sopar delinkventa, dapmv so znatna « nanjSe, kot pri nakatarlh drugih institutih kasan« ekega prava* kar podajano analizo osnovnih značilnosti angl#« $kaga prav* kat sistema, na druga« nastupna aonao tukaj oaz j iti avte na obravnavanja problemov povratni3tv«*
Ta vprašanja ja v angleška« kazensko« pravu prvič uredil Ptavantlan at Crlaa *at lata 19o3, ki ja sopar habitualas da«
1iokvants uvodsl ukrap pr&drisnja / preventiva datention/, ki at j« izrekal polog kazni* Ta stota« pa ea ja pokazal kat so« lo aouflinkavit, kar so aa sodišča, ki kumulaeijl kasni in pa« eabnags ukrap« niša bila naklonjena, določb a habltualnlh dalinkvantih sala redko peeluSsvala* Zata ja Criminal Justin«
Aat is lata 1948 ponovno uredil tudi ta vproSoajs, is jih rasli na način, ki aa razlikuj« od rotitev v pozamašnih konti« nontalnih pravnih sistonih* Criminal Justina Aat is lata 1948« obsaga določb«, ki aa nanašajo n« problana povratni3tva v 21« ln 22* Slonu /Saatlon 21.-22./*
AngloSka doktrina aa ja a problemi povratka ln povratnika ukvarjala praeaj podrobno* Pri tan aa poudarja, da obstoji povratek takrat, 5« dolinkvont ponovna izv r Ji kzanivo dajanj«!1 o habltualnlh dalinkvantih pa pravijo, da is novada ponavljajo kazniva dajanja, pata« ko aa la bili obsojani* Z tonu doda«
1
Pri«* Caarda str* lo4
2X4
Jaje* da »©ra tak etorileo kasati delinkventne lastne stl in sera pomeniti nevarnost aa skupnost« pri tem pa ne se« dl v skupine, ki ma je označevali kot mala habitusima delink* w»m« lm eri definiciji povratka in povratnika pa moramo pou* dar iti, do snglelko prave ne pesna nobenih splošnih deled h e povratka v klasičnem pomenu, ki ism m kontinenta običajne se posledico etre?jo odmero ali sviSanje kasni* S© je posle* dies dajatve, de prepušča angleško pravo odmore kasni v me* jak posebnih estroma spletnih minimumov in maksimumov sodni* ku samemu« V nadaljevanja se bomo eat© ©mejili m določbe,ki se nanašajo bolj ali manj na to, ker sme ne kontinenta lačno* vali eni* habitualas delinkvenca in tako imenovana habitusima delinkvence« Pri ten je treba dodati, da ime terminus "habi* tool offender" nekoliko odložen prizvok in govori tudi sakom is leta 1948 e "Bsrslstamt offenders*•
It* FRRX*A2»CTAJ!0ST 02TROMA 03S0DBS
Hftbituelno delinkvent© dell Criminal Justine Aet v dve skupinit v prvi eo delinkventi, stori ved kot 21 1st, v drugi pa storilci, ki ee še dopolnili jo let*
Pri obeh skupinah postavijo aakon objektivne in subjektivne pogoje* Pri prvi, kjer bi noj 11o sa storilca, ki 1ahko po* stanejo hebltuelai delinkventi, zahteva sokon, da so bili po dopolnjenem 17* leti vsaj dvakrat spoznani aa krive e« take kaznivo dejanja, ea katero j« mogoče izreči kssan eapore nuj« manj dveh let* M torej potrebno, da bi storile kasni dejan* ako prestal* Ker posna eiglečko pravo samo eno vrsto prosto* stnlh kasni * sapor, je brss pomena vprašanja, sa kakšno vr* sto ksanl je Slo* Angleika sodišča upoštevajo pri ugotavljanju
predkasnovine isti &nm sodbe domačih rednih ©odiSč* * Glede števila prejšnjih ebeodb velja« đa norata hiti voaj dve*
Pri tea pB je - v kolikor ©e ispolnjeni oet&li pogoji - »«t-eno sa kakšno vrsto kesnivege dejanja gre** 2aatsranje povrat* ka, kot ga posne veSiita kontinentalnih dršav* je engleske«« pravu tuje*
Subjektivni pogoj« kl ga saken določa« je israslto epeelalae preventivnega snaSaja* Določbe 21* člena jo u««reč aegoč# uporabiti« Se bi bilo glede m poboljšanje ©terile* in sato* đs se au prepreči nadeljne izvrševanje kaznivih dejanj* bolj priporočljivo iar~5i poseben ukrep« predviden v te« Členu* kot pa kasen« Angleška sedišča in doktrina poudarjajo« da eo določbe tega Člena lsjeune in re jih ne eae uporabiti če aaoto sate« kor te Izpolnjeni zakoniti pogoji« Sedišče aora biti prepričano« da je etorile« negoče poboljšati«
Pogoji* ki jih sakoa predpisuje sa drugo skupino* so drugačni* ker je sakenodajalee Isšajal a stališča« ds gre sa delinkvente« ki so Se habltualal« Tuli pri tej skupini Se sede55a, An je Ml storile« pri prejčajih kaznivih dejanjih aposnaa sa krivega In ni potrebne* As bi kasni tudi preetal« Podrobneje p« so določene prejšnje kesal* ostrena prejšnji ukrepi« Zakon šahtova* An j« bil etorileo po dopolnjene« 17* letu obaojen vsaj trikrat eeradi kaznivih dejanj* sa katera Je aoge* če isreči kasen sopare nejnanj v višini dveh let* Pri prejšnjih obsodbah pa sta aorali biti vsaj dve vsgejal ukrep oddaje v
2	Prta«G—rde« »tran 119
3	Angleške prave leči kasnlva dejanja v loloni«s* oledeaeanoun
* Palsar* Harrisa0s Orlainal Las it. 652
btratali aapor tali tomatl?« trsinig* OetPli objektivni po. <»41 •« •Raki kot pri pr* 1 skupini« v&obianke raallč#n po 4« subjektivni pogoj, prodploao s« to skupljao« Oo uporabi določba drugoga odstavka. 21« členu« 00ra kiti sod Ude arepri-lana* 4« 4« to potr«boa soradi varstva družbo« 4vlo3n w4i-3ia v ovojih eđlodboh pou4«rjajot do nora iti ao storilo«« ki Jo nopoboljlljlv*5
iJol«g obeh tok kategorij« ki iaata so posledico lsrok ukrepov« ki «o iavr*ujets v posebnem okolju« ?r»dvld«va angleško pravo •• povratnik« So ukrep« ki so lavrSuje v prestao »kalju« kjsr delinkvent Sivi In ki m nalaga določan« dolžnosti v svoai a n joga v in Slvljaajan n« svobodi«
Določbo o too •boaga 22« Slon Criminal Justi«« let • o« ki dajo sodišču neSnoat« da naloži oboe jaso« določano kategorije« do »o po prestani kesal prijavi peoaboia organon /pravileno jo to polioljoko postaja/*
Sa to skupine deleča sakoa po a« ta« pogaja« ki so nanaftojo do« Iona ao prejšnjo obsodbo« dolono po na ksaoivo dejanje sarodl katavoga jo aterilao v postopku«
diodo prejšnjih obsodb je potrebno# do jo bil otoriloo vsaj dvakrat obsojen aa vsgojni ukrep oddajo v Jtoatal ali pa no •operno kasen* Zadošča pa tudi« •« aa ja bil isreiaa ukrep oorroativo training* ▼ abak prioirik gro tedaj 00 povratnik« in aleer tako« ki 00 bili I« vanj dvakrat prsdksaoevani« kar isrek ukropa aarraatlva training pradpoatovljo« da Ja bil storilo« lo pradkaanevaa«
217
Plelolaj cal ih habltualnih delinkventov J« bil urejen St selo agedaj - St dane« ureja te materije slttr novelirani Vagraney Aat is let« 1824* Senj j« snadllne* ds delt te delinkvente v tri grupe« v prvi »kupini* to tako laanovani "idle and disorderly peresna" - ki bi Jlb lahke Steli ned potepuhe lažje vretet v druge skupine Štejejo "rogue* and vagabonds" »to so potepuhi« ki iavrdujeje hujše prestopke in povratniki la prva skupine i- v tretji skupini ao take lnenovanl "lnaorrlglble rogues"- te ee povratniki la druga akapln* In tlati potepuhi* ki ao kili	^ g + ?
IXZ« OBSODBA ZAKADI NOTEOA KAZ»I?BQa DkJAKJA
Zaradi raalegov* ki eno jih Za pesnili* so nerane tudi pri pbrevnavanju posebnosti* povoaanlh a nevin kaanlvla dajanja«* onajiti na prohlane habitualaa in nala habitoalha dallakvaaee« Pri habltualal dallnkvanai ja glada pravna narava novega ka-saivsga dajanja podan snak pogoj aa aha skupini« Potrebne ja* da gre aa ksanive dejanja* aa katero ja aogrožana kasa vsaj dveh lat ampera - brsa ponsna pa oataja vrata kaanivaga dajanja /fslonita * e r lasa* nladanaaaoura itd./, v prooaauslnsn pogladit pa dolotia aakon* da nora iti aa radon In no euaaren postopek«
Podoban je poležej tudi pri skupini* določani v 22« dlana«
Sa mvo kaznive dejanje doled« aakon* da nora hiti tako* aa katera ja nogoda iaredl vsaj kasen sapors v višini dveh lat« Poleg tega pa vpliva aa nožnoat uporabo določb 22« Člena tudi iaredenn kaaezu Potrebno je namreč* da 1 srede sodi 3d e vsaj kasen sapora v Vidini 12« acseeev« Prav tako ao esdodda oaao euaaren psatopek* teaved ja potrebna* da ja bil storila# obasjan v rednsa postopku«
- 2X8 -
Za izrek ukrepa določenega v 22« Členu delala saka« 3« subjektivni pogoj« SodiSSe nora nartS upoštevati o kelihi-M« e čemer j« «151Jena tu4i storilčeva e a« boost /tla« eere-•ter cf tti« offender/. če ugotovit da j« glede na to okoličino ukrep priraerea, g« «*re lareči«
Ife UKREPI lom PfTRAflllC*
Angleško pravo «o jo razvijalo pod drugačnimi vplivi in izhaja is oonov« ki oo raki13ne od kontinentalnih pravnih elotonov«
Tako oo j« v to« sistemu, s« katerega lahko rečsao, de ga e-dlikujo bolj esiiaol aa realno re3ev«nje problemov kot teoretična in dogmatična ishedlSSa, eod drugi« resvoj, ki jo bil ao kontinentalna prava Uredno pouenbea, namreč razvoj dua-llatlOaaga kanaopta kazenskih aankalj drugodo«
Medtem ka ao aakonadajelal kontinentalnih drUv eprejeli dua-llatiSni koneept dola# ka aa bila njegova teoretične postavke bolj ell aanj izdelane, je aaglečkl zakon a prevenciji kaznivih dajanj U leta 19o8«bres posebnih poaielekov uvedel poleg kesal ia poseben ukrep sopor habitualne delinkvente« AagleSka teorija tadaj ni posvađala vprašanju, ali gre se dualize« kasen* ekih sankalJ sli« posebne posornost1« Praktična poel»dle« sakona pa ja vendar bile, da ata aa kasan in posebni ukrep izvrdavala enaka «11 ve«j podobno in e* »e sodlilda aeto upirala izrekati polog kasni do poseben ukrep« ker angledko pravo no posna povratka v klasične« pfcaenu« jo razualjlvot da tudi na pozna kazenskopravno posledice, na katar« j« ta povratak vozan v kontinentalnih sistemih - naorod eetrejdo odn«r« aslrona zvldanja kazni«
Za povratnika« kl jlh ja Criminal Juatloe Aat 1* lata 1946 imanoval trdovratni etarllal kasnivih dajanj /persistant offerder/ so določani pobahal ukrepi« ki jih aodiČČa izrekajo n«aaete kasni«
fm ukrepa sta aorraatlva training e« prvo skupino In prvrotiva detention sa drugo skupino«
Correctiv* training ja akrep« kl ga ja mogoča izroči alajSi skupini delinkventov, pri katari aa preeumira, da aa ataril-ai poboljšljivi in jo ta »krap potreban sa njihove poboljšanja In sa radi prevenslje pri lavrčevanju nadsljnlh dajanj«® Sodišča nora pri tan upoštevati sl&eti spaalalne preventivno fun<oiJo kasni in ukrepa, ki aa lahko izreč* namesto nje« Prepričane nora biti, da ja storilaa nanj dovseten sa vpliv kasni, kat pa sa poseben, praviloma dalj Časa trajajoč ukrep In tonu sledeč nadsor«
Ukrep eorreetive training aa lahko taroke od dveh do Štirih lat« Sodišča nora v ovoji odločbi trajanje preelzlratl« Angleška judlkotura se ja pri tea postavila na stališča, da ni pravilno izrekati ta ukrep v viSini ainlauaa, kar to na odgovarja njegovi vsebini« Angleško apelasijek© sedišč* je sodbe, kjer Je bil ukrep 1 »rečen v višini dveh let, sprenenllo tako, ds Je ebeejenea izreklo kasen sopara v lati vitini« Pogojni odpust Ja aagoč pa tea, ko Ja ebsejeni prestol dva tretjini ukrepa«
Preventive detention jo drugi ukrep, predviden a a povratnika, ki ga ja aogoča Izreči nemaste kasni« tat aaa Sa oaenlll. Ja 6
6	palmar, Harrisa*s Criminal Um atr« 693
»tar*J U skupini povratnikov - tlotim, ki oo So dopolnili 3o lot* fudi gleda toga okropo potiBorj« angloSka jod tkataro, Bo gre oo lsrodoit »krop, ki bo moro biti n»Bom«ot«k •o kosoii«7
Sajkrojio Sob« trajanj« toga »krop« fesa So 4 lot«* najviSja p« 14 lot* Tudi tu saatopa apolaeijsko sodilBo motnjo* It oo »krop mm mam isrokati v vitini minimuma, kor to no odgovarja ajogovomm namonsu S>«xioo oo povproBno Stojo kot najkrajša Sobo* »o kotoro go jo nogoB« loroBi «oloo Bo oooti lot* ttkrop Bol'nesti prijavijonJo atolov« oo isroko »o Boba lf no« oooov ln oo soBonja IsvrSavatl po odpustu o pr* otaJanja kasni* Oboojoni jo dolžan prijavljati ovoj naslov poooboj BeloBonoan organu in oo kaonojo Javljati v pr« sladkih in na and in, ki Ja Balona BoloBoa v tako imenovanih dopolnilnih BoloBboh sa-kono /SohoBulo IV/* Balona po propt&SBon ton orgonon* Gre to« Boj o« nodsor nad bivonjon BoloBoao katogorijo Bollnkvontov* pri Boaor pa Jo Bolinkvont oan tioti* ki aktivno Bolujo in ki Jo BolSon opolnjovoti BoloSono obvoao*
Zrn krBltov obvos Belofia aokoa kasan Bo 6 nooooov napor«* sa kar oaBo&Ba sumarni po s to pok*
SoBoB po virih* ki sne Jih inoll na raspolago* so angloSka aoBISBa v Baoa oB uvaljavitvo Criminal Justioo Bot Boljo BovolJ pogosto a*gala po aoSnootlh* ki jih ta sakon nudi sa pooobno obravnavanja povratnikov* davni probi on kontinentalnih kasonoko pravnih olotonov* probio« Bnaliana ©siroma
7	Prim. Mssgor-Sahonko—Tosehook* Dao »uol ndloobo Strafrooht Bor Bogoramrt, III* Bol* M*Ortinhut* bon ongliooh« strafrooht* str, 244 im OoorBo* «tr* 123
asalsaa k asi »nekih sankalj» tu ni poeabn© paraS, ? -5 p« si angleška doktrina in praksa saatavljata vprašanj« o utaaoijano-ati oairoaa nsutaasijofiosti uradk« kasni na aodoledon 5aa • kasait ki jo poznajo 2 »A in ki so je urodio nokatar« država • aianioo Britansko skupnosti narodov* Tondar aa v svosl a ton obotavljat da ki tako dolo##1** kas on oviro aa ukrop - ki ki oloor odgovarjalo šahtovi po popolni indivldoallsoniji -lahko odprlo vrata s&aovolji la ki kila ▼ nasprotja a klasični*# * d« vodno tonoljnin nadalo* kasenskaga prava *anlla
IT.
mnOFHlk? JALHI ZAKLJUČKI
dr. Mor Kob*
P ii k v M G k k A h M -* J A i/ M i n&USUl
I.
A't*dm oooo v tej Matasi tooakoomm otemmli ekipna km*
ćo&m. bo petreteaa oOktibara orodna ^unUa o atnliddlli la 0WMMfc ^ooMMBib »iau*j*r v teoriji*
1* Za eoaaa riolođanaga stotom* ia MI^Ib« ob Vn^ jvih m
d bant omlM oo poudarja adksnođajalftaro Utic liida gleda parjajev, ki aerajo Mii iapolnjani* da at ftleje raroanja lotanfigooga abortion kaaaivagm Jajntj* aa poročite* t k nat a
Za objatotiviabldaa /ali tadi 'ebjafebiroa* dbajtto uta ai-otsom$ ki vežejo poja« peroabtoa aa objektivne dajatve, da tleti, *1 ja bil la obsojen anrtdl kaanivaga dcjtmja, ponovno abaci kaaaiva dajanja« Je^lavical elmanb bnfcu>‘*jn »latent ata vaaj dta daeovae ledeni tsaaaivi cnjaaji itttp osedlan in obsodba aa prajdnja oborjena kaaaiva Jejwji 2n tdkilta
da najti analogije a "csaftdiw e aadieinli Delali, *i ja prabelal baleaaa ia ja bil uefcaj dana oednaljaa - zaradi iatervaaeija edramOba * eboli ponovne aa enaka toUanijo /Qraaabasaan/« lto kraja ia deeledaa ja takten eiaon objektiviziran, da aa patnji ia a avala dejatvoa, da ja leta ose-
ba ponovne »tovilo loan iv« dejsnje Aekrlinokoli/« deleSe« pravni .Sinak n« pr* kaMo* ki jv predpisana a« iv Janj« &a* a» *e evils« »11 p« ev - oer&tek ebvesno it«jv a« ebt«2ev«l* no okelllSlne n« pr* /Klsoae^ake pr*vo« 31*4« ja«* ka-ceceke* ir« ahkonika la leta 1951/«
Popolne aeoprotje tofltlnaau el s tenu jv Sivi« eubjetrtlvletiSen eloteni tv lahej« »mn« od eabjekto« eterllee k>enive<:a dejo* rja in njegove hudodelske wetierjersoeti* xsilirtu v nJ«|ovi petheflsiSat strukturi« dejanj* p« jv »sno sunanjl slap too s« tsk*ne uanerjoneet* ?e dejanje jv liriko enkratno« prve in ktr jv hkrati tuđi aunvnjl poved a* posebne ukrepe aepvr po* vratni*«« jv tudi edine okoli *Sln»« ki to »istvn Sv povesti* jv v teko Ineneveni« deliktni* kasen tkita praven* TekSnvgv Si* »tega oubjektlvlotlSitega slstena /aa takdnege nevedno 1 tv jaje grenlandski olaten« ki po ni niti ti^iS^n, alti ni pravi drSavr.i keavnekopravni slots*/« n« najdene nikjer v eodobnih poaitlvnih pravih« po3 pa «v Suti njegov vpliv v korekturah •alrono dopolni tv® h objektivnih »letvnev /n*pr* por* 2o a *a-pedn* neaSkegn keter.akega aakvnik® in Sl* lo8 ital* KZ/m ? teoriji »iver ni sporo o tea* kakSvn »letva jv objektivi* vtiSvn vairoae subjektivlet18en* S« lavaene;* Vketrnnna »ta* lftida« tvdl ni veora v tea* da nobeden lsaod njiju ne aatreaa v svoji dleti oh Iki* KusliSns otallSS« pe obrtaj«Jo o ten« koko naj oo vrednotijo objektivni «11 oubjektlvnl kriteriji aa prevoje povretulftva9 kot taklnl* kritika enih kot dragih rt «1119 pe las voske a-'»e ovoje raelenelno jedro* EpravlSeiso 99 pevdarja* da ponenl objekttvletiSno sledenje togi <vtenn* tinea* ki ne raSuaa e pestrostjo oblik« v katerih »e p«jetija
zvrstni Uro la Jt v nasprotju * alter prl&nsno nujnostjo individualiairstl kaaoneke sunkelje) negativni udinek tak-dmg'» avtom,* tiara* potrjujejo tuli sl-ib* lskulnje v boja o povratni 3 tvon* *o drugi strgal pa so tudi uprevldens »strjuje, da sagetavljs upoštevanje objektivnoga mmmtii /takt v sakonodojni kot pr«vosodci ;>r**ai / varstvo poeaassulcev pred oeaevelje in Je <sor fisija so rel tivne- prsviSno, tor onolin obravnavan jo rol tivno enakih prlsorov* Sloor so *4i$ d« j« roiltov kantrevorsa v »strezni kcsibin+eiji objektivnih In subjektivnih sonarter povratke« vendor s to* orobio* uspoinsjlegs šutiranje povratka to ni reien* 'oprav so setrjuje, do se so v praksi poklala ** uatroanoJSo rotitve, ki upoštevaje tudi subjektivne mrnetd, ostane to io vedno lo kipotos« bres sadovoljivc podlogo v podatkih o gibanj« povratni Hva* Drogi dol problem« labor ukrepov sopor povratni-ko« satane Se vedno novefene vprašanje*
tak3ne kes&inaelje so ob roaltdnih teoretičnih konstruktijnh uporabili poonmanl sskonodaJalti« k fo obrtno grodivoi is grodlvo 1 obojo oplelno snadllneat, do mjdem v po šamanih pravnih el etosih v glavno* So trodioioaolm roditve v e* J glede tieto kategorije povratnikov, ki oe izveden* is So kleei-dnlh pojosv splet neg« in posebnega povratka* 3di so vsooskor, da se proste oubjoktivloooijo kasenotega provo oairom tako imnovonogo upora sopor kladlSao ksoonoko provo, ko*o tako do ee Somerni po sobi objektivnomu ishodidda« so katerega jo bistvom ponavljanj# kasnivlh dejanj, dodojs subjektivni element) to p roots se veSimm So odvije v okvirih individoollsooijo ko ser Ottih senkelj, odklanja so vsokrdon legalni ov omtlao*
in poudari« ecteiaka diaLeoiJe« aa pavšalne &k vmmm fcato--fc* ali drugaSna ymi p iddiM te v oapraj te ja vas psi* o*e, aspak Je teo v presoje jodtedu. 4a ooloti ali te v
oaahooofc povratnika« aotel&ov* vloga pa ee tudi oteo rao-iičoo rasista«
kvirih
«*» tcadiciooalat okvire poklja la Uče so<kte©Jte teatra-laaate sa Individual laarijo« Caprav pxwosoki otjaoi ate latelaterjl takte* praksa. 40 tolerirajo.
oov vad aU aaoj enetaa atalidtei v potoval, a« pa v veefcia-aki trani la krlatealnopcUtUal presodi, pa so vpratetja
noa povratka as dalja te vprouanja plates ali iiTi iirretes <ke-suistiSas) oproda litra, kaj aaj so ttoje aa pasete! ovsatek. te Jo ca la vrsta soflsilli iselio aad otaca akrojnisaa poanaata*
vo dajanja (aplotei povratek,) ali pat aa povratek & ,eje la ponovitev (po preteka tetečo joga 5aaa pa obsodbi, natega k^ aoivosa dajanja (poaatei povratak). Pregled posiUvteh prav
225
am. odkriva ta inert ice, fceosofcidne uteaeijitve cassje pa variirajo od stali&S, da petrol povratak vodje mtognjo kriv-da, saradi katara noaluft ^vratefc stnoijo kasan, Oo stališa o Mopalhtfinih posebnostih atorlloa pooraUukn, zaradi katerih ja njegova oevan&ocš poaebne laraee lc ki ^rja fcn-dl po noben tretoen.
8	tafcuaaga UhotUčda je vu&am bolj prikladen glodal po* vraook hot caoovaa kategorija aa blata ecaUtč«, H pavoao
naliki aad ajtai ao paS v f.3o» kako pridajo do ^a. ? sklada a pelholeifclBl pogladi v Iragi polovici protekloga etola-tja ja *tmli26e, da aa "coanuotođo deUaqp»ađi* Inbfco pridobi la a ponavljanja«} enaki, (iobovratalh) knenivUi ejaej*
8a oodotao psihologijo« kl ,;;ajđm prodreti globlje v psthoge-naso določanega ravnanja, pa ja iahodiSSa fruea^ ijaki stereotip ali pa sekundno 'motivirano ranoanje« kcujai resaltat je a stadidSa povratka oicor analogan - ponavljanja istovrstnih dojenj, sakljuSak, ki js crlninaliippoUtlto: vondar* drogaBen, pa 8e ni nadel aJelsvataaga israsa v pralnima pro-
5« »oialjnje vprašanje, e i-ateria se v teoriji in rial n e aafefMwt—pmkoi epeprijaesje a raaliBnih ishodftdd, ja
226 -
t^reloaje «11 efreeemvati povratek kot pr**vno konstrukcijo /objektivne kategorijo/ «11 p« lshsjstl od «ab j «*t Iris imet teko is.® nov an* ledine tipologij« povratnikov* 1« sili«© točko lak ko 3t«j«sw>f dt s« no aplonne sicer strinjamo v ten»
6« j« treba msllkevati med enkratnim In veSkretniB. povratnico® /iil povmtnlki/* Ft«*lil8f» p« «• roslikejejo gielt fcri-terijer so rasnojiter neđ oken« skupinama* pe tudi de glede eventualne notranje rosdlenitre ebeh osnovnih vkopIn glede ukrepov, ki noj hi ve »porabljen* Stom nasprotje ned ebje-ktivirti in euujektlvletl e« itsl« tudi tu, praksa po jo reč-kmt pripeljalo do korektur* teko jo oeiljen Sleti objekt1-risen originalne franc*nke relegeolje /norele 1954/» kot jo tfrloereirl sakonodejslec dopolnil 81 of e subjektivne kriterije se ulomke varnostnega ukrepe /po 81*42 9vio* £3/ s objektivni* kriterijen, teče kaznivega dejanje /novele lota 195o/•
Am Bedel j nje *• posebne pomembno r prefer, j« je rprefenj« delo-81tre in isbire ukrepov soner porratnlke* tu gre se od kompleks rprelanj, ki so r srosl o problemom sisteme kaz enskih, eemkeljt po tudi njihovo prevp nevero ostrene smotre* 06 etere porrečtins renresirns kani klasične#* im osekiseičaege prere do idejo o čiste* resooleliseoljskea tretmana Js osle lsstrloe solo nlenslmnlk kombinacij* rodrssm jo pi trn it 6# lot etere fcontrororse ned no el smo e in dmollsaem komomefclh sankcij* fpor e tem es Je oaSch prev «b lokanje novih ustrezne j lih poti in sredstev se boj soper redno oereSČejoči in pooebne nororoa mulUrecidivisee* Italijanski* pesltleletom eloer ni bilo tetko dekeaoreti, da kasen klasičnega knsem-akegn prava ne ustvoos niti na spleino, Se mamj po me področju
povratka, niso p« oogli prodreti o stališče«, da jo treba kaaen »ploh odpraviti in jo nadoaootitl s ukrepi drulfeenegt* varstva* Splošna nezaupnico tradicionalni kasni pa jo opro« lil« plos9 ki kasni aloor ni odnose! a ?rlaorl£5a boja *e-por kriminalitete, aaSoka pa jo pr o ca e, ki do traje* za *«-daj »poznani cilj toga procesa naj bi bil izoblikovati tak«
Ion razčlenjen »lotom oairona register ukrepov »opor storil-eo kasnivih dojanj* ki te ustras 1 na »ploh« a* boj sopar pevretnlštve pa 3» posebej* 7 te« »iztonu tac svoja rento ta. dl kazen, ki jo pa integriran* v »iste* ukrepov družbenega varstva v eodobnea perer.u* V rresi a probloaoa povratka po«
»oni kontroverza « noniaoe ali dunlis#* kaaonakih sankcij « vandar nekaj drugoga kot jo grenilo v zadetku* Po sodobnih glodanjih posionl itemize« v bistvu to, da aa uporabi sopar povratnika art asa ukrepi 3» ja ta ukrep kasan Aar ja vsekakor »nanjo aanjllne/ >*11 varnostni ukrep, niti ni posebno vatno| poglavitne jo, da gre aa ukrep, ki poreni aa povratnika eno« ton retla, prilagojen njegovi« s ananstvenial »rodatvi ugotovljeni a individualni« posobno»tla* iHtalletldna koncepcija pa
ostaja la pri »tare« razlikovanju aod kaznijo In varnootnlmi
la? ivdno
ukreni, ki M uporabijo so?>er povratnika, kasen aa redi/e tor j ona«
ga kosnivaga dajanja, varnostni ukrep pa aaradi etorlldevo
j-
nevarnosti a« đrul'bo* V tooriji jo d&ne« žo v t elotl prevladale atalllde, da dualiatlSnt aioto« no uctreaa Acngrea v iiiau 1955/» tisto, kar pa aa predlaga naooato njega, pa vendar la ni do kraja laobllkevane ali pa ja vsaj v prekat la precej daled ed uresnidenje«
2« jugoslovansko teorije vprašanje duallasa ali ooniaaa kazenskih sankcij ni posebno aktualno, teorija, ki je prodrla tudi
ob dovoli 1959# »taja kasen /toJ nriplsuje oio^ sedoeao vsebine« ki jo po v praksi *• nima/ za primarno orofletvo to.
<U so vedkrstne povratnim• Bistro to teorija 40# da r dlani*
4o o oziroma r možnosti# ki Jih ta dolodba laja, za svidenja kasni,cc riđi poostritrt roprosijo in fisidnsga onemogodsnja ponavljanja iu.xr.ivih lajanj /smradi J« »ovne dalji# izolacije/# »»rok. meinest *© dalji! provz-go ji trsni tretasn« X© st ali SS o prakoa so sed»j ni potrdila# doaaatiraje ga pa tudi aohtoro po oatrejkom kursa glede multlreoldivletev«
$• fioek5iio preoetans izmed obilja v pro Sanj teoretične la praktično »im* ono* ki mu prav r zadnjem doom dafsjs pozabam poo-d«rak# to jo r pr« Sanjo tako imonovr-no nedeterminirane obsodbo ali# bolj praoiaao# kasni z nedoločenim / r n* pro j/ troj saj on« Gre aa institut# aa katerega ugotavljajo# da ja odam iznad te-moljev »noriškega ponitanoiamoga sistema, ali solo njegova poglavitna karakteristike /aaooI/# trn institut je nastal v pfakti nekolike poznajo# kot Jo uvoden v pozitivno pr«*© pogojni odpust« in aa Od togo formalno roalikujo po tem# ali jo a obsodbo v naprej določeno trajanj© kasni ali na« iTi pogojnem odpusta »r* aa to# da ao • sodbo fiksno določena kasen /m prostosti/ prmntldno kanda# pravno pa prod istekom ir ledenega trajanja nadnljuje na prostosti« Pri nedetovninir&nl k«ani pa eodlida s obsodba dolodl rao okvir /odrodi minimum all »sksizun all obojo - t« 1« relativno nedoločeno knson/ ali pa pasti vpreianje trajanja sploh odprto /aboolatno nedeterminirana k« en/« tahodUSa za takšen sistem ao lahke razlite« kot so raziidni kriteriji aa doloditev primerov« ko naj so u-perablf iahodiido Je lnhfco# da oeđiSdo ne moro vodati# ko
- 229 -
Isrede obsodilna vadbo, kolike 5ae* be petrvbn^ isolaelja storile« k*?.nirega dejanja saradl verstva družbe sli p-i sa-redi tega in storilčeve resoolallseeljei te »v pokaže Sole ned ievrlevftfijem kasni /ukrepe/* Krit eri ji se uporabe pa »e lahko narava ali teta kaanlvega dejanje, ali peseba-% storil« 9ev« nevernost, potrebo prevageje ipd* 3« konfrontiraše obe* je, niti ni vatne, kake so odkrivajo in reslegsjo nekatere stidne točke obeh el ate ase v la k^rktrrletlke vsakega lsaed njih* Se evropsko rasnere ps tudi sa prakso v drlevth, ki oo Opre jelo nedeterminirano kasen /ukrep/, je 9« vedno odi* taa reservlraaoet prod tem, kot pravijo, da bi prepustili organom isvrdovanjn kasni skoraj popelnena proste roke pri odločanj« o usedi otok, ki Ji« jo e sodno odločbo odvsota prostost / Aitosl ps/* Steer je res, de en tudi v si s tenih • pogojni« odpusten pooblastilo isvrSnlh organov pri odle-donjo o trajanju ukrepa preooj oblima, vendar so kaie tei-sja, odločanje e ten prenesti ni eedilSe* les je tudi, ds jo kasen desertnoga odvsena prostosti po učinku enaka absolutno nedoločeni kasni, vendar so tudi ta kasen opn-Sds Ari* n*pr* novelo jug* « la lota 1999, novi madžarski KS is lato 19dl/d? in novelo deVktga tz la 1st« 1996, ©stran* novi 5otki K2 is lata 1961,/ pradvat« is raslega, kor taklna kasen anno lahko konprenitirs vsgojnl n *en in ušla?* kasni*
Vsekakor oatano odprto vprašanje, ali bo v sakenedaji prevladalo staliSdo lndatomlnlranoatl tudi sa kasan kot ko* sansko aaakoljo tudi as povratnike /os* vsaj sa nakatar* kategorijo perrataikoV/, ell pa bo ostala fiksno odnsrjana kasen /sli ukrep/ s nežnostjo posnejJfo korekturo s uporabo
23© -
ineitut* pogojnega odpuete« beatavXJaloi sneri Ikoga V4®rnega
^ V
«Kfe»fitk« vssmJo it iiMill« rtlatifv kamen node-fctratB&rur« /vts/dur pc trganju d^ljto / /**t«nder,d teras for ?e ral »tent offender^, podob/« tudi eeetavljalel jvvdakega no-3rtsj sestavljalo! Mb3k«{« o »na tka p® vatrajajo na duolUnu k&*#Aakih sankcij « oaejene aoSnoetjo vik*rlIranja /kritike Saurooha/, read ar s® kasen »etunejo pri nadela fit »n« odnere« ždi m, d® j« tekla« tudi strtih* eo&ne prskao« Colo «® ansl«. %l ©lot«®« «« kfttirvfa bi lahko »prejeli oceno, d® »pada »od tiste, ki »o £e pristali r tabora privržencev indeterainireae-g« »krop® / Ancel/ , J® snsdllne, d® Jo )udik®tur® izoblikovala nekakžno tarifo *o določitev trajanja oboh ukrepov, prev»gojitvenega tretnun® in prevečtirnega tsdržiaj® 2® teorijo p®8 lahko I« ^gotovine, da solo raulično vrednoti pee**®*®® elate. mi ©cehe je bolj odvi »it® od objektivnega o dno e® poaaaeanega »necetveneg« dolove® kot p« od resničnega položaj®«
V pr« lan J® ladeterainlraae kaanl o« ima® a® trošnih drugačnih ukrepov p® »O aestavlj« v areal a probio®®« povratka in povratnikov U drugod®« fakte® ukrep je eplolno prlanan ne ©eno v teoriji napak toil v e®4obnlh aekonodajnb s« tako inanovane a boo ran® /nepr 11 tovne ipd«/ storilo© kas ni v ih dojenj /lahko eo to tudi povratniki, ni pa nujno, da po/,kadar gre s® dieto s*, dlolnsk® kurativne ukrepe« Zndete miniran ukrep pa naj bi bil no oeao noged tudi so povratnike, napak sploh edini, ki v©oj ae določeno kategorijo /s® naltlreeldlvlet®/ lahke pri pel j® do uapela®j»oga aatAronj® ln preprodavanja povretnUtvu« To VTT*anje p® oeton® odprt® v/*e_dotl#J, dokler bodo obdržali ukrepi aopor at orilo« kaanlvlkjjsa e ploh, ©opor povratnik« p®
to pove be j, ovoje tudi reprealvno naravo in o ton »voj gene.
ralno preventivni smoter.
- 231 -
tu
1« č »ovni »kv lr 15« let* »6 kasen»koga zakonika n poimenske ere v TranclJi d« n* jn^vajših zakonodajnih dokumentov /ruskega Ib Struga iz let 196© Ir 1961 poleg precej radi* kalno noveli rane ga jigoslovana*ego k'as n 'k ega ankonika/# v katerega j« Teotevljm n«S r»rlk«, Je anadilen prav v tea* da ja to obdobja salo hitrega vsesplošnega retvoje v svetu# predveem pa velikih dra Venih pretresov# J>»a*o*k* revolucija 1789 aleer ni nape«redne vključena v ta okvir* je pa • kesenrklm s*fcenikeat iz lete 1791 sadetek eoderne eref njen vpliv Je prav pe fiepoleerskem kaaennkea zakonika -tudi ta Je njen produkt - odločilen se evropski kontinent do sednjlh desetletij 19# stoletje# Obdobje* n« katerega a*Sa-tek postavljeno kazenski zakonik ia leta 131o* ee zaključi a italijanskim keaenskla ««konlko* A $99/ tem vrhuneem kazenske sakenedaja klselSna erei ae te obdobja jo sneSilao* da povratek obravnavajo kot objektivno pravno kategorijo« f akladt a nadelam z konltostt so določbe o povratka zbrane v kanonskih zakonikih snkenodajne tehnično sloer različno# ao-delno pe v bistva emke# Povratek je kot zunanja emsnaalja deliktne n vade /ooneuetudo dallnquardt/# kategorija# ki Je prevzeta 9e is storage prava# dobila pa jo vendarle nekoklno psihološke podlage In utemeljitev# Za drugo ero Je v alatka amtSllea vsaj naetep poaitivietov v kazenskopravni znanosti# ffs podredju pozitivnega prava se sadne s norveškim kaseneklm zakonikom A9e2/ in so konSs s svojim vrhuncem Ivleareklm kaaenskim zakonikom A997/4?/« ta er« se od prvo razlikuje v tem* ds jo s uvedbo posebnih kazenskih enako!J* varnostnih ukrepov# predrt# ne pa porazen ebjektlviaem komenskega prava
- 232 *
klP*l*n<* orat Sterilni mri k^senekl aekenikt, ki «♦ kili nujni tuđi 8* osradl držarnopr-.nraih «pr«aceb po prvi ovo-
t
tovni vojni /Č**kn9 Polisi®, Ho»ur,l Ja, pređapril tka Jugo-ni trljo, -^atomska ltd«/, eiuSajo nojti odgovor no »pratnje, ali in kalili ukrepi m petreunl in pri&eml sa u. ep*$nej3i boj aeper perratitidtv*« druga đr£(%re, ki ao ob-đrSele ovoj# k«aen* 1» štićenika Ro le pm ore, in to loto rptefenje rešujejo o posebni«*! predvisi /Belgijo, atrija, ic-oSlj«, redeka/, «o teko oec ali annj rključujejo v to •i*o9 »■*. kotom je eraorn« oiutSllnoot duallseot kaenrkifc e*Mc~ cij v rasliSnih lr.r Jie«> ,
cvetoma rajna j« nnđaljni peoenbe« eojnik, ker jo po eni otrpni ar*rrls feSisecijo tudi m podredju koaeasioga prava in na drugi «tr«al mpmetila revolucionarna gibanje v Sterilnih drS?#r*h, ki ©o «o pridrulile 3erjat«?ki orosi, t« 1* sod allot idee *a taboru« »ostanek tok drft&r je tieef eno iaaed posebnosti sodobno, tretjo oroi a« ožje* fcooooeko-premo« podredja in 9o p-robo j r orosi o obrarueraao to«o m render to, kor naj bi oo lnonorolo aootali»t13no kaaenoke proro, 9o ni angle laobllkovoti« Prebroditi jo bilo trobe tudi nekskine krito, katero sunanji israo jo bilo vulgart« toolja in popodenje sirar orarilno kone potjo o rsorodni as. rori kanonskega prom, nope t robno Rablonlairaajo pri po eno. neaju onega raor« ln laolaoij« od tradiolonolnik oiatoeor« Skupno vnoSilnert tob nakeneduj jo eonloon kaaeneklh »cnkeij, posebni ukrepi »opor porrotnlke ali kot rmrnoatai ukrepi ali kot nedttominirona košen se prlaetplelno odklanjajo«
Po drugi atraal pa aa r driarnh, r katerih ni prlUe do
233
pomembnejših sprememb v družbenem »1stemu, n&d«ljujejo reformna priaxdevanje* ki Jih Jt prekinil« druga svetovna vojna« Take Ine no vani »lote* vikerliranje kaeonekih sankalj* ki ga najdemo E« v Švicarskem k&senskee zakoniku* Je tisti minimum, ki Je le oprijemljiv *a večin© tradioionslletov In moderni rtov /prodrl Je deloma celo v novelirani Jugoelovanaki km-eeneki zakonik, 91» 61/3 KZ/s Stenski »akonodajaleo Je Sel vendar Se dlje* za teritorialne obmoSJe, a katerim Je v uniji /Sroenladdije/* Je napravil eksperiment* ki ga druge dr-2ave uvajajo aemo na podredju k&aecakega prava mladoletnikovi kekSnl so rezultati tega eksperimenta, 5iger delekoaelnoet pa ee vedkrat precenjuje* nej bi pokesale v sako mi predviden« reviaije po 6 letih veljave* resulftati te revlelje p« uma ni-ee znani* Sodobne smer je nakazal tvedekl osnutek is lete 1957*
aakenodnjalee pa oSlvldno okleva* »aJ ta o smutek po 6 letih Se
‘Su.Jzas
ni uveljavljen*^ fake Imenovani proces tdejarldiclsaclje" kseen-ekegm prev« /'neel^rraj bi dokemSno odvrgel vae *metefisl9ae navlako” kleeiSnega in neoklnelSnegn kazenskega prava* abstraktni im dogmatski logici scen in epr lorijem in uvel j evil sn*uw
etveni pogled na storile« kaanlvegm dejanje* Knotni elstem u-krepov enradl verstva dru-Xbe in storilčeve rvsoelslis&olje* ki naj bi bil »grajen a« tem* Je tako Se vedno 1# predvsem teoretično ishodid&e* sakenodejni program pe je v manjSl meri« Te ee pokaSe tudi ob anellsl n»jnovejIege osnutka se k»»enaki zakonik I*pedne Sandije A959/ ln emenjenege iekiJuSae pregre-mstldnega veerntge kasenekega zakonika ameriškega pravnega Instituta / 1992/*
234
2« Analiza sodobnih posltirnih prav v ovesi a prebleacm po* vrutka pokale ^reoejiae >eatroet glede naslednjih vpraSasj, ki m ti-tjo nevidesno X« zakonodajne tehnik« in e ar. antike,
•ta pa tudi vsebinsko i^aaatbni« Prve Vprašanja J« v zvezi • klasifikacije kaanivih dajanj, drugo pn m U5e notranje ki a* sifikaelje povratnikov /v enids kazenskega p*wV« a/ Glede klasifikacij« kesnivlh dejanj j« znana teemtldna koRtrovvrv« ned tripertičijo la btpastleije« ?ri*neo#ki sake* nadejal#« j« n pr« jel, kot inane, trojno delitev kasrivih d«*
Janj v hudedeletva, prvetepke in prekrdk« /arine, delit, contravention /t tenu vzglede m eledlll tudi drugi zakonodajalci, ne o«ne XXX mpak tudi XX stoletja /nad sadnjiai t»*pr* tudi Ivteareki in delenn Piv Ji jugoslovanski xakened*jfdL«o/« fakina trojna delitev je isele v franeoek#* vsem ovoj« r^elennlno Jedro, naj J« bile ttj«no iakedldd« erganisaelja sedlVfl, n« p« notranj« kvaliteto« malik« ned poeanoani^i k ttegeri jasi d«* janj« Preko toga okvira »• j« norel« pokesati v drugih »leta* aih aa aenetmsno le smradi malik v sodni etganisaeljl« Tek*
3aa delitev, ki teneljl na abstraktno predplonni vreti in vi* lini kasni ne pa na ree&iSai te£i k«*uiv«ga dejanj« v konkretne« rlneru, se materialno kas«neko pravo skoraj nlna nobenega po* sena* firmviden« in nujna pa oet*ne vendarle klasifikaciju, ki •o vedno bolj uveljavlja tudi do leg« leta, le bolj pa propagira "do lege ferond«Mi to jo delitov ned kaznivimi dojenji is prokrlki« P» po naj bi no bile ved blpartloija znotrsj kasen-•koga prev« in etrieto eoneu /apleine, sa malike k t« i« go* epodarekonu kasonakonu pravu, ki ga tn poldan« ob strani/,
a »pek ponesi izdvojite« is ka*en»*ega prav« tistih dejanj, ki •o eloer le drudNino negativsa, ki pa eo sanj posestna tak« p«
235
pojavnih oblikah, kot po posledicah /C rev in, Trn toro/« 9saN ta dejs&ja <• ©brenenjujeje kosensko sodstvo in ga ovirajo pri Isvrlevonjt! osnovno funkcij« bojo sopor kriminaliteto«
Trav ok ton vprašanju po isiko ugotoviec bistveno rasi 13 ne težnjo, ene e« kažejo v ton« d« so se raaliko od 'krialnslas* «a kssonekegs prove* o popoln j ujo upravno ali policijsko k aetv. «ko pravo, drvijo p« odpirajo v perspektivi po s tepce odmiranje drS&vnegs prisiljevanj*! to noj saaenjujo družbeno ostir&nje la prepredevanje negativnih pej'vov*
tClaeifikaaija kasnivlh dejanj, ki se po ve suje s kesenekisl sankcijami /e kasnije v prvi vrsti/« vendarle ostane le volno pon« »ono ishodi Ude de lege ferc-nda «a po«s*tb«n severno ^&eri« iki sietesuScstavljalei vaornego kanonskega zakonike se tre* dicionelne klasifikacije le rasSIenlli« en hudodelstva /felonies/ so tako predvideli tri stopnje« ss prestopke p« dve /nindene^nor« petty niodeneonor, pri«, seat. 6*06,6.08 in 6.11 v publikaciji kndel Posel Cede« Tentative Draft* 4«str«
42 in nael«/
t/ kor sadova drugo« oprodaj omenjeno vprndanje* klseifiki-olje povratnikov« sleliao ne klasifikacijo snotraj ene tsaed kategorij, ki jo imenujojo "babltualni delinkventi*« ▼ veSlni •letenov« ki jih obravnavano* pa tuli v drugih sletenih« naj* dene nsarsg posebne predpise o ukrepih soper delo*rsnele* po* tepube in druge podobne asoel&lne individue« Te je kategoriju« ki se provsaprav prva pojavlja kot personalIstrane /to jo vo* sena na osebnost in ne na dejanje/ tudi v positiveih pravih Se v igodejoa nove« vckui obravnavajo pa jo takorekod vsi
- 2>6
s*4»bul askenodajalel, slasti p«	ki n si opirali na
rtaliSS« »ra« Sol« truden* %* varata« ob koncu »ra J Sazasa in aaSatku n«4«r»,1tfa »tolstJ« /’»’orvank«, Avstrija« MadEnraks, bivfi«* Jugoslavija, junija, dršav« srednja 1» Ju in« Maoriko/*
To kategorij« obravnavajo n« aane jMPstpftat, ki se j 11 n »rajali a^kenedajal«! v prava« »osana, anpOk tudi predelal n13J ih, lokalnih organov* I« tag* razloga j« saveda »ovsa« nemogoSe ;>rik«3»ti pogine slik? positlvn«*« »rnva, ki na tidp^ovrat-r.ikov*
3* Drag keanlaks vprašuj, ir katar« aao poakutlali odgovoriti v taj Stadiji, w tlSa kasanakepravne definicije povratka /kot »ravno kategorija/ In »ovratnika*
a/ 2« tleti dal pasitlvnag« prava, Slgar lshedlifSe Ja dajanj« kot objektivna pravna kategorij«, Je taksna objektivna kctvgo-rija tudi povratak* Ba rulade nn raaliSno al^tanatiSno avreti-tav doled* o povratku. Je vsekakor akapna sitodllnost prav na evropske« kontinentu, do »a obravnava povratak kot ekollidla«,
ki vpliv« m odoaro kasni* T toJ avaai pa Jo povratak najprej okoli~51ne, »»oradi kr-tar« a« svlSa k**•», ki J« &be trakta« predpisana ae prvič etorjeno dajanj« /F* nclja, Belgije, 'vica, Blaojanska, vađskoi Danska lati »o do ban ciste«, vendar la glad« paaaboik subjektivne pobarvani}; k&togorij t* 1* hobltualnlh de-linkventov/, T to skupine lahko uvratise tista prav«, v katerih J« povratak ebteSevalna okoliščina /Jugoslavija pred novelo lata 1939/, «11 p* Staj« aa kv litlkatorae okoliščino /sv«trija, Sandije, Italija, M^dtarvka, Jugoslavija, dl* 135/3, 226/4 kV* končno Ja lahko povratak okelildlRA, ki m upoitava klada na splala* pravila pri adaari kasni /Barve3k«,»2 in Kosija, fuga-elovija Sl* 38 in 4e K /59/* fu gre pa anno sa eno isnad raSitav.
- 237 -
kl jili aoj&eno v pesitlvAlh prsvia* aa tišti povrat«*« kl ama ga imenovati povrat«* v kXcsilZn*& ali tradicionalne® po menu* Jtoflnleljs t«k»aaga povratka* ki Jo n?jd<?«o v teh pravih« ali kat pozitivno pravne definicijo* ali pa nam jo odkrije mill, aa uštrcanih določb« ee v teoriji obravnav« a pojta! e pl©.Bal in posebni tudi kvalificirani povratek« Te definicijo 4« Boloma 1« po troh cenovnih sestavinah} etorlloe« obsodba ta prejšnje dojenj« In novo dejanj«* tata najdeno v vseh ©plait kot sadotao /okvirno/ definicijes povratek jo podan« do jo storilo« poton« ko j« bil S« obsojen narodi k&salvoga dejanja* storil novo 5risr.lv© dojenje« Če jo novo k^tnivo do Janj« lahko kakršnekoli« oil pa jo lahko vonj določeno kategorijo /vonisla tripartitno ali hip rt it n« klasifikacij« ksar.lv lh dojenj/* gr« sa eplo ini povratak /Francija* Belgija« Italija* ‘ vica* dogo* slavijo - 51« 4o CV31 iareeao, novelirani isti 3len pa implicira tudi splošni povratek« ;sSfi in Hueija/* te je pogoj ta povratek* da nore biti novo dajanj« onako kot dojenj« is projdnj« oboodbe ali letovrstne /po objektu kasonokopravnega varstva ali v»«j po netivu/« gr« so po robni* specialni ali tudi kvalificirani povratak /Italija« Canska« Sorvolka« veduko* »ratrija« žapndaa SendiJo« ttodinrcka« Jugoslavija - 31* 139/3 in 226/4 KV59/* f ton okviru ao evropski kontinentalni in angleška onorldki oloton v bistvu no malikujete* žOeecnoet kasonokogs prava v nekaterih »noriških drtovnh /n*pr* Callfernija* Ponoilvanijs/ J« nekakšne kocsblnaoljo opisanega in poeebnega povratka« ki eno jo oan^dlll am gonuoni povratek* Štoli po eno Jo 3« v kategorijo "splošni povratek"* Tak lan kan-blnaeije n* j done tudi v nekaterih evropskih pravih* 5 oprav ee
bolj približujejo poaabosnu povratku /atrija* *sa£ija* bad* 5ar»ka - đo nnjnevejSe r# for so loto 1961/*
<5a to as&tttno ali tudi okvirne dafinieijo povratka l«&ko tako ugotovita#* da Jo So poeuajo ¥»• eedcb&a pravo* aed »oboj pa 00 razlikujejo no la po zunanjih ra*kih* atapak tudi po notranji vsebini* to Jo po te** ali go peveaujejo * novi* kasnivie da« janjon /to Jo conditio cino «u« aoV bot ojogov objektivni ali •objektivni elemmt* uti Štejejo dejanj« v povratku kot do«
Janjo drugačne kvalitet« kot prvi! storjeno dejanj# /5lati o« bjektlvlstičnl pojeo povratki* Drugi povezujejo povratak o krivdoi ker J« storile« ponovno otoril kaznivo dejanje kljub negativni lakuinjl* j« njegova krivda večje in saradi tega
tudi sesluži strožjo kaznovanja* kljub ta J razliki pa ja ve«a
*
»ku no izhodi53e genoralna prevencija*
r
b/ irofelea 4« fir« tol Je povratka* ki]f opisanih okvirih kljub
razlika® v peeaneanlh pravih vendarle precej enostaven* po po«
nova kategorija
etan# veo težji* ko «o v pooltlvnih «mth pojvl* posredno po institutu večkratnega povratke ali pa neposredno kot subjekti-vi*ir ni večkratni povratnik* nove kategorija* 70 k tegorljo eno inenovali s označbo bobltualni delinkvent aarodl etxlo3ne
uporabe v teoriji no pa* kor bi bUl prepričani v njeno znan.
ugotovimo
otvono uteoteljonost* tudi tu lahko ko etralra«# n« podlogi pa«
■'lomen te za
aitivnlh priv začetno ali okvirno definicijo* habitumini do« llnkvent je tleti povratnik* ki jo poten* ko J« bil :« ved« krat obsojan e radi kaznivih dojenj* storil dojenja onnko kategorijo /hudodelstvo* prosto «ek* prekrSek* naklapao kaa&lvo dojunjo/* dejanje 1st« vrste ali is istih pobud ull enako kot projlnja dejanja« audaljni aieaaat ta daflnlaija* pa kitar a «a pr. dvsan ntsllkuj« od doflnioijo povratka sploh* Je »babi.
tii&lnoat* /n*«vaj ©et h kasnivin dajanj««« h uđe 4 lako nagajanja« kronično e t ipd«/« f* alaaant pa Ja »opat lahka določan Slate ebjaktlvlatično« dieto oabJektivistlSiio« ali p« oklak-tič no kot koaproala nad obe«« okraj opat lata«
Objektivietično ja doloSaa« da aa hsbitualnaet domova na podlagi navila prejdajih obsodb /fračocski »isto« r«l«gacija do lata 1954» pakotoni reli* a« hobitanina odra»te delinkvente v po '"-.ssaanii* drSavah SIA/f autJektiviatiSne J« določen* So aa vela laključna ali proteine m ugotoviJana storilčevo pat* ho f laično strukturo« ki kala aa njegove nevarnost /švia^raki alata« da lata 195a« hudadelea pa nagajanju italijanskega slet ena/I eklektičen« kompromisni pe ja eietan« v katara« J« tipa raba strelJ« kasni« kot Ja predpisana« asirons porabnik u-krapav ob doloenih objektivnih in eubjaktivnik pogojih prepuščen* diakrealjt eadltda/Sl« 4o a Jug« tz9 fr«ncasks ralegsetJs pa navali lete 1954*	Sv »51 J* po lata 1953* Sla 2o * drugi
odstavek Ki« Anglija pa latn 1943//«
Druga raslika« ki nas, Jih odkriva aaeliaa peattivnlb prav in aa tiSeje pradvsa« okrapov aapar fe&bltualne delinkvente« boaa abr-tfnavr.il posna ja«
XXX*
I« «b#h »Inrtrnih doflnlolj pssrdtks /sprodj k 1/ Uhajajo tisto MfftRfiM	ki »o podlog* so slotosntlko orisov
ropsnosnih pesitirno»ravnih »ieteaov v drugoa dola nato dtau dljo* So ta sakijuSnl dol* ki n"J hi bil pookas slntso«* po bo«o o bramor ali to sostsvl&o irsjproj s« 81«to prevrše knto-gerlje poors tka* *a povrotok v trodtelonslnoa pesena* s« torn po so tako Isonoranl voSkrstsl pevrstok*
A. 1« V orosi s prodkaonsvanoatje oil projfnje obsodbo* ki jo prvi pogoj* Is lahko gor or too o povratka* so r posit lr »Ih or rlh polog ra lik* ki so © ledis« ratli<5no osnovo« kon-eopolj« povratka in o katar ih bbo 2« govorili* peaonhae Ss rssliko o n sladnjlh vpmtanjih*
Ul so upeStoss s*«k* obsodilna sodbo «11 saas pr *vo»o<Sn« ob-sodila« sod bot Ali s«do89« on« mm pvojiaj« obsodba* «11 sta »strohni vsaj dvo? 411 so up*iker« cast sodb« iona&otgs /ts 1« ssdltda ds&oso* «a kstovo proso g*V «11 kodi tujega sod 139 «T
kit «o apsdtovs Mi pogoju« o©db»* ki ni bilo i«brft«oa»* oil p« kodi iskri«««« sodb« In vsak« drog« S« rofcobilltlmsa ob-o« tkat
prejšnja
Al oo spol tor«-seska sodbo 4e gl#d« me 8 »* ki j«? protokol do nos« storjenega kosnirog« dajanj« /tako Issnosono saokn-rsnjo povratka/* in kok*«* acinok iao 8«o* r kotoroa J« bilo otorjoso pr« J Srtjo dojonjot
Al j« aorols biki projftnjs prloojon« kosoa dolodoao rrsk« in tol« /po trojnnjV* Al j« aorol« biki k« ksson r oolotl «11 rssj doloso prontoaot
dor j« ss por ra tok r provo« pomnu h« sodo toaoljna značilnost*
241
9i» kateri a« razlikuje o4 onootovao recidive* t« 4« s&podo&ja V into »lo* negativna iakulnj* aor-.dl uk repov državnih o arsenov oopar ponovnoga «tdvll«n kasadvego dojenja* 4« »oved« muu IJlve* 4« J« t«k§fta aktivna iskalnja S® peotepek sopar povratnika* ki 4« naključen t ofeoodilno »odbe« im l»«ed posebnosti prove nekaterih dr2 -*v £DA 4«, 4« Štejejo »en tudi So ukrepe prod obsodbo a* pr« rotacijo la pripor /srreot/* So evropski kontinentalni aietea |« vendor okupao auioSllaoot pogoj* do aor« biti prejšnje dejanje ugotovljeno o eodbe koooew akega sodi£3o« Poprov najdeno o&m v nekaterih pravih določbe* do aoro biti to aedba provoaoSao /F-reneljs* -miglja* Sineae&Kk** ivodakV* lahko sklepoae* d« volja to tudi «o drugo prava* soj vedla* določa* do nora biti keson v»?J Solona tudi prootoao /«1»J
Pftoebaoot angleaaertlkege ai etena* kjer realikujeje aod oboedbo /conviction/ la odločbe o ukrepu /sentence/* pomeni lahka« kot eao vi doli* saao as? vid ona© razliko k v«31nrkl evropski ureditvi« kor oo iorao "ct Pvietioa" reouae Sirio« peaenl torej tudi odločbo e ukrepu* Jo tudi so to elotoa določen pravilen* e nek pogoj
/e«j aw*, *&/■:>*• /.
Vpralanje pa Ja* ali volja loto pravilo tudi v tleti* eletealh* ki poznajo »ooo oil pređvsea pooobni povratek /a.pr« kot kVriUU fik torno okoli13im - pria« n dol* lsv?jenja o« Avstrijo/« ftaaSlrJoajo pravnoga Institutu povratka tudi aa priaoro* v ka-torih proJ3nJo dejanja nice bilo objektivne agotpvljoau So prod storitvijo novega dejanje* po»oni razširiti pojta povratka •*
vookrdao ponavljanje ka.nivih dejanj« T teoriji aojdoao sloor tudi tokdaa etoliiS« /pria« Gr&eebarger* tenov id/* o d klanje.
m po Ji* m e m »oradi toga, k« U o tw	vaaj
kolikor tolike prgltdno p* k&xg$Xmk#m obrmsmaoimji' pntblmmf ♦e W potonilo tudi takšno r*a Širitov font« o boju a povratni Itvmm, ki ki nujne oelobil* »Joge*« »mpolaoot* te po isklju-dujome ta«i e*r tdi t«g% kor Jo trak* »uro«! v^rotvs or trie -prtamiotogm storile® moprtetlti objektivnost v proeojl pose-«H|» primsro« ^3ole, da Jo trote primaeaogo dolinkvontm drug*!# obravnav iti kot povratnika prav sarodi toge, ie a« ti peeM r*oni3ei povratnik, uotrsso so »ajvodjo ftovilo priamrov« Senlne pa Jo tadi pojo« pevTvtnlke, ktkrdmof* mJdeno o oodptialh provtfc, zadosti Urok«
TprsSanjo, koliko projfajib obeeib Jo potrobiti!, e« so ponovni storilec n« Jo s« porra -talko, polij« a*jvo5jl dol posit lomili prav, toke, 4« sodoma ona obsodba« It »morilki »lotom »me ago-tovili /glej I! I 4oi ir Ji, i 9s/% de voadar v nokatotUi dršavsft Itojoje so pevratok Solo t« i« trotjo obsodbo	eonviotioa
all third effonoo/« To ugotovitev po Jo »*mo rolotivma, kor mo upošteva mogodlfe oltuaoij v lati! -»rovih, ki upeftovajo povratak kot kvollfikatomo oko lili ime*
takima deletbo, ki postavlja le'/me J vv- J dvo proj Seji obeliti, pa n&Jdomo ravne v mokmtmrlfc »vrerakih pravih /a« pr« par« 519 Jug« id;s« sakom« is lata 1$2$ « v toortji »e to im podobno primor« Stoli so *poroviso primero* mo pa »a poors tok v to.ni Sitem poaonu - Solone - 3«jeviof 51« 29o/tI Jug« 0/51, momdkl £3*
mtdlaroki *V1957 itd*/«
«
Novi člen 4o a jug* KZ, ki ga bomo obravnavali sicer v drugem delu /v zvezi z definicijo t.i. habitualnega povratnika/, dajo vendor po uda rak vadkratnoau apaolalaomu povratku, »e vser
po mu Jo bil o j iv id no P**« 61 osnutka k^aor.akogo sakaalka Cap«
BasriHj«, 5eprav ina t*> vendar drugndao kazenskopravne la krlni-aalnepolitlSno ©sitdje A* urnah/«
Z» tl fit a prava, ki »e o odrini«. So tradicionalne uredi tov povratka, 1« znaCilne, d« upsttev*je z« "prejšnjo obsodbo* «a-«• tlelo sodbe, ki j© jo izreklo eedldSe doaade državo, zli pa je taksno e talijo ob vol jelo v praksi in tooriji /Fr«adij«, Belgija, Koačlja, Avstrija/* 1« droga prava, aleati tieta, ki trn H upoštevala novejša steltSča, pa j« r&zualjvo, da upe«
Stove jo tudi aedbe tuji! »od IBS /Itilju, lanska, vedska, vi« V* 3di ee vendar, da jo treba tudi za te prava up© 3 tove ti ©koli. Sdine, da »o inkrlsiaaeije v re llSnlh pravih reziidno, poraboj pa ja traba upodtovati irctitute, ki inoja tul noddrlavai po-nant Izroditev in pravlaa azila* žta ta naSln ao vanj posredno.
Se it ni pozitivno prsvistb fiolodb / vleerakl tl te izravna pove-auj« e prava« a iBroditvi/, upe3tova tudi doaade prave* f jugoslavenski teoriji prevladuje etaliSSo, da »o upaStavajo tali sodbo tujih ©edlSS /LuSevnik/i to stal 1*5 e jo oioer »©god« nagovarjati, vendar pa tudi ta Se pooobej veljaj« spredaj oaonje-ni pogoji /orla* Sl* 97 tl in pogoj« a »Sinku nadela paraanali-tata in ualversalaeatl kanonskega prava. Sl* 99 XV* «® alata« v ISA oaa to vpraSanje izčrpno obravnavali ia koaantlrall /glej HI* del, k 1\. tfJL /, tu paaabej apoaarjana eaae na peeeboeatl, ki aa pooledloa notranja rasdlenjemstl ksaaaekog« pr »v« v 21) A* Pogojne ©bo«rib« in rehabilitacija at« kat prava« Instituta nastala v realiSnih akalllSlnah in laat« raaliSna lobodiida, rana« toga pa nista S« dakar^na iaablikavana* Is tog« raslega je tudi precej razlik a ta«, kaka a« pavesujata a povratke«* Kar sadova pogojno abaodba /s nadzorstvo« ali brca njega/, j« traba vsekakor It«ti sa ustreSnajie tista uradltva* ki aa prlsnavaja aapra-
244
klieuai pogojni abeadbl l&stnosU prj^nj# ebeodb# kot okoli* fcftiaa, a katera no upmvlduje uporab« pa&abnifc določb o povrat* ka« T nadala bl lahko valjalo loto tudi aa tie ta pr* J Hn j a ob* aodba glada katerih ja uveljavljen* rehabilitacij«, &*prnv la dragiu ragloeov* 3*k*.aa UbrX»*m pogoj na obsodba In rahablli* tiroma nepogojna obsodba* ct« clear lahko pesaafeai s« ugotav* ljenje storilčev« osebnosti« ki ja potratno a« individualIssol* ja ukrapav« preko tega p« njun učinak na bi eaal Iti* to »tali* M« «a 4» angovarjatl tudi glada na positive« prava večina dr* ftav »a avropaka« kontinentu* /kolikor aavads pesnaje oba prav*
«o Instituta/* £1ade pogojno obsodba vandar to na valja s« bal* gljakl In Italija? skl slstan* Y prva« ss pogojna abaadb« vedno upattava« kar ja pagoj sa povratak prave»očne obsedli na aodba, v italijanskem po ee na upsStsvaje aa«o tlota codbe, glada ko* ttrlk ao kanarskepravo« posladiaa labrlsana /refaabilitaaijV*
«ad ta pa pogojna obsodba na Staja«
looabaastl nafte jugoslovanska ureditve glada rehabilitacije In isorlsa obaadba pravilom na isključujejo oklopa, da sa na Sta* jaja kat prajftnja obaadba aa povratak /po 31« 4o Zi/99/ tlota pogojna ali nepogojna obaodba* ki aa bila lsbrlssne la kanonsko ovldanaa /arg* o čl* 08 X3/, upoštevajo pa aa po st-ločnih pra* villh o odnari kasni /arg* a Sl* 89/3 &W*
YpmSanja t* 1* asataranja povratka jo nadaljne vpraSanJo, gls-da katnraga sa kalaj« proaajftnj« malika v poaltivnlh pravih*
8» ovoja« oijea, ft 1st« la splolno prav asa pomenu, to j« kot prav* aa paaladla« /ugasni tav prav lee/s sradl pretaka določenega Sana« je asataranja vaaano bolj na nov« dajanj« kat pa na prejSaje obsodbo« pa svoji kriminalce politični vsebini pa l«a ponaa tu*
41 »a prejšnjo obsodb* ttr ga tako obravnavano St ta« duša-šljivo/ }• aavađa, ir Ht v taj	3 taj# pravile** 3 a, ka
ja %U eterilao pe olaođbi a« prajSnj* dojenja aa prestolu, to raj ke Ja inal flalSn© nolnest /ta a« 5a* praatajanja prosta«, »tu* kasni *i©*r ai oevn#« lakiJu3e»*, Ja pa dosti »snJ3a/, 4* ponovno »tori ksarsive dejarja« «• ft« J« ta 3a* /relativna dalji« «ebe/ vtdrSal «4 iavrSavnJa kaznivih dajanj, bo a« eventualan posnoj* oterjeno ktsr.ivo dajanj« uaraviSano Steja, 4a aad novi« in projinjln dojanjoa ni tlrt« notranja a«s«, kl Ja ado* ian*4 pogoj** *« pravni Institut povratak« Taksno J* bilo v»o-kakor lshodlida tistih aakonodajbloav, ki ao 4ale51ll, 4a eo projtnja absodV apoltevajo 1«, 5a ©4 praatsn# kasni at preteki* dalji« dok#«
Doka, kl noro orfttaSl, đn «• prajSnJa ©fe«odhs sa upo1tava /»a-»tarftlnl rok/ ja v pat: masnih pravih rcullSan, najdalju rok ja đasat 2at /T^naija- aaitinnj« pa Jft isključeno pri hadadal-a tv ih -Ktaftija/, najbolj pogost* pa Jft 4olo5fta vok patih lat /kftlgljft • a-staranj« J« laklJuSana a« hudadalatvn-, vica. Bita* aftsftk«, Danak«/1 lorvaiki KZ p» doled* rok iastlh lot/« Zastaranj* l*klj«5uj*j* oslroaa ga na pasnaj« prava Italija, AvatriJ*, vedske in Sovjetrk« avaaa«
Crajil s&ataralnl rak anaga lat« ja doleSan »a najlalj« k osniva dajanja * prekrlks v sakonodajah, ki upeStavaJo aaataranjo, nerv*-Skl KZ Jo tudi tu Isjana, rak Ja rasnera** dolg, tri lata« 3s-danji Jugoslovanski niatea j« vsekakor poeftknoot, 5a«v ki j« protokol *4 pr«j9nj« obsodba •« po 91« 4* IZ apoitava pri odnari kasni /glaj vandar a* 31« 88 i« 99 KZ /«
Krlsinnlne politiSna je aioar rasunljlv« a tul Ufi«, 4t Ja vsaka
obsodbo jtovmbmn dogoiak r sirlj# Ju •l«rijL«4| ki Jo ponorne •torti kasiiiro dojmio« oridoaoa toklaia obsodb po jo petrobaa tudi m to« kor dij« bolj o&*o«ljiro podlago »a oprooljaajo gibanja krlaiaolitoto*
*o*«r Kotor«* 4« bilo storjeno prejmi« kssnlro iojiutjo« 90 l*a lolu# doloooa u^inok I« r dru&l srosi* dro •• to «11 «0 Stojo obsodba« iU je bilo lsrodoaa prod kimamo prtimo polno* lotnostjo? lotatori askenodbjaloi isroooo isklju&ujajo toktao obsodb« /ttorroftko« AaaofcV« drugi 9« Stojsjo tudi to o pogoj**« do jo tll iaroJoa »krop« kl Jo sr« so* s odraooo* pro« to o tl / -mill j o/* do oodotno prom jo s« proooje toga rproSanja odio* Silno sorod« tudi« oil In r kakima oboogu 00 uporabijo k»*on tudi «0 ;JU dola talka* d« tlata prsro« ki do uporabljajo kasni«
Jo trot« os projlnjo otmdt« upodtoratl tudi obsedbo ai *doletnl* kor* To tl roljalo o« pr ar* ropu tl lk r sorjotokl orosi /pr io* Sl« I9 Canor/ in «« tlot« pr«rs r 4 rž »rab ljudskih doaafcroolj« ki oo «o rarnala po oor jotakm raglrdu /Soška« Uadtaraku« V »bo d na Stadija« iolgari j«*t o« Jugonlnrijo rol ja to tudi do 1* 7* 1951« dole*« pa tudi do po to*« po aeroll Is lota 1959 tl lahko -Stoli a« pro j In Jo otaodto It etaodto a kaaoa nliJoletai ikoga JjorV* Ko diodo m to bolj formluo sroao *od porratko* la dollakronoo aladolotaikor« »ta »o pr osojo sastarlj onog* rprniaaja o Alti lini iobodlldi« ki oo o oni otronl dopolajujoto« po drugi strmi po Modoobojao lokljudttjoto* Prro« at iskulnjah oprto oposaaajo« da ototoja »rosa aod aladolotalfko dollakrenoo la posaoJSla po-rraUo* odraslih« rforori a« to« da so upoltorajo tudi ukropi so* por aladolotalko» drugo« na aortjlih raslrkarah oprto apoaaaajo« pa ooooarja ao kokorestaa rasliko r otloiogljl aladln^ko krial* aalltoto la kriminalitota odraslih* to po gororl 00pot oo to« da 00 tudi larofioao kasni ao upoitoroje /Uadoralk/*
247 -
Vasta In te?,s kazni, ki j# bila izražen* z« prejšnja dejanja, j« v pozitivnih pravih upoštevan« na različne načine« 2« tlet* prav«, ki poznajo splošni povratek la tripartitne klaalfika-oije kaznivih dejanj j* značilno, đ« poetavljaje tuđi deleče« a* pogoje glede vrat« in višine kazni pri hudodelstvih la pre-etopklh /iVsmeija, helgija/« Ka splošno p« volj«, da se upoštevajo pradveen ia red ene kazal na preeteati, te pa je peve-zano tudi a vprašanje«, ali se za povratek zahteva, da je bila kazen iz prejšnje obsodbe vanj đalo«a praštana /prizu Italija, Avstrija, šanšija, švlee, hiaoseaska, Oznaka, švadeka
lev dl« 4e<4t>C» *V $9/»


■ti m prt ata ali an paS ieln pralikni«, ali ja >*sai%Xrm
lzkaAnjn, opoaorilo, ali bitem m to *• imanja, laals po-
e
d* £• uli rigčodl ukrap probila« la kar £a pc.^AitaMj-£a» ta 4a tU« i»vsait*r ohrop« uaMsa^oesi A« utgafe
▼	i lad»(MilBiftt5di I« UUjolao
kiiBii fMaaakla pnrnm in i iđijt o Ml kofc i/sUMla
positlviati, ilasll 9« Ticrt, « poudarjali, da & mpanm kanta Uhkt ia to At »tlo kriBlriftnl Ainitoli, * sodobni tooriji pt tt to »laa&l poođsrg* t« tako Linnst-t krafcfcotraAna kanti na patefcoofci* So aposnuagt $* Ml pet*
prootooti «wjlMvr At it at popola« ollalntrtja tog« A ini* ta U* I vpiaftanja 4# amđa, koliko 4» Mino itfiođidSt budi oct«ki9tapf oil t drogi«! beotkai, koliko Jt IsasitVtaJt katni «« prostosti It postalo rtaooialltoijdci	f
aalMi tudi tato« kar tt sa aplodno šahtova« i« otro biti
prostosten kasan Is prejžtaj© obsodbe vsaj čelorm ?©8*«uu če nekateri sakono&ajalci cd ega odstopajo, je to ali is-ras stališča, da je vs«k stilus organi kaaenskeca ?egeaa le oaenjeaa negativna Ukapaj a, ali pa ja poelećica drogaS-
kaaenako rave /tadi pa ©ovell leta 1959/ lahko fitejene, da ja veaj dalae praštana prostostna kasan eden tr.-ied elementov povratka« isjeaa ad :ega najdeno slasti v prava nekaterih cjpftav v ZJM /is cUdi nvajeaih m* logov/, -sjdeao pa jo tudi v italijanske« prava« vendar utaja tacrijs tekć-aa ^rlasere sa fiaglrnal /fcavidesal/ povratak (iteUlol)*
V eioteaih, v katerih ja teretite* kasni porej sa povratak, peroni te, da Staja prejšnja naan v celoti sa lllrvldimao. UasloB sa delno isvrćibev kesal je lahko eaao srtnastlja, po» allostteev ali drag pe udir a podoben akrep ne pa rupr« pogajal odpuat Aasea v te« primer« itak ia tada/, prekinitev Uredovanja kasni ipd*
2« VpraUnja v s vasi s nevin 'tesalvia dejanje« ao v precejd-nji seri povešena a probleol, ki eno jih la obravnavali pod 1. v vresi s obsodba sa prej Jaje dajanja* Ca sre tu pr* sa vprašanja, kakšno nora biti nova kasniva dajanja po svoji dejanski ia pravni naravi« vprašanja« ki ja v svest s proble-no« ep lot. nog a, .anusneg* in osebnega povratka A oljem ia lirdea poasan/i sea itejeao tudi vpraftanja posebnih vodali-
250
te* novoga Kasate**a mirna** m od krivuo rmUte*a subj*to-*l*»ib oioaootov, vprašanje poteka Som ifcc« IfcV. »m v 8v*«i a sovin kaaoivte ctejc*.ijdo oposorili te ca s-atej po« *@«000*1» po * steWfili 80 mkuteuri stetoni 'MUtaijajo”*
2« fraaooofca aroditev |o ao**iteo, đo oo obojo s«
50 a« »000 koanivo aojmjo fcoteteiatv«, projtejo po jo oUo prestopite To stoii&te jo 1c Mno joetedteo	note«
la« po katorm so rrn povratek mtomfclBno voSo h«j«o kmoa, tem oštete po jo oodoteooo te o bojte kssaijo, U jo prod« p temo so bodotetetvo*
te o bUMrvo omom rosaltoto Amo kmaivo	m pro*
■•te mooetejoo te no gtete u* povrnite/ pridajo v i^ogte
&*PT#
sopar/, kor v *te prioorlh te
r?° 5	pravo jo po sudnji dovoli /1962/ pec&teo altovi*
jo diodo ao sovi dl« J^/2 £2 te iistroene doled bo v saabom
dote teaonteogo sakoa ika* kmm dvajsetih lot etroma odo-oo» ki ao terote so aovo Ucateo dojmjo tekljudujo porabo <Jolo«i o povratka, room te Utajam to kot posebno obftoteval* no okoliščino *upr. te &m so voftkratei povratak.
- m •
te j« v fcte priaorlh «5laik anal, ki j« pradpirte* m oor* kmaivo asjmj« v Mina mirta o»^& aavn xsr, :iajdaao pa t posiclvnih pravih situartja* v katerih ja dciocaa«
£» dajanja prtd^lMM vs^ team a» pnateM /»•!»• IMO jo«. 1UH/*
f voska« prinos« po m water sastavlja vprataje rti jo takte« oradi tov v oklada o oodotel«! fnwtefl o diaaali-mit Slovakovo ooeteaatl, mr izhaja U določanega *rte-siotisaa* a kateri« «S lokvijo abstraktno rodpisana ":aaaa* tedanja jugoslovuate« urodite« ko* ishaja U dl« to K2/59 ja to neskladnost šalili«. Coptar ja sioor rartlril« pajaa povratka* jo teater po drugi stnaft, ooojlla uporabo >osoh-oih ravil o povrate« na tinte .rioara* kjer ja te lađo na konkretna ofcolUSlna pcmiuninggi prlam po jroloji ao-dldda aootrno in r«jno* l& odpravil« avtoaatlsetu
V sva«! a novi« kaaaivi« ejanjso pa ja te drugo vprafcnja* Ali aatetea aa te« da aa storila« otirnvnasa kot povratnik* te aaferjateoo dejstvo, da jo te obasjao« osate atam* novo kasnite dajanje« ali pa m»% kiti te agatevl,)a»o a aote aa odlodte* f teoriji govorijo a krialnolodkaa roj m povrate* v tea vrtalu« da ja odlodilna ofcoilčBtna, da ja te akaajart ponovno storil tesniva dajanja aa glada na te* ali
poja« ja odprta vpm&anjo, kot jo dvonljlvo, oU w.oi*aaa»-fii teoretiki wadnrle at inpUdirajo vanj vorjots^jt^da jo St oteojaaa otoka »gotcvliroe kot otorilot Bovoga kaa» alvega dajanja, Vsekakor acraot to vaatl at iahtd4*4t vaah tUtik zakonodajalcev, kl vežejo aa povratek delafttt* k»-aonafeopravat poalndice. Sorda bi &U it ken*: dalja la M» kt rekli, da popolne katancTT^rtaa definicija pegatka oalroaa povratnika mjaa votbujt tudi »krop estrom peaek-
ttljaat okvira, prakae aodiOft pa bi te okvira icpolajevela a konkretna vaabiao* lavarcouti prakttoUtiloi fcrl politiko, ki jo taktaa isiKKliafta aavada ItpUdro, t4 aa oaajiU a aplodne in strokovno raagMmastje ©uiu^anr in a tlabial Uatreateti, U jih redvidovejo aodobaa i ladanja o individaailaaoiji kaaanmHti xankeij. « takfeese innodldda ja vsekakor trata oceniti aa Oprtnem biota stiW^uva /tu pr. iteljaMta/, v katerih ja aa kaniva dajanje, it ja storjeno po Sa obeojaoi oaaki. Sa a priori pro^ laoem vifijn nara tata vrata koaai aU atraija kaaaa /el* a*pr. JI* 99 ital« EV* 0» okrajnih konookvaat iaveđano poaaui Uo titaU-*4a tuđi uagetlvno ooaoo ticoih deleft* v poaitlanih ravifc.
m
aja/ sa k vel Lf tka torne ©količino*
3* BUka, ki m ? okate • prL-urjea© postttomlh pndT |lte kratkega olaaaate - akiopa, ;i aa opombi »oper povratek* km - jo doatl bolj enotna mt «m pokate pri primerjavi glade prejteja obsodbe la oUuotei aa goto o&jmj©. kolika vagina steooodaj, ki etoKUB?^o pentkk v tradicionalne« pooonu, predvidevajo sa abortion v tikan povratki stani* jo kasao* kaalogi sa tteteo cbaiidto eno te cecnlil /apro-tej k 2/i sa ene je paS to urUovrataMt storilen, Id ja kate a too, da pooovso stori aooivo dajanj« kljuk joga* fciv&i izkušnji /velinsko st aliite/, ali pa as ttoja, da ja njegova krivda vodja /aeta£ki mu.ok/. V teoriji la seno telooa v zakonodaji pa isfeko a otovlao dolodaa pr ilik* £e jo sprva A*d vplivoa italijoaddb pozitivistov/ ^.ovladalo glodanja, da ja traka same orati droSko pred tekte-
o drafti
varstvu is tera. -la da ootrrbao drtmaSoo akr@r>
vasav?a	*^**i2f"*| •**> qjw jprwoeawa»	vaf^jSaa»*«P*»
reaaclolleacilje storilca aanaga, pri te« nekateri prean* dajo telil*# oa UvrdovMvjo okrepa /Sedli/« la joooolovnn-teo pravo ja traka tudi v svoai a tea ugotoviti določen« zboljšanje slsteaa s novelo lota 1999» ki ja odpravile takooodajnl nvtoaatisea la r 'opustile odloSltev o im ali dteje povratek ta obtetevelno okoliddlao, sodiido /rl» to KV5V.
• m*
OkUk»f v katerih M Umi«	rotla đo
ao ▼ EcanoeeaUi poeifetvrX provlh seveda wli£i«, Kor eo-
1« «M» pw»u» glođe odam mi /emm, iW» dmftl eiotoa/, modne ^ r&točoo poaetai vi*dl aMon «U eo đo prosim etroid* vrata komi, m pa v odam a« kasen, ki 4« prodpUm m sme kooalvo dedeudo* lay* mo p« ooddene tudi določbo, ki vo£odo M oove M oo mo, ki do bilo imčean a« prejčega dodalo Trami Ao pom pri povratka prestopke*, {-mo ookotcrUb drier
l ličino /tvotriddki K^oordoteki sistoa, JmlbMtt • ČU 00 W5i leročoo, po amil loto 1959 po ▼ obliki po~ •obuogo opooorilo oo odnero Utnol povratniku).
Kor Bodm apooiolol povratek do alike do|ooo podobna io opimi pri aplofeoo povratku, poaotooetl oojdoco me v tistih določim, ki prodvtcavodo ovrotok pri pot nošenih kmlrlh dadoed Ih ▼ pooetoee dolu Ti miaimililti lafeealkavt fo
dotSoelovoMlBO beorido Uh*« Ih prtoerer iploh oi otele oo po-vrotok, aoi oo ponovno oboriti* komivogo dodeaadn, to po aodbrio U raslega, do ki toko opooorito, da so bo rineš* oo void odo opločoi pogoji co povratek, Bineti po m ioločbo o sootonndo povratka* le diodo ne to »tališče, ki je do oi-ooo oogočd segovordoti oo tiste aiauoe, ki deiočede gloto dofittloido povratke lo oo plode oo le imata* pog Zaloko so-por povrat* kot kvolUIlcotoeno okoli kg too /g|»d u&zmdog k t
r55
la llaa/ pa Jo lastim «p©*fceva&4 £o aok mmo!« fcfcraokkte cj« povratka kat inrollflkateno okoUuU— aa ^sapai koaalra <OH^a Ja tolika mul I alf in# /potholntH noaaal
s »oralo 1959 odotopU ad Mtegt raaUtftiinoga kopate* la oMffSol la ootlplte polam la 61* U§ la 2£6 KI til* viđao vključujoč polom Is oviranj nog določit tl« ^G/2-6 £VH v »ovi 51. 40 a £2.
ioaittl aakljaiak raaprartjaaja v mol a citatati parate ka v tradloioaalaaa poaoaa Jo pai ta» da aakoaođajalal ratrajojo pol objaktlvielrantoa pootea matibutu povratka« kakor poi ra trajajo pol ha vodka poteoj objektlvislml te ral. fo pa na ralja mm ea Mite atifeoooAaJalro« !sl it te at blotraaa epraalajall itooote safcraikar Is p,oJsSaJoga •telo tja, napak toil ta tleta9 ki ta wo&t*nlt vonj ▼ te loSral orat posltMatlfiift la draga po lote irliriiolote <So0BBBj« kot a.pr. Italic raokl« pradrajal Ja^aalovteklp te Eooiovraoko prota Ja na&ok pok—ato nopradtk, I»o ja a * novelo 1$99 odpoavljaa tor* artoaatlooa la okJok&l?|jtB •
dkoimta is storilčevega življenje v preteklosti, H
lahko upošteva kot vseka drage so storilce sna&ilne osebno n fene pot—, lahko las po 4» poseben ksacasko^ravoa po-— /Sl* to Kl/59/-dracade
ft Toikretel oovratok«
1. Priaerj—i positlvnopramih predpisov v ros ličnih olsteolh nan ođkrtv* pri ohranjevanja '“Obleas večkratnih povratni-kar So vodjo pestrost stolih kot se kote is amUrse ;lede tako l uanovatiogo eokratoogs ovratlau ®a pestrost jo posledico togo, do jo ot ton problem vsekakor oSiten vodji vpliv penit—lomih isfcuuaaj in kriminoloških dognanj. Problem vod krstnih povratnikov je bil pr—prte eden tsoad tistih probleme, no koterego eo c oborile praktične Irkulnjc, ot tateceo ee je pokeselo kritilso klasičnoga kaseac 030 prave eo najbolj konkretno in ki jo, lahko rečeno, nejto^neje povešen e raevojeo sodobne kriminološke snanostl. Pojem hobi* tunino-o delinkventa, ki je bil St snen v penitcnciorai praksi, je postal eno isned ishodi« so fcipoločl® laeifi^ t očije in je praiel v ras ličnih inačicah tudi v rositi—
237
pewo kot oaaaftbe a« poaeboo tbagcrtjo v legalnih slpolo* siveti delinkventov. Pootrcot SalltaS v teoriji in v Min-
it to !• delovno hlpoten osiroae egetovitaar tistih tlien tor, ki ee v mallAaih koci.lnaoljvft pojavljajo v tearefcld-
vov okolja, In nanj fcradic ionnlne obliko družbene 'oOtelje nimajo nobenega vpliva, ali jo ta vpilo celo negativen* Slo* nenfci boga pojaa so bako objektivni kot subjektivni /o obeli* bde povratnike/# poje« pa obsega (v negativni i . -mladji) tudi oblike družbena reakcijo (e eteUASe dražba)*
Sak£na definicija pa obaaga aioer kriminološke zoaiaveno pa vendar k dleto kaoonakgprewno A ožje« pooeou/ kategorijo* le nje eao na—imn* izločili oleaonte, ki ee tičejo tiste
saj ao v
tkaom$* kot lupr. potopvi-tro, đoloassaoat, fcerojesije, pro-ati točijo, allmlmln—IJa ipd. inkriminira** kot fejsnivo
•o okrepi, ki Jih uporabljajo, kaaonahoproml ukopi#
VMtns alateaov, ki jih obrtmmrm, pa kadi drogi mdetei sisteoi, ..tajajo aaSkrstco | Tadhaaaonaoa* aa kakAw okoU-dSiiio, po katari aa voSkn-Jatt ^ovratnik aa aplo&no wiltm-J» ađ povratnika o tradicicnnlnaa poaaaa. tains aad si-•toci po ao gloda pomena etooofeo "^oodkaBnoaoooet1* la Ato* rtU projfajih eodfc ta sloe? rtnaU« itojo so "prod-
£ tavajo tudi drugi ▼ pn»Mclos6i IsreSanl In irvrooai ukra* pi sorod! storjenih kmnlrth dajanja da ao prečoj aa aploA-ao šahtova, đo ato ugotovljcmi vaaj (estrom fta) &m projA*
po !o odkriva sako aaadilnoat hudodelska kariera, ki ao po*
!*•
259
uliti po dveh prejšnjih obsodbah* s amini begodaai rečeno, uto jo aot do io hudodelska kariera sočne jaw ob imetji »tori tol kaznivega dojenj«, do to sledi v relative i ...rajate doom po prejšnjih dvom ofcsodfcefc. ? aodetal kriaiftolg ijl po vendar oposarjajo, te jo takšno sklepanji venter relativno Sočno Ufc^ jr^ in te lahko štejejo «od teko iateotete »Lučaju* teliakfte
nagnemjm In jih »oko tudi iooanjejo nuLtl-olcasiumiaa dolink-vsote /Boloomm dos tentoe/.
Tadl uarere kaznivih dejanj Ib prejšnjih obsodb je lahko relevantna, upošteva p« so po rasliSnih kriterijih iupr* po kar* tegoriji tejanj v legalni 'rl^nlfikeciji /Francija , zakonodaje nekaterih drtev v ZDA/, sli po vrsti kaznivih ejanj /n*pr. pri tako imenovanem gomiecem ovratta sli pri peaeiMi povrat ku/ § po krivdni o Sliki/, upoštevajo se aoao naklepom kasnlva dejanja, 51« *0 m KZ/59, 51. 20 a sopatee mm&cr» kaaonteo-go zakonika itd#/« Zalo penasto so upošteva tete prejšnjih kaznivih dajanj kot jo izrafioon v prlaojoni keenl/qpodtevmjo oo omoo obsodbo na komon določeno vrste ali vihine, Sl« 00 m KSV59 In Sl« to KZ/51, Francija, zakonodajo nekaterih drter v ZDA itd«/. Pri ton je voohakor boljša takten creditor, ki upošteva Le kanil takšne vrste in višino, ki ro f tajajo mm kratkotrajno kasni na prostor,ti to pn predvsem U Ivah ram-logev. Prvi ras log je v sani naravi kratkotrajne sani, drogi pa je v tem, te le po prlawao hujši kamni lahko pridejo
đo Ur—a subjektivni soaonfci, zveri.i katerih če uravriča-ao,vaaj kot domneva, ishodilo sa negativno progaoso toda* doga ponašanja povratnika, iakšna kana aa til e—1* kiti ispod onoga lota, tore;} keson, kl aa stada, klado na trajanja paS sa tisti ateloao izolacija storilca i a-mivags ds-
ČU 40
aa kategorijo paookna nevarnih povratnikov, saj dva obsodbi na kaaoa zapora aad tri cooooa /konkretno ja to [usna —po ra 4 oeoaoav, čl. 30/2, lahko pa tudi eoaj, §1# 46/2 *VW/ pafi aa kaka ta aa tSkčno pcoobao storilčevo novernoob. ▼ aa-katerih pozitivnih pravih Dajdoao pri—ajdo ureditev tako
d te tl sa po—bao aodoruau Vrata kasni ta ni toliko loaeabaa, čeprav jo posit iv— sekonodaje tudi vpaktavajc, aoj — kasni nad določeno doto trajanja avadao izvršujejo v istih s—odih a priblifeao enakim raftiooe sa v— otaojenoa na t Jada na bo, katočna vrsta kasni j is ja tila izrečena.
Za načelno stališča sakoocclajaloa, ki je določil po—bas ukrepa sopar večkrat— perra^oiha^ In sa prakso, i *aj bi
taksno stall&da oresnidevRla, 5« norda it pomtctemfcm vpr»* ;.anja; ali in kakfial poaebct posedi so pottafl^mi 'lade m-vega kaznivega dejanja* tepem m na splošno sch asm obtodp Da za novo kaznivo dejmje ot at^iljal pogoj, 3» aa upora* bljo doled bo o vaSkratelfc ovratnikih oU[t«(Mmb peered fcu, 00 oiodo naravo In t*te ^v«p keanivaga aaj-jnj* zalo
varnosti vikvtea kaznivo ćojanja ali vsaj tdešno jjanje, sa katera ja predplaaoa ten m proetoati* Jfc ,. -aleja pa ja
te ja nrav te Ishodižge ps?l presoji alt ja peae&ea ikrep, ki ja namdto dolgotrajnejši, ali pa aa nedoločen čas, v soraeaer-ja a nevarnostjo, kl aa kate a aorta kaaalvla dajsnjaa* la* kasaja v realitet* državah /M eaSija, arloa, Xreucija, S&t/ kažejo, da aodtida okleva > pri oporah! takšnih jo *ahalk akropov oslroaa predplaaaa s težja Rasni prav amO. aooaraa-oarja aed tete kaaalvaca oc jsaja in strogostj. ah - „pa»
aorta dejanjem saoBUno, da oa takten povratak nmcitea pava-Raja a koncepcijo posebnega , 11 n ulila C6 valja celo aa nedaja* H ja bila aapoarateo laeplrlrana po Ideji* poelbfc-rtSM (gtoj n.pr. tu 102, 10}, W, 105 In 106 Uni. a)|
- 262
ločujejo i* po tem, dm je poje« posebnega povratka vonđar-lm širel« Jugoelovanaki za’oiJođajaLec je ▼ SU 4C a KV59 B8V00I nekoliko bolj prožno stallage* čepner je jelovo i*-hotiUSe tuđi posebni pcrrotok, je uporabe SU 40 a aogoda tuđi v priaerih sploćnega povratke*
Skupna snegllnoat obravnavanih presnih slcteoov je vsekakor v te«, đa obravnavajo ve 'rratnl povratek posobaj in dra-Sag« kot klasični kamenske i'svni institut povratka. Radalj-ne skupne značilnost je tod! v tea, de jemljejo na elsoont, po katere« se rasli oje večkratni povratnik od enkratnega (klasičnega) negativno prognoso o pomaganju povratnika v prihodnje« Čeprav so atributi, ki jih dodajajo besedi povratnik ali delinkvent in ki ravno izražajo to negativno progno-ao, raallgni, venčm te ni bistvene ea vsebinske reellke nad njini, $k p« ao bile nokdatj vodje kot so danes. Ra drugem meat ti aao orisali bistvene karakteristike razvoja pojma "aeeaene stanje”1 (dtftt tanga tvc), ki ge Utfln Obojeno ea tehnični larae aa vsebino negativna pregnoagt 9o nova*no stanje ee domova fie na podlagi določenega Števila proj^njih obsodb (o posebnih pogojih v svezi s dojenji is teh sodb in is oovs sodbe, aao ie govorili, j bo je sneSllnost originalne frmooahe relegaolje, predan je bila ▼ refomtrani obliki po leta 1954 spremenjena is obvernega v fakultativni ukrep, taksno objektivistidno Izhodile pa najdeno tudi v italijanskem pnw CflU 102 KS) in nemčkoa prave (dl* 20 a, v originalni fortatlaoijl leta 1995 In po noveli leta 1953)* I* ojsa oblika
je tista, ko sodišče odloča o tea ali ogotovljcne poeekoe okoliščina sled# dejanj in otorilca ku*ejc na taksne nevarno tanje osiroca habttuiilnost (čl* 103 ital. KZ la čl*
20 a aea* EZ - poseben prloer, ia de drugi)* dUUsaoide čl* 40 a jus* EZ je sicer drugačna, vendar kože, da da ishodile be določbe podobno. Se ne tabo, bo d* sodsaička pee-gneva* Uekaterl sepadno neod&i teoretiki (Mserrchj poudarja-do, da bo ai aoao prevelika anhtera sleda na sedniM* spo-ecbnoeb se peogneao, aapefe d® bodi prtfcbično nninvedljtna*
*a kritika nicer lahko drfci, ča vse ekapad teeeiji aa sodnikovi Intuiciji, ali pa če na pripisujejo več kot stave bodi kriminološko tsobraSen Kkhilk ae (fecrl). uo je pa sodaiuka prognoas postavljena na aaanateoao podlago sodobne
sakonodajaleo bodi na), praktične Iskačajo pa kanejo in opozarjajo *• inpraj, da m ic.oja, ki jo ▼ bistva pravilan# lahko iaoaliči v aeheničnl svboaabieea pri odrcjoaju ali odklanjanju poeobnaga račina, ki d® predviden aa r^Tiraln po-vratnikai
Xretja oblika, ob kaborl ao atributa "habitoalnost* in *k»-varuo abend#** poveoa ločita, pa de izražena v oka trona sub-j aktivistično (bloioglatlčno) aaanoveea kategorijo “hudodel-ea po nagnoad«" (čl* 108 ittal* EZ). foe dosedanje v bistvo neoloobcosidoMke utemeljitve aa t«totae kategorijo ne moča-
do biti prepričljive.
Končno ostane Že ukrep, hi naj bi se uporabil ko:or večkratna po vr stalks, tla tl dormant polčas, ob k sterea uiti teorija alti prakso nista doslej uspeli najti srv'ovoljive-ge odgovor,,. številne, rtniičae režite*, ki jih ^jdaeo ▼ sodobnik pravili, najsi so teoretično čiste ali pa rosnltat kongprocdarar, ao več ali rrnj pallattel, ki pa ©o to ali po-vsem konproelfcirall (čl* 30 o nos* XX, slasti v Obdobje ao-clenalsoeielissa/ sil po so ostali teoretične *- ~ rotacije« Xs mcleifco reforao let« 19*3 vendar zatrjujejo, da oaanl bistven neredek, vsekah.or po je to oerde edina roforoo, ki teselji no dolgoletnih proočovmjlh probleaa in rta fjopirič-
soorl ošlvljenja dvotlrcostl ki jim pa nekateri očitajo nedoslednost no nSn rlkarllraojo kosoooklh eaiixij oil osle eonlaso /Moasook/, dragi po napadajo njihovo mrtmljtmihm idealistično Uhodile (Bauer).
X razvojnega stnllfiča je vendar uvedbo varnostnih ukrepov določen napredek v priaerjavl e sfcallččea klasičnoga. keson skege pravo, ki poono eano fceaan kot edino la to ?9tnbetie» no in eneralno preventivno sasnovano sankcijo« Hoja e posebnih ukrepih, katerih tehodUS* je prodveea : oclalno prevencijo, oe jo rodilo prav is spoznanje, do je potrebno, ao uapofinojil boj sopor aultlreoidlvlssa, posebej obrrvnavsM, večkratna povratnike* 8navo j po se ni ustavil soco pil tea, do se je preje honogana skupino povratnikov rordaUla, tudi
26$
sa to akqplno večkratnih povratak.or, so esorali koala ogo-toviti, da obaoga vaS la sola rasllčsuh kategorij, iJprev to ni prišlo do israssa ▼ pOJičivnih pravih, koUhor pa ja prišlo, so pa amlttm boij ayawitjgna hot vee blaška.
kafcollko poenostavljena olika, kl aa pokala pri aaalisi po-aitlvnih pear, naa odkriva sloar prlncipielao me Li5na la-
nataačoejta analiza prakso, ki pa aoca Izhajati Is koaplaka-m kouocpoije o boja sopar urialnalitsto aa sploh la sopar povratmlatvo pooetej v deltcoaoa drug bone« aisteaiu Praksa (Bora izhajati todl is dejanskih noža* tl (aeteriolaih la kadro vukih) in la stopnja strokovne fondirana oovau3aaosti po-eaaesmikor, ki naj ti orcanlčevall takšno ali dmcaSaa kap* lokaoo koncepcijo.
Principlelao stališča glada izravnavanja. povratnikov in več-krntnlh povratnikov ja seveda v prvi vrsti odviuao od stališč o tea, kakšni splošni In ^vladajoči činitelji vplivajo na gibanja kriminalitete in povrafcaifitvie. Skrajni in^lviduali-zeo pa okrajni eoololocicca ja ta nekje srečujeta v &aa, da lastni dralbl (to ja dratbi, kjer aa kriminaliu-ta la povratnic tvo manifestirata) na iriplsajeta skoraj nošene /loga, saj ja sa njiju ta lastna dru&ba tako popolna, da v .;joj ni nobenih kilo, ki bi lahko porajala kriminalitete. Se aa v posa-me arnika, pa najsi ao oatala v njaa is prejtnje clahda droSbe, /do nedavna ia prevladujoče stališča v aovjetm teoriji/ ali pa ao sicer imanentna individualni človekovi naravi la če ja
đroibe sarađl njih slaba, j© 3* poboljšah **» Poboljšanjem pomna Utor (GOTjetiee in tinti del pihanja se droSbcno verstvo« kl au a ledi}* Poaaseanik je terej tisti« os katerega 3« trebe vplivati sli e poostritvijo .eml sli
bkzvfii osirose sukcesivno (pravi duallstičnl aistoa/ sli končne s individualjelamin Urotmmoa« ki pe vsebuje elemente kasni ln posebnega u3 rega.
Tako bi Lahko s stališa ote opov, ki ss aporobL, a;jo soper večkratne povratnike, rasvretlli sodobne sisteme v .tiri poglavitne skupine (sv« posataa mđsljne kombinacijo pasties ob strati)« prevladaj#je pe prvi trlje, dovode je takta* ree-vrstltev is melngov, ki sao jih lo omenili, selo relativne In so pot meo hipotetično Lahođlfiče«
? prvo skupino bi spađsl vGClMhar asvjotoki eistaa in sistem tistih ljudskih đsaokrselj« fci ss ravnajo po njeoi ose pe i te je tuđi sedanji juroclcraoki alate«. Ca akap Lm je vsekakor najbolj čiste ineT jasam, edine stvar, ki Jo nekako povezuje s dragimi, so posebni u&repi (poleg kasni) so.or alko-ho loams in narkoome in «v. soper saanjSaoo pri*, ovne (povratniki psihopati)« fudl roditve« ki jih najde o v pravih večine amrltaih drier (v Zfli), bi dovoljevale vključitev teh prav v to skupino« pri ton pe je vendar treba upoštevati obe posebnosti odpast s parole in neflitsiaiafTann sodbo (poseben Sedla se tako imenovano seksualne peihopetc pustim
arttgi in tretdi eiste« m nofcake prepletat* eairom pod®*-idata ▼ ra*Učnih koeblnectddh« Basltkudem jti prodni* oaea&i tega« ker ee ▼ posifeivnih pravih vednc bold oveld«*-Id* ejcsnande, da a* nicer potrebni posebni ukr< pi soper povratila*, adihov* uporaba pe do odrima od lakotam prtaera la aioer take« 0* sodišč* lareč* all krao* *U pe~ eeban ukrep (drugi els te*)« «U pa, če sodi« da £e potreben poleg kasni tudi poseben ui.rdp« isfafit oba« ki p* na it*ša. Jota sukcesivno (tsetdi ciu-oa). V nadprad očrnjeno skupino štodeao mgleškl eietea (po 1« 19^) la tista elota*« ki <to-
voldudade tako lamo veno vttafirijfcade varnostnih utccepar ki
»
kasni (Šrioa, Zap. loarid*) - flk*I«ljw*da d«	lirait
no v čisti obliki« to do* varnostni ukrep aa isioo* nrwntalrn kazni« ali pa posredno, to d« Saa, ki d* potekal »d presta-danjen varnostne** ukrepa so lahke vsted* v prisojeno kasan (osnutek zap. nea. KZ)« Prisu čl* 6V3 dug* KZ ps*4 in po aoveli 19591 ta določba ae rimali* sicer na aa*ae*| soanjšeno pričtevaa, etoriloe kaaaMJh ded and, odona uporaba p* seveda ni isključena pri večkratnih povratnikih, dieti Oualie tičal aiatea, ki d« ▼ tea, da oe aadpraj izvrši kasen, za tea pa vamoetni ukrep, d* eeaeda la vedno aktualen, to je A« tea francoska relegncide, zajedno neaAoega vwmatcos* prldrfe* nda in it slid enakega račina za habttualae in proleoionalna delinkvente i te do tudi eleto* belgijskega dmxiboaeg* varstva (alae 1 la disposition fiu *jcuvernee*nt/ in vseh tiafcih niste-®or, Ham podobni (črnski« norveški)« četrti oistaa do* če isvaaneoo grenlandski ckoorlaent, vsekakor iole idedna aaniool« ki do slasti pocOe dado zastopniki večiooiseg* menda
- 268 *
▼ novem gibanja družbenega varstva, njena urec .16 Ltev pa ni toliko odvisna od Mfeoncčftjna intervencije kob ođ ^salSae transformacije družben J vt% ’olj zoper storilce 1 erciivih dejanj v resocializacijski fcrotasa*
2 ^ku^ina večkratnih povivUaiileov tako UmemUb aktiv habi-tualnih delinkventov Je saulaiva is več razlogov j prodveea Je te skupina dosti bolj številna, absolutno In relativne, ta skupina Je ali neizčrpen vir za večkratne povratnika v pravom pomenu, po drugi strani pa Je večkrat takšno ponačap-nje, ki se šteje sa malo hobitoalno delinkveabiiODh, sadnja etapa v "hudodelski karieri • Ua lupina pa Je poučena tudi zato, ker ee ob njej selo Jasno odkrivajo slabosti kratkotrajnih kasni na prostosti, ki se ne glede a U'&šne *U drugačna izhodišča zelo no splošno in pogosto u- c-'obijajo prev zoper povratnike te vrste«
Prva morda bolj formalna kot vsebinska nalika mod .ravnini olotom! glade te skupine Je v tea eli Je all ni Vključena v kazenskopravno področje v p-avta pomenu. Kekci c; c aakcooda-Je Jo nnareč obravnavajo v upravne« kazenskem prtva C n. pr. Jugoslovanska, sovjetskih groznih republik), ali pa Jo celo prepuščajo normativnem urejanju lokalnih obleč ti. š njge, raed obravnavanimi sistemi oo te v večini, pa Jih obravnavajo v s vesi s tretjo kategorijo ksunivlh dojenj, tako ijoaovanlai prekrški*
¥ teoriji ee vendarle uvoljorljajo (feislard) etaLUČa, da Je glade teh oseb, ki Jih loooajejo "oocialjp Invalid** (on-tiles oooialaa) feasenekoprnvna reprosija sadnja, :i pride v
26&
po&tev# te so potrotoe široko staom socialen varstveas, efconcmdce akcije, «**«!>$• sap©* »d** P* W eorali ^iti pred
vse® kurativni, tarapeofccLi (ofcupiaoka psiho ter* ija, klovna terapija ipd*)*
Kakor la eoenjne pa v premih oisteedh obrstvnnvoju te stepla© 7 okvira ukrepov, iti jih izvršujejo driasni impresivni orstei* Kasenatopravan ishodište pa ao aaveda salo rssll&na* ▼ nekaterih siateaih ftteje pomatanjo te vrste sU sa kanite dejanje, povratek pa se ctotivnara po te klasičnih načelih* eventualno pa tedi v koaPinaoiji s varnostnici ukrepi (bivše Jugoslavije, teioa) aU pa te iadejajc sanje potato! predpisi (nekatera država Ste, Avstrija itd*). Povratek je lahke okoliščina, ki &teje aa obtetovalae efcoilhSiso pri tel pa ja enotnost »a individualizacijo precej najhna, ooj je čaaov-ai okvir ae kasen, ki oe isrdte, relativno omet*
Pose too vprašanje ja pri tea te, kaj ae -fceje aplto aa povratek« f tistih aiateaih, v -starih je določeno asocialno ponetenje (v te oaenjenih ouliteh) saao kot takuno iokriai-ainoo kot kanite dajanja (oU prekršek), jo povratek vsaka ponovitev dejanja po osebi, ki jo bila saradl enakega po-aataeja Ke kaanovna« f nekaterih ainteoih pa jc kteo po-nošenje le eden lseed pogojev sate, da ee lahko lasate poseban ukrep (oddaja v saved nil delovno kolonijo) s drogi pogoj je, de takšna oseba e tori kasnite dejanje (nek druge) določene vrste ali tete* e otcdJute kazenskega prava jo drugi eietea seveda čiotejAl, kar zavrača odgovornost sa lečin
270
Uvijanja (t*i* lalwisftaruncooehttld)« tafcšen sistem pa aaj-bgrle bolj ostitM tudi i dleto kriminalno političnoga gledišč* (Avstrija, Mkon s leta 1922).
Jahalo vedski sistem (predpisi o prekrških soper jeorai red In air la T3Qr) teoretično cicor ni najboljši« vendar pa odpira moSnostl aa uspačnajSa zatiranje tega pojava, *ot m knfio v vskatm Tare tvorni ukrep, določitev kraja Mvalifiča, so namreč v praksi ne uporablja predvsem Is realoma, ker le koncepcija ukrepa samega ni povsem jama, slasti pa kor izvrševanje ni orgamlslreno* Določitev kraja bivanja no mora biti niti čisto individualen, niti represiven ukrep, napak je lahko samo organisiraa, capinski, kurativen ulc*op s fci-atial uocislno terapevtskini srodstvi in metodami, ki so jih sodobna andragogija in s njo povešene znanosti Se razvile*
Čeprav ml cilj komparativnega ...rane kot mnanoatl "i&oeimv receptor* aa nmeiemalna zakonodaje« tako naj *e*ajojo poam-usana vprašanja« ja vemdar So doslej lahko aa marsikaterem pa tadl na k m aa str a revam polrofija m sobo prispevalo k bolj somu aedsebojnemu meuaovnnju, ampak in predvocm odkrivalo negativna posledica uchaaičnsga presajanja tujih prace-nih institucij v nacionalna prav im prakso*
Rešitve, ki jih ja prinesla novela Jugoslovanskega l naenSta-ga zakonita in ki smo jih konfrontirali a tujimi« oa ob amm-lisl ne PotaSsjo kot lsrasito aov« tar Aa posebej velja zm rešitev« ki sedeva večkratna povratnika* To velja tudi am
271
čascvao novejše taj« reditve* kaše, da aakoccdejaLoi im Se po so bo J oklevajo pred "rovol rrt žonarnlffii" novo taci, pa ae tea, kjer eo na prvi po&led sledili aodarnojšic koozepoi-jaa, težijo k povrnitvi na prejetje* talog e* to jo tako v tea, da je prokle« povratiitdfeva Se vse proealo preučen, to pa je tudi poglavitni tsfOTotr, ki ga lakte isrešotao, tet eno to Se poudarili na dru^oa testu, na sedanjo sojo urodi-ter« Dosedanje kriainoicuu stadije In tiste. Ul ca Še pri-
prav je čas po uveljavitvi novele relativno kratek, vendar se zdi, da je praksa pravosodnih or snov Se decmroirala koncepcijo, ki je podlaga novem Sl« 10 a KZ* uporaba te določbe je izjema in zajem le sejta del povratnikov, si ui po besedila te določbe spadali v kategorijo večkratnik povratnikov* Do tega je čaralo nujno priti, proklom večkratnih povratnikov ae too rejo rediti premetal organi, - roblea terja poleg poprejšnjih teaeljctih proačeranj tudi noneta ©r-eanlmcljeke ukrepe in seveda tuđi jesno koncepcijo«
272
Uib •iAiw—.iA LiSlMMTUBA
(Mm M Mio blate v« la, kl also fto osnaSeoa v sakata
ali v opoobab)
1« Aocel Mare, La sentence Inteterainee, Fabli1 acija 02«, oddelka aa družbena vprašanja. Hov lock, 1995»
ate« 17
2« Anoei Hare, La defense sociala soavslla, Porta 199%, ate« 121-16%
3* teaer »«, to Reform doe teutaohan toafgGsc&atoatiae,
▼ knjigi tea Terbrochen and die tesellochaft, Rteohen 1957, ate« a%6 la aaal«
%« BeUaaa 2. tea Santos, La tealtosxn* at la liberation te tel I napito d» habitate, 1956, Posobon odfcia, ate« 1-3%
5« tettiol a«# Dlrltto penala (spletel tel«) %. lad* Pe> lavao 1958, ate, 501-528
6« Forrl *«, La sociologi« criminals, 5» lad«, 1. knjiga, Torino 1929, ate, 299 - 300
7* Oeroana O.A., toanahoonroctht tea sotoestaariactea atrsf-
gaaatetecifaaa. tevua tesala Saisas 1956, ste« %%-92
8« Oraoatlca »«, Diskusija aa ¥1« Mednarodnem konroau aa draibaaa varstvo, Doograd 1961, ▼ publikaciji La statut lagal at la traltaaant tea jeuaaa adultaa telinqpanta, telocate 1962, ate« 67 • 88«
9. Oraaabaagar 8«, Las Definitions te la tecidiv© at latar Xapartaaoa poor las atatisttgasa, opiobai referat aa XIX« krlalaolodkaa kongresu 1955, v abirki ftuaaary ad Proceedings, London 1997, ofcr« 68-69
10« Graven J«, La elaaaiflcation daa infractions du Oote
tenal et eaa affeta, Revna Penal auicoe 1958, ate«
3 -%3
273
11. Bađil U., Xoreferat na XX. kongresa pravnikov Jtago-slarrije, Kagreb 1953
12« lobe h, Tipološke klaGiftkacije itd* v sbtrlii Krloi-nologijn r keee&olM pravosodja, Ljubljana, 1937« str* KH - 102
Fovretnlitro kot ::aaenskopr«wni In krlninalnopo-iitičnl problea, Bodlje se kriminal tc ziko in kri* sinologijo 1958, ©ta?* 201 • 210
Sekaters krldinolo.ike in kaaenakoprstaa vprešs-nje reoidlvisaa, Pravnik I960, str* 3*1 * 35*
13« Lučovnik B*, Obravnavanje povrotniitve ? kosoaakem aed~ stvu, Pravnik 1939, atr* 21-32
14. Maumob, file Krialnalpolitieaben Anfgeben dar itrefroahte-refers, Machsn i960, str« 28-48
15» »orris I«, Definitions of koldlvlsn, ©plow -oročilo
16*
as XXX* krlainolodkan kongresa 1955 v a u Irki Suanary of Proceedings, London 1957» otr* 50-6?
*, Qrondfragen dor 1959
17« Tabor id J«, Krivično proso. Opiti dee, str* 2?* - 281 in 337
18* VasUard A*, Le C 4ocbard, Paris 1957
Osnovne informacijo e nori oaeaaki eafconodaji ▼ uoikoslom-
iki fen Madžarski eno izpeli is člankov«
19. aolMr VI* 9 Le ref ores da droit pdoal et de le orooidire panele en Voheooclovaquie, ficvue de scloooee crimi-nelles ... 1962/4, atr« 683 -703
20* 0* Bsos, Le noaresa Code pdnel honeroie, r reviji kot pod it* 19, str* 783 in neel.
*8Btiflnrsrf 8£fl8$BMf «XX «1 MmUMHS	tff
e«5S^
...L.	A-;. v *-■:• ,	'; ■-■	•• •♦	' « " ' s* - *k ’ * -1‘'
***?>: .:iU	‘m%š J^~£f»p| v
„or* - :-*»■ *	.
tgprrfrihrlnf a?	t®[ 09$*$m§m*&
•lui *» ^. * «iUfaKtafrc> a« tfci’viM
■
aitTiff winn jjrttoronrf *£ »aftoftiiBŽlriNrf
**?* *39ff si**«««	a|s
mm
,;- S ,	*	. . .rt	• i	1
iiiili nwirr —1 »—«**■—■*«<* itnani <*r
ft* •» 0| •*2*1« *0&Cf JMMMM »ss^fcWl
*£!|0S*Z im^r>	^
ijftj&ž t <*$?r n&9^|tBMf tu-.** -Ait-tJjiiflu* #3uii «&
v. ~	* j« ffl?f aatefli	* *•
v-	*o*‘	- - ■	«*	:^-' :’ **f
- **
•awafcsc*** *0 v

•V; r*|«45’;.	- .r.t '•#- v ©.*,**
_____frfc,,»art>M X*" tt * v»fcifc-«S*"tai 0S*&«9
iTftTtuftt &* XXfl<sl *;*» Mb®***«* *&
„ -	.... ift J» . ..<■■	«	■- - -i»-*«r ** ,.Iv' **&*» -cr
MNrJW ® «K*	39 Si*3**
^;; . ^ ‘Jv ♦<?	. A.	'3*a£*-
&■* £»•*> «toO 3—»« *» ••*“* *6 •
.: -5K .-; v .-•: .	-- i*K
Soffl iyt-'T^f-
uuBis:
NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA
00000504470